plode na f maja 1941-XI 1911 -XIX. M. sla 1941-XIX; smatrajoč z preuredi nad: n:elom po na mi v drugih ] n Generale Ambroiio; comnndante m-premo delle truppe Italianc nel Litio. rale Croato. — General Ambrosio, vrhovni poveljnik italijanskih čet v hrvatskem Primorju PoSaiina plačana v gotovini Cena 80 DRUŽINSKI TEDNIK s Leto XIII. V Ljubljani, 18. septembra 1941-XIX. štev. 38. (622) [ Slajše je dajati kot jemati Slovenski rek »DRUŽINSKI TEDNIK« Izhaja ob četrtkih. Uredntfltro !n uprava v Ljubljani, Miklošičeva 14/111. Poštni predal 6t. 845. Telefon St. 33-32. — Račun poStne hranilnice ▼ Ljubljani St. 15.303. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dop’sov ne ■prejemamo. Za odgovor je treba priložiti 2 liri v znamkah. NAROČNINA Vi leta 8 lir, */* leta 16 lir, vse leto 8fc Mr. V tujini 64 lir na leto. — Naročnino Je treba plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (višina 3 mm in širina 55 mm) 2.70 lire; v oglasnem delu 170 lire. V dvobarvnem tisku rei-e po dogovoru. — Notice: beseda 0 60 lire. Mali oglasi : beseda 0.40 lire Ogltsn« davek povsod Se posebej. Pri večkratnem naročilu popust. Danes: Italijanščina za Slovence (Gl. str. 9.) Junaštvo italijanske vojske ob Dnjeprn Kako je italijanski oddelek zavrnil prehod sovjetskih čet čez reko Posebni poročevalec turinske »Stam-P®« poroča dne 8. t. m. s fronte ob nePru naslednje: »Med raznimi poizkusi za prekora-t ,reke’ jih podvzemajo rdeče ete; je imel največ izgleda na uspeh fipizkus, ki so ga ponoči podvzele sovjetske Siie v odseku, poverjenem Havanskim oddelkom. Ze od jutra da-.e je deževalo. Dež je zakrival na--protni breg ter s svojim šumom zatrl ^■‘Altezza Reale il Principe di Pie-0nte ha il 15 settembre celebrato il *“o giorno di nascita. — Kr. Vis. Princ lemontskl, ki je v ponedeljek 15. t. *n. praznoval rojstni dan vsak drug šum, tako da je pospeševal priprave z onega brega ter omogočil «Usom, da so prebrodili preko reke r se ponoči nekoliko utrdili na za-Padriem bregu. Napravili so celo nekako predmostje, ki naj bi bilo izho-cušče za nadal.nja podjetja. Iz umeven razlogov se ne morem spuščati v Podrobnosti dispozicij našega poveljstva. Ruska taktika se menjava iz ?reva v dan. Včasih se živahno gib-st r nakoPiču;e jo orož.e in material, “reljajo in mečejo bombe, druge dni “°r-et so čisto mirni ter ne oddajo niti trela iz puške. Ta navidezna mirnost * *veda varljiva. Tudi to noč se je ^Kazala ta ruska taktika. V nepresta-erQ deževju ni mogoče opaziti na- lihr°*"neSa ^ieSa' ** kaže le v med-n obrisih. Zvečer luč žarometov ne str>re Predreti gostega deževnega za-c,7)ra in šumljanje dežja vpliva na omišl jjo, kakor da se v tem šumu reHika* sovražne čete in da se na . * sami čujejo udarci vesel. Spre-*,a^> oci zadaj, na obeh straneh se na-«1 izvidnicam zdi, da čujejo in ču-riiS nePri j ^ t«l j a. Nihče ne more ve-” točno, ali prihajajo ti zvoki od Je aIi od napetih živcev. Vsekakor verjetno, da bo sovražnik skušal iz-Uk^iti te ugodne atmosferske pri-® ter bo poskusil prehod preko reke. foti polnoči je poveljnik neke iz-sSi6 d°i°eii nekoliko ljudi, da pre-*to( 0 P°ložaJ- Ko le izvidnica se-t>r 1?Ua s svojega skalnatega položaja v« reki, je dognala, da se sovjetska ^ resnično izkrcava in da je reka na splavov, natovorjenih z mo- camf1’ rnaterialom, topovi in strojni- Istočasno prihaja obvestilo, da t ,^Usi prešli reko še na dveh drugih bilo ° naS'* proučitvi položaja je j..0 na dlani, da so se možje Budjo-izkrcali na treh točkah v razdalji v kilometra. Sedaj je nastalo Sviv ^' kam bo sovražnik naperil 1 glavni pritisk. «na je bUa tako gosta, da se je ostvo naše edinice pomešalo med čem ike’ kaj*i nasprotnika se v ni-ca?er ne razlikujeta. Sence med sen-do 1) P^rlzgane z blatom in premočene *<>*, toda že.pred zoro si je naš 5o ustvaril približno sliko o sili &lo 1 in o njihovi oborožitvi, lahlr priWižno za kak tisoč ljudi z v^.^i topovi. S to silo e skušal so-Sv<\; ^ za‘-'osti ugodne postojanke za baterije, izkrcal pa je tudi ne-da ‘ ,'° maniših tankov. Zdelo se je, tjoij-10 n;egov sunek usmerjen bolj v naj ”°- ^ Pred zoro so dobile izvidnice in Jf’ na^ Prekinejo rekognosciranje čakni Vrne^° na svoja mesta, kjer na. je znamenja. Pol ure nato, — dež in t.*01'*10 ponehal in nastalo je sivo Irou- ma*no utro, — se je začul strel kamenje, ki je sprostilo obstre- ljevanje na vsej črti. Naši so začeli boj ter odgovorili na sovjetsko izne-nadenje s presenečenjem. Naši protitankovski tepovi in možnarji merijo na izkrcane ljudi, jih razbijajo, do-čim lahko topništvo tolče na reko in na levi breg, tvoreč pregrado, ki onemogoča vsako pošiljan.e pomoči izčrpanemu sovražniku. Težko topništvo razširi to območje in daleč preko reke zapre vsak dohod in dovoz. Celo uro traja obstreljevanje in prednji oddelki ves ta čas ne dobijo ukaza, naj posežejo v borbo, dasi čutijo sovražne sile na vseh straneh. Vidijo, kako sovjetski vojaki vlečejo manjše topove z rokami, vidijo, kako splavi prenašajo preko reke avtomobile, moštvo in mu-nicijo, hiteč v okrilje mrtvega kota. Tanki se že vzpenjajo po pobočju, polže nazaj ter se znova zaletavajo, iščoč grmičja in bičev, a, da se obdrže na visečem terenu. Kmalu nato se eden izmed sovražnih tankov pokaže na vrhu pobočja. Naše topništvo ga obsuje z granatami, na vseh straneh okoli tanka se dvigajo stebri umazane voae i.i blata, tudi tank je zadet, ker negiben ostane na mestu. Pritisk sovjetskih sil se ojači. Rusi si prizadevajo, da s svojo bojevitostjo in žilavostjo nadomeste moment presenečenja, na katerega so računali, ki pa ni bil po-polen. Vodi dobro oboroženih in opremljenih ljudi, zaščitenih pred dežjem z nepremočljivimi plašči in zelenkastimi kapucam., r-e skušajo vgnezditi povsod, se bijejo in vztrajajo tudi takrat, kadar jih naša strojnica pribije na mesto, in tudi takrat, kadar .im naše protitankovsko topništvo razbija in lomi njihove tanke. Dve uri kasneje prihajajo ojačenja, vedno bolj redka, z levega brega. Splavi, ki se jim je posrečilo doseči tok vode, so izpostavljeni hudemu topniškemu ognju, se potapljajo med visokimi stebri vode in ognja, ali pa se obračajo nazaj. Sovjetsko topništvo, srednje in težko, ki je otvorilo silovit zaščitni ogenj, polagoma utihne. Vendar prizadevanje sovjetskih vojakov, da bi se vgnezdili na gričih desnega brega, niicakor ne opeša. Kakih 200 vojakov napreduje v mrtvem kotu in tudi trem tankom se posreči, da dosežejo enega izmed gričev. S seboj so privlekli lahke oklopne topove in mož-narje ter jih takoj spravijo v akDijo. Naše čete v prvi črti še vedno ni:o stopile v akcijo. Boj se je prenesel precej daleč nazaj v zaledje. Na vei-nem zavoju se vidijo na oben straneh male skupine, ki se vkrcava.o za povratek, ter posamezni ranjenci, ki se vračajo in obvezujejo svoje poškodbe. Medtem so minile tri ure in vedno več ruskih ranjencev hiti k reki. Obenem z njimi se umikajo znatnejše skupine z gričev, iščoč zatočišči jn umikajoč se pred silnim topniškim ognjem. Tedaj nastopi naša pehoi,a, ki preganja sovražnika z ene postojanke na drugo. Tankom se posreči, da uidejo zasledovan.u grai^at, zadnjega pa vendar doseže naša gianata in ga razbije. Toča granat postaja vse gostejša in sovjetski vojaki ne moreio vzdržati pod silnim ogn.em. Sedaj se izkaže sijajna oprema naših čet, ki imajo mnogo avtomatskega orož?.. zavzemajo pa tudi boljše postojanke na posameznih strateških točkah, zato lahko odločilno posežejo v konec borbe. Njihov ogenj pospeši sovražni umik. Tanki se prevračajo po strmem pobočju in celotna izkrcana ruska sila se v silni naglici zopet vkrcava na splave. Ogenj topov in možnarjev se osredotoči zopet na reko, k er se umikajoči rdeči vo.aki obupno bore za svojo rešitev. Ruski poskus se je popolnoma ponesrečil. Nekateri splavi sploh niso uspeli, da bi dosegli tok reke, drugi so se obloženi z ljudmi prekucnili sredi reke. Težko je reči, da bi se bil kdo rešil. Proti poldnevu je dež prenehal, z njim pa tudi topniški ogenj. Bregovi Dnjepra imajo zopet svojo navadno podobo. Z one stran: reke se nihče več ne gane.« D Direttorio Naz. del Partšto Naz. Fascista rende omaggfo aHa Tomba de* Comandante Bruno Mussolini, nel trigesimo della morte. — Nacionalni Di-rektorij fašistične stranke se je poklonil na groba poveljnika Bruna Mussolinija rale hovni poveljnik hrvatskem Ofenzivni napad pri Soiinmu Nemški oklepni oddelki so s sodelovanjem nekaterih oddelkov letalstva Osi izvedli dne 14. in 15. septembra odločen ofenzivni napad na egipt-ko ozemlje od Solluma, kjer so angleške čete prisilili, da so se umaknile. Nemška in italijanska lovska letala so se ponovno spopadla s sovražnimi letalskimi silami in so sestrelila 12 so- vrEtžnih letal. Od naših letal se 10 letal ni vrnilo. Druga letala so se vrnila poškodovana. Nekaj o:eb je bilo ranjenih med posadko letal. Druge edinice Kral.evega letalstva so ponovile ponoči bombne napade na trdnjavo Tobruk in na pokrajino okoli Marsa Matruha. Bombe so zadele naprave in skladišča, k er so nastali požari, prav tako pa so letala bombardirala avtomobilska vozila in železniške naprave. Sovražna letala so bombardirala Benghazi brez posledic. Vzhodna Afrika. Veliko delovanje topništva, možnarjev in avtomatičnega orožja v odseku pri Uolšefitu. Pri postojanki pri Culkvabertu so bili odločno odbiti sovražni poskusi približanja. V vzhodnem delu Sredozemskega mor a =0 naša letala z bombami zadela in močno poškodovala sovražuo trgovsko ladjo. Naredbe Visokega Komisarja Predpisi o pregledu motornih vozil, izdaji prometnih dovolil in o vozaskih izkaznicah Visoki komisar za Ljubljansko pokra iinn svoje naredbe z dne 27. IX. št. 31, z dne 31. maja 33 in z dne 8. avgu-št. 80 in za nujno potrebno, da se nadzorstvena služba nad pro-naliki e predpisi, veljajofi-pokrajinah Kraljevine, odreja: Cien 1 Letni pregled motornih vozil za leto 1042. se opravi pred časom, in sicer as mora pričeti dne 1. oktobra 1941, končati pa do 30. novembra t. 1. Člen 2. Pregledu iz prednjega člena so zavezana vsa motorna vozila, katerih popis je bil odrejen s čl. 1. nared-bo z dne 31. maja 1‘J41-X1X, St. 33, četudi še nimajo posebnega prometnega dovolila po čl. 5. naredbe z dne 29. aprila 19-11-X1X, št. 13 in po čl. 1. naredbe z dne 8. avgusta 1941-XIX, St. 80 in so last zasebnikov ali javnih Soldati del Corpo di Spcdizione Italianc* tra le popolazioni delte zone con jui Ute. — Vojaki itallj-nskcga ebora v Ruaiji med osvobo^nim i.ndstvom. ustanov ter opremljena g prometno (evidenčno! tablico po naredbi z dno 27. maja 1941-XIX, št. 31. Člen 3. Pregled se opravi po vrstnem redu poziva, ki ga izda urad za civilno motorizacijo Visokega komisariata. V času od 15. do 30. novembra 1941-XIX se morajo zglasiti pri tem uradu tudi tisti, ki ne bi dobili poziva iz prednjega odtjtavka. Člen 4. Pri pregledu se izda za \ sako motorno vozilo novo prometno dovolilo po obrazcu, kakršen je v rabi v drugih pokrajinah Kraljevine, po vrsti uporabe, za katero je vozilo na- • menjeno, in to po naslednjih skupinah : a) motorna vozila za zasebno rabo: 1. avtomobili za prevoz oseb. 2. motorna kolesa in prikolice za prevoz oseb in trikolesni tovorno avtomobili z nosilnostjo do 3 stolov. 3. tovorni avtomobili za prevoz blaga, 4. priklopniki za prevoz blaga, 5. večja motorna vozila za prevoz btflga z nosilnostjo nad 3 stote; b) motorna vozila v javnem prometu: 1. avtotaksiji, opremljeni s taksa-metrom in upravičeni do parkiranja na javnih cestah in trgih, 2. avtomobili za najem, opremljeni samo s kilometrskim števcem, 3. avtobusi za prevoz potnikov in prtljage na oblastveno dovoljenih krajevnih in medkrajevnih rednih pro-gali. Nova prometna dovolila izdaja Visoki komisar po poprejšnjem vpisu v poseben register po številki tablice, ki jo dobi vozilo. Člen 5. Od 1. decembra 1941-X1X dalje prenehajo povsem veljati prometna dovolila, ki niso v skladu s predpisi iz prednjega člena. Člen 6. Od dneva izdaje novega prometnega dovolila mora vsak prehod lnetniStvo motornih vozil meri živimi tisti, na kogar je bilo preneseno lastništvo. v 15 dneh od dneva prenosa prijaviti uradu za civilno motorizacijo. Enako dolžnost ima tudi dedič ali vozilojemnik v enem mesecu od dneva prenosa lastništva. Prijavo j vrste motornih vozil ne sme preeegati 30 km na uro. Čl. 2. Določbe te naredbe se ne uporabljajo za motorna vozila gasilcev in javne reševalne službe, za zasebna vozila pa le tedaj ne, kadar gre za nujno pomoč in reševanje. Čl. 3. Uradniki in organi javne varnosti sso dolžni skrbeti za upoštevanje te naredbe in ugotavljanje njenih kršitev, ki ee kaznujejo denarno od 25 do 200 lir. Najnižjo kazen lahko plača kršitelj takoj. Ti prestopki se morajo v vsakem primeru nemudoma prijaviti Visokemu Komisarju, da se vozaču eventualno odvzame vozaško usposobljenoetno izpričevalo za dobo enega do treh mesecev. Čl. 4. Ta naredba stopi v veljavo dan po objavi v Službenem listu in ostane v veljavi še tri mesece potem ko preneha vojno stanje. Ljubljana, dne 10. septembra 1941-XIX. Visoki Komiaar EMILIO GRAZI0LI Ukrepi Visokega Komisarja. za zaščito javnega reda v Ljubljanski pokrajini »Službeni list« objavlja v svoji današnji številki naslednjo odredbo Visokega Komisarja: Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. Kr. ukaza z dne. 3. maja 1941-XIX, št. 291, na podstavi čl. 1. Kr. ukaza z dne 7. junija 1941-XIX, št. 454 v zvezi s členom 6. Kr. ukaza z dne 13. maja 1941-XIX, glede na razglas poveljnika XI. armadnega zbora z dne 15. aprila 1941-XIX, glede na lastno naTedbo z dne 4. junija 1941-XIX, št. 38, z dne 12. julija 1941-XIX, št. 65 in z dne 31. julija 1941-XIX, št. 75 in na podstavi zakona z dne 6. januarja 1929 in njegovih poznejših sprememb, odreja: Člen 1. Organi, ki jim je poverjeno straženj© meje bodo uporabili orožje zoper vsakogar, ki bi ga zalotili pri prekoračenju meje izven predpisanih prehodov v času od 6ončnega zahoda do zore, to pa tudi podnevi, če ne obstane na prvi poziv Člen 2. Kdor koli ima, ne da bi bil predpisno pooblaščen, strelno orožje, municijo ali razstreliva, tudi če niso njegova last, jih mora izročiti v teku drugega dne, ko stopi ta naredba v veljavo, najbližjemu poveljništvu Kr. Karabinerjev. Oseba, pri kateri ee dobe strelno orožje, municija ali razstreliva po pre-te.ku tega roka, se kaznuje s smrtjo. Ista kazen se uporabi, če se najdejo orožje, municija ali razstreliva v hišah z zasebnimi stanovanji ali v drugih prostorih, zoper rodbinskega poglavarja, Čigar je stanovanje, oziroma zoper tistega, ki ima odgovornost ali nadzorstvo nad lokalom, kjer je bila taka stvar najdena; če tega ni, pa zoper tistega, ki ga zastopa. Člen 3. Mimo tega ee uporabi smrtna kazen: a) zoper vsakogar, ki bi ogrozil varnost italijanske oborožene sile, organov civilne uprave ali policije; b) zoper vsakogar, ki bi storil ali poskušal storiti dejanja, ki merijo na to. da se poškodujejo industrijske in železniške naprave ali kakor koli moti redno poslovanje javnih naprav; c) zoper vsakogar, ki stori ali poskuša storiti kaznivo dejanje zoper osebo ali lastnino z namenom, da bi ogrožal javni red ali če je iz dejanja nastalo ali bi moglo nastati hudo kršenje javnega reda; d) zoper vsakogar, pri komer se dobe proglasi, emblemi, znaki ali drug prevratni propagandni material ali ki bi se udeležil shodov ali s»stanirov istega značaja ali ki bi se kakor koli udejstvoval za rušenje javnega reda; e) zoper vsakogar, ki daje zavetje ali vzame pod streho v tem ali v prednjem členu omenjene osebe ali I oee.be, ki jih išče policijsko oblastvo zaradi kakšnega kaznivega dejanja iz teh členov. Enaka kazen se uporabi zoper na-snovatelje, soudeležence in pomagače. Člen 4. Kazniva dejanja iz prednjih členov sodijo po napleni postopku izredna sodišča treh članov. Sodišče postavi od primera do primera Visoki Komisar, ki mu določi tudi predsednika. Z istim odlokom imenuje državnega tožilca in organa, ki naj opravlja posle zapisnikarja. Na razpravi brani obdolženca branitelj, ki ga izbere sam; če pa tega ne stori, ga uradoma imenuje predsednik sodišča. Člen 5. Če sodišče na podstavi razpravnih podatkov spozna, da so dani vsi znaki kaznivosti, izreče smrtno obsodbo; smrtna kazen se izvrši s streljanjem v naslednjih 24 urah, če le mogoče v kraju, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno ali odkrito. V nasprotnem primeru odstopi sodišče spise pristojnemu kazenskemu oblastvu. Člen 6. Brez posebne dovolilnice, ki jo izda oblastvo javne varnosti, ne sme nihče iz hiše: v ljubljanski občini od 22. do 5. ure; v drugih občinah pokrajine od 21.30 do 5. ure. Ustrezno temu je skrajšan tudi čas, v katerem je dovoljen promet z motornimi vozili, določen v členu 1 naredbe z dne 12. julija 1941-XIX, št. 65. Kršitelji se kaznujejo v denarju od 100 do 1000 lir in v hujših primerih tudi z zaporom do treh mesecev. V primeru iz prednjega odstavka se mimo tega odvzame prometno dovolilo, v hujših primerih pa tudi zapleni motorno vozilo. Člen 7. Čas za zapiranje gostinskih obratov se določa takole: za hotele, restavracije in kavarne v mestu Ljubljana na 21.30 uro, za druge gostinske obrate (bifeje, krčme, vinotoče, pivnice itd.) v mestu Ljubljana in za vse gostinske obrate sploh v drugih krajih pokrajine na 20.30 uro. Kršitelji se kaznujejo v denarju od 500 do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do treh mesecev kakor tudi z začasnim in dokončnim odvzemom obrtne pravice. Člen 8. Obveznost priglasiti priseljence v Ljubljansko pokrajino po naredbi z dne 4. junija 194t-XIX, št. 38, velja tudi za tiste, ki vzamejo tamkaj omenjene osebe na stanovanje. Prijava se mora napraviti v treh dneh, ko stopi ta naredba v veljavo; če se pa sprejme taka oseba na stanovanje po tem datumu, v teku drugega dne po sprejemu na stanovanje. Kršitelji se kaznujejo z zaporom od treh do šestih mesecev in v denarju od 1000 do 5000 lir. Na isto mero se zvišujejo kazni iz člena 4. omenjene naredbe. Člen 9. Ta naredba, ki ukinja vse druge nasprotujoče ali z njo nezdružljive predpise, stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 11. septembra 1941-XIX. Visoki Komisar EMILIO GRAZIOLI Predpisi za trgovanje s krompirjem in fižolom Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino odreja na podstavi kr. ukazov z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291 in z dne 7 junija 1941-XIX, št. 454 ter smatrajoč za potrebno ukreniti zaradi prehrane: Čl. 1. Za proizvodnjo krompirja in 6iihega fižola se predpisuje obvezna prijava, ki jo morajo poslati pridelovalci pokrajinskemu Prehranjevalnemu zavodu v desetih dneh po spravilu. Od prijavne obveznosti so izvzeti tisti, ki pridelajo krompirja v količini pod 500 kg in suhega fižola v količini pod 50 kg. Čl. 2. Po določbi iz prednjega člena prijavljeni krompir in suhi fižol pridelovalec ne sme prodati drugam ko pokrajinskemu Prehranjevalnemu zavodu ali ustanovam in tvrdkam, ki jih ta pooblasti za nakupovanje. Cl, 3. Pogodbe o prodaji krompirja in suhega fižola, sklenjene, preden je stopila ta naredba v veljavo, za množine nad 500 kg oziroma nad 50 kg se morajo prijaviti pokrajinskemu Prehranjevalnemu zavodu z navedbo datuma pogodbe in kupčevega naslova. Čl. 4. V smislu določbe člena 2. za nakupovanje krompirja in suhega fižola pooblaščene ustanove in tvrdke si morajo priskrbeti za prevoz nakupljenih količin posebne prevoznice, ki jih bo izdajal pokrajinski Prehranjevalni zavod. Mimo tega morajo voditi o nakupljenih in prodanih količinah pre-jemni in oddajni vpisnik, ki ga potrdi pred uporabo pokrajinski Prehranjevalni zavod, kateremu morajo tudi vsakega prvega in vsakega petnajstega v mesecu poslati izpisek vpisnika. Pokrajinski Prehranjevalni zavod sme po potrebi organizirati in vzpo- rediti razdeljevanje, trgovino in porabo krompirja in suhega fižola. ČL 5. Kršitelji predpisov te naredbe ee kaznujejo v denarju do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do šestih mesecev in z zaplembo blaga. čl. 6. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 11. septembra 1941-XIX. Visoki Komisar EMILIO GRAZIOLI Predpisi o klanju drobnice Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino odreja na podstavi kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291 in Ducejevega razglasa z dne 17. maja 1941-XIX in da ee ohrani stanje ovčereje : Čl. 1. Prepoveduje se klanje ovc in neskopljenih ovnov, ki še niso dobili popolnega stalnega zobovja sekalcev. Okrajni načelniki lahko na predlog okrajnega kmetijskega strokovnjaka ali veterinarja izdajo dovolitev za zakol bolehne ali za pleme nesposobne drobnice, kakor tudi za kmečke raz-plojevalne potrebe odvečnih ovnov, ter ob nujnih primerih. Čl. 2. Kršitelji predpisov te naredbe se kaznujejo v denarju do 5000 lir, V hujših primerih pa z zaporom do šestih mesecev. Čl. 3. Razveljavljajo ee vsi prejšnji predpisi, ki nasprotujejo ali niso združljivi s predpisi te naredbe, ki stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 11. septembra 1941-XIX. Visoki Komisar EMILIO GRAZIOLI Cene za surove kože Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino skladno z naredbo z dne 11. septembra 1941-XIX, štev. 102, določa za surove kože, ki jih proizvajalci mesarji odstopijo trgovcem, naslednje cene za kg v lirah: volovske 19, kravje 19, bikov 17, telečje 22, ovčje 19 (kos), kozličkov 15 (kos), konjske 10 za kg, mul 8 za kg, oslov 8 za kg, svinj 10 za kg od aprila do 30. novembra, svinj 15 za kg od decembra do 31. marca, svinj, uvoženih, 5 za kg od aprila do 30. novembra, svinj, uvoženih, 7 za kg od decembra do 31. marca. Ljubljana, dne 11. septembra 1941-XIX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI Prepoved izdelovanja in prodaje slaščic, izdelkov iz žitne moke, jajc itd. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi kr. ukazov z dne 3. maja 194t-XIX, št. 291 in 7. junija 1941-XIX, št. 454. ter smatrajoč za potrebno ukreniti zaradi prehrane, odreja: Člen 1. Nihče ne sme proizvajati, prodajati, uporabljati in trošiti mlečne smetane. Člen 2. Od 1. oktobra 1941-XIX dalje se prepoveduje izdelovanje piškotov in slaščičarskih izdelkov, svežih ali suhih, pripravljenih iz žitne moke (pšenične, rži, ječmena, ovsa, koruze> riža), z racioniranimi maščobami (surovim maslom, oljem, slanino, mastjo) in z jajci. Člen 3. Prodaja piškotov in slaščic« že proizvedenih iz snovi, navedenih v prednjem členu, je dovoljena do 15' oktobra 1941-XIX. Listek »Družinskega tednika" Antonln Dvorak Ob stoletnici rojstva slavnega češkega skladatelja Antonin Dvofak je poleg Bedficha Smetane največji češki skladatelj. Bil je pristna češka muzikalna narava, glasbeni velikan, ki je ustvaril nekaj najlepših umetnin češke glasbe. 8. septembra leta 1841. se je gostilničarju in mesarju Francu Dvofaku v majhni vasi Nelahozevesi nedaleč od Prage rodil prvi otrok. Dali so mu ime Antonin, t. j. Anton. Z leti je dobil še sedem bratov in sester. Anton Dvofak ni postal samo sve-tovnoznan skladatelj, temveč tudi prvi, ki je veliki svet opozoril na češko glasbo. Slava Smetanove Prodane neveste je prodrla šele pozneje. Pot, ki jo je prehodil ta nenavadni otrok do svoje slave, je nekaj posebnega, skoraj bi celo lahko rekli, da je nekoliko heroična. Najprej je bil mesar kakor njegov oče, šele pozneje, ko so starši zapazili njegovo izredno nadarjenost za glasbo, so ga dali v Prago v orglarsko šolo, ki je takrat nadomestovala • konzerva tori j, čeprav so konzervatorij sicer tudi imeli v Pragi. Dvorak, ki je tisti čas že pisal skladbe, več let ni imel na razpolago klavirja, temveč samo orgle. Klavir je hodil igrat samo od časa do časa k nekemu svojemu prijatelju. Dvofak je imel takrat skromno službo kot igralec viole v nekem manjšem orkestru, ki je gostoval po gostilnah, pozneje je pa dobil mesto v češkem narodnem gledališču. V češkem narodnem gledališču je Dvofak sodeloval pri vprizoritvi marsikatere opere in tudi pri zgodovinski premieri »Prodane neveste« je sedel za svojim pultom. Potem se je peročil in dobil kaj skromno službo organista v neki praški cerkvi. Tedaj je Dvofak dosezal že lepe skladateljske uspehe, čeprav zanje še nihče ni vedel. Uglasbil je dve simfoniji, nekaj manjših skladb in celo dve operi, eno med njima z nemškim tekstom. Ko je imel 32 let, je dosegel svoj prvi večji uspeh. Uglasbil je zborovsko skladbo Dediče Bele gore. Čeprav je doživel več razočaranj, je kljub temu fanatično ljubil gledališče, pač tudi pod Wagnerjevim vplivom. Zaslutil je nekaj neznansko novega in oboje, neznanskost in novost, ga je potegnilo s seboj. Novo je bila druga oblika, duh, ki je vel: duh osvobojenja in napredka. Dvofak je bil fanatik svobode, še posebno v svoji umetnosti. Čeprav je z leti postal mojster klasične oblike in nikakor ni hlepel po tem, da bi ga šteli med novotarje, je neprestano iskal novega. Tako je končal svojo kariero z malone mistično opero Armido. Kako se je Dvofak seznanil z Brahmsom? Brahms je živel -a Dunaju, torej v isti državi — Avstriji — kakor Dvofak; bil je član akademije znanosti in je odločal o državnih umetniških štipendijah. V oceno poslana mu Dvorakova dela so zbudila njegovo zanimanje. Priporočil ga je založniku Simrocku in tako pripomogel, da so prišla njegova dela v svet. Simrocku to ni bilo v škodo; tako je n. pr. pri založbi prvih Slovanskih plesov zaslužil celo premoženje. Dvoraku pa plačal zanje samo 300 mark. Kljub temu je Dvofak ostal svojemu prvemu založniku zvest tudi pozneje, ko mu je honoriral njegove skladbe angleški založnik Novell. Ti Slovanski plesi in Moravski dueti — oboje iz leta 1878. — prelestne melodije po motivih narodne pesmi, so Dvoraku prinesli svetovno slavo. Lahkotnost, s katero ga je obhajalo navdahnenje, se je sodobni- kom, ki so se večjidel morali prav pošteno pehati, zdela kar nerazumljiva. In vendar ni bila nikoli lahkomiselnost. To je Dvofak pozneje potrdil kot učitelj. Teoretik sicer ni bil, zato pa neprekosljiv kot praktik; zraven tega je bil prijatelj mladine, človek zlatega srca, čeprav se je rad hudo razsrdil, a nikoli ne za dolgo. Z leti se je Dvofak odtegnil svojemu meščanskemu okolju. Njegov slavni oratorij Stabat mater, ki je še danes vse premalo znan, je dosegel leta 1883. v Londonu izreden uspeh. Londonski glasbeni svet je po vsaki ceni hotel komponista osebno spoznati. Zato so ga povabili v London, kjer naj bi sam dirigiral svoje skladbe Ko je potem res prišel v London, ga je tamkajšnji glasbeni svet sprejel kakor čudodelnika in ga tako navdušeno slavil, da se je moral vse iznova vračati v London, kamor je kar devetkrat potoval. London mu je ponujal prijatelje, denar in slavo. Postal je tudi častni doktor oxfordske univerze, on, ki ni niti osnovne šole dosti videl od znotraj in ni na slovesni promociji razumel niti besedice latinskega govora. Toda čeprav skromen, je sam rekel, da je njegova Stabat mater pač nekaj več kakor gola latinščina. Leta 1892. je Dvofak potoval celo v Ameriko. Tu, v novem svetu je dobil motive za svojo simfonijo novega sveta, uglasbil tri manjše skladbe in svojo peto simfonijo, nekaj pesmi in koncert za čelo. Njegov uspeh v treh letih Nevf-yorka (1892—1895) je bil izreden. P°' vsod je veljal ne samo za izvrstnega učitelja, temveč celo za nekakšnega odkritelja na polju glasbe. Zakaj P°" vzel je iz glasbe ameriških narodov folklorne motive, namreč glasbo ameriških Indijancev in zamorcev. .. Leta 1901. se je Dvofak spet vrni v domovino. Postal je ravnatelj P*a* škega konzervatorij a in je umrl ugleden in slavljen 1. maja 1904. * Dvofak je zapustil več simfon'h kompozicije za violino in čelo, komorne skladbe, pesmi in več °P® ' med katerimi je najbolj znana 1 najbolj igrana Rusalka. Njegova gla. ‘ ba je vedra, vendar enostavna globoka in polna slovanske n*eif,. holije, ki veje tudi iz popularne r> moreske. v , Z vsemi svojimi deli je Dvofak kazal, da je vtelešen češki _glastl genij, ki je svetu razodel češko n rodno glasbo in obogatil z njo v glasbo ljubeči svet, Neue Zurcher Zeitung jn^ ®n 4. Količine žitne moke, maščob -i**1 b°do imele izdelovalnice P skotov in slaščičarne opolnoči dne »J. septembra 1941-XIX, se morajo 1941* ytv vštetega dne 5. oktobra v , 1"*IX pokrajinskemu Prehranje- zalogmU zaV0(^u’ ^i odredi uporabo be^v-1 kršitelji predpisov te nared-v oi v,s*°P* v veljavo z dnem objave kra nem *'stu za Ljubljansko po-500(m°’ Se k®?nuje^° v denarju do rom iF’ -V primerih pa z zapo- turl' šestih mesecev in eventualno nh.l Z za®asn>In ali trajnim odvzemom obrtnega dovolila. S^bliana, dne 11. septembra 1941- Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI Maksimalni cenik za kočevski in trboveljski premog kraii^1*, Komisar za Ljubljansko po- 2 rln 0 olo^a v smislu svoje naredbe višji ' maia 1941-XIX, št. 17, naj- ?ene za premog iz rudnikov v Kočevw jn Trbov,jahf »a d rudnik Kočevje: Prodajna cena stainK ?ranko vagon rudniška po-12(1 i javnih dajatev: kosovec L. „Kockovec L. 108, orehovec L. 96, grahovec L. 82, zdrob L. 68. v Tu?Jna. cena na malo za trgovce jalca Branko skladišče proda- sovon Yk‘iu®no vse javne dajatve: ko-Ve. ,172, kockovec L. 157, oreho- §lj0 rudnik Trbovlje: Cena za rudni obniB^raVO v Ljubljani Iranko vagor JaW. ?a P°staia Laze, brez javnih da-orp, ' Kosovec L. 229, kockovec L. 212, javne dajatve yn. .1J* ^ , kockovec L. 157, oi cnu- L jjg 150) grahovec L. 133, zdrob . Za ' °bmePraV° V Ljubljani Iranko vagon jatev; zdrobVfC ib 179- erahovec L- i62. p ■ Ao/. v cena na malo za trgovce sklarTS* ^ena se razume Iranko daint trgovca, vključno vse javne 2gb ve: k°sovec L. 303, kockovec L. zdrob rL °i96 L' 245, grahovec L- 225’ ?? cenik stopi takoj v veljavo. Xl^bliana, dne 10. septembra 1941- Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: EiUILIO GRAZIOLI *f etlpisi o zbiranju, razde-Jevanju in predelavi kož kr!f;;SOk* ^°misar za Ljubljansko po-nigt,n° °dreJa glede na naredbo mi-krali3 Za os'{rbo in prehrano bivše tari J1 Jugoslavije z dne 17. febru-kr , ’ 200> na podstavi 51. 3. 2 • ukaza z dne 3. maja 1941-XTX, št. da m Smalrajoč za nujno potrebno, t,.„ e. dopolnijo ]>redpisi o zbiranju in ^vini surovih in strojenih kož. Posta l’ ^ uveljavitvijo te naredbe se vih ? Jai° zbiranje in trgovina suro-jih ; oz- g°yejih, konjskih, ovčjih, koz-delo',!! S,v'niskih, kakor tudi njih pre-anJe s strojenimi kožami pod ranip)r-a,vo Visokega komisariata. Zbi-jujet- In trg°vina surovih kož se ome-dovo?-ina *r£°vce, ki Imajo posebno fjaj katero izda Visoki koinisa- Rovo'. ^ ^ ta namen morajo vložiti tr-nai-pji/ desetih dneh po uveljavitvi te kom' • P030!3!!© prošnjo na Visoki 114f)Sar'a'’ kolkovano s kolkom L. o v ’. v kateri morajo navesti podatke tvrdk U v trgovinski register, sedež Predst’ P.r'‘mek in ime zakonitega sklad D*^a tvrdke, opis prostorov za tudi t • ’n zmogljivost, kakor slov«?- i' v katerem nameravajo po-odob--1" ^rost°re za skladišče mora event Pristojno oblastvo, ki sine Urej?.Ua'no predpisati tudi njih pre-Pr0g‘,®v> če jo smatra za potrebno. Osgbj ‘nora biti priložen imenik Verit’ ,a!erim nameravajo trgovci po-ka z“iranje kož pri mesarjih. Vsa-ra P.r.er®emba v tem imeniku se moje n„1J,aviti v desetih dneh od dne, ko popila. vati Trgovci, ki so upravičeni trgoma*? .8ur°vimi kožami, ne morejo okj..1 lzvrševati obrti strojenja kož v kože1U\ v katerem zbirajo in imajo Cl V* kladiščene. v v„|. • Od dne, ko stopi ta naredba sam i-VO’ mora vsakdo, ki zakolje govei da po kom drugem zaklati oVce a> konje (vštevši mezge in osle), Vah ’, .0ze alL svinje ali kupi take ži-ko|e , 'an®, toda še ne odrte, oddati las* živali izključno le kakemu gister morajo voditi tisti, ki kože strojijo. Organi, ki jih določi Visoki komisariat kakor tudi organi javne varnosti imajo ob vsakem času pravico do vstopa v poslovne prostore pooblaščenih trgovcev in strojarn radi pregleda skladišč in registrov, ki se jim morajo dati na vpogled. Čl. 7. V desetih dneh, ko stopi ta naredba v veljavo, morajo vsi trgovci s surovimi kožami, javne in zasebne klavnice in vobče vsi, ki imajo po katerem koli naslovu surove goveje, konjske, ovčje, kozje in svinjske kože, prijaviti Visokemu komisariatu njih količino po teži, število in kakovost. Enako prijavo morajo vložiti strojarne o surovih kakor tudi o strojenih kožah, ki jih imajo v svoji zalogi, četudi so že prodane. Čl. 8. Vsak pooblaščeni trgovec mora prijaviti Visokemu komisariatu do 10. dne vsakega meseca vse količine kož, ki jih je prevzel v prejšnjem mesecu od posameznih mesarjev, količine uvoženih kož in kož, ki jih je odstopil strojarjem. V enakem roku morajo prijaviti strojarji kože, ki so jih prejeli od posameznih pooblaščenih trgovcev ali uvozili, in strojene kože, ki so jih odstopili kupcem. Prijavo je napraviti v dvojniku na posebnih obrazcih, ki jih predpiše Visoki komisariat. En primerek trgovčeve prijave se mora poslati radi kontrole Prehranjevalnemu zavodu za Ljubljansko pokrajino. Čl. 9. Za vse goveje, konjske, ovčje in svinjske surove kože, ki jih nakupijo pooblaščeni trgovci, velja, da so pod zaporo Visokega komisariata in se odstopajo strojarnam samo na podsta- vi nabavnic v dvojniku, ki jih izda Trgovska in industrijska zbornica po razdelilnem načrtu, ki ga sestavi Zbornica in odobri Visoki Komisar. Čl. 10. Cene, po katerih prodajajo kože mesarji trgovcem i ti strojarjem, določi Visoki Komisar. Čl. 11. Pooblaščeni trgovec s surovimi kožami mora potrditi strojarni na nabavnici število, kakovost, obme-re in cene prevzetih kož in obdrži primerek nabavnice, katerega je podpisal strojar. Čl. 12. Strojarne morajo izročene kože strojiti strokovnjaško in po predpisih Visokega komisariata. Strojene kože so pod zaporo Visokega komisariata, ki jim določi prodajno ceno. Strojene kože se oddajajo kupcem samo na podstavi nabavnic, ki jih izda v dvojniku Trgovska in industrijska zbornica po razdelilnem načrtu, ki ga sestavi Zbornica in odobri Visoki komisariat. ČL 13. Strojar mora potrditi kupcu iz pokrajine na nabavnici število, kakovost, cbmere in cene prodanih strojenih kož in obdrži primerek nabavnice, katerega je podpisal kupec. Čl. 14. Prevoz surovih kož iz javnih in zasebnih klavnic je dovoljen samo pooblaščenim trgovcem in strojarjem, ki pa morajo imeti nabavnico, katero je potrdil pooblaščeni trgovec. Kože zaklane živali ne sme klavec odposlati po nikomer drugem nego po osebah, omenjenih v prednjem odstavku. Čl. 15. Prevažalec kož mora imeti pri sebi primerek prejemnice, ki go je potrdil mesar, ali nabavnico, ki jo je potrdil pooblaščeni trgovec ali pa strojar. Navedene listine morajo spremljati tudi železniške pošiljke. Čl. 16 Tvrdkam ki se bavijo s strojenjem govejih in konjskih, ovčjih, kozjih in svinjskih kož, je prepovedano predelovati kože, ki bi jih ne dobili od pooblaščenih trgovcev ali ki niso pravilno uvožene iz drugih pokrajin ali iz inozemstva. Čl. 17. Vse pogodbe, ki nasprotujejo določbam te naredbe in so bile sklenjene pred dnem, ko stopi ta naredba v veljavo, se razveljavljajo; če se sklenejo po tem dnevu, so nične. Kršitelji se kaznujejo v denarju do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do treh mesecev. Vselej se blago zapleni in se sme odrediti začasna ali dokončna ustavitev trgovinskega ali obrtnega obratovanja. Kljub ustavitvi so proizvajalec, trgovec ali industrijalec dolžni nadalje plačevati plače in mezde de-lojemnikom ter davke iri takse, ki gredo državi, pokrajini ali občinam. Čl. 18. Ta naredba, ki ukinja in nadomestuje naredbo ministra za prehrano in oskrbo bivše kraljevine Jugoslavije z dne 17. lebruarja 1941, stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 11. septembra 1941- XIX. Visoki Komisar EMILIO GRAZIOLI Česen 5.15, 6.20; Čebula 1.60, 2.—; glavnata solata I. vrste 2.95, 3.65; solata II. vrste 1.50, 2.— ; špinača 2.—, 2.60; paradižniki 1.60, 2.—; jabolka I. vrste 3.05, 3.75; jabolka II. vrste 2.55, 2.95; hruške I. vrste 3.40, 4.10; hruške II. vrste 3.—, 3.70; češplje I. vrste 3.15, 4.—; češplje II. vrste 2.50, 3.— ; breskve I. vrste 3.70, 4.85; breskve II. vrste 3.50, 4.65; grozdje 4.95, 6.50; limone nad 150 g za komad 0.45, 0.50; limone pod 150 g za komad 0.40, 0.45; krompir, pri kmetu 0.80, na trgu 1.10; krompir uvožen 1.—, 1.20. Opombe: 1. Jabolka I. vrste so: parmene. re-netke, mošanjčki, champagne, Giafen-steiner, Deliziose, Morgendult, Jona-ton, Wagner, Star, Imperatore, Ab-bondanza, Sergente, Annurche. Hruške I. vrste so: William, Passa-grassana, Kaiser, Esperen, Bergamot-te, Spadone, Sommer Citronen, Butir-re, Ardepont, Dečana, Duchessa, Abate. Breskve I. vrste so rumene in Coche. Češplje I. vrste so zdrave, očiščene, napete, trgovsko zrele in izbrane. 2. Pri označbi cen je pristaviti tudi vrsto blaga po kakovosti. Trgovci na debelo morajo izročiti kupcem račun z označbo blaga, vrste in enotne cene ter morajo tudi kupci zahtevati tak račun. 3. Ta cenik mora biti izvešen v prodajnih prostorih na dobro vidnem mestu in velja le za uvoženo blago iz-vzemši domači krompir. Ljubljana 15. septembra 1941-XIX. Visoki komisar Emilio Grazioli Obvezno cepljenje proti davici v Ljubljani Obvezno cepljenje proti davici, odrejeno z odlokom Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino bo v Ljubljani od 16. septembra do 18. oktobra t. 1. Cepljenje obstoji iz treh podkožnih vzbrizgov v dveh presledkih po štirinajst dni. Cepljenje bo: v Mestnem domu prvič 16. septembra drugič 30. septembra; tretjič 14. oktobra; v ljudski šoli Bežigrad 17. sept., 1. okt., in 15. okt.; v ljudski šoli v Mostah 18. sept., 2. okt., in 16. okt.; v ljudski šoli na Viču 19. sept., 3. okt., in 17. okt.; v Mestnem domu 20. sept., 4. okt. in 18. okt. Cepljenje bo vsak dan ob 16.30 uri. Starši morajo k temu cepljenju pri-neljati vse nad 18 mesecev stare otroke. ki še ne hodijo v šolo, in tudi tiste, ki bodo letos začeli hoditi v šolo. Še necepljeni otroci, ki so že lani hodili v šolo, bodo cepljeni med šolskim letom. Cepljenje je obvezno za vse otroke razen za one, ki so bili cepljeni lansko leto, in tudi za one, ki bodo po presoji ravnatelja Higienskega zavoda ali zdravnikov mestnega lizikata oproščeni zaradi bolezni. Starši cepljenih otrok dobe o opravljenem trikratnem cepljenju pismeno potrdilo. Tako potrdilo lahko dobe na mestnem lizikatu tudi starši onih otrok, ki še niso prevzeli potrdila za lani opravljeno cepljenje. Potrdilo o opravljenem cepljenju proti davici bo v prihodnje potrebno tudi za vse otroke, ki bodo prosili za sprejem v zavetišča, počitniške kolonije itd. Opozarjamo, da je cepljenje proti davici po čl. 10. navedenega odloka obvezno ter bodo starši in druge osebe, ki imajo očetovsko skrbstvo nad otroki, kaznovani z globo do 1000 lir zaradi prekršitve te odredbe. Kože emu trgovcu svojega okraja dneh 86 m°rajo izročiti v desetih odru’ *Jdkar je bila žival zaklana ali kovnhst r,e morajo biti živali stro-bitj tn ! tak°. da ostanejo kože ccle. 0str„g0.raio stehtane, meso in mezdra ne ojpi1’ ,3rez repnega stržena, osuše-Snovi6 p v°d6 *n krvi in brez drugih brez " ,0Veje kože se morajo izročiti brez ® ca. in rogov, telečje kože pa flenno.^kljev in glave, ki se odreže Čl ef 0 P°d ušesi, rriorjj Trgovci s surovimi kožami ditj mesarjem s prejemnico potr- kovost1-evzem koz z navedbo njih ka-radj u1’ oh m e rov in cene in obdržati podniE°n. °^R kopijo prejemnice, ki jo Čl p *zročajoči mesar, kože n r8ovci morajo pritisniti na V posehS6l)no zna,nenje in jih vpisati ster.fT; n prevzemni in oddajni regi-rugi prevzemni in oddajni re- Cenik za zelenjavo in sadje veljaven od 18. septembra 1941-XIX dalje Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino določa na podlagi svoje naredbe št. 17 z dne 9. maja 1941-XIX naslednje cene v prodaji pri proizvajalcu ter pri trgovcu na debelo in drobno za spodaj navedene proizvode. Cene, ki so maksimalne, dolo&tjo v kategorični obliki mejo, za katero se morajo cene dejansko gibati pri kmetu odnosno pri trgovcih. Iz tega sledi, da je pač mogoče prodajati nižje, nikakor pa ne višje kakor po odrejeni ceni. Prvx število je cena za kilogram blaga i debelo, drugo število je cena za kilogram blaga na drobno; Duce je v okviru rednih sprejemov sprejel te dni v Beneški palači prefekte več italijanskih mest. Duce je na predlog ministrstva za ljudsko vzgojo izdal odlok in nakazal tudi ustrezajočo zneske za izpopolnitev italijanske glasbene vzgoje, ki naj bi se usmerila v domači pravec. Gre za delo velikega pomena, ki bi ga ne bilo mogoče začeti v ugodnejšem^ trenutku kakor zdaj, ko je italijanski narod popolnoma zedinjen. Duce je sprejel ministra za ljudsko vzgojo, ki mu je poročal o svojem nedavnem obisku v muzeju šole v Fi-renci in o delih za opremo tega šolskega narodnega središča, ki ga bodo. kakor je bilo določeno že v fašističnem koledarju, odprli 28. oktobra v XX. letu fašistovskega režima. Tiha želja vsakogar je lepa preproga, ki daje stanovanju udobnost, domačnost in toploto : Predposteljniki, pliš od L. 21'— dalje. Garniture, pliš 3 kosi, skupaj od L. 209'-dalje. Velike preproge, cca 200 X 300, pliš, perzij ski vzorci, od L. 595'— dalje. Na zalogi: Manufaktura f. K s. Souvan Ljubljana, Mestni trg 24 Prestolonaslednik je te dni obiskal ranjence v vojaški bolnišnici v Rimu. Živo se je zanimal za slehernega ranjenca ]>osebej; vsi ranjenci so bili zelo hvaležni za visoki obisk. Grof Ciano je te dni prebral v radiu besedilo protiboljševiške poslanice, kjer je dejal, da se odloča usoda 3000-letne zahodne kulture. V spomin obiska Nj. Vel. Kralja in Cesarja dne 11. maja t. 1. v katoliški cerkvi na ulici Viktorja Emanuela III. v Tirani so odkrili te dni marmornato spominsko ploščo. Eksc. Visoki Komisar si je pretekli teden ogledal dela na ljubljanskem velesejmu. Spremljali so ga podpoveljnik Zveznih pomožnih središč in voditelji velike prireditve. Ko je visoki obiskovalec dal nekaj navodil glede reda pri vratih, je obšel posamezne paviljone in se še posebno zanimal za Fiatov in Montecatinijev paviljon. Prejšnjo sredo popoldne je Visoki komisar sprejel v vladni palači novega konzula neodvisne hrvatske države v Ljubljani dr. Antona Ivaniča in se z njim prisrčno razgovarjal. Te dni se je končala tekstilna in modna razstava v Benetkah; doživela je velik trgovski uspeh in zelo živahen obisk. Ogledalo si jo je na tisoče trgovcev, obrtnikov in industrijcev iz vseh italijanskih pokrajin, pa tudi iz Nemčije, Švice, z Madžarskega in Hr-vatskega. Prodaja avtomobilov in njih sestavnih delov inozemcem je v Italiji prepovedana. Uradni list v Rimu je objavil to novo uredbo, po kateri je vsakdo, ki bi gornje prodajal inozemcem, kaznovan z zaporom do 6 mesecev in z globo 500 do 10.000 lir. Poskuse s krušno moko delajo na mestnem tržnem uradu, kjer kemiki v laboratoriju ugotovijo, koliko moramo dodati kvasa zdanji krušni moki. Ugotovili so, da naj gospodinje, če hočejo imeti dober in okusen kruh iz krušne moke, mesijo in pečejo prav tako, kakor kruh iz pšenične moke. Cepivo proti tifusu in paratifusu dobi lahko vsakdo zastonj v bakterio-loško-epridemiološkem oddelku Higienskega zavoda v Ljubljani od 11. do 12. ure vsak dan, razen nedelj jn praznikov. Cepivo dobijo v obliki tablet in hkrati tudi podrobnejše navodilo. Cepivo delijo zato, ker se je med prebivalstvom razširilo veliko zanimanje za cepljenje proti obema boleznima. Vsi lastniki konj morajo najpozneje do sobote 20. t. m. prijaviti preskrbovalnemu uradu v Mestnem domu število konj in količino ovsa, ki jo potrebujejo za prehranjenje konj do prihodnje žetve. Na prijave naj napišejo svoje ime in natančen naslov. Potrebo ovsa naj pa seveda prijavijo samo tisti, ki ga sami ne pridelajo in ga morajo kupovati. Nov most čez Savo pri Radovljici so začeli graditi. Stari leseni most bodo zamenjali z novim železobetonskim. Nacionalni zavod za izkoriščanje metana, ki ga pridobivajo v Italiji v precejšnjih množinah, so ustanovili pred nekaj meseci v Italiji. Na osmih mestih v Italiji so odkrili nove izvore tega zemeljskega plina in vsa znamenja kažejo, da bo vrtanje uspešno. Italijanski šahisti so prišli v Mona-kovo, kjer se udeležujejo mednarodnega šahovssega turnirja. Goste je sprejel mestni župan in izrazil svoje zadovoljstvo, da se bo vršil turnir kljub vojni ob sodelovanju najboljših šahovskih mojstrov sveta. Član nacionalnega sveta italijanskih akademij je postal predsednik ljubljanske Akademije znanosti in umetnosti. Cesto Ljubljana—Planina že popravljajo in so z zemeljskimi deli že pričeli na dveh odsekih. Nova cesta bo sodobno speljana, hkrati bodo pa odstranili tudi vse hude in nevarne ovinke. Na nekaterih mestih bo nova cesta speljana popolnoma drugače, kakor stara cesta. Podjetje Dtikič, ki vodi dela na odseku od Kalc do Kačje vasi, je ustanovilo dve delavski kuhinji in je tudi z s te strani poskrbelo za svoje delavce. Nova cesta bo dolga 45 km in bo najvažnejša prometna zveza 8 Trstom in dalje z vso kraljevino. Za izvoz sliv iz Hrvatske so že pripravili 300.000 zabojev. Strokovnjaki menijo, da bo imela Hrvatska, zlasti iz pridelka v Bosni, približno 200 vagonov sliv za izvoz. Visovanje v trgovsko učilišče »Chri-stofov učni zavod« v Ljubljani, Domobranska cesta 15 ee vrši dnevno dopoldne in popoldne. Zavod nudi praktično izobrazi«) za gospodarsko udejstvovanje. Toplo priporočamo ta naj-večji in najmodernejši zavod te vrste. Zahtevajte osebno ali pismeno nove prospekte. Ljubljanski velesejem lepo napreduje Ljubljanski velesejem, ki so zanj pripravljeni že vsi razstavni paviljoni, bo odprt 5. oktobra. Letos bo gotovo prekašal vse dosedanje prireditve, ker so postavljeni stalni razstavni prostori, in bo mesto samo zaradi te ga marsikaj pridobilo. Skoraj vsi paviljoni, v katerih bodo razstavljeni izdelki in vsi mogoči predmeti, so že dodelani in se lepo odražajo od zelenja Tivolijskega parka. VSAK TEDEN DRUGA Ko se dela na razstavnem prostoru že končujejo, prihajajo polni vagoni razstavljenih predmetov. Velesejem jo dobil svoj dvotirni železniški tir, ki ga veže z glavno progo. Posebno zanimiva bo razstava prometnega ministrstva, ki jo prirejajo na našem velesejmu. Obiskovalci se bodo lahko sami prepričali, kakšen uspeh je doseglo ministrstvo zadnji čas na železniškem področju. Razstavili bodo elektromotor, stroj aerodinamičnih linij, jedilni in tovorni vagon iz aluminija in poseben vagon za predelavo ginstra. Napredek italijanskih železnic bo pokazala tudi plastična nova železniška postaja Benetk, ki bo razstavljena v paviljonu prometnega ministrstva. Ta plastika bo pokazala dovršeno delo in se bo zrcalila v vodah Velikega prekopa. Z zgradbo tega postajnega poslopja, ki se bo ujemala z benečan-sko arhitekturo, bo rešen nelahek problem tako s tehničnega kakor tudi z arhitektonskega stališča. Ministrstvo za javna dela je že poslalo svoje delegate, ki proučujejo javna dela pri nas in organizirajo razstavo del, ki so jih izvršili v Italiji. Prav tako bo že po svoji tradiciji razstavila tudi Nacionalna ustanova za industrijo turizma svojo razstavo z vsem svojim okusom, kakor tudi z živim zanimanjem, da bi z njim zbudila zanimanje med Slovenci za Italijo, ki naj bi jo v čim večji meri spoznavali. Državna ustanova za enciklopedijo Trecani bo tudi med velikim številom razstavljalcev. Razstavila bo svoje pro izvode in material. Tudi druga ministrstva pripravljajo svoje razstave in bodo kmalu obvestila o svojem programu upravo velesejma Paviljon znane tovarne avtomobilov Fiat je skoraj že dograjen. Nadalje pripravljajo kar najpopolnejšo raz stavo Združene jadranske ladjedelnice. Tvrdka Ansaldo pa bo imela razstavljen velik motor, ki bo za Ves čas prireditve neprenehoma tekel Od dne do dne se velesejmski razstavni prostori vse bolj polnijo. Vsa velesejmska prireditev, prirejena v znamenju veličine liktorskega fašija, bo prekašala vse dosedanje velesejm ske prireditve, ne samo v raznoliko-# sti in mnogoštevilnosti razstavljenega blaga in velikega števila obiskovalcev, temveč bo tudi v znamenju uspešnega in plodonosnega gospodarstva in dela italijanske Slovenije. Osebne vesli Umrli so: V Ljubljani: Franc Podržaj, frko-stavec, Franc Hauptman, železničar v pok.; Albina ViSniicarjeva; CilKa £ab-jekova; inž. Avrelij Kobal, višji tehnični svetnik; Josip Juh, finančni računski inšpektor v pok.; Toni Dere-anijeva; Pavla Drolova; Frančiška Vujčičeva; Katarina Koširjeva; Franc Jere, administrativni kapetan I. razreda v pok. V Kranju: 741etni Anton Majdič, 24-letna Ana Pavičičeva. V Mariboru: Amalija Kropševa; Marko Zemljič; Franc Petek; Aleksander Pernat; Janez Robnik; Roza Coti-čeva; Kristina Vezjakova 1021etni dr. Josip Urbaczek; 871etna Marija Ras-nerjeva. , V Trbovljah: Ana Forberjeva. V Šmartnem ob Paki: Anton VizjaK. V Novem mestu: Franc Pintar, trgovec. V Železnikih: Blletna Jerica Kržiš-nikova. V Splitu: prof. Franc Kopač, akademski slikar. Na Vrhniki: Nace Kunstelj, gostilničar in posestnik. Na Pobrežju pri Mariboru: 521etna Magdalena Koroščeva, zasebnica. Naše sožalje! Pietroburgo, centro di accanid combattimenti, vista dall’aria. letala na Petrograd, kjer se bijejo hude bitke. Pog’ed Konec dote? Na Kolumbijski univerzi v Združenih državah so študenti priredili posebno anketo, v kateri je več ko sto mladih parov odgovorilo, ali so se poročili z doto ali brez nje. 80 od sto novoporočencev se je poročilo brez dote. Pogosto je 'odgovorilo več novoporočencev da je dota dandanes že čisto nemoderna in celo žaljiva za moža. Neki inženir je dejal, da noče, da bi mu žena prinesla v zakon doto, ker je sam zdrav in pripravljen preživljati oba. V 15 od 100 primerov so pa starši dali nekaj podpore mladim parom, ki so odprli kakšno restavracijo, brivnico ali kavarno. Takšne praktične podpore so — vsaj tako vse kaže — pri mladih Američanih vse bolj priljubljene kakor dota. Miši v radijskem aparatu Neki samec iz Metza je za delj časa odpotoval. Ko se je vrnil in odprl radijski aparat; ni hotel igrati. Pogledal je v aparat, misleč, da morda z žarnicami ni vse v redu. V veliko začudenje je pa zagledal v aparatu mišjo družino, ki se je tam prav prijetno udomačila in je bila zelo presenečena nad nenavadnimi čudnimi ,motnjami*. Jesensko popoldne na //u b h a n s ke m gradu ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦««♦«♦«♦«♦««»♦♦»♦♦♦♦♦♦ 2000 oči na leto! Pogosto se v velikih tovarnah, pa tudi v manjših obratih zgodijo nesreče, ki stanejo delavca oko ali celo obe očesi. Samo v Združenih državah so izračunali, da izgube tako na leto ljudje okrog 2000 očes. Ti ljudje dobivajo kot odškodnino za izgubo očesa na leto okrog 50 milijonov dolarjev, ker si ne morejo več tako služiti svoj kruh kakor poprej, ko so imeli še obe očesi. Okrog 300.000 nesreč se pa zgodi na leto, ko je oko samo ranjeno; ranjenci ne morejo teden dni ali še več delati in tako imajo podjetja še veliko večje izgube kakor s plačevali.em stalne življenjske odškodnine. Nenavaden slučaj preprečil požar V ameriškem mestu Hartfordu so hoteli zlikovci zažgati neko garažo. Zanetili so za velikim avtomobilom ogenj, potem pa spretno polili olje do kupa razstreliva. Plamen bi se moral po l.udeh prilizati do razstreliva in raznesti garažo. Zlikovci so nato odšli v bližnjo gostilno in pričakovali, kdaj se bo pokazal učinek njihovega zločinstva. Vendar je nenavaden slučaj povzročil, da se ni zgodilo vse po njihovi volji in da ;e ostala garaža nepoškodo-vna. Od vročine, ki jo je bil povzročil plamen, se je neka pnevmatika tako razgrela, da je počila. Zračni pritisk, ki je pri tem nastal, je bil pa dovolj močan, da ;e pogasil plamen, ki se kajpak tudi ni mogel več širiti proti razstrelivu, čez nekaj ur je lastnik garaže spoznal nakano zločincev, ker je domneval, kdo bi mu to utegnil storiti, je obvestil policijo, ki e požigalce kmalu prijela Njen mož ni vedel nič o tej žalostni podrobnosti iz prejšn.ega ženinega življenja in ga je njeno pripovedovanje zelo razburilo. Zdravnik za živčne bolezni, ki se je z njim posvetoval o ženini preobčutljivosti, mu je potrdil ženino domnevo, da izvira njena preobčutljivost iz otroških let. Mož je zdaj vložil tožbo proti brutalnemu očetu, zahtevajoč 20.000 pesov kot odškodnino za oslabljenje ženinih živcev. Sodišče mu je zahtevo priznalo in oče je moral plačati svoji hčeri visoko odškodnino. Človeška usta postajajo manjša Strokovno glasilo nekega anatomskega društva v Osloju je te dni priobčile zanimivo razpravo o človeških ustih Pisec tega zanimivega članKa trdi, da so se človeška usta v teku stoletij občutno zmanjšala. Na starih slikah in celo na slikah iz srednjega veka lahko opazimo, da so imeli ljudje razmeroma velika usta. Znanstveno so ugotovili, da so se usta zmanjšala za pol centimetra, od prejšn.ega stoletja pa za 1 milimeter. Učenjak je mnenja, da je zmanjšanje ust naravna posledica bolje pripravljene hrane, kajti zakaj narava zmerom ekrni tisti del telesa, ki nima več tako težaškega dela. Obleka na vrvi Pred nekaj leti so se v okolici madžarske vasi Gare vrstile tatvine za tatvino, toda tako spretno zakrite, da ni bilo mogoče priti tatovom na sled, čeprav j« bilo jasno, da ne gre samo za enega tatu, pač pa za organizirano tolpo. V hiši nekeg kmeta, po ime^u Csa-ba, so tatovi odnesli ženi čisto novo katunasto obleko, vendar poMeija ni mogla izslediti tatu in tako je ostala tudi ta tatvina nepojasnjena. Pred nekaj dnevi se je pa peljala kmetica v oddaljeno vas na poroko neke svoje prijateljice iz mladosti. Nedaleč od vasi, kamor se je peljala, se je na nekem vrtu sušilo perilo. Ob pogledu nanj je kmetica presenečeno vzkliknila in velela, naj ustavijo voz. Spoznala je v oguljeni, stari obleki svojo nekdanjo katunasto obleko, čeprav je kmet na vse kriplje tajil, da bi si obleko prisvojil na nepošten način, je kmetica tako dobro poznala sleherno podrobnost na njej, da je naposled priznal, da jo je bi ,nekje1 na- šel. Naloga policije je bila, da je razkrinkala, ,kje‘ jo je bil našel in spravila tatinsko tolpo, ki se je tako dolgo skrivala oblastem, pod ključ. Analfabet ,spisal‘ zgodbo za film Neka velika ameriška filmska družba vrti film o Afriki, kakor ga je sestavil in narekoval neki možak, ki j® preživel pet in dvajset let v Afriki-čeprav ta možak, nekakšen svetovni popotnik, ne zna podpisati niti svojega imena, zna vendar tako živo pri* povedovati o življenju na črni zemljini, da so na podlagi njegovega pripovedovanja sestavili najnovejši o Afriki. ŠIROM PO SVETU Okrog 65.000 avtomobilov so na švedskem preuredili za pogon z lesnim plinom, švedski je bila ta preureditev zelo lahka, ker razpolaga z ogromnim lesnim bogastvom. Zmerom slabša žetev je zadnji caS na Portugalskem. Ze lani je bila tam žetev za 50 odstotkov slabša, kakor leta 1939, letos pa pričakuje o še slabšo- Kontrolne karte za cigarete so uvedU v Nemčiji. Kadilci bodo morali pri nakupu cigaret predložiti v trafikah cigaretno nakaznico, prodajalec bo pa v kvadrat, ki je določen za nakup cigaret za tisti dan, pritisnil svojo štampiljko. Tisti dan'kadilec ne bo mogel več kupiti cigaret. Izreden naravni pojav so te dni doživeli v Serri de Astrelli, največjem gorskem masivu v centralni Portugalski, ki se dviga do 2000 metrov visoko. Te gore so sestavljene in granitnih in apnenčastih skladov. Iz doslej neznanega vzroka so se te gore na dveh mestih odprle, iz prepadov so se P® pričeli dvigati oblaki dima. Nenavaden lov je imel francoski ribič Maurice Treton iz mesta La Man-sa. Namesto ribe je iz reke potegni železno skrinjo, ki je vsebovala za ve£ ko 100.000 frankov vrednostnih papirjev. Zlato so našli iskalci zlata 300 mijJ južno od severnega tečajnika. Na stotine ljudi se je zdaj lotila zlata mrzlic*' da so takoj odšli na lov za zlatom. Novo rimsko zvezdamo grade n® poti iz Frascatija v Monte Porzio, nedaleč od Rima. Zvezdarno bodo opremili z instrumenti najvišje tehnične popolnosti. nekdanjega zaročenca po črni piki, ki jo ima na nosu. Pretepeni možak je res imel črno piko na nosu. S policije so ga morali odpeljati k zdravniku, da mu je rane z obliži vsaj nekoliko zakril. • Pri razpravi Je dekle v svojo grozo spoznala, da človek, ki ga je bila napadla, kljub piki na nosu, ni bil njen zaročenec. V poltemi ga je bila zamenjala, potem ko je bil pa v obraz ves zatekel, ga pa tudi ni več spoznala. Morala mu je plačati za svojo maščevalno vročekrvnost precejšno vsoto odškodnine. Jz mrtve prirode Zgodovina dragih kamnov Dragulji, ki padejo z meteorji na zemljo Očetovske zaušnice Gare di nuoto della S. S. Illiria: La brava nuotatrice Wemer, campionessa di nuoto (prima fotografia). Otmar »Iihalek parte per la staffetta maschile de! campionato a 4 per 200 in (steconda fotografia). — K plavalnim tekmam SK. Ilirije: Odlična plavalka Wemerjeva, zmagovalka v prsnem in hrbtnem plavanju. (1, slika). Otmar Mihalek starta za zmagovalno moštvo moške štafete 4X200 metrov. (2. slika). Neki mladoporočen argentinski trgovec iz mesta Rosaria je obiskal s svojo ženo svojega mladostnega prijatelja. Gostiteljev sin je bil pa pri n.izl nekoliko neotesan, zato mu je oče primazal par zaušnic, kar samo po sebi ne bi bilo nič hudega, če ne bi tedaj trgovčeva mlada žena na lepem kriknila in omedlela. Kajpak so takoj poklicali zdravnika, ki jo ugotovil hud živčni pretres. Ko se je sirota prebudila, je povedala, da je oče z njo kot otrokom zelo grdo ravnal in jo je večkrat mučil in tepel do nezavesti. Zato zdaj ne prenese pogleda na kakršno koli nasilje. II porto di Odessa, vista daH’aria. — Pogled iz letala na pristanišče Odcs0, Naočniki so dandanes splošno v rabi. Kljub temu pa ne vemo njihovega izvora. Najstajejše naočnike je baje nosil nekdo že leta 1270. v mestu Mu-ranu pri Benetkah. Kdo jih je pa napravil, ne vemo. Seveda pa naočniki iz tiste dobe niso imeli dosti skupnega z današnjimi. Z njimi se namreč ni skoro nič bolje videlo, pač pa so jih nosili za okras. Znanstveniki so ugotovili, da prvi naočniki niso bili iz stekla, temveč iz dragih kamnov. O tem pripoveduje še zgodovina. Ko je namreč rimski cesar Neron,- dal zažgati večno mesto Rim, je gledal goreče razvaline skozi tanko brušen smaragd. Potem je očaran od krasnega pogleda na razdirajoče zublje cgnja, vzel harfo in zaigral himno umirajočemu Rimu. Od Neronovega smaragda pa do današnjih naočnikov je pa seveda dolga pot. Vendar so dragi kamni že v zgodovini igrali veliko vlogo. Pred nekaj stoletji so ljudje še verovali v čudodelno moč dragih kamnov. Posebno smaragd so cenili. Majhnim otrokom so večkrat potegnili s smaragdom preko oči, da bi imel lepe in bi dobro videl. nobena gospodinja ne sluti, da krvavo rdeči rubin, ki ga nosi na zlati verižici, ali vdelanega v prstanu, obstoji v glavnem iz aluminija, kakor njena posoda, v kateri kuha krompir. Poleg dragih kamnov imamo pa še kremenčeve kamne, ki nimajo izredno lepih oblik. Iz takšnih kamnov navadno izdelujejo tintnike, pepelnike in drugo namizno okrasje, če se pa kremenčeve soli, ki tvorijo kremenjak, pod zunanjimi vplivi spremene, tako da se svetloba v kremenjaku lahko lomi, tedaj nastane opal. Dragi in poldragi kamni pa nikdar ne dosežejo tiste visoke cene, kakor na primer diamanti. Zato imajo pa diamanti tudi svojo posebno zgodovino. Večina izmed njih je namreč priromala na našo mater zemljo iz drugih 'svetov, kot meteorji. Ko se je na zemlji tekoča razbeljena masa meteorja polagoma ohladila in zgostila, tedaj nastajajo iz navadnega žarečega oglja dragi kamni. Antonio Dvofak 11 cul centenarlo della nascita e stato celebrato 1*8 settombre a. c. (vedi art. in seconda pagina). — Anton Dvorak, čigar stoletnico rojstva je praznoval svet 8. septembra t. 1. (Glej članek na 2. strani). Kalejdoskop zemljin Površina Argentine obsega štiri evropske površine, vendar živi na vsem tem ozemlju komaj 12 milijonov ljudi, medtem ko živi v Evropi 300 milijonov ljudi. Skoraj četrtina Argentincev živi v Buenos-Airesu. V normalnih časih nalože na parnike v pristanišču Bue-nos-Airesa 15 milijonov centov mesa; to je povprečna letna produkcija Argentine. ♦ Tokio je tisto velemesto na zeml.i, kjer je najmanj prostora za tujce. V mestu, kjer živi 6 milionov Japoncev, živi komaj nekaj tisoč tujcev. In vendar stoji v Tokiu hotel ,Imperial‘, kjer so gostje inozemci iz vseh krajev sveta. Nevarnost enakih nosov V Buenos-Airesu je neki obiskovalec* kina doživel kaj neljubo dogodivščino. Ko je po predstavi v poltemni dvorani odhajal iz kina, je skočilo k njemu neko dekle in ga pošteno zdelalo po obrazu. Ko so divje dekle odvedli na policijo, je izjavila, da je to njen nekdanji zaročenec, ki jo je po več letih ljubezni pustil na cedilu, človek, ki ga je energično dekle tako pošteno premikastilo, je pa zatrjeval, da te ženske še nikoli ni bil videl. Na policiji so bili v zadregi, zakaj dekle je trdila, da je spoznala svojega Verovali so, da v notranjosti dragih kamnov lahko celo črtamo svojo bodočnost. Že stari Grki so poznali drag kamen pod imenom anthax, ki se je svetil kakor ogenj. Danes mu pravimo rubin. Izredno lepi rubini so često stali veliko več ko diamanti. Indijski veljaki so posebno cenili velike rubine v svojih zakladnicah in so le neradi videli, da jih je kdo drug tudi imel. Kljub temu je pa tudi v Evropi rubin kaj kmalu postal ljubljenec razvajenih žensk. Začeli so ga kaj kmalu tudi spretno ponarejati. Kemiki so namreč prav kmalu ugotovili, da narava sama s pomočjo chromoxona, spojine srebrno bele kovine in kisline, daje rubinu rdečo barvo, prav tako daje pa tudi edinstveno barvo smaragdu, ki nastane, če učinkuje chromoxon na beryl. Rubin in smaragd prav za prav nista kamna v pravem pomenu besede, temveč samo kovine. Prav tako tudi diamant ni kamen, temveč v pravem pomenu besede samo oglje. Beseda dragi kamni torej zanje ni pravilna, imenovati bi se morali drage kovine. Ko je še leta 1850. stal kilogram alu-jpinija okrog 4000 lir, nihče ni mislil, da bi iz njega delali lonce. Danes pa Na Filipinih, otočju iz 7083 otokov v Tihem Oceanu, živi 13 milijonov ljudi, površino, ki je komaj za tretjino manjša od površine Japonske, naseljuje komaj petkrat manj ljudi kakor na Japonskem. Filipinci govore devet jezikov in 83 narečij. Otok Mmdansko na jugu je najfco-gatejši od vseh filipinskih otokov, vendar najredkeje naseljen. Tam pride komaj pet ljudi na kvadratni kilometer. Velik del otoka je pa sploh še nenaseljen. V pristanišču tega otoka v Davau, kjer tovorijo les, živi 15.000 Japoncev. * Največje mesto Bolivije je La Paz, vendar to ni glavno mesto, temveč Suore, kjer živi komaj 30.000 ljudi. Mesto Dotosi leži pa okrog 4000 metrov nad morjem in je bilo včasih znano po velikih srebrnih rudnikih. To mesto, ki velja za najvišje ležeče mesto na svetu, je štelo nekoč 160.000 prebivalcev. Zdaj, ko so rudniki izčrpani, je pa ostala komaj četrtina nekdanjega prebivalstva. med dvema vlakoma 'JjAPISALA DANIELA MARMANOVA na } aa deset je kazala ura, ko 1,1 ®l°Pjla na postajo. Po neumnosti ri„m. lerej veliko prezgodaj. Sedla sem klop po da bo sijalo sonce, ko bom za-tf .a Ivana. In zdaj dežuje, val zal°' Zdaj ne bom premišlje- s *? '°. dežju, ne, mislila bom samo na delaVn na vese^e> bom spet vi- RJI?ram se z rokavicami in mislim na ]• Ie osemnajsto leto in vroče ljub-vae Platnene čevlje. Še prav dobro nih i Sem ledai nosila v razmrše-žala * ?*. Pentlj°) v roki sem pa dr-skv ■ . 3 kopalno obleko in bre- ju>.am'> ki sem si jih namenila za t„ no- Stopala sem med drevjem, po-skal Zav*¥ na Pesek in prišla do rdeče a. , > Pri kateri sem zagledala morje. R aal jni je srce zavriskalo, stekla i® dalje in se ustavila šele na svo-m stalnem prostorčku. Ko i m°rsko kopališče ni bilo dol-yji’ nekoč sem ga premerila in ugoto-rak’ meri natanko šest dolgih ko-n«,r ^ato je bilo pa čisto moje, iy,m®. ra® še nikdar ni zmotil v tej kla dan se nisem takoj sle- oKx',.j e** sern najprej še nekoliko Kes t k31* ^orjo. »čudno, da je da- »lil u neizrečeno lepo,« sem si mi- . a- »Morda zato, ker je včeraj div- krv^'* Sem na skak>, položila torbico nisi s - Strmela sem v morje, in ga ?Mm<^^a. odtrgati pogleda od njeni’ 'Morje in veter ne moremo po-dv.; 1 ? besedami,« sem si mislila. To tim ® treba čutiti prav tako, ko ču- TeJf - U hiP' Dma3j sem nenadno zagledala Ivana naenlf6 ■' ^'sem Ba slišala priti. Kar Ijpi. JJkt je stal pred menoj. Njegov Vai °°'n. se je še pozibaval na lahnih zdelo a *n- *>rav rudno se mi ni y j : da je zdržal ravnotežje v njem. iznenadit'nU^ me Prav n’a n* moglo jf, ^uf,nu 30 lasje padali na čelo, ves 8ek m°ker. Potegnil je čoln na pesem n k meni. Čudno, bila ni- moiemr?v ,?ia iezna’ da me moti v ni h i aralJestvu. Tisti trenutek Ivan Donr. t V6a tisti mladi mož, ki sem ga _ srečavala na sprehajališču. Bil val m°Z‘ morja, podoben morskim v*"’ ie Ppleg mene in slana Častfn v°da mu je curljala po mišici 'ie n,0iSh- Kar ie P°tpm dejal, se »Že Aei samo po sebi umevno: z vas Poznam, tako rad bi se mom sezPanil. Drevi odpotujem in m vsaj enkrat z vami govoriti.« sonc* val.oyi morja in vroče južno lii® 30 mi isto govorili. Čisto razum-'n m 86 m* 16 zde*°. da me je objel so b’l VZB^ V uarorje. Njegove ustnice polj,!.® slane od morske vode, njegov morje neskončen, ko sinje stali na. tej mokri klopi na po- kake • umje srce prav tako burno, je ei )e trenutek. Štiri leta osem ^e?a- šliri leta razočaranj. Z na "aistimi leti leži življenje pred pride- i-s c.vetjem poeuta pot. Potem 8p0 1° ljudje in doživetja in kmalu 8*jan am°’ da na®a P01 11' zmerom ob-heio emd, 8°”ca’ da ga pogosto zagr-Pa ve a Kljub temnim oblakom je Ijal ar mojo življenjsko pot sprem-nejj zmer°m košček čistega modrega tpjp • Kmerom me je spremljal spo-gov Ivana, še potem, ko so nje-di]a I>lsma prenehala, sem često ho-na svoj samotni prostorček, na D skalo in bilo mi je laže. minubfh 1)0 torei sPet prišel! V nekaj Posta:? k° tu! Z njim bo zavel po Pamet tPorski zrak. Še zdaj vem na jela "Hmvo pismo, ki sem ga pre-boip^fd dvema dnevoma: »V četrtek Se bom °'°Va' sk°zi vaše mesto. Tam bi jjjj ustavil za eno uro. Zelo vesel Beiti ne 6 vas m°gel videti!« Bila braia v rep0no srečna, ko sem ga pre-jjj.' Naposled ga bom videla. *®l®c n» vs?mu mi je zdaj, ko se ka-Prihof|i, Ulj* zmerom bolj pomika proti rečen0 v ka, tesno pri srcu. Neiz-mi j, rada bi se skrila. Bojim se, da kakor P°čilo. Prav tako mi je, stanek etu, ki gre prvič na se- besog Pridrvel vlak. Sopihajoč in kakor ,1°’,ae ustavi. Nenadno čutim, b)e v u moral stopiti Ivan predorske ^Palui obleki, ves moker od OkonJ0de- Pred seboj vidim samo ga he h!l0 mn°žico ljudi in čutim, da r°ka pri na®la- Tedaj pa me močna Otioj JI1®.23 ramo. Obrnem se. Pred rdečka«t. . moz v šrnem plašču Jz divjega zapada Resnične zgodbe o Indijancih Beli ujetniki divjih plemen * Zgodbe o Indijancih se zde danes že nekoliko neverjetne, oziroma pravljične in jih prebirajo navadno samo otroci. Zaradi daljave, ki nas loči od Indijancev in zaradi drugih važnejših stvari, sploh ne zvemo nič več o posebnostih tega starega plemena. Prav tako ne vemo, da imajo belci, ki stanujejo v njihovi bližini, še zmerom manjše an večie boje z njimi, da zmagajo v teh bojih enkrat eni, drugič drugi. Iz takšnih bojev navadno nastanejo zarumivi zapleti j aji. Na divjem severnoameriškem zapa-du na primer, se dostikrat dogodi, da morajo starši iskati svoje otroke pri Indijancih. Divji Indijanci, pri napadu na naselbine belcev pobijejo vse moške, ženske in otroke pa odpeljejo s seboj in jih dalje vzgajajo, če se potem zaobrne in belci premagajo Indijance, morajo ti vrniti svoje bele ujetnike. Potem pridejo starši ugrabljenih in iščejo svoje otroke. Pri tem pride navadno do pretresljivih slik, ko mati ne more več spoznati svojega otroka, ki se je popolnoma izpremenil, drugače govori, ima druge običaje in je spioh postal Indijanec z belo kožo. V državici VVisconsin sta stanovala na precej obširnem posestvu zakonca William Pamp in njegova žena Mary. Imela sta desetletnega sina. Nekoč je sin odšel v gozd po drva in se ni več vmil. Vse iskanje je bilo zaman. Dečkovo izginotje je ostalo nepojasnjeno kakšnih deset let. Tedaj sta pa zakonca nenadno izvedela, da so lovci pragozda opazili pri Indijancih v pra- gozdu močnega belega moža. Ko sta zakonca preračunala po letih, sta ugotovila, da je moški prav gotovo n,.un sin, ki so ga pred leti ugrabili Indijanci. Takoj se je zbralo več mož, vzeli so oba zakonca s seboj in se odpeljali v indijansko naselbino. Tam so res našli krepkega belega moža. Mary se je takoj zdelo, da je v njem našla podobnost s svojim sinom, nagovorili so ga in izpraševali to in ono. Zal so pa spoznali, da je mož v desetih letih popolnoma pozabil svoj rodni jezik in postal Indijanec z dušo in telesom. Prav nič jih ni razumel, kaj mti govore in oni niso razumeli njega. Naposled so najeli indijanskega tolmača in razložili belemu možu vzrok svojega obiska. Mož je pa povedal, da se prav nič ne spominja, kdaj je prišel k Indijancem, ve samo, da je bil še kot deček izredno bolehen. Ker se je mati takoj spomnila, da je bil njen sin res izredno bolehen, je bila torej prepričana, da je našla svojega sina. Ko so izpraševali druge Indijance o belem možu, niso nič vedeli povedati, ali pa hoteli niso. Naposled so skušali belega moža pregovoriti, naj se z njimi vrne v domovino. Toda mož je to odklonil, češ da je življenja med Indijanci vajen, da se dobro počuti in noče vedeti ničesar drugega. Zakoncema torej ni kazalo nič drugega ko oditi brez sina domov. Zdravniki so še pozneje hoteli ugotoviti, če je beli mož res njun sin in so očetu in sinu hoteli preiskati kri. Ker Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 8 lir Gostilničarji pozor! si pa sin nikakor ni hotel dati pre-5 iskati krvi je bil torej napor star-' šev, da bi spet našli svojega otroka, j zaman. ♦ Večjo srečo je pa imela neka mati* iz Pennsylvanije. Njeno kmetijo so» napadli Indijanci prav tedaj, ko je ♦ sama odšla v mlin po moko. Ko se J je vrnila, je našla kmetijo v piame- J nih, moža in oba sina so Indijanci} Pred nedavnim sem se kopala v umorili, devetletno hčer Regino pa • Gradaščici in opazovala družbico odpeljali s seboj. \mladi)i ljudi, ki se je bila utaborila Deset let pozneje so belci prema-j »a naspro tnem bregu. gall indijanske naselbine in jim po-J Dan je bu ■ wo- • brah vse ujetnike. Razglasih so, naj tse mi ni zdelo čudno, da si je mladi se javijo vsi k,. pogrešajo svoje: hčere}svet zaMel piva. Najmlajši kavalir Štiristo žensk in deklet so tje brž odkolesaril v bližnjo vas in se rešili belci pri tej priložnosti iz rok *ye kaj kmalu vmil otovorjen s stekle-Indijancev. Oglasila se je tudi Re-\nicami piva. Ko so ga dekleta vvra-ginina mati in iskala med štiristo-}šala, kaj je zastavil za steklenice, je trnu ženskami svojo hčer. Klicala jo je }ošabno dejal: po imenu, toda ni se oglasila. Zaradi* „r . . . čudnega oblačila in dolgih las, mati V "° V J ni mogla spoznati svoje hčere, poseb- *nn„nr •> ]e njegov od- no, ker se je ta v desetih letihmo- l9°r Plavila z gromkim smehom. rala razviti v zrelo dekle. steklemce’ P«- Tedaj je materi šinila v glavo od-| * * 21 1 m objestno rešilna misel. Hodila je med ženska-1^°’ ^klenice raz- mi in pela pesem, ki jo je Regini pre- ♦ , ' , ■pa’ ° l e, !m n.e' pevala, še ko je bila majhna. Tedaj \[Z^T P v ,V,°K t- je iz vrste žensk stopilo mlado dekle J° ,s^,st,lt in ogledovalo svojo mater. Predala t V dalje do krema r- je v indijanskem jeziku, da se ji pe- J P. *.™.™ >P?Š¥ne°? ko- sem zdi zelo znana in jo spominja na njeno mladost. Seveda je mati takoj spoznala v njej svojo izgubljeno hčer. Regina je pozabila svoje ime, svoj jezik, toda pesmi, ki ji jo je prepevala mati, ni pozabila. Pfavi d ? kovčegom v roki. >Suzana,< !ani-’»Ivirt tedaj sem se zbudila iz *Ve1i ?n’,< vz,tliknem in vem, da p® basrneli 8 *u,"e' ^oz v arn' suknji f°siusim »Suzana, rea sem jaz.« finala , 8® nasmehniti. »Nisem vas >Jaz 80 °Pravieim. Žeial. vaa pa takoj spoznal,« je f.n'aiala 8em 86 tako spremenil?« j drurt„mm. z fflavo..S’opala sva drug k 3 >ei» j1" šla neznano kam. Ve-*ak° zelo 5a .mu ne smem povedati, e,n Pov»e sPremenil. Da mu ne uati, naj se nikar ne smeji. Zabavne zgodbice V pisarni veletrgovine zvoni telefon, šele po tretjem zvonenju priteče k telefonu gospod Zamudnik. »Gospod,« hruli nekdo v telefonu, kako dolgo pa traja, da se oglasite!« »Pomirite se,« odgovori Zamudnik. »Prav dobro vas slišim, zato ni nobenega vzroka, da vpijete v telefon.« »Gospod,« se spet oglasi na drugem koncu žice. »Prav gotovo ne veste, kdo sem jaz!« »Ne!« skesano odgovori Zamudnik. »Tu je generalni ravnatelj! se spet oglasi v telefon. »Vraga,« zamrmra Zamudnik predse, takoj nato pa spremeni svoj glas in odločno vpraša: »Na.brže tudi vi ne veste, kdo je tu?« »Ne!« nekoliko ponižnejše odgovori ravnatelj. »Hvala Bogu,« pravi Zamudnik in tiho odloži slušalko. * »Prosim za- nekaj dni dopusta,« pravi blagajničarka lastniku trgovine. »Zelo slabo se počutim.« »Kako pa lahko utemeljite svojo potrebo po dopustu?«, vpraša šef. »Opazila sem,« pravi blagajničarka, »da zadnji čas ljudje preštejejo denar, ki jim ga vračam.« Knjige iz niklja Thomas Edison (1847—1931), slavni ameriški izumitelj, je prvi prišel na zamisel, da bi knjige tiskali na nikelj in ne več na papir. • Svojo zamisel je takole utemeljil: papir se obrabi in se tako uničijo sčasoma najboljše knjige; z umazanimi bolezni. Iz tega vzroka je delal poskuse z nikljem in dognal, da se da izdelati poceni knjiga, ki ne zavzame skoraj nič več prostora, kakor papirnati listi. Edison je izračunal, da bi knjiga z dvajset tisoč stranmi iz niklja bila debela samo en centimeter, seveda brez platnic. Samo moški, so nosili prstane V starem Rimu so smeli nositi prstane na roki samo moški. Vse te prstane je podarila država samo možem, ki so se izkazali izredno zaslužni. Ko je pa rimska država pridobila na svojem obsegu, so prihajali v Rim tudi drugi narodi. Tako so prišle v Rim tudi Orientalke in Grkinje. Po navadi svo.e domovine so krasile svoje roke s prstani, zapestnicami in dragimi kamni. Zdaj so rimske žene takoj prosile senatorski svet, naj spremeni zakone o nošnji prstanov in naj jih tudi njim dovoli nositi. Tako ne-nališpane se namreč svojim tekmicam Iz Orienta in Grčije niso upale biti kos. Videč razburjenost svojih podložnic, je senat sklical veliko sejo in dovolil Rimljankam in vsem ženskam svojega imperija nošnjo prstanov in nakita, ki je ostalo do današnjega dne. Veliki beli čudodelnik Iz Budimpešte poročajo, da je pred kratkim umrl dr. Rudolf Fuszek, minister za zdravje v afriški republiki Liberiji. Star je bil 60 let. Pred tridesetimi leti je dr. Fuszbet, zapustil domovino, da bi se posvetil študiju tropičnih bolezni. Študiral je nekaj časa v Hamburgu, potem je pa odšel po svetu in dalj časa zdravi po tropskih deželah. Ko si je pridobil znanje in zaupanje, so ga poklicali v Liberijo, kjer mu je ministrstvo za zdravje poverilo nalogo ministra za zdravje. Tu je ostal do svoje smrti in zdravil domačine tifusa, kolere, malarije in drugih najhujših bolezni, črnci so ga kmalu vzljubili. Ker je bil pa po postavi velik in močan in je ozdravil nešteto ljudi, za katere so mislili, da jim ni več pomoči, so mu kratko malo nadeli ime »veliki beli čudodelnik.« Kateri narod govori najhitreje? Znanstveniki so si nadeli nalogo, ugotoviti, kakšno jezikovno hitrost dosežejo posamezni narodi. Izračunali so, da izgovori Francoz povprečno 350 zlogov na minuto, Japonec 310, Nemec 250, Anglež pa 220. Seveda je ta račun samo povprečen, ker nekateri ljudje govore hitreje, drugi počasneje. Najpočasneje pa brez dvoma govore prebivalci otokov Tihega oceana. Ti izgovore v eni minuti samo 60 zlogov. knjigami so prinesli bralci že neštete | asistent na budimpeštanski univerzi, I ne dišave. Vrt za slepce V čikagu so uredili poseben park za slepce. Po njem se sprehajajo slepi, ki ne morejo občudovati krasote rož. Zato so v ta park nasadili samo takšne rože, ki izredno močno diše. Slepci, ki hodijo po tem parku Ima-;; jo vsaj en del užitka. Rež sicer ne vidijo, zato pa duhajo njihove omam- kor je izjavil mladi mož. Sicer ne vem, kolikšno škodo je moral zaradi tega utrpeti gostilničar, zdi se mi pa vseeno potrebno, da s tole dogodivščino opozorim še druge gostilničarje, da naj bodo toliko ;; oprezni in naj ne dajejo več na »pošten obraz z. Kopalka. Sočutje Rozika j'e pridna in varčna kuharica; skrbi že dve leti in dela pri neki boljši družini. Zgodilo se je pa pred nedavnim, da je Rozika nenadno obolela in to prav v predpoldan-skih urah in ni mogla skončati kosila. Prosila je gospodinjo, ali sme v posteljo, ker ni mogla več stati na nogah. Gospodinja jo je najnrej pošteno ozmerjala, ker je bila pač jezna, da je morala sama kuhati, a tega ni vajena. Ko se je pa opoldne vrnila hčer': a ;; iz pisarne domov in je videla, da je ;; Rozika zbolela, je sama hitro priskočila materi na pomoč. Pripravila je kosilo in ga nesla tudi Roziki v sobico. Po kosilu je pa gospa Roziki zapovedala, da naj vstane, da bo pomila, čeprav ji je hči prigovarjala, da je bolna in da ne more. Pa se je gospa obregnila, češ če je lahko pojedla kosilo, bo tudi lahko delala. Mislim pa, da bi v takšnem primeru morala imeti vsaka gospodinja več^ sočutja s svojo gospodinjsko pomočnico, zakaj’ prav v takšnih primerih lahko šele spozna, koliko je vredna gospodinjska pomočnica in ve ceniti njeno delo. ^ če Vam je težko pri srcu in si želite malo razvedrila, potem sezite po »Družinskem tedniku«! Vedela sem, da živi Ivan, moj morski bog samo v moji domišljiji. »Kam greva,« sem potem vprašala. »Ali greva piti kavo?« »Ne, nikakor ne,< je odločno dbjal. »Ure in ure sem sedel v vlaku in sem neznansko žejen.« Njegov glas je bil smešen, imel je tako tuj naglas, nekaj zoprnega je bilo v njem. »Ali ste dobro potovali?« sem ga vprašala. »O, pač,« je dejal, »meni nasproti je sedelo zlatolaso dekle, res nekaj izrednega! Saj mi ne zamerite Suzana, da vam to pripovedujem.« »Nikakor ne,< sem zatrjevala, čeprav me je nekaj stisnilo v grlu. Naposled sva prišla do restavracije. Odložil je plašč in kovčeg in se odkril. »Morda ga bom zdaj vendar spoznala,« sem si dejala. Sedel je meni nasproti. Natančno sem ga opazovala. Temni, kodrasti lasje, nekoliko nizko čelo, beli zobje in rdeče polne ustnice. Morala sem priznati, da sedi meni nasproti vendar le morski bog, katerega ustnice so takrat imele okus po morski vodi. Ivan se je zasmejal. Nekaj zoprnega je bilo v njegovem smehu. »Zelo sem vesel, da vas spet vidim,« j« kratko pojasnil. »Jaz tudi, Ivan,« sem dejala. Tako težko mi je bik) izreči njegovo ime. Tako neizrečeno težko. Živčno je potrkal s pestjo po mizi. Tedaj sem opazila, da nosi na sredincu leve roke razkošen prstan. »Kaj smem postreči?« je tedaj vprašal natakar. Ivan je naročil pivo, jaz kavo. Naročil je prvi. Le kaj mi je. Glava me boli. Znova sem ga ogledala. Saj je vendar lep, videti sicer nekoliko preveč barski, vendar kljub vsemu lep. »Kaj ste postali v teh štirih letih?« sem dejala, da bi prekinila molk. »Vse mogoče sem delal,« je vnemamo dejal Ivan. »Skušal sem se povzpeti. Nekaj časa sem bil na višku, potem sem spet padel. Bili so dobri časi. Hvala bogu dolgočasil se nikdar nisem.« Spet se je zasmejal. »Zdaj sem zastopnik tvrdke za blago. Ne zaslužim veliko, vendar vsaj lahko dosti potujem in vidim sveta.« »In morje? Pripovedujte mi kaj o morju,« sem dejala. »Morje je vendar zmerom enako, ko sem bil majhen, sem ga vsak dan videl in ga že tako dobro poznam,« je dejal. Prikimala sem in popila požirek vroče kave, da sem ed opekla ustnice. Zunaj je močno deževalo. Hotela sem ga še kaj vprašati, pa sploh nisem spravila besedice iz ust. »Ali se še spominjate na najin sestanek ob morju?« je potem nenadno vprašal. »Tedaj ste biU res zaljubljeni vame. In tudi jaz sem se do ušes zaljubil v vas. Še zdaj dobro vem, da sem vam pisal celih šest mesecev. Drugim pišem kvečjemu dva meseca. Saj veste...« Vzel je i* žepa zavitek cigaret in začel kaditi. »Mnogo deklet sem spoznal v teh štirih letih,« je spet dejaL »Vendar sem prav vse hitro pozabit Saj niste hudi, če vam to pripovedujem. Posebno na počitnicah, takrat se človek seznani z novimi ženskami.« »Kaj neki prav za prav iščem tu,< sem se vprašala. »Zakaj sedim s tem tujcem, ki me prav nič ne spominja na mojega morskega boga? Saj je čisto drugačen, kakor je bil Ivan, ki sem ga srečevala vsak dan. Nosil je sinje hlače, belo srajco in prav takšne platnene čevje, kakor jaz. Bil je vendar čisto drugačen, kakor moški, ki zdaj poleg mene kadi drage cigarete. Rada bi, da bi že prišel njegov vlak. »Kdaj odpelje vaš vlak,« sem vprašala. »Ali sem vam že od..:č?« me je vprašal. »Samo četrt ure še, potem ste me rešeni.« »Kam greva zdaj?« sem živčno vprašala. Pojdiva nekam, kjer bova bolj sama ’ se bova lahko mirneje pogovorila.« »Mirneje,« je začudeno vprašal. »Veste danes nisem preveč dobro razpoložen,« spet se je zasmejal. »Saj res, brez poljuba se vendar ne moreva ločiti.« Kako strašno so mi zvenele njegove besede. Tako rada bi se razjokala, da ne bi več videla tega rdečega kovčega, duhala teh nadišavljenih las, slišala tega smeha. Zdaj vem, da je moj Ivan, moj morski bog, živel samo v moji domišljiji. V resnici je čisto drugačen in to me boli.« Ivan je položil svojo roko na mojo. Hitro sem jo odtegnila. Začudeno me je pogledal: »Takrat pa niste bili takšni,« je potem dejal. »Le kaj vam je.< Zdi se mi, da je odveč pripovedovati mu, kaj čutim. Saj me tako in tako ne bi razumeL Zdaj ga sovražim. »Čas je da greva k vlaku,« sem s trudom spregovorila in vstala. »Ne,« je odločno dejal, ». > ražim čakanje na vlak. Ali ni mnogo udobneje do zadnjega trenutka čakati v restavraciji? Sploh vas pa ne razumem. Le zakaj ste sploh prišli?« Zakaj som prišla? Sami se mi zdi to neumno. Bila sem pač prepričana, da bom našla tistega Ivana, ki je dišal po morski vodi, tistega mladega morskega boga. Zdaj nikdar več ne bom mogla iskati tolažbe na rdeči skali ob morju. Ta tujec poleg mene mi je vse to vzel. Spet si je prižgal cigareto. »Kaj pa vi?« me je nenadno vpra-šaL Zamahnila sem z roko, kakor da nisem vsa štiri leta prav nič doživela. Saj bi tako ne razumel, če bi mu pripovedovala o svojih upanjih, svojih razočaranjih in življenjskih bojih. Tiho sva odšla k vlaku. Ko je vlak pridrvel, sem dejala: »Srečno pot, Ivan.« Tiho sem spregovorila to ljubljeno ime, ki mi je zdaj vzelo vso moč in upanje. »Hvala, Suzana,« je dejal in stopil v vagon. Železničar je zaprl vrata za njim. Še enkrat mi je vljudno pomahal skozi okno, potem je vlak odpeljal. Stala sem na mestu in nisem niti odmahnila z roko. Vagon za vagonom se je pomikal mimo mene, nisem se ganila. Nekaj toplega, mokrega sem začutila na licu, šele zdaj sem se zavedela, da jokam. Star železniški uradnik je šel mimo mene in dejal: »Nikar ne jokajte, gospodična, saj se bo vrnil kmalu.« KJE JE KRIVDA? O KOMPOSTU (Gl. članek v prejšnji številki!) Marsikdaj ne vemo, kaj je škodljivo; za kompost in v koliko lahko kompostu koristi. Tako na primer nam sosedi svetujejo, naj na kompost zliva^ mo vodo od pomivanja, milnico in podobno. Ne moremo redi, da bi milnica, ki vsebuje nekaj hranilnih snovi, mogla ikodorvati, škoduje pa le množina vode, ki jo vlivamo * milnico vred na kompost. Prevelika vlaga more Škodovati, ker potem organske snovi ne bi strohnele, pač pa segnile. Zato Je bolje, če se odrečemo tistim majhnim koristnim hranilnim snovem in s tem preprečimo večjo škodo. Kaj vse lahko vržemo na kompostni kup? Vse zelenjavne odpadke razen krompirjevih steblik, beluševih, zeljnatih in ohrovtovih storžev, ker ti radi zanesejo bolezen, vse odpadke iz cvetličnega vrta, kakor tudi travo in plevel, vse kuhinjske odpadke, kolikor jih ne moremo uporabiti za krmo živalim, mah, smrekove igle iz gozdov,! I ki zelo zboljšajo kompost, odpadke sadnega drevja, listje, smeti, ki jih na-beremo po dvorišiu, živalsko kri, šoto, prepojeno s fekalijami in čiste saje iz dimnikov. Prav tako je zelo dobro žaganje in karbid. Zelo dober sestavni del komposta je tudi lesni pepel. Tega j J lahko zmečemo na kompostni kup v' ’ kakršnikoli množini, ker vsebuje ve-j j 11 ko kalija. Varovati se moramo pa pepela koksa in črnega premoga. Poleg tega moramo pa dati kompostu tudi apnenčevih spojin ali pa samega apnenca, ki pospešuje trohnjenje. Na kompostni kup nikakor ne smejo zaiti kamenje, igle, steklo, žica, pločevina, lesni odpadki, žlindra, trnjeve veje, bolne rastline in bolni rastlinski odpadki, milnica in podobne stvari. Govorili smo vam že, kje naj leži kompost, kaj vse lahko zanj uporabljamo, povedati vam moramo pa še, kako ga moramo negovati. Kompostni kup mora biti 1,5 m Širok, dolg približno prav toliko, visok pa 1,3 metra. Snovi, ki Jih nalagamo na kompost, morajo biti tako zložene, da jim pustimo dovolj zraka. Če bodo imele vse snovi dovolj zraka in z njim tudi kisika, bodo kmalu strohnele in bomo kmalu imeli dober kompost. Ce bomo pa nametali na kup snovi, ne da bi jim pustili zraka, bodo pa namesto da bi strohnele, segnile. In t*k-Sen kompost Je samo Škodljiv. Ker vržemo na kompost tudi plevel in z njim tudi njegovo seme, ta zaradi toplote, ki je v kupu, kmalu vzklije in požene. Zato moramo ves kup premetati tako, da pridejo vbc plasti, ki so bile v kupni na zunanjo stran. S tem bozno lahko sproti uničevali plevel, ki poganja in preprečili, da se ne bo več Siril po vrtovih. Poleg tega, da odstranimo s kupa ves plevel, ves kup tudi dobro prezračimo. Najbolje Je, če kompostni kup 3—i krat na leto premečemo. Ko prevračamo kup Je aeto dobro, če plasti posujemo z apnom v prahu, ki nevtralizira Škodljive kisline. Ce pa nimamo pri roki apne&fe-vega prahu, pa na kup polijemo nekaj gnojnice. V selo suhih letnih časih, bo ni dežja, moramo kompostni kup od čaaa do časa politi z vodo. Glivice in bakterije, ki so v kupu potrebujejo vlage, da se lahko razvijajo in rastejo. Kako in zakaj uporabljamo kompost? Ker vsebuje kompost vrsto snovi, ki jih rastline za svojo rast potrebujejo in jo iz komposta najlaže srkajo, uporabljamo kompost povsod in v vseh letnih časih. Spomladi, ko sejemo, potresemo po zemlji kompost in dobimo dobro kompostno »emljo. Šema, ki ga posejemo na takšno »emljo, bo kmalu vzklilo, sadike bodo pa močne in velike. Prav tako ga uporabljan«) poleti, Jeseni in tudi poeimi. V zemljo za cvetlične lončke je tudi zelo priporočljivo, da zmešamo nekaj komposta. Cvetlice bodo v takšni zea-lji dobro uspevale, ker bodo imele dovolj hrane v zemlji. Ce vsadimo cvetlice v navadno setnljo, cvetlice ne rastejo hitro, zemeljska skorja pa rada popoka in tudi zalivanje ne pomaga. Jeseni, ko sadimo Jagodne sadike moramo, če hočemo, da bodo Jagode dobro obrodile, zemljo dobro zmešati s kompostom. Spomladi pa, ko prično cveteti, pa vsaki sadiki spet dodamo nekaj komposta. Kompost, ki ga dodamo Jagodam Jeseni, bo ohranil tudi Jagode če« zimo, in le v prav redkih primerih se zgodi, da jagode zaradi prehude zime poaebo. Krompir Je tudi zelo dobro gnojilo za sadno drevje, za vrtnice in drugo grmičevje. Kakor povsod, skrbimo za to, da bi vsako stvar čim prej dosegli, zaradi varčevanja, premalo časa in prostora, tako so tudi poskušali, da bi kompost On nam piše: »...Bila sva tako srečna. Poznava se šele štiri mesece, na skrivaj sva se zaročila in že naju je jel zasledovati zoprna prikazen: moja ljubosumnost. Vsega je krivo kopanje. Že se veselim zime, ko ni toliko nevarnosti za mlada dekletaI Takole je bilo: jaz imam samo dvakrat na teden popoldne prosto, da grem lahko na kopališče, medtem ko ima moja zaročenka proste vse popoldneve. Misel, da bo sama zahajala na kopališče, in se tam shajala z vsemi mogočimi ljudmi, mi je bila neprijetna, zato sem jo lepo prosil, naj hodi na kopanje samo tiste dni, ko grem lahko tudi jaz. Vem, da sem veliko zahteval od nje, posebno ker se tako rada koplje in sonči. Jokala je in ker se mi je smilila, nisem več omenjal svoje prošnje. Hodila je na kopanje, kadar je hotela in nikoli je nisem nič več vprašal. Kmalu nato so mi pa povedali prijatelji, da se večkrat pelje s čolnom s kakšnim gospodom in se vrača šele čez več ur v kopališče. Sam vem, da ni nujno, da bi bilo v tem kaj hudega, toda tako sem ljubosumen, da me muči že sama misel, da bi utegnili tl moški moje dekle duševno pokvarili in mi odtujiti. Ko sem ji naposled le omenil, da mi to ni všeč, mi je skoraj v zlo štela in je dejala da sem bolestno ljubosumen in da ji ne privoščim počitnic in zabave. Prosim, povejte mi, kdo ima prav, ona ali jaz...?« Ona nam piše: »Besedam svojega zaročenca nimam česa pristaviti, razen to, da sem se res večkrat peljala s čolnom po reki in ostala nekaj ur na soncu v družbi svojih tovarišev, ki jih poznam z univerze ali pa še iz detinstva. Ali je pa res potrebno, da se mlado dekle še pred zakonom, da celo pred javno zaroko, odpove vsaki, še tako nedolžni zabavi? Ali te ne bova drug drugega naveličala, če bova samo doma tičala med štirimi stenami? Ali ni dolžnost in pravica ljubečih, da si zaupata in hodita po tvojih potih, če so ta pota poštenai Ali si ne Išče tudi duh zmerom nove hrane? Kdo ima torej prav? On c svojo ljubosumnostjo ali jaz s svojo potrebo po prostosti in svobodi? Torej, kdo ima prav in kdo je kriv?« Odgovarjam: »Oba iščeta vzrok na napačni poti. Krivo ni kopanje in tudi dekle ni krivo, če je mlado in ie mladi moški radi iščejo njene družbe. Vama obema manjka prave, resnične ljubezni. To edino je vzrok, da se ne razumeta. Vi, mladi mož, ste ljubosumni, kar sami odkrito priznavate. Nobenega zaupanja nimate, ne samo zaupanja v čednost in poštenost tvoje zaročenke, temveč tudi nobenega zaupanja sam vase. Bojite se, da bi kdo drugi postal vaši zaročenki več kakor vi, da bi ji mogel kdo drugi tudi duševno več dajati. Ce hočete, da ti boste duševno in tudi sicer pridržali dekle, ki jo ljubite, mora biti vaša ljubezen tako Izredna In edinstvena, da bo to dekle čutilo, da lahko samo v vaši družbi doživi doživetja, ki to velika, čista in lepa. Zdi te, da tami ne morete z goto-; vostjo verjeti, da lahko daste svoli ;zaročenki vse, česar ti želi od tvo-; jega bodočega moža mlado dekle. '.Zato tie pa zašli v miselno napako, .misleč, da je kopanje vsemu krivo. ’,Zdl te ml, da N vam bilo ljubše, če : se vate dekle tudi ne bi smučalo, ; plesalo in zahajalo r družbo. Naj-rajši bi jo zaprti v kletko, kakor !ajeto ptičko. Zaupajte tvoji ljubezniI Ce se bo dekle kljub vašemu prizadevanju oziralo po drugih in rajši iskalo druge moške družbe kakor vaše, potem ne manjka ljubezni vam, temveč njej. Da, gospodična, vaša ljubezen ni dovolj globoka in trdna. Namigujete, da si ohranjate še vse možnosti in da se utegnete še drugače odločit. Kajpak ste zadovoljni, da ste našli tega mladeniča, ki vas vroče, celo preljubosumno ljubi, toda nočete se še zdaj tako zelo vezati. Kako? Ali ste užaljeni? Sami pravite, da se vam vaša ljubezen do vašega zaročenca zdi resna in da se ne igrate s čustvi, hkrati pa dokazujete tudi, da je še prešibka, da bi ustvarila kaj velikega. To veliko bi bila v vašem primeru odpoved. Če bi svojega zaročenca res od vsega srca ljubili, potem bi- vam odpoved ne bila tako težka in nič več vam ne bi bilo važno vprašanje, ali boste sami zahajali na kopanje, ali ne. Niti ne bi bilo potrebno, da bi vas on posebej prosil za to odpoved: kakor hitro ste spoznali, da mu ni ljubo, da sama hodite na kopališče, posebno pa v družbo tujih mu moških, bi opustili to zabavo in mu sami od sebe naredili veselje. Takšne prošnje bere ljubeče bitje v očeh drugega. Vidite, da ste nekoliko tudi sami krivi, če je vaš zaročenec tako ljubosumen. Morda mu ne bi bila tako mučna misel, da hodite sami na 'to-panje, če bi šli tja v družbi kakšne prijateljice, ali pa če bi bili malo manj v moški družbi. Tako ima pa vaš zaročenec vtis, da vam on duševno ne zadošča in da iščete nadomestila zanj pri drugih moških. Kdo ima prav? Nobeden izmed vaju, vsak s svojega stališča ne. Kaj naj storita? Nekaj skupnega, kar ne bo koristilo ne vam, ne njemu in nobenemu izmed vaju prinašala užitka, vendar pa naredilo veselje tretjemu, vama tujemu človeku. Skušajta oba obrusiti svoje zahteve in krotiti svoja čustva. Pričnita pri vsakdanjih malenkostih. Odpovejta se vsak nečemu, kar se vam zdi za vajino prijetno počutje neobhodno potrebno, pa vendar ni. On na primer nekaj cigaretam na dan, vi dragim tenčičnim nogavicam... Denar, ki si ga bosta tako prihranila, uporabiti za nakup kakšne ljubke malenkosti za bodoči dom ali — še bolje — darujta ga kakšni potrebni, obubožani družini. Ko se bosta tako oba naučila, zadajati si skupen cilj in ga doseči s skupnimi žrtvami, se bosta naučila ljubiti tudi žrtve. In potem bosta zrela za zakon, ki zahteva od zakoncev več kakor samo ljubezen in uživanje, namreč voljo do žrtvovanja, medsebojno zaupanje in spoštovanje, da se lahko rodi tretji in uspeva v pravi družinski skupnosti. S. Naša kuhinja KAJ BO TA TEDEN NA MIZI? Četrtek: Juha iz kozjih parkelj cev, špinača, krompir v kosih. Zvečer: Zabeljeni makaroni, radii v solati. Petek; Fižolova Juha, kumarice v omaki, krompirjev pire. Zvečer: Praženec, kompot. Sobota: Telečja obara, pražen riž, sedata. Zvečer: češpljevi cmoki. Nedelja: Goveja juha z rezanci, telečja pečenka, pražen krompir, cvetača v solati, kompot. Zvečer: Mesni kolački,1 peaa v solati. la gnoji ter semlje pripravili čim pre-; Je. Posrečilo se Jim Je, da so dobili; kompost Se v Štirih mesecih. Dobro; sredstvo za hitro pridobivanje komposta, Je Sota. Kompost iz šote je že po treh mesecih dober in ga je dovolj za 100 kvadratnih metrov vrta. Kup pa pripravimo takole: Kose šote najprej razložimo po večji površini, in sicer na dva kvadratna metra zemlje. Nato zmešamo 5 kg apnenčeve sečnine, 7 kg Thomasove moke in 7 kg kalijevega magnezija. Vse to potresemo po šoti In skrbno polivamo z vodo. Sota mora biti mokra in moramo računati s tem, da vsrka približno 300 litrov vode. Na dnu kupa zložimo plast, na drobno zrezane in z vsemi dodatki zmešane mokre šote, nato denemo plast odpadkov in spet plast šote. Za zadnjo plast porabimo šoto, ves kup pa posujemo z zemljo. Kup po štirih tednih obrnemo in ga spet pokrijemo z zemljo; po štirih tednih ga pa spet preobrnemo ln kompost Je že dober za gnoji te v. Kompost je zelo dobro gnojilo, nas le malo stane, ker dobimo vse odpadke in potrebne snovi na vrtu samem, hkrati je pa tudi dobrodošla shramba za vse odpadke, za katere ne vemo ne kod ne kam. Vsak vrtnar, ki ima še tako majhen vrt, bi moral imeti kompostni kup ln dobro kompostno zemljo. Na takšnem vrtu bo vse lepo rast- lo, cvetelo in obrodilo. Tako bo tudi poplačan ves trud in delo, ki ga žrtvujemo za pripravljanje komposta. KONEC Jesen se nam bliža in čez hladno letensko obleko bomo morale proti koncu popoldneva že obleči jesenski plašč. Novejši plašči so za razliko od starejših preprosti, toda čistih črt in ne izrazito športni. Gornji plašč se bo podal k vsaki obleki in postavi. Če imaš še kakšen športni plašč, si lahko omisli belega, sicer pa rajši temnomodrega ali črnega. Pas ni neobhodno potreben, ker je plašč že tako rezan ob telesu Obleka bodoče matere mora biti še posebno skrbno izbrana. Najbolje je, če si za jesen nabavite ohlapen jesenski plašč, zapirajoč se na notranji stra-. ni, tako da lahko skrite gumbe ali pritiskale po volji premikamo. Barve plašča bodoče matere naj bodo kar najbolj nevsiljive, obleke same pa po večini enobarvne Ponedeljek: Prežganka, krompirjevi cmoki, paradižnikova omaka. Zvečer: Gobov guljaž.1 Torek: Krompirjeva Juha, makaroni z jajcem,5 solata. Zvečer: Ocvrti melancani. Sreda: Cvetačna juha, dušen ohrovt, krompirjeva kaša. Zvečer: Kislo mleko, ajdovi žganci. POJASNILA: ‘Mesni kolački Naredimo testo za omelete in jih ocvremo za vsako osebo po enega.'Med tem pripravimo nadev. V masti pražimo čebulo, zelen peteršilj in pridenemo sesekljanih mesnih osta/nkov. Namesto mesnih ostankov pa lahko po možnosti uporabimo tudi sesekljano gnjat. Vsako omeleto na^ mažemo z nadevom, jo zvijemo in zložimo v pekačo. Povrhu jih polijemo s kislo smetano, ki jo poberemo s kislega mleka, po okusu dodamo tudi en rumerjjak in sneg enega beljaka. Pustimo v peči, da lepo zarumeni in Uh damo s solato, špinačo ali zelenim grahom na mizo. •Gobov guljaž: Iz masti, velike sesekljane čebule, sladke paprike, četrt kile paradižnikov in vode naredimo dobro guljaževo omako. Omaka bo dosti boljša, če Ji dodamo tudi sesekljane kumine. V omaki dušimo tričetrt kile na liste zrezanih Jurčkov ali lisičk in prav malo olupljenega, na kosce'zrezanega ln v slani vodi kuhanega krompirja. H gobovemu guljažu damo lahko na mizo tudi posiljeno ali kislo zelje. 'Makaroni s jajcem: Makarone skuhamo v slanem kropu. Kuhamo Jih približno 25 minut. Ko so kuhani, Jih mešamo z enim ali več jajcem in Jih preevremo na vroči masti ah maslu. Lahko jih pa tudi opečemo v pečici. Kal bi vi storili v taktnem primeru? Ali pripadate tisti skupini ljudi, ki vse zadeve .nekako' urede, samo da se jih kar najhitreje iznebe, ali izberete vselej od dveh možnosti in poti težjo, ker se pozneje pokaže za praktičnejšo. Evo vam nekaj primerov. Odgovori spodaj vam kažejo pravilnejšo možnost. Vendar pozor: ne preberite odgovorov na koncu članka, preden sami ne odgovorite na sleherno vprašanje odkrito in po najboljši vesti. 1. Ali uporabite navadno pisavo ali tiskane črke, če zapišete svoje ime na posetnico? 2. Ali ščetkate zobe navpično ali počez? 3. Ali vselej, preden greste v obisk, ljudem poprej telefonično naznanite, da boste prišli? 4. Kadar se za kaj zahvaljujete, pravite suho: .Hvala', ali se pa nasmehi j ate in rečete prijazno: .PraV lepa hvala'? 5. Ali vzamete iz denarnice pet* deset centesimov, če morate nekje plačati petdeset centesimov, ali Pa daste kratko in malo liro, ker vam je bolj pri roki? 6. Ali stehtate zelo debelo pismOi ki ste ga bili napisali, preden ga od* daste na pošti, ali ga pa kratko >n malo odpošljete, češ da ni pretežko? 7. Kadar pivnate pismo, ali pivnate hlastno in hitro, ali previdno in P°' časi? 8. Če berete broširano knjigo z ne-prerezanimi listi, ali vzamete navaden kuhinjski nož za rezanje stran* ali pisemski odpirač? 9. Kadar natakate vino, ali nato* čite kozarec do roba ali samo do tren četrtin kozarca? 10. Če stopi v tramvaj starejš® dama, ali takoj skočite pokonci, a" pa pogledate, če ne sedi kje še kak' šna mlajša od vas, da bi prva vstala 11. Kadar pripravljate mizo, obrnete konice vilic navzgor ali navzdol* 12. Ali postavite kozarce za vin® levo ali desno od kozarcev za vodo 13. Kadar kuhate mehka jajca, aU jih položite v mrzlo vodo ali v vrel° vodo? 14. Ali odprete mehko vkuhano jajce na koničastem ali topem koncu* 15. S katero izmed dveh enako sta-rih dam govorite najprej, kadar P** neki večerji sedite med njima in ) obe komaj poznate? 16. Ali tedaj, kadar berete n®*® nasvete, pravite: ,Saj so čisto f'etn ali se pa tudi ravnate po njih? Odgovori 1. S tiskanimi črkami; 2. NavpHnC> 3. Najprej telefonirati; 4. ,Prav leP hvala'; 5. Petdeset centesimov; 6. Sfe”' tati; 7. Počasi in previdno; 8. Pise£l. skl odpirač; 9. Tri četrtine; 10. *! gledati, ali je kakšna mlajša; U-vzgor; 12. Desno; 13. V vrelo; 14- ^ topem; 15. Vseeno; 16. Ravnati se P njih. Monograml — entel — ažur gumbnice — gumbi — plise fino In hitro izvrši HlateU<UUeŠ LJUBLJANA, Frančiškanska ulica nasproti Uniona Vezenje perila, predtlsk ženskih ročnih del knjiga skrivnosti za gospodinje masla pocvremo. daje prav dobro Knjiga skrivnosti Je ra vsako go-^odinjo najsvetejša. V njej ima zapisane vse dohodke, izdatke, v njej Pa ima rapisane tudi vse nasvete, ki Jm je kdaj čitala v časopisih in re-^ijah, ali jih je pa dobila od izkušene Prijateljice. V njej se zbirajo razni iztoki receptov za čiščenje, za kuho in takšne stvari, ki ji pomagajo k ™rcnemu in dobremu gospodinjstvu. knjiga skrivnosti je najboljša ban-“»•. kjer so vsi zapiski naloženi z naj-Večjimi obrestmi. ^Nedavno sem dobila v roko takšno fJtaSo, iz katere vam bom povedala ,tlekaj nasvetov, ki so se prav dobro unesli in so v knjigi podčrtani z rde-°ta svinčnikom. Včasih smo zmrdnili z nosom, če ®®o samo slišali o želodovi kavi. Danes "jk° ni prave kave, ah Je pa tako da si je človek ne more pri-hmv, 118 ^ razveselimo tudi še tako SQ°vi, nam le v medlem “^domešča kavo. Zato pošljimo otroke »oad nabirat želod. Želode prerežemo čez pol in jih pu-^za° ur namakati. Vsakih 12 ur Pk Pzemenjamo vodo. Potem želod in ga na pekaču v pečici ™'*™no. Olupljen želod zluščimo in “n* prav malo L1*11 varčevanju z milom si prav lah-Pomagamo. v jesenskih dnevih, ko . “ko dežuje, pridno nabirajmo deni ne160, ^ ^ 8610 mehka voda. Ce pa mamo deževnice, potem vodo omeh-s sodo ali kakšnim drugim pral-sredstvom. Volnene stvari, ki ni-»eio zamazane, lahko peremo brez zhw-V krompirjevi vodi. Na liter vode čak . en velik krompir. Po pranju Pro spirajmo v deževnici. vsn£aV toč nam ni potrebno, da za Čin* ^^imnjšl glavobol ali za bole-v želodcu ko nori hitimo v le-~~no in se tam založimo z vsemi mo-Praški, ki nam prav občutno praznejo žep. Ali še ne veste, da je bole? rožmarina izborno sredstvo proti te itT*®1 V ^trih? Učinke kamilic pa tein*?* Poznamo; predvsem pa oblažijo bom lx)lečine. čaj iz lipovega to tor Sf^au.CVet>a 16 ^ 8010 *>- Vaš novi prozorni dežnik je kaj če-n na pogled. Toda, ko se enkrat j."! 8a lahko zavrže te. Strganega morete zakrpati, pač pa mu lah Moir n°vemu podaljšate trpežnost. Poon? razpet dežnik posušite in ko je T rjj nomn suh, ga s krpo, namočeno l Jh. zdrgnite po svileni strani. Ta-^ Prepariran dežnik bo veliko dalj taenu rpe^n 111 1)0 služil svojemu na- ko*^ 1)1 naredila iz češpelj, toda j,u1P°trebujem toliko sladkorja,« vzdi-1« rnarsikatera gospodinja. Toda pc-vatn moram tudi to, da lahko tari "S? marmelado tudi O rez slad-^Ja. Kako neki, boste vprašale? Naj treiL moramo izbrati res popolnoma *brj,®ac^e' S čisto krpo ga dobro *devr° 111 odstranimo koščice. Potem Ijgj^Otoo češplje, če jih je veliko, kotliček, pri manjši količi— *tavtJr°bl'° b°loščen lonec, to Jih pri-molr10 k ognju. Ko postanejo mehke, ^/“ho dobro paziti, da se ne pri-j^™“iJo. Dobro domače sredstvo proti poku* Pa tole; Pri velikih količinah' j^ mQ v kotliček čist kremenec. Po I* hrt kuhanja pridenemo marmo-na drobne kosce zrezanih PokJ^ 111 zrezanega ingverja. Ko *toes gosta to trda, še toplo stav!,®10 v lončene lonoe to jih po-v toplo pečico. Ko se na vrhu skorja, jih vzamemo iz peči, to zavežemo, če pa manne-kog **& naredi skorje, položimo na vrh ^ Pergamentnega papirja, namoče-v rumu ah alkoholu. VVmJjfžto to snegu nas bodo čevlji ^kto vi pre Zatv,-’^ Ps 6e še tako zelo pazimo in kako se vam priskuti gospodinja z zamazano to zdrapano obleko, ki Jt od vseh strani nekaj visi. V »Družinskem tedniku« smo vam prinesh celo vrsto porabnih naevetov, kako odstranjujemo madeže iz različnih tkanin. Posezite po našem časopisu in prepričana sem, da boste med njimi našli prav gotovo nasvet, ki bo primeren za čiščenje vašega madeža. Ko pospravljate volnene stvari ta druge reči, ki jih hočete obvarovati pred molji, nikar ne kupujte dragih sredstev proti moljem. Najboljše ta najcenejše sredstvo proti molljem je čist časopisni papir. Molji prav nobene reči tako ne sovražijo, kakor prav časopisni papir. Volna je draga. Zlato ne poeabite, kadar pletete, da vzorček iz samih desnih petelj porabi veliko več volne, kakor pa vzorček, pleten iz ene desne in ene leve petlje. Zelo dobra to koristna rastlina je robidnica. Iz sadežev kuhamo marmelado to pa robidničev sok za zimo. Posušeni listi nam pa dajejo dober čaj. lepe in zrele robidnice stresemo v kozarce ah pa lončene lonce to jih kuhamo v večjem loncu z vodo. Ko se nabere že precej soka, ga precedimo skozi platneno krpo ta dodamo za vsak kg soka 20 dkg sladkorja. Vse skupaj dobro premešamo in pustimo, da se sladkor raztopi. Sok nalijemo v tople in suhe steklenice, zamašimo z zamaškom in pečatnim voskom. Poglavje zase so pa nogavice. Zato vam svetujem, da si kupite zmerom dva enaka para nogavic. Ce se vam spusti zanka, lahko iz dveh parov nogavic naredite še tretji par. Proti vsem matematičnim pravilom, ki pravijo, da je ena in ena dve, boste vi lahko naredili iz ene to en tri. In kje 6e skriva to Kolumbovo jajce? Ce se vam strga nogavica enega para, potem jo nadomestite z eno nogavico drugega para in tako dobite tretji par. In še nekaj! Držite ee starega pravila, da morajo biti nogavice vsak dan preprane, ker takšne so tudi trpežnejši. Prav tako bi morali nove nogavice, preden jih obujemo, praproti. Pralne rokavioe ta rokavice Ib Jelenje kože bodo trpežnejše, če vodi, v kateri Jih peremo, dodamo nekaj kapljic olja. Poskusite tudi ve zapisovati razne nasvete v vašo gospodinjsko knjiga Seveda jih pa ne smete samo zapisovati, ker tako vam ne bodo prav nič koristih. Poskusite se tudi po njih ravnati, ker se z dobrim nasvetom res loViVr* varčuje, ■ slabim pa samo zapravlja. ŠAH Urejuje A. PreinfalV O PARADIŽNIKIH Nova moda v Ameriki so svetlikajoči se kodri. Lase, ki Jih frizer pološčl s posebnim, nalašč aa to pripravljenim loščem, potresejo s fosforescujočim prahom, id naredi, da se lasje v temi svetlikajo. Nova moda — ki bi bila pač primernejša sa zatemenjeno Evropo — tanje baje pri ameriškem »en-etvu velike uspehe, posebno na večernih prireditvah bodo zdaj lepote željne ženske rdečile ustnice. Ker pa ne sme nobena todu^rija zastati — ker bi tako izgubilo delo na tisoče ta tisoče ljudi — so si morali kemiki lepotne industrije izmi-rtlti nekaj novega. In res so si izmislili tekoče rdečilo za ustnice. V bodoče bodo ženske nosile torej rdečilo s seboj v stekleničicah, z zamaškom, na katerem bo pritrjen ljubek čopič... °hlek ^0emo- Zamazana in raztrgana fcpCKhj,"8 Pa najgrše, kar si dovoli go-nf ' ^aPačrio je mnenje, da je za °b*utew Qek> vse dobro. Kako prijeten * lej^ tototo, če srečate gospodinjo °Pranl, zašiti to zlikani obleki Paradižniki so dozoreli in pričeli smo jih na več načinov pripravljati za zimo. Paradižnik je naj hvaležnejši od vseh zelenjav, posebno takrat, ko gospodinji primanjkuje masti in je meso tako pičlo razdeljeno. Presen aU kuhan, v omaki, prikuhi, solati ali juhi, povsod je dobrodošel. Tudi v konservi so zelo dobri, ker s kuhanjem in z gretjem ne izgubijo nič svojih vitaminov. Paradižnikova konaerva: Nepre- zrele paradižnike pustimo pol minute v vroči vodi, da jih laže olupimo. Olupljene prerežem čez pol, jim z žličko odstranimo semenje in jih skrbno zložimo v kozarce. Za litrski kozarec rabimo 10 gr soli, ki jo potresemo po paradižnikih. Napolnjene kozarce neprodušno zapremo in jih kuhamo v vreli vodi dobrih dvajset minut. Kozarce pustimo, da se v vodi ohladijo. Posušeni paradižniki: Lepe, nepre-zrele paradižnke prerežemo čez pol in jih na soncu do polovice posušimo, zde vi jemo v vrečice in jih hranimo na suhem prostoru. Tako pripravljeni paradižniki se ohranijo celo leto in so dober dodatek k juham. Konserva Jz zelenih paradižnikov: Majhne, okrogle in zdrave paradižnike skrbno očistimo, zdevljemo v kozarec in jih prelijemo s prekuhanim kisom. Ko jemljemo paradižnike iz kozarca, moramo paziti, da so vrhnje plasti zmerom prelite s kisom. Nadevani paradižniki: Lepe zrele paradižnike razpolovimo, izdolbemo z žličko semenje, jih potresemo s soljo in jih s prerezano stranjo položimo na krožnik, da se odtečejo. Tako pripravljeni paradižniki so zelo dobri in delujejo zelo osvežujoče. Iz paradižnikov delamo lahko še paradižnikove juhe, omake in sok za izboljšanje juh in omak. Prav tako so pa paradižniki zelo dobri kot dodatek k mešani marmeladi. Ali vam jed brez soli diši? Brez soli, to vendar ni mogoče kako naj bo jed okusna, če je neslana in kako si morete predstavljati kuharico, ki ne uporablja soli? Tako in podobno premišljujejo ljudje, ‘JIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIimillHIIIIH | 0 KV I R II E u E SLIKE. FOTOGRAFIJE. GOBELINE. | 1 KLEIN E LJUBLJANA, VVolfova 4 E ariiiimmimimiHiniiHiiiiitiiiiHiiiirp ki so obsojeni zaradi te ali one bo-lezni na neslano prehrano. Zato moramo pa poskrbeti da neslane jedi, čim bolj okusno pripravimo, da že s samo jedjo zbudimo pri »prizadetih« pravi tek. Po navadi, kadar moramo jesti sa mo neslane jedi, se* moramo odreči Šahovske vesli Nedavno so v slovaških Trenčinskih toplicah zaključili mednarodni turnir. Zmagal je prepričljivo in odločno češki mojster Foltys, ki je od enajstih partij oddal samo dva remija. Drugi ;; nagrajenec Madžar Szilly ima kar tri točke manj. Na tretjem mestu so skupaj dva domača mojstra Rohaček in Potuček ta letošnji madžarski prvak Fiister, ki imajo po 6 in pol točke. Nemec Samisch 6, Opočensky iz Ce-škomoravskega protektorata 5, kar je za oba znana mednarodna mojstra zelo skromno. Slovak Hucl in hrvaški mojster Rabor sta nabrala po 4 in pol točke; za prvi Robarjev mednarodni nastop kar zadovoljivo. Nemec Ahues ima samo 4 točke, Slovak Milan 3 in dr. Mayer iz Nemčije 2 to pod točke. Vojna tudi na šah iste že vpliva. ; Nemška šahovska zveza prireja ta mesec ▼ Milnehenu evropski šahovski tornir. Posebno je pomembno, da se ga udeležuje, kot zastopnik Francije, svetovni prvak dr. Aljehin. Ze dve leti ga nismo videli na kaki ; večji šahovski tekmi, vendar smemo : gotovo pričakovati, da bo tudi to »evropsko prvenstvo« njegov lahek plen. Od drugih udeležencev velja predvsem omeniti Bogoljubova, Lundina in Stoltza iz švedske in Nemce Kieniiv gerja, Richterja pa Kohlerja. Italijo zastopa Campologno, Madžarsko Re-thy, Slovaško Rohaček, Ceškomorav-sko Opočensky, Poljsko Mrosz, Dansko Nielsen, Švico Leepin in Holandsko Cortlerer, za katera bo to prva večja mednarodna preizkušnja. Ni še znano, kdo igra za Hrvatsko, Finsko in Norveško. V turnirju za vzhodno švicarsko prvenstvo po pokalnem sistemu je zmagal mojster W. Henneberger. Prinašamo tudi mesnim jedem. Zato pa moramo ▼ prvi vrsti posvetiti največjo skrb;; pripravljanju zelenjave. Na trgu prodajajo branjevke razne vrste dišav kakor timijan, rožmarin,;! partijo* s tega turnirja, kislico, majaron in druge. Ce uporabljamo veliko teh dišav in zelenjav pri pripravljanju jedi, ublažimo pomanjkanje soli. Gobe so zelo hvaležne za pripravljanje neslanih juh, prav tako kislica in paradižniki Tudi obloženi kruhki so dobri brez soli. Obložimo jih s svežimi kumaricami, skuto, drobnjakom, sesekljano baziliko, paradižnike in če že moramo Po starih zgledih Kieseriekega gambit N. N. — H. Grob. Švica, pismeno 1941. DaziUKO, paiauizmK.e m ce ic muioiiiu, iS„.i „i soliti, potem solimo z dietično soljo, f. Ie4,e5. 2 f4 [kraljevi gambit šeni . . K , . _ „ ____»izumrl], ef4. 3. Sf3, g5. [Podjetno, ‘ni0.. zapleteno in dandanes redko.] 4. h4, Prav tako lahko pripravljamo vse ostale jedi, če izbiramo med žele-! njavo in ji pustimo, da sama oddaja! svoj aroma. Najboljši pripomoček je! pa lonec ali posodo, v kateri zelenja-! vo lahko parimo in ji tako ohranimo vse sokove. Ce kuhamo zelenjavo v vodi, izgubimo veliko hranilnih snovi, ki so zelo, posebno pa za bolnika, potrebne. Koncem koncev nam pa ostane le še dietična sol, ki jo posujemo povrhu pripravljenih jedi, če že ne moremo nikakor pojesti nesoljene hrane. Porabni nasweti Tekoče rdečilo za ustnice Vojna je prinesla temeljite izpre membe v razne panoge Industrije, tako tudi v lepotno industrijo. Mast in olja, ki so tako potrebna za priljubljena rdečila za ustnice, morajo zdaj uporabljati v pametnejše svrhe, zato Je postalo pereče vprašanje, s čim sl Takle športen kostim bi pač rada imela vsaka v svoji garderobi, saj je res pripraven za jesenske dni. Jopico lahko ukrojimo tudi iz starega jesen skega plašča ali obleke Kuhinjska posoda mora biti prav tako negovana, kakor vsaka druga stvar. Zato ne smemo aluminijaste posode nikoli čistiti s čistili, ki vsebujejo pesek in kakšne druge trde primesi, ker odrgnejo posodo. Posodo moramo po umivanju dobro preplak-niti s toplo vodo, da odstranimo še zadnjo maščobo. Jedi ne smemo hraniti v aluminijasti posodi, ker se jed navzame okusa, tudi mleka ne. Lasna ščetka ni dobra samo za čiščenje las in za ojačanje lasišča. Kadar se ne počutimo dobro; kadar smo utrujeni, takrat je najboljše, če se nekajkrat potegnemo s ščetko po laseh, in sicer tako, da nagnemo glavo nazaj in lase ščetkamo s čela nazaj. Vse to krepi mišice to krvni obtok. Obraz se bo sprostil in majhne gubice bodo kar hitro izginile. Ne samo stare steklenice, tudi zamaški so še stari uporabljivi. Zamaške ■ namočimo za 24 ur v vodi, zmešani Z; 10*/^ žvepleno kislino. Potem zamaške, vržemo še v vročo vodo in postanejo; kakor novi. Nikar ne pozabite, da lahko iz starih nogavic naredimo preprogo za kopalnico. Nogavice zrežemo po dolgem v pramena in jih sešijemo. Potem pa z debelo kvačko kvačkamo preprogo. Lahko jo pa tudi pletemo z debelimi iglami. Vaš mož pri obedu in večerji zelo rad bere. To vas boli in hkrati jezi. Ali ste poskusili, da bi ga s kakšnim zanimivim pripovedovanjem tako premotili, da ne bo segel več po časopisu in bo vašemu pripovedovanju pazljivo sledil? če še niste, potem kar hitro poskusite! Nikar ne mislite, da je stanovanje polno dragocenosti in oprave lepo. Nekaj izbranih predmetov bo bolj služilo svojemu namenu, hkrati se vam bo pa vsak predmet posebej priljubil. Pri prevelikem razkošju se kaj lahko!! zgodi, da se boste počutili, kakor da* bi bili v muzeju. zapleteno g4. 5. Se5 [v starih časih so radi tudi s Sg5, h6, 6. SXf7 napadali], Sf6. 6. Lc4, dS. 7. ed5, Lg7 [Ld6. 8. d4, Sh5. 9. 0-0 je slabše]. 8. d4, Sh5, 9. Sc3, 0-0. 10. Se2, b5 [že modernizirani »Du-fresne« priporoča to varianto, ki jo je teorija potrdila; na tem mestu nadaljujejo s 10... c5, dočim črni nekaj no. vega preizkuša]. 11. Lb3, Lh6. 12 Dd3 [za bregom ima c3 z Lc2] Kg7! 13. Ld2 [DXb5? La6 z LXe2 in Sg3 + ] f6. Sc6, SX5. 15. dc6. Dd6. 16. DXb5? [vabljivo, a pogubno; ko je bilo d5 dobro; igra se zdaj živahno zaplete] f3! 17. Lb4 [Prav slabo je očividno 17. LXh6+, KXh6, brez težav ne bi šlo 17. gf3, LXd2+. 18. kXd2, gf3. 19. Tagl+, Kh8. 20. DXh5, fe2 to grožnja Df4+ je bolj nepri'etna kot se zdil La6! 18. LXd6, [DXa6, DXb4 + . Sc3 a njeno drobno glavo, zleknjeno ▼ naslonjač. Kaj bi neki dejala, če bi uganila njegove misli? Kako vse drugače bi bilo, če bi imel sina! Zdaj bi najbrže dovršil maturo in bi bil že čeden dečko. Ne bi ga rad puščal na vseučilišče, rajši bi ga videl v svojem poklicu, zmožnega naslednika, ki bi dajal dela še več ljudem kakor on sam. Ne, če bi si fant po vsej sili želel na univerzo in če bi pokazal nadarjenost za kaj drugega, zakaj ne? Alenka je jela tiho žvižgati predse. Poleg kakšnega drugega šefa bi se to zdelo nespodobno, toda Skalar je znal biti o pravem času širokogruden. Ko jo je bil prvič slišal, kako si je požvižgavala napeve starih oper, ki jih je nekoč tako rada na klavir igrala, se je zelo začudil. Alenka je pa znala žvižgati tako umetelno, kakor bi igrala na piščalko, še v otroških letih se je postavljala s to svojo umetnostjo pred otroki s ceste, ki je sicer niso marali medse, ker jim je bila pre-gosposka. »Tako dobre volje danes, lepa dama?« je vprašal Skalar, ko je zaslišal, da žvižga, čutil je, da bi je ne smel tako ogovoriti, saj je na koncu koncev vendarle samo njegova uslužbenka. Z uslužbenci je bil sicer zmerom prijazen, toda zdelo se mu je, da dela drugim krivico, če govori z Alenko prijazneje kakor z drugimi. Krivice pa ni mogel trpeti, posebno v službi ne. Zato tudi načelno ni sprejel v službo nikogar brez preizkušnje, kar tako, samo na priporočilo bližnjega znanca ali prijatelja. Zadel ga je pogled, ki o njem ni bil na jasnem, ali je začuden ali nasmehljiv: »Ravnam se po vremenu, gospod Skalar.« Častitljiva starost »No kakšen je bil beefsteak?« »Hvala, nekoliko premajhen za svojo starost.« Mati kupuje klobuke »Ali bova še dolgo čakali?« vpraša Milena svojo mater, ki kupuje klobuke. »Ne, dete,« pravi mati, »vidiš, ravnokar so vzeli iz izložbe zadnji klobuk.« Neverjetno Joško je razbil steklo velike izložbe in stekel. Iz trgovine prihiti lastnik in kriči za bežečim: »Paglavec, ali ne veš, da moraš razbito steklo plačati?« »Seveda,« pravi Jožek, »saj tečem domov po denar.« Tople pijače Kako čudni so danes nekateri ljudje. Včeraj je neki gost v gostilni dejal natakarju: ,Ali imate poleg ptve že kakšno toplo pijačo?*« V šoU »Anonimen človek je tisti, ki note, da bi g« spoznali,« uči učitelj. »Kdo se smeje tam zadaj?« vpraša če« nekaj časa. »Anonimen učenec, gospod učitelj,« se odreie Jane«. Napitnin* Ko je go* zapustil hotel, je stisnil postreščku v roko Uro in dejal: »Vzemite Iran in popijte čašico vina na moje zdravje.« »Kakor se spominjam milostljivi go- »Pa menda vendar nočete reči, da se o dežju jokate?« »Včasih tudi.« Zdelo se ji je, da je dejala resnico, zakaj avto je ravnokar vozil mimo breze, kjer je nekega zastrtega, deževnega spomladanskega dne res jokala. Oh, to je bilo danes že tako daleč. Zdaj spomin na tisti dogodek ni bil nič več vznemirljiv, kvečjemu še neugoden, če je pomislila, da jo je tuj, mlad moški videl objokano. Skalar jo je pozorneje pogledal. Nekaj resničnega je zavelo iz tega njenega odgovora. Bogve, ali je res takšna, kakršno vidim jaz, je pomislil. Kakor da bi uganila njegove misli, je dejala: »Saj vi tudi niste zmerom rožnate volje. In razen tega človek ni zmerom takšen, kakršen se kaže na zunaj.« »Hm, torej ste v resnici poredne j ši in hudobnejši?« se je pošalil. »Ali se vam zdim tako pridna in dobra?« »Zakaj neki niste študirali prava? Zdi se mi, da imate nekaj sposobnosti za to lepo vedo!« »Tudi če bi imela priložnost, n# bi študirala prava, temveč medicino, gospod Skalar.« Alenka se zdaj ni več šalila. »Oh, torej vam je človeštvo dolžno nekaj zdravih ljudi!« V 24 UMH barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd Skrobi in svetlolika srajce, ovratnik«, za pestnice itd Pere. suši, monga in lika domače perilo Parno čisti posteljno perje in pub tovarna JOS. REICH LJUBLJANA »Zakaj? Ali mislite, da ženske ne moremo biti dobre zdravnice?« »Tega nisem dejal.« »Torej mislite, da jaz ne bi bila zdravnica, kakor je treba?« »Sodeč po tem, kakor delate pri meni, bi zalegli za marsikaterega moškega.« In hoteč zabrisati preveč očitno pohvalo, jo je obrnil v šalo: »Sicer bi pa bolnike zdravili lahko kar z lepimi pogledi.« Alenkin odgovor je prekinil Tone, ki je vprašal, ali naj ustavi za gospodično Martino. Skalar je pokimal. Pred vhodom v glavni drevored Tivolija je avto neslišno zavrl in Martina je kakor aačka prožno skočila na pločnik: »Ne pobij se, in glej, da prideš točno h kosilu!« je zabrundal Skalar. Oh, kako ga je Martina mrzila v takšnih trenutkih! Vselej, kadar se je hotela pokazati odraslo, samostojno, zrelo, ji je dejal kaj takšnega, da jo je v prisotnosti drugih ponižal na stopnjo nedoraslega otroka. » Če bi Alenka uganila njene misli, se ne bi čudila, zakaj se je njen prejšnji prostodušni izraz umaknil umm spod, ste mi lani dali tri lire za napitnino,« zvito de Ivan. »Bes je,« pritrdi gost, »toda letos se je moje zdravje že precej izboljšalo.« čudna množina »Kako je množina od mož?« »Možje.« »Kako je množina od otroka?« »Dvojčka.« Otročja modrost Mati: »Poglej Jurček, fantefc, ki stanuje poleg nas, nima niti matere in ne dobre tete Olge. Ali mu boš kaj podaril?« Jurček; »Mama, dajmo mu teto Olgo.« Zahvala »Gospod sosed, ali ml lahko menjate 50 lir?« »Zal ne, zahvaljujem se vam p« za dobro mišljenje!« Dobra fena Mod: »Ko sva se poročila, te je duhovnik vprašal, te boš svojemu možu dobra in pokoma žena. Tedaj ei rekla ja.« 2ena: »Naravno. AH Bt pričakoval, da s* bom pred oltarjem % duhovnikom sprla.« zapeto oholemu, ki se ji ni tako prav nič podal in ki ga je vpričo očeta tako pogosto kazala. Martina ji je komaj odzdravila, potisnila teniški lopar pod pazduho in odšla v park. Molče so se peljali dalje, dokler se ni avto spet ustavil pred veliko, štirinadstropno palačo v središču mesta. Alenka je že dobro poznala ta vrata iz masivne hrastovine z okroglimi, vdelanimi stekli, ki se je v njih vsako jutro mimogrede pogledala, kar tako iz navade, brez kakšne določene misli. Počakala je, da je Skalar stopil iz avtomobila. Zelo se je bil popravil zadnji čas in tudi palice ni več potreboval. V spomladanskem plašču se je zdel vitkejši in mlajši. Temnomodri klobuk in prav takšna kravata sta kazala, da se rad izbrano oblači. »Rokavice ste pozabili v avtu,« je dejala in se sklonila po usnjeno rokavico, ki bi jo bil skorajda pometel z robom plašča na tla. Ko mu jo je podajala, se je srečala z njegovim pogledom. Ob stiku njegovega pogleda z njenim je začutila, da se je nekaj med njima sprožilo, kaj, ne bi mogla točno povedati. Bila je vajena kljubovati temu kovinskemu pogledu, ki se je izpreminjal zdaj na sinje zdaj na sivo in vsakomur tako zapovedovalno ukazoval. Tokrat so bile pa te oči drugačne. Nekaj nenavadnega, prosečega in hkrati zahtevajočega se je skrivalo na dnu njih sivih zenic. Hkrati je začutila, kako bližnja mu je v tem kratkem trenutku postala. Kakor da ne bi bilo med njima nobene druge pregrade, kakor pregrada vzgoje. Kakor da on ni šef in ne ona njegova tajnica, kakor da on ni gospod Skalar, Martinin oče in mož Ane Skalarjeve, temveč tuj in vendar tako bližnji moški, čigar oči govore: »Zelo, zelo si mi všeč. Ali pa to tudi veš?« Vsa zmedena in zardela je pobesila pogled in mu ponudila rokavico. Dvignila ga je šele, ko je začutila na svoji goli roki topel poljub. Dami se ne spodobi poljubljati roke na ulici, ji je šinil skozi možgane nauk, ki ga je brala v nekakšnem brevirju lepega vedenia in hkrati je začutila, da bi zbrisala vse tisto, kar jo je tako presenetilo in zmedlo, če bi mogla na glas in z nebrižnim glasom izreči te besede. Nekakšen nepoznan občutek zmedenosti, vročice in sramu ji je zadrgnil grlo. In še preden se je domislila, kaj naj bi dejala, je sedel Skalar v avto in suho dejal: »Popoldne bodite pripravljeni ob štirih. Narekoval vam bom več pisem, ki jih bo treba prevesti še v italijanščino in francoščino.« Ko je pozno popoldne istega dne arhitekt Brezar zaklepal vrata svoje garaže, je bilo sonce že zašlo. Toplina pomladanskega dne se je umaknila večernemu hladu, ki ga je nehote spominjal, da še ni prava pomlad, kakor se mu je zdelo, ko se je vozil čez Sorško polje po Ljubezen ob luninem svitu Ona: Ali mi hočeš dobro?« On: »Seveda draga.« Ona: »Ali bi zame tudi umrl?« On: »Ne, to pa ne.« Ona: Potem me pa ne ljubiš.« On: »Ljubim te, vendar moja ljubezen ne more umreti.« Velika ljubezen Okrog operne blagajne se gnete ogromna množica ljudi. Ko je prerivanje doseglo višek, je zapel precej zadaj v vrsti nežen glasek: »Dragec, za slučaj, da se zgubiva, si zapomni, da mi je ime Ančka!« Stričeva »Povej mi stric, kako pa ribe spe?« »Kako neki — v vodeni postelji.« Zobobol Zena: »Kar slišim, kako mi kljuje v zobu.« Mož: »Seveda, ko jih imaš pa tako blizu ušes.« Privlačnost On in ona stojita v nevihti pod košato smreko. »Zmerom me je tako strah, kadar se bliska,« pravi ona. »Nič čudnega,« pravi on, »ko ste pa tako privlačni.« Maaikalična »Milan, kaj je bilo pa to, kar si pravkar zaigral na klavir?« »To jo bdi potpurri, draga Marta.« »Krasno! To je moj najljub&t komponist« novi asfaltirani cesti z Bleda domov. V hiši, ki jo je pravkar zidal odvetniku Slaparju v bližini Bleda, so delavci dopoldne polagali prve betonske plošče. Marko je čutil, da ga delo ne veseli tako kakor sicer, čeprav se mu je zdelo edino P^ vilno, da ne puste jezera obzidati z vilami, mu je bilo žal, da ne more pustiti svoji fantaziji proste poti in zgraditi vilo ob jezeru, kakršno si je pogosto predstavljal v domišljiji. Vilo, s terasami, ki se nižajo k bregu, s surovo klesanim kamenjem, med katerim cveto cvetlice vseh vrst in barv: nagel ji rožnate in bele barve, bele acaleje. narcise, tulipani in iris. Kriven-časta tamariska bi prekinjala enoličnost nizkega cvetja, z dveh ribnikov, ki bi na njih plavali nežni lokvanji, bi curljala voda v jezero. Tista stena vile, ki bi gledala i‘i3 jezero, bi imela dve polkrožni terasi, nižjo širšo od višje, gornjo odprto in s stekleno steno, spodnjo zaprto z velikimi okni. Poleti, ko bi dihnila vročina, bi potegnili rebrače navzdol. Skozi odprtine bi silila v jezeru odbijajoča se svetloba in mežikajoč plesala po belih stenah. Spodaj bi bili jedilnica in salon zgoraj dve veliki, zračni spalnici Sam bi rad imel takšno hišo ok jezeru, o počitnicah in ob nedeljaH bi se odpeljal iz Ljubljane. Na vrta bi ga čakala žena... ali bi pa ravnokar stopila iz hiše in se smehljala. Ali bi pa pritekla z brega in otresala mokre lase. In kakor je živo videl v mislil* vilo ob jezeru, je videl tudi obra* tiste, ki bi ga čakala na vrtu, \ hiši, ob bregu. Bil je mil, ble« obraz, ki ga je videl komaj dvakrat v svojem življenju in ga vseeno ni mogel pozabiti. Stopil je v predsobo in prižgi luč; na nizki mizici je ležala pošta Raztreseno jo je pregledal. Pismo iz tovarne za cement, povabilo n® večerjo k Irini Slaparjevi, s prip^ som, da bo lahko pri njej srečal njenega brata, obvestilo za sestanek arhitektov in naposled pism® z neznano, pokončno, koničasto pisavo. Izrazito žensko pismo. Pi smo, ki ga je te dni pričakoval. Natrgal je s konico svinčnik* ovoj, razgrnil pismo in bral: ^Spoštovani gospod Brezar, Če bi se vseka ko radi sestali i noj — zakaj ne vem — vas prieO' kujem jutri ob 5. uri popoldne 1 kavami ,Emoni' blizu orkestra. D* vas bom spoznala, nosite v rokah sfo’ cirko ali kaj podobnega, po sliki, I* mi jo prilagale, sodim, da vam to bo težko. Z odličnim spoštovanjem Martina Slcalarjeva* Marko je pismo zgrnil in si moral priznati, da je razočaran. Kako pogosto si je zatrjeval, da so leP* ženske povprečne in da ne kaž* kaj posebnega pričakovati od njih Še kot gimnazist si je bil razdeli* ženske v dve vrsti: v lepotice, k* so tako zaverovane same vase, d8 so povprečne, neizobražene in domišljave, in v vse drugo r.enske, med katerimi najdeš marsikatero prijetno, srčno dobro in pripravno, da se oženiš z njo. Bil je pripravljen ljubiti prve in poročiti se * eno izmed drugih, čeprav se mu J® to zdelo krivično. Nikoli pa mislil, da bi si mogel želeti, in s* celo želeti za ženo hladno, ne P0-sebno pametno lepotico, kakršna se mu je zdaj zazdela ta neznan^ »Ta pokončna, koničasta pisav* se prav nič ne poda k njenem« obrazu, ne k izrazu njenih oči,« J, pomislil. »Sam bogve, zakaj sem S1 domišljeval, da je tako zelo P®1' metna? Ali mi je ves čas vožnle kaj posebno bistrega dejala? In zft' kaj neki piše o skicirki in o sim* bolnem znamenju? Ali me je ma* že zgrešila?« Posebno poslednJ* misel je nekoliko žalila njegovo sl' cer skromno samoljubje. Zdaj mu je bilo skoraj žal, da J je bil pisal. Na tihem si je prizna • da je pričakoval duhovitejšega govora, morala celo kakšne lj ubef nivosti. Kako neprijetno bo, če jutri spoznal, da se je bil m°,0 Razen tega se mu tedaj ni ,zde\g da bi bila tako bogata. Bila J čedno, toda preprosto oblečena celo bolj mu je bila povšeči, ti5tikrat, ko je nekoliko visokost^ šofirala avto. Da, včasih si hčere premožnih staršev dovoUJ razkošje, da se oblečejo kot skron ne uradnice. kei Nekoliko raztresen si je ^ športno obleko, se preoblekel domenjen je bil z Jurijem čerjo — in odšel v kopalnico. e se obrije. Ko si je čez četrt pred zrcalom zavezoval ovratm je vsa soba dišala po trpkem v®1 čreslovine. Pogledal je na uro. Bila je nf. je minut čez poli sedmih. Ob P°J11 ^ bil domenjen z Jurijem, vedoč, prijatelja pred sedmo ne bo.., točnost je bila ena izmed nleB vih čednosti. Dalje prihodnja 18. IX. 1941-XIX. Italijanščina za Slovence v besedi in sliki DRUŽINSKI TEDNIK L'esperienza '3en^ssimo' Qui staremo pro-V1° bene, non e vero, Lisetta?» sa*a ^ ristorante illumi-Van«’-Ple.na di Sente elegante, Gio-v, , e la sua compagna si siedo-DrPKrf tavola prescelta. Lisetta tj.,,™"®,. Pošto con gesti graziosi esilp i ^tulante; il suo collo m 3 11 suo corpicino snello, i suoi leepi hnpulsivi, il suo riso tutt -0’; la .sua voce armoniosa, 6 in lei grazia e seduzione. Dr *?Vanni ha ordinato subito il ^amorato11 speciale sentilezza d’in- «Prendiam°, car a, delle ostriche? Preferifci?n° tartufato? che cosa Suarda con tenerezza la de-farc^i d?nnina, con la quale sta no77o°T-*1 piil scluisito viaggio di ziata j. setta era la sposa divor-Dovb magistrato assai noto. c at ti avere un carattere molto con cZ0 cos.t'ui. P«r non aver saputo e <-„ervars' una consorte cosi dolce c sottomessa! An^neora 1111 P°’ di vino, Lisetta? Si i*ra un P°’ di f ega to grasso? v«o?» proPrio bene qui, non e imnoiij? tratto la giovane signora ticni J- Sce’ emette dei gridi inar-1„ e cade trascinandosi dietro Un"?vaglia. II cameriere accorre. si ervPlore vicino> che da un pezzo a tro la scena, si alza ed aiuta attigua°rtare Lisetta 111 una stanza dlvanC0,>> egli dice> «mettetela sul ori?->„°, c,olle gomita in posizione Sa /^ e, colla testa un po'bas-Der^-ameriere’ tenetele le mani re ci non si graffi il viso... Signo-CrLj lacciatele la camicetta... £ una cnnt„ne.rv°sa... E stata certamente tlu„nariata. Bene! I gridi si atte-Piu n’ gambe non si muovono oechi corP° non si contorce, gli coioi-ifSon-° assai meno stravolti, il fra r!n° ritorna nonnale... Si calma; la rin C° ^ormira... Bisogna lasciar-tari are’ signore, prima di ripor-ua a casa.» j^^rtamente.a mormora il povero fini*1 eonfuso. «Vi ringrazio in-Vr,vtamente, signor dottore, delle strr. ? ^?re- Volete favorirmi il vo-nuovo mriZe? Vorrei consultarvi di rfnon sono medico,* dice so-Drim lo sconosciuto. «Sono il l’abitu^ar)to' °rmai ci avevo fatto Razlaga besed h^T‘fnza f izkušnja. 0'ssimo prav dober, odličen. Pt °Pno ravno [prav], ji, orpn/e m restavracija. uminQ(0 razsvetljen. a ,8n° P°»n- Uo njegov. s°mP.Q9na f spremljevalka. s,edono sedeta (sede/si sesti; se-e Inepr. glag.] sedeti). glaHol)Ce;f° *z^ran (PrescšgUere, nepr. 9raw„m kretnja, gib, gesta. UcZT ljubek' , Del i m Ptlcek. Seren Pfedrzen; objesten, pre- č°lj° m vrat. Cn e. tenak, droban, nežen. snJi!cino m telesce. j (znello) vitek. . °i njegovi, njeni. in>*‘?'ento m kretnja. rUn lv° živahen. /e ° .m smeh. QtV?,e[0 (leddžero) lahek; tih. o^°.n,oso harmoničen, skladen, g«« f milina. lj|Vos^'0^ { zapeljevanje; čar, očar- spenz° (prandzo) m obed, večerja. genl‘ Costu,ab- ^ Pe' i) tale; oni- Pere n ayer saputo da ni znal (sa-v con^ 8lag.). ‘Mica) m Jn f drug (družica), to- sottomesso suženjsko pokoren. : un po' — un poco malo. ! legato m jetra. 1 grasso masten; legato grasso gosja! jetra. si sta proprio bene qui tukaj se' človek res dobro počuti. ad un tratto zdajci, na lepem, iznenada. impalidisce prebledi (impallidire). emette dei gridi izusti krike (emet-tere, nepr. glag.). inarticolato nerazumljiv. cadere (nepr. glag.) pasti. trascinandosi dietro la tovaglia vlekoč za seboj prt. cameriere m natakar. accorre priteče (accorrere, nepr. glagol). vicino soseden, bližen. da un pezzo nekaj časa. si godeva se je veselil (godete uživati). si alza vstane (a/za/e). aiutare pomagati. trasportare prenesti. stanza f soba. attiguo dotikajoč se, soseden. mettetela položite jo (mettere, nepr. glag). divano m divan. gomito m komolec. posizione f položaj. orizzontale (oriddzontale) vodoraven. tenetele držite ji (tenere, nepravilen glag.). graiiiare praskati. perche (perke) da [bi]. slacciatele (zlaččatele) odpeti (od-vnem) (slacciare). camicetta f jopica. contrariare ugovarjati, nasprotovati; e stata certamente contrariata gotovo ji je kdo nasprotoval. si attenuano ponehavajo, popuščajo (attenuare). gamba f noga. corpo m telo. contorcere (nepr. glag.) zvijati. strav61to zmeden, spačen (stravol-gere [nepr. glag.] zavijati [oči]. colorilo m barva. calmare pomiriti. fra poco (frappoko) v kratkem, kmalu. liposare odpočiti se. prima preden. riportare spraviti r ~ ^ a j. mdrmora zamrmra lmormorare). conluso zmeden. ringraziare zahvaliti se. infinitamente (prislov) neskončno. vostro vaš. cura f skrb, trud. vole te hočete (vo/ere, nepr. glag.). lavorire naklonjen biti; dati. indirizzo m naslov. vorrči hotel bi (volere, nepr. glagol). consultare za svet povprašati. medico m zdravnik. sorridere (nepr. glag.) nasmehniti se. sconosciuto m neznanec. marito m mož. ormai zdaj, poslej. ci avevo fatto l'abitudine sem se na to navadil. II complesso di cfc'e, costruite dairing. DukiS hi vta Puccini, viste dal grat-tacielo. Chi potrebbe immaginare 1’aspetto di grande citta che ha Lubi-•' ana, vista daH'alto? — Pogled z nebotičnika na Dukičev blok v Puccinijevi ' ’ ulici. Kdo bi si mislil, da je videti Ljubljana s te višine tako velikomestna. Ueta della tena Quale e l’eta del pianeta che abi-tiamo? Una volta nei libri scolastici si rispondeva a tale domanda che la terra ebbe origine 4000 anni avanti Cristo. Ma oramai i geologi sono giunti a un’altra conclusione. Qualcuno preše per punto di par-tenza delle sue indagini il raffred-damento subito della terra. č: stato calcolato che il nucleo interno del globo ha una temperatura di circa 10.000 gradi. Orbene, per arrivare dalla temperatura iniziale a quella odierna, si calcola che siano stati necessari da 20 a 40 milioni di anni. Altri geologi procedettero con al-tri metodi, facendo numerose osser-vazioni sull'eta di molti minerali. Cosi, aleuno e giunto alla conclusione che l’eta della terra si puo calcolare a 700 milioni di anni. Altri cercarono di stabilire l’eta del-ie rocce primitive, arrivando a circa due miliardi di anni. La conclusione defiuitiva, a cui si giunse fino ad oggi in seguito ad altre osser-vazioni, e che la terra ebbe origine, staccandosi dal sole, due o tre miliardi di anni fa. Razlaga besed pianeta m planet. šbbe origine je nastala. avanti pred; naprejr oramai zdaj; poslej. geologo m geolog. giunto dospeti, priti (giiingere, nepravilni glagol). conclusione l sklep. gualcuno (ne)kdo. Stoji, stoji Ljubljanca... Ljubljana z nebotičnika Ljubljančani so praktično izrabili svoje ravne strehe Odločila sem se, da bom šla po kosilu na kratek sprehod. Brez cilja sem tavala po ulicah in nikakor nisem mogla zaviti proti Tivoliju. Nenadno mi je šinila v glavo odrešilna misel: kaj, ko bi šla to popoldne na nebotičnik? To zamisel sem takoj uresničila, še preden sem se dobro zavedela, .jem že udobno drsela z dvigalom navzgor. Med potjo mi je prišlo na misel, kaj bi bilo, ko bi se dvigalo nenadno ustavilo in me pustilo na cedilu. Morda tako lepo posejano po veliki dolini, obkroženo na severu od hribov, na vzhodu od ravnine, na zahodu od gozdov, na jugu pa od očaka Krima, se nehote razveseliš. Meja pozornost na tej višini je v prvi vrsti veljala neštetim modernim ravnim streham pod menoj. Vsaka izmed teh streh ima svoje posebno lice, ki si ga od spodaj ne more človek predstavljati. Zdelo se mi je, ko da vsaka ravna streha nadomestuje ljudem dvorišče predmestnih hiš. Na bi potem celo uro visela tako rekoč med nebom in zemljo. Prav nerodno bi bilo. Dolgo pa nisem mogla tega premišljevati, ker se je dvigalo prav ■: tedaj ustavilo in sem že stopila v ka-;; varno. Po zavitih stopnicah ni visoko ;; do terase, kjer je bil moj cilj. Ko sem stopila na teraso, sem se ;; vprašala, kaj bom prav za prav počela tu gori. Morda se bom celo dolgočasila? Te skrbi sem se pa prav kma- Vista del crocevia tranvlario davanti airufficio postale di Lubiana. — Pogled na tramvajsko kržišče pred ljubljansko pošto. lu otresla. Naslonila sem se na ograjo terase in pogledala v podnožje. Nekoliko stisnjena se mi je zazdela Ljubljana iz te višine. Vse, kar se mi je zdelo spodaj široko in razsežno, se vidi tu zgoraj ozko in majhno. Prvi trenutek sploh nisem vedela, kateri del mesta vidim. Iz višine 60 metrov postane vse enako, samo strehe in strehe. Pogledala sem v daljavo in ugotovila, da ima Ljubljana izredno lepo okolico. Ce vidiš svoje rodno mesto takšnih strehah je sicer vse manjše, vendar prav tako dobro izrabljeno. Na strehi palače ,Slavije‘ sta si dve £,osp>>di6:i__.i*.cu.ii sončišče. Prav gotovo se zavedata, koliko je vredno, če človek kar iz svojega stanovanja v kopalni obleki pohiti na sonce. Prišli sta po mr.pičnih ozkih stopnicah, prinesli s seboj dve blazini, knjige in naočnike. Položili sta blazini na beton, sedli nanje in se zatopili v branje. Naj-biže si nista mislili, da se od nas vidi vsak njun gib. Ko sem na tej strehi napasla svojo radovednost, sem se spravila nad drugo. Spoznala sem, kako praktični so dandanes postali ljudje, ko je njih edina skrb nenasitni želodec. Morda ne boste verjeli, da so skoraj na vsaki strehi v soseščini Dukičevega bloka hišice za zajce in kokoši. V enem kotu terase ponosno korači petelin, spet drugje pa čreda kokoši in celo piščanci. Ponekod za njimi pa skakljajo zajci. Zdi se, da so se te živali že na^ vadile vratolomne višine svojega novega doma; prav tako kakor njihovi tovariši v normalnih življenjskih okoliščinah, stikajo te višinske živali za zrni ali vohajo za travico, ki je seveda ni. Imela sem priložnost spoznati, da so ravne strehe izredno praktične. Tako so si stanovalci hiše z ravno streho tik nebotičnika izbrali svojo teraso za sušenje in prebiranje krompirja. Na njej so razprostrli krompir, mati, naj-brže gospodinja, in trije otroci so ga pa prebirali. Posebnost ravnih streh je še perilo, saj ga vidite skoraj na vsaki. Veselo plapola v vetru in daje razgledu poseben čar domačnosti. Najbrže so tudi gospodinje s tem sušenjem prav zadovoljne, saj veter perilo prav hitro posuši in sonce ga tu zgoraj čudovito obeli. Od zgoraj navzdol se zdi središče naše ljube Ljubljane kar nekam velikomestno. V soncu leskečoče se tramvajske tirnice, stekajoče se druga v drugo, in vrvenje ljudi me celo spominjajo na velikomestne ceste. Prav tako sem se čudila, ko sem ugledala Tyr-ševo cesto, ki je tako ravna kakor črta in se zdi, da gre tja v neskončnost, kjer jo prekinjajo gore. Odšla sem na zahodno stran terase; spet sem uzrla nekaj novega, Sprva nisem vedela, kaj se tako opalno svetlika med hišami in gozdom, gele ko je nekaj črnega priletelo v to sinjino, da se je razpršila na tisoč belih kristalov, sem ugotovila, da je to kopališče Ilirija, da ni modrina nič drugega kakor voda v njenem bazenu, v katero je bil pravkar nekdo skočil z desetmetrske skakalnice. Komaj sem nehala občudovati to sliko, že so se mi oči nehote ustavile na Cekinovem gradu, čudila sem se, toliko prostora je okrog gradu, ki ga Ljubljančani po večini sploh ne poznamo, ker je obzidan. V mislih sem si predstavila, kako imenitno bi bilo, če bi na tem prostoru, obdanem od gozda in travnikov, zrasla moderna bolnišnica ali morda celo univerza. Bolniki ali visokošolci si res ne bi mogli zamisliti boljšega mesta. Ljubljani bi pač še ostalo dosti drugih ,pljuč' za dihanje. Potem sem s pogledom poromala dalje proti jugu, tja proti Krimu, ki je zdaj najvišji vrh Ljubljanske 'krajine. Naš vremenski napovedov. .c — očak Krim — se mi je zazdel sila mogočen. Barje z lahno meglico je bilo videti ko morje. Moram pa reči. dame je Ljubljanski grad nekoliko razočaral. Od spodaj je videti tako košat in mogočen, od tu p* kakor porasla skodelica. Zdelo se ml je, da ga je sram, da ga lahko gledam z njemu enake višine. Sedla sem v kot terase in opa-ovala »podnožje«. Nova Šubičeva ulica je posebno zbudila mojo pozornost. Videti je kakor kup razvalin. Sele počasi sem ugotovila, kje je njen začetek in kje konec, kje je Zvezda, kje Marijin in kje Kongresni trg in kje teče Ljubljanica. Opazovala sem ceste, vrtove, ljudi in dobro se mi je zdelo, da jih 18'' ko opazujem, ne da bi oni to vedeli. Ljubljanski vrtovi, kar sem jih videla od ondod, so vsi prav lepo urejeni, z bazenčki, belimi potmi in zasajeni s sadjem. Ugotovila sem, da mora še tako kritičen človek priznati, da je L.ubljana izredno čisto mesto in svojega .belega* imena po pravic? vredna. Tettl ed ortl della vecchia • della nuo-va Lubiana. — Strehe in vrtovi stare in nove Ljubljane. Tedaj šele sem pogledala predse In zapazila, da je kava, ki mi jo je prinesel natakar, že davno mrzla. Vseeno sem jo s slastjo popila. Pri tem sem mislila na vse one, ki zdaj sede v zemeljskih nižavah pod menoj, zatohlih stanovanjih in ne vedo, kako božansko lepo je tu gori. Milila sem pa tudi na tiste Ljubljančane, ki še nikdar niso bili podnevi na nebotičniku in ne vedo, kako lepa in kako bela je Ljubljana, če jo pogledaš iz nebotičniških višav. Nada preše je vzel (prendere, nepr. glag.). punto (m) di partenza (f) izhodišče. indagine f raziskovanje. ralireddamento m ohlajevanje. subito prestan (subire, nepr. glag.). nucleo m jedro. orbene no torej. iniziale začeten. pdierno današnji. procedettero so [se] ravnali (pro-cedere). cercčrono so iskali, skušali (cer-care). stabilire določiti. roccia f skala. primitivo prvoten; preprost. deiinltivo dokončen. si giunse se je prišlo (giungere; gl. zgoraj). lino do. in seguito (m) a zaradi. staccare ločiti. due anni la pred dvema letoma. Kako dolgo trajajo sanje? Kadar kaj napetega sanjamo, kadar hočemo v sanjah teči, pa se vendarle ne moremo premakniti z mesta, se nam zdi, da trajajo sanje celo večnost. V resnici trajajo pa takšne sanje komaj nekaj sekund. S skrbno pripravlenimi poskusi so izmerili sanje spečega človeka in so ugotovili, da trajajo povprečno sanje komaj 30 sekund. Opazovali so pa tudi zelo živahne, napete sanje, ki so ; trajale komaj 20, da celo samo 5 se-;kund! Najdaljše sanje so trajale ko-;maj 90 sekund, torej poldrugo minuto. ; Zdaj ni mogoče ugotoviti, ali neka-;teri ljudje sploh ne sanjajo, čeprav ; nekateri to trdijo. Verjetno je pa, da ;ti ljudje tudi sanjajo, toda sanje ta-;koj ob prebujenju pozabijo. Napad v dvigalu ■ V Lizaboni je neki ropar napadel svojo žrtev v dvigalu prav, ko 'e dvigalo drselo navzgor. V digalu sta bila samo dva potnika. Zločinec je potegnil samokres, ga nameril v svojega sopotnika in zahteval, naj mu takoj izroii ves denar in vse dragocenosti. Ko le svojega sopotnika ;zv n^i ;e zapeljal dvigalo na streho; tam Je izstopil, in spet spustil dvigalo proti 2. nadstropju, kjer ga Je sredi dveh nadstropij ustavil, tako, da je tam viselo dve uri, Ko so prestrašenega potnika rešili, ni bilo o zločincu ne duha ne sluha več. Vendar so ga pa vseeno kmalu izsledili, ker je zastavil dragocenosti v neki zastavljlanici. Poravnajte naročnino! DRUŽINSKI TEDNIK ROBINZON na samotnem otoku f št. 96. Ro!vr»*on skuša osvoiiti lr*d*o KRIŽANKA lesa; znak za polumer; kemični znak* za cin, kositer. VII. Gladkost, kulti-? viranost. VIII. Kemični znak za prvi-? no, ki preprečuje golšavost; samo-? glasnik; nota; semitski bog. IX. Nota;? predlog s 6. skl.; kemični znak za? dušik; vrsta peciva. X. Besnost, strast,? bolna duševna dejavnost; kemični j znak za kalcij; znak za sever. XI.? Isto kot zadnje pod 3. vodoravno;? doba, vek; krasi butaro. ? Navpično: 1. Rabim, trebam. 2.J Tram, žrd; kratica pri imenih; karta.? 3. Moderna velesila (iznajdba iz 15.? stoletja; ena črka je spremenila svoje? mesto); močno slišno. 4. Zlato (fran-? cosko); okrajšava za vrsto teže; egip-| canski bog sonca; veznik. 5. Strahota? iz modernega pomorskega vojevanja.? 6. Kemični znak za lahko kovino; ? okrajšava za vrsto teže; dvoglasnik,? zlasti iz germanskih jezikov; ploščin-? ska mera. 7. Mostovž, pomol; tuj znak? za srednji spol; predlog s 3. skl.;? veznik. 8. Risba brez začetka in kon-? ca; slon ga ima. 9. Okrajšava pri» številkah; povratni zaimek; prista-* nišče blizu Osake. 10. Začimba + po-J stava, život; predlog s 4. in 5. sklo-J nom. 11. Zdaj pogosten pridevnik tudi 1 v prehrani; okence. J Vodoravno: I. Dom naših prednikov. II. Tisti, ki ima ostre liste. III. Žari, pritajeno gori; utežna enota; dobro pomni!; oblika pomožnega glagola. IV. Francoski dramatik (1.864 do 1918; Cyrano de Bergerac); egipčanska boginja teme ali športni izraz. V. Glavni števnik; kemični znak za fosfor; evropska prestolnica. VI. Ke-'mični znak ali prvi soglasnik; del te- ZLOGOVNA KRIŽANKA mače ime; gora na štajerskem, tudi uhan; osina, ščetine. 6. Kemični znak 1 2 3 4 5 6 7 8 9 za kalcij; pogovor z Bogom + pri- ■|ln— -—tj-" prava, ki varuje električno napeljavo I pred preveliko napetostjo. 7. Slovenci —-----------------ga Prema'° imajo; bojna pesem (po 'Prav gotovo ne!« vrnnP j ,vendar!* Sa je osorno zavila « e> že z njimi opra- ie znano ime Claudine lin je nadaljeval Benco- hn1'^rila Augustinova ga je izzival-°° Pogledala. n„ jnislite, da poznam po imena* lehernega človeka, ki pride v rgmuzej?« ^Bencolin ji je trdo pogledal v šla^r1* 3e gospodična Martelova pri-»s»?lu?ej?* s-SJ ste vendar rekli, da ste jo *^uaJ našli.« PrineaVi t?da tja 30 j° šele pozneje hodu« morili so jo pa v pre- vendar vse v redu,« je toar barija, »potlej nam to ni Z^?Pcolln sl je prižgal smotko, hih ?e’ da premišljuje o nje-Pa Js inilh besedah. Medtem je S;vSa barija dalje krpati, za-Vek smehljajoč, kakor člo- . ki je v hudem boju zmagal. v?pi Vw0dična Augustinova,« jepo-siti detektiv. »Moral vas bom pro-ttUpida stopite dol in pogledate dpi •• a zdaj bi še nekaj rad ve-tu "v,popreJ smo govorili o dekle-jezn^°-J° Rašli v Seini...« »Alf ]e vrgla krpanje stran. Sem ,, spet začenjate!? Povedala R„!ani Vse, kar vem!« ncolin se pa ni dal ugnati, bik w?miniate se, da vas je stot-šete t* .aumont prosil, da mu opi-prj tpifgovo zaročenko. Ali vas je stil ah iVaš spomin na cedilu pu-di. ’ j® Pa kaj drugega po sre-»Tn vaš opis ne drži!« Je vai,8?,111, vendar že pojasnila!« se a„ čalo dekle, »zmotila sem »ZaameRiala se«1 jo...« živahfen3ali- čisto pravilno!« je to tiim0i0dgovori1 Bencolin. »Prav da n?it3az niislim! Prepričan sem, tJpchil nJk°N govorili z Odetto da n?11070- Zahtevali smo iznena-Vašn -Vas °Pis... in nehote se je v osebe v?Vest vrlnila slika osebe... sebno’ 86 vam je bila očitno po-^ vtisnila v spomin. Presenet- CRNA [ M N ljivo je samo eno: da se vaš opis Odette Duchenove do pičice sklada s Claudino Martelovo, ki leži mrtva tu spodaj.« Četrto poglavje SPET MADAME LOUCHARDOVA To pot je bil Bencolin zadel v črno. Marija se je namreč zdrznila, hkrati smo pa kar čutili, kako se misli pode po njeni glavi, kako si njeni iznajdljivi možgani izmišljajo nove izgovore. Bilo je očitno, da je bolj ko kdaj odločena, nasprotniku kljubovati. »Ne strinjam se popolnoma z vami,« je naposled rekla hladnokrvno. »Moj opis lahko velja za tisoče žensk.« »Res je... a samo ena izmed njih leži mrtva v tej hiši. Ali ne boste vendar že priznali, da niste nikoli govorili z Odetto Duchenovo?« »Ničesar nimam priznavati! Razen da mi je že dovolj teh trikov in zvijač... dovolj vsega tega nesramnega sumničenja!« »Nikar... nikar... otrok moj,« je rekel Bencolin očetovsko, kar je Marijo še bolj razkačilo. »Marsikaj se imava pogovoriti.... Nekaj časa mi morate že še posvetiti...« »In če tega ne storim?« »To se pač ne bo zgodilo...« »To se pravi: potlej me boste odvedli in jutri zjutraj zaslišali?« »Odvedli... zaslišali — same neprijetne besede... Ostanimo rajši pri prijateljskem razgovoru. Torej, nekaj je doslej pribito: oba umora sta drug z drugim v zvezi... v kar najtesnejši zvezi... A zdaj se moramo pomeniti o tretji dami... nekoliko skrivnostni dami, ki očitno, v muzeju straši... Kakšna je, ne vemo ’— vemo samo to, da nosi kratko krzneno ogrinjalo in rjav klobuček. Vaš oče je postavil sijajno teorijo...« »Za božjo voljo!« je vzkliknila Marija. »Ali ste mar res verjeli tem starčevskim čenčam?« Avguštin je bil vstal in z izrazom komičnega dostojanstva pogledal zviška svojo hčer. »Ne izpozabljaj se, Marija... tvoj oče sem. Sicer je pa bila moja cioiž nost, da sem gospodom povedal vse, kar sem opazil.« Prvič je nekaj kakor nežnost iz-preletelo njen obraz. Vstala je, stopila k starcu in mu položila roko na laket. »Poslušaj, papa...« je rekla božajoč ga, »utrujen si... lezi rajši... spočij se nekoliko... Gospodje ne bodo zahtevali, da ostaneš še pokonci... Vse tisto, kar hočejo vedeti, jim tudi sama lahko povem.« Vprašujoče nas je pogledala. Bencolin je prikimal. Avguštin se je še zmerom obotavljal. »Prav,« je rekel nazadnje, »če me res nič več ne potrebhjete... Malo preveč je bilo vsega tega.« Odšel je in medtem ko se je opotekal proti svoji sobi, smo ga slišali momljati: »Dva in štirideset let... in zmerom neomadeževan sloves... saj človek nima drugega kakor dobro ime.« Ko so se vrata za njim zaprla, je Marija globoko vzdihnila. Potlej se je obrnila k Bencolinu. »No, gospod nadzornik, kaj bi radi še vedeli?« »Kaj sodite o dami v rjavem klobuku, ki jo je baje vaš oče videl...?« »Moj oče ima privide.« »Hm... že mogoče — a nekaj le zbuja mojo pozornost: vaš oče je poprej govoril o svojem dobrem imenu... ponosen je na to... Ali je takšenle muzej voščenih lutk prav za prav... kako bi rekel... donosno podjetje?« »Ne razumem, v kakšni zvezi...« je odvrniia šele čez nekaj trenutkov počasi in s preudarkom. »In vendar je oboje v zvezi,« je rekel Bencolin. »če kdo reče, da nima ničesar drugega kakor svoje dobro ime, si ne predstavljam bogatega moža... kaj pa vi?« Marija je skomignila z rameni. Očitno se ji je to zdelo manj nevarno kakor pa odgovoriti. »No,« je nadaljeval Bencolin, »sodim, da bi se tudi vam zdelo, da imate pred seboj človeka, ki je sicer poštenjak, čigar finančni položaj pa nikakor ni rožnat.« Molk. »A kako naj spravim to v sklad s tem, da je na Augustinovo ime naloženih v več pariških bankah nič manj ko dva milijona frankov?« Dekle še zmerom ni odgovorilo. »No?« je vprašal Bencolin, še zmerom v istem prijateljskem tonu. »Ali nimate prav ničesar pripomniti...?« »Ali mu boste to povedali?« je hripavo izdavila. Bencolin je zažvižgal skozi zobe. »Vaš oče torej tega niti ne ve?« »Povedali mu boste?« je zakričala Marija. Bencolin je skomignil z rameni. »Ne vem še. Morda je odveč.« S ceste smo na lepem zaslišali hrup. Pred hišo so se ustavili avtomobili. Glasovi so postali razloč-nejši. Bencolin je poskočil, »To so moji ljudje!« Hitel jim je odpirat. »Vraga, kaj bo pa zdaj?« je vzkliknil Chaumont. »Ali bosta ta dva...« Zdelo se je, da je pozabil na Marijino navzočnost, a hitro se je domislil in se zmedeno nasmehnil. »Gospodična Augustinova,« sem rekel, »obdukcijska komisija je tu... bržčas bodo vse premetali... Ali ne bi odšli?... Mislim, da gospod nadzornik nima ničesar proti temu.« Za trenutek me je vprašujoče pogledala. Na lepem mi je postalo jasno, da stoji pred menoj mlada dama, ki bi bila v drugačnih okoliščinah zelo očarljiva. Namesto preproste, temne obleke, ki jo je imela na sebi, sem si mislil elegantno večerno obleko; v njej bi nemara -prišla do veljave njena gibka postava. Videl sem jo pred seboj, takšno, kakršno bi po mojem morala biti v resnici... Prikupen obraz, neprisiljena drža in namesto trpkega, mrzlega obraza nežen smehljaj okrog ustnic. Želja, da bi jo videl tako, je bila tako-silna, da se mi je ta slika dobesedno prikazala za njo. Najbolj čudno je bilo pa to, da sem kar čutil, kako ona v mojih očeh vidi zrcalno sliko bitja, ki si ga je naslikala moja domišljija. Molk med nama ni bil na lepem nič več molk, temveč tih dogovor toplih, čeprav neizgovorjenih besed. »Bistroviden mlad mož ste,« je zdajci rekla Marija z drobnim nasmeškom, »mislim, da bi mi bili všeč... »Imel sem tako rekoč občutek, kakor da sploh ne bi ona govorila, temveč oseba, ki sem si jo bil v domišljiji pričaral pred oči. »A nočem iti spat,« je nadaljevala, »zraven bi bila rada, ko bo policija preiskovala.« Od zunaj sva zaslišala korake pravkar doslih uradnikov. Nato je vstopil Bencolin, za njim pa nadzornik Durand, njegov najožji sodelavec. Slišali smo, ko mu je rekel: »Zanesem se na vas, Durand. Ne pozabite, kar sem vam naročil zastran prehoda.« »Ravnali se bomo natanko po vaših navodilih.« »Predvsem — nobenih posnetkov!« mu je zabičil Bencolin. »Zanesite se name, gospod nadzornik. V prehodu ne bomo ničesar fotografirali.« »Zdaj pa tole tukaj,« je rekel Bencolin in peljal Duranda k mizi, na kateri je ležalo vse, kar smo bili našli v prehodu: svilena krinka s strganim gumijastim trakom, torbica in kar je bilo v njej: škatlica za puder, rdečilo, robček, pismo, avtomobilski ključek in majhna zapisnica. Durandove pametne oči so si ogledovale predmete kos za kosom. »Ali je bila torbica zanesljivo last umrle?« Bencolin je prikimal. »Vsekako sta na njej njeni začetnici. Vsebino sem šele površno pregledal... Doslej nisem ničesar našel, kar bi nam prida pomagalo, razen tegale tukaj...« Pomolil je Durandu majhen listek, očitno odtrgan od pisemske podlage. Durand ga je pogledal in osupnil. »Oho, torej ta ima svoje prste vmes!? Tako, tako... zdaj se mi je posvetilo... Ali naj stopim k njemu?« »Bog ne daj. Sard bom govoril z njim.« Marija je neopazno pristopila bliže. »Ali smem vprašati, kdo je mož, o katerem govorite?« Videl sem, da jo je hotel Durand ostro zavrniti, a Bencolin ga je prehitel. »Smete...« je odgovoril in ji pomolil listek. Bral sem z njo vred: »Etienne Galant, 645 Avenue Montaigne. Telefon Elysče 11-73,« je pisalo na njem. »Ali poznate tega gospoda?« »Ne.« Durand je vzel zapisnico Claudine Martelove in se namenil prelistati jo. »Ničesar porabnega ni v njej,« je menil Bencolin, »razen šoferske izkaznice... zapišite si številko in poizvedite, ali stoji avto kje v bližini.« Durand je stopil k vratom in poklical svojega asistenta. »Leblanc,« je rekel, »pustite enega izmed naših ljudi pred hišo; kadar pride okrožni stražnik mimo, bi rad z njim govoril.« »Mož je že tukaj,« je odvrnil Leblanc, »neko sporočilo ima.« Takoj nato je vstopil stražnik. Obstal je v pozoru pri vratih. Pomislil sem, da je na pogled prav za prav manj pristen kakor tisti, ki bi se bil poprej v muzeju kmalu zadel obenj. »Sporočilo imate?« je vprašal Durand. »Da, gospod nadzornik. Ne vem, ali je velikega pomena, a ker sem slišal, da se je zgodil umor...« »Pustimo uvod. Ali ste kaj opazili?« »Da. Ko sem na svojem tretjem obhodu prišel tu mimo... pol dvanajstih je že minilo... sem videl pred muzejem neko žensko. Ko me je zagledala, je stopila nekaj korakov vstran, ko sem se pa na vogalu obrnil, sem videl, da je šla nazaj proti muzeju.« »Ali je bil muzej že zaprt?« »Da. To je zbudilo mojo pozornost, zakaj sicer je zmerom do polnoči odprt. Ko sem pri naslednjem obhodu prišel mimo, ženske ni bilo več.« »Obkorej je bilo to?« »Kmalu po polnoči.« »Ali bi žensko spoznali?« Mož se je obotavljal, potem je pa odgovoril: »Ne vem zanesljivo... bilo je precej daleč od svetiljke... a mislim, da bi jo spoznal.« »Ali. se vam je zdela nestrpna?« je vprašal Bencolin. »Zelo nestrpna, gospod n^ nik.« »Hm. Peljejo naj vas k truplu, potlej mi pa sporočite, ali je pokojnica istovetna z žensko, ki ste jo videli.« Ko je stražnik odšel, se je Bencolin obrnil k Mariji. »Med očetovo odsotnostjo ni menda nihče pozvonil — ali pač?« »Ne.« »Prav... O čem smo poprej govorili, Durand? Ah, saj res... o rečeh, ki smo jih našli v prehodu... Oglejte si krinko! Ležala je blizu krvavih madežev in je zelo velikega pomena... predvsem njen gumijasti trak.« »Ali ste prepričani, da ga je morilec odtrgal?« »Morda imate kakšno dri’go pojasnilo?« Durand je s pogledom ošinil gugalnik, kamor se je bila Marija spet vsedla, dvignil krmilo tik k očem in molče preiskoval njeno notranjščino. Dalje prihodnjli Naše zdravje VI STE tatem ^„se odločili za lepi zakonski ba, da dolgem premišljevanju ali ?Jbice ^ miže skočili v sladke i°vo krnln onske8a življenja, ste go- 8 nmifiV, sPoznali, da vam je to, po- tu8odnosti in veselja pri-Uosti. Ni mn°go skrbi in odgovor-zadosti, da se zakonca samo j Uubita, temveč se morata Bred oito5a sta s1 z besedico »da« PPJbo ra^"em obljubila tudi medse-t* 8a J/jUJUevanje in spoštovanje, ki w° je Ivirua' a izkazovati tudi takrat, ^tičnAfU zaljubljenost že prešla JU:e vjr lazo neumnosti in se pribli-°fita k nemu sožitju dveh bitij, ki Pretl nan»onično celoto. samtn?j iJubezen ni nikdar dobra, ijidi v ^,.Po sebi ne more biti trajna. v li- r” ocw ne more Diti trajna h?,' kakor J® treba Pravega tem- jjiho vzni P , športu, če ljubezen pre-P? havasi^?ti in premočno gori, se S če a zaljubljenca le opečeta boznat- bczen kmaju nat0 ugasne, » rkicli ii„?a sta se osmodila. •bieti staršev do otrok mo- m ar iznr^23° m®ro in se ne sme ni-v °ka ^meniti v slepo oboževanje lip dru#iv,„8a.to napravi za terorista ijpbezenijfo Nikdar pa ne sme biti ii a, da J?amice do otroka tako ve-Jpbja, s J? Privede do lažnega usmi-JiJkor otroku več škodu.e jogiji je Kljub moderni peda- vlavem me5„Ca’ ob Pravem času na f.J8°jno uporabljena, zelo dobro JŠfiioi 1 Poredkoma, toda Pa grešijo starši s svojo s£lan- -Jasno W rtar je njihov otrok mrar * vsako mamico °Sroinnim; ’ da bo zdravnik “m kleščami izruval njenemu miljenčku gnil zob. In često se ta mamica prihodnjič ne more več odločiti, da bi peljala otroka k zobozdravniku, temveč raje pusti, da njen miljenček tri noči tuli od kljuvajočih bolečin vnetega zoba. Ne smete pa misliti, da mamica ne ve, kako zob boli! O, prav dobro in sama bi šla takoj k zdravniku. Ampak sinček se ji vendar tako smili, da ga noče videti na zobozdrav-niškem stolu. S takšnim postopanjem sicer otroku res ne naredite velike usluge in samo dokažete popolnoma napačne pojme o vzgoji, ker privzgojite v otroku bojazljivost pred zdravnikom, ki mu ostane čelo življenje. Toda to še ni najhujše, če se vam pa otrok tako hudo smili, da ga pri vnetju grla ne pokažete zdravniku zato, ker bi ga ta nečloveško zbodel z dolgo iglo in mu dal injekcijo proti davici, potem ste na popolnoma napačni poti in spadate že pod kriminal, kajti takšno lažno usmiljenje lahko povzroči otrokovo smrt. Mnogo, mnogo grehov staršev lahko vidimo vsak dan na cesti: Lepo dekletce, ki škili, ker se je mamici smilila, da bi še tako mala že nosila očala. &aaj se ji pa nič več ne smili, ko je iznakažena za celo življenje. Dalje poglejte mladega fanta, ki ima na hrbtu veliko grbo. Ko je bil še majhen, ga niso hoteli mučiti z mavčnim steznikom in so iz njega rajši naredili iznakazo! Lepa gospodična sedi na promenadi in čita knjigo. Skoraj bi se človek odločil, da prisede in poizkusi srečo. Tedaj pa sirota vstane in prične hoditi. Hoditi? Ne, začne racati! Dobesedno! Njen način hoje do potankosti spomina na guganje race. S težavo prestavlja nogi in pri vsakem koraku se v kolkih močno zaziba. Prirojen izpah kolčnega sklepa na obeh straneh ima. Rad bi vam povedal o tej bolezni nekaj besedi iz treh razlogov: Prvič je to izmed prirojenih nakaz ena najčeščih; drugič je človeku, ki jo ima v veliko muko in ga onespo-sr bi ja za celo življenje in tretjič se da s pravilnim ravnanjem v otroški dobi popolnoma ozdraviti. Kakor sem že omenil, e to prirojena bolezen in pogosto tudi podedovana. Deklice, do katerih je narava sicer zmerom bolj blagohotna, so v tej bolezni petkrat pogosteje prizadete kakor fantje. Na kratko si bomo ogledali bistvo bolezni. Kakor vsak sklep človeškega telesa, tako tudi kolčni sklep sesto.i iz sklepne glavice in sklepne ponvice, ki se normalno razvijata sorazmerno, to se pravi, sklepna ponvica ustreza po velikosti sklepni glavici in s tem je delovanje celega sklepa uravnovešeno. Lahko se pa zgodi, da se en del tega sklepa ne razvija pravilno. Lahko je na primer glavica premajhna za ponvico, ali je pa ponvica preplitka za glavico. V prvem in drugem primeru je rezultat ta, da pri obtežitvi kolčnega sklepa, to je pri hoji in stoji, izkoči glavica iz ponvice. Poleg tega moramo vedeti tudi to, da se vsak del človeškega telesa, ki ni v harmonični celoti, nikoli ne razvije do prave velikosti in oblike. Isto je tudi v našem primeru, kjer ostane cel sklep nerazvit. Po vsem tem vam bo razumljivo, da noge, ki imajo izpahnjen kolčni sklep, ne morejo nositi težo človeškega telesa. človek s to boleznijo ni sposoben za daljšo hojo, ker mu povzroča bolečine in ostane vse življenje invalid, prikrajšan za vse lepote življenja, katerega lahko uživamo z zdravimi nogami. Najhujša je pa zavest, da je ostal nakazen zaradi malomarnosti svojih staršev, ki bi mu lahko vso muko in trpljenje prihranili, če mu ne bi izkazovali ob nepravem času toliko ,usmil.enja‘. Kajti ta nakana se da brez vsake krvave operacije z 95“/» zanesljivostjo ozdraviti, če pride bolni otrok vsaj do tretjega leta starosti v roke zdravnika. Tudi še pri sedemletnih otrocih se da bolezen izboljšati, čeprav rezultati niso tako dobri kakor pri mlajših bolnikih. Ves način zdravljenja je v tako-imenovanih mavčnih hlačkah. Izpahnjeni sklep je treba najprej naravnati v pravo lego in ga nato učvrstiti z mavcem za toliko časa, dokler se vezivo sklepa ne usposobi, da more samo zadrževati sklep v pravi legi. Ker se s tem postopanjem spravita sklepna glavica in ponvica v harmonični sklad, se pričneta tudi normalno razvijati, tako da je končni rezultat zdravljenja pravilen sklep, ki deluje tako, kakor da ni bil nikdar bolan. Seveda se tak uspeh ne doseže v nekaj dnevih. Otrok, ki ima samo enostransko izpahnjen sklep, mora nositi mavčne hlačke najmanj šest mesecev, pri obojestranskem izpahu najmanj eno leto. čim pozneje se zdravljenje prične, tem dalj časa traja. In to je bil tisti kamen spotike zi. mamice, ki sc škodljivo zaljubljene v svoje malčke! Saj ni mogoče dopustiti, da bi njen otrok moral biti eno leto okovan v mavec, da ne bo mogel gibati z nogami. To so prehude muke zanj! Poleg tega je rekla neka teta, da se bo to z leti samo od sebe vra-stlo! Nikar tako, gospa! Bolezen se z leti ne bo prav nič izboljšala, temveč le še poslabšala. In vaša krivda je, da bo vaš otrok trpel ne le samo nekaj mesecev, temveč celo življenje, ker mu bo bolezen tudi v borbi za vsakdanji kruh v veliko oviro. Skrbna mamica bo pri svojem otroku kmalu opazila to nakazo in ga bo pravočasno rešila nesreče. Prve znake bo sicer prezrla, kajti dokler otrok ne shodi, bolezen ni očitna. Toda, ko začne poskušati prve korake, bo opazila, da se otrok pri hoji močno guga, zdaj na eno, zdaj na drugo stran. Kolki mu tako rekoč padajo ob nogi, na kateri stoji. Oela slika nas močno spominja na hojo race. če primemo nogo takega bolnička, vidimo nenavadno gibljivost v kolku. Sklep v kolku v navpični smeri močno skače in takemu otroku lahko brez bolečin pritegnemo bolno nogo do nasprotnih dimelj. Mislim, da so to tako jasni znaki, da ni treba biti ravno specialist, če jih hočemo opaziti, če ne vemo točno, ali je izpah kolčnega sklepa ali ni, si bomo pač pomagali z rontgenom, ki nam poda jasno sliko. In nato z otrokom k ortopedu! Mislim, da bi vsak od prizadetih bolnikov, ki se mučijo z izpahnjenimi nogami po svetu, še danes rad potrpel eno leto dni v hlačkah. če za takšno zdravljenje ne bi bilo že prepozno. Lažje je enoletnemu malčku, ki nima še nobenih skrbi in dolžnosti, nositi mavčne hlačke nekaj mesecev, kakor pa odraslemu človeku boriti se za vsakdanji kruh z zavestjo manjvrednosti, ker je pač invalid. Naj se vam le smili vaš otrok, toda ob pravem času! Smili naj se vam tako, da ne boste naredili iz njega pohabljenca, ki bo sebi v nadlego, in ki vas bo preklinjal, ko bo izvedel, da bi lahko bil enakovreden svojim zdravim vrstnikom, če bi ga bili dali pravočasno zdraviti. In bojte se najhujse obtožbe, ko bo vaš otrok pokazal s prstom na vas in dejal: »Ti si kriva moje nesreče!« Dr. Piva »Družinski tednik« je pred kratkim odpri za svoje bralce posebno zdravniško rubriko; nje namen je, svetovati in pomagati našim čitateljem v vseh zdravniških vprašanjih. Na tem področju prinašamo strokovne članke: odgovarjali bomo na vnrašan ja Iz tega področja, v kolikor je mogoče nanje pismeno odgovoriti. Prosimo za stvarnost, kratkost in jasnost! Dopise naslavljajte na »Družinski tednik« (Naše zdravje), Ljubljana. = ŠPORTNI TEOHIK = Dvojs domačih prvenstev. - Nove tež-koče v našem nogometnem športu. -Termini italijanskega nogometnega prvenstva. — Nekaj zunanjih stvari Konec prejšnjega tedna so v ilirijan-skem bazenu spravili pod streho letošnje prvenstveno tekmovanje. Nekaj poslednjih let so lokalna prvenstvena tekmovanja jemali bolj po mačehovsko; vse bolj so vlekla in tudi dajala dobre rezultate tekmovanja v plavalni ligi, v kateri so nastopali plavači Ilirije, Jadrana, Juga, Viktorije... Za domače prvenstveno tekmovanje ni bi- lo, razumljivo, toliko zanimanja ne med tekmovalci ne med občinstvom. V sili se je treba zadovoljiti tudi z manj zaželenim. Kljub neprimernemu vremenu, odnosno poznemu terminu e bilo dovolj zanimanja v vrstah tekmovalcev, da so skoraj polnoštevilno sledili pozivu na start, tudi gledalcev je bilo proti pričakovanju mnogo. Rezultati seveda niso taki, kot bi si jih želeli in kakršni bi gotovo bili v drugih prilikah in ob drugačni konkurenci. Naslove prvakov so si priborili: .Moški: 100 m prosto Žižek 1:04,3; S00 m prsno Hercog 1:23,4; 100 m hrbtno Grašek 1:22,7; 200 m hrbtno Grašek 3:02,8; 200 m prsno Hercog 3:07,4; 400 m prosto Močan 5:23.1; 1500 m prosto Močan 21:29,8; 4X200 prosto (Mihalek, Hudnik, Močan, Žižek) 10:14,2: 3X200 prsno (Žigon. Brozovič, Hercog) 9:32,5. Z enske : lOOm prsnoWerner 1:36,3, 100 hrbtno VVerner 1:45,4; 200 prsno VVerner 3:25,2. •Tu ni or ji: 50 prosto Urbas 35,4. * V Novem mestu so v nedeljo nastopile tekmovalke v borbi za žensko lahkoatletsko prvenstvo. Tekmovale so članice treh klubov: ljubljanskega Hermesa, Planine iz Ljubljane in domačega Elana Večino prvih mest eo pobrale Hermežanke: krogla: Rog! Draga (H) 9,54; skok v višin Pr bošek Anica (H) 135; 80 m Pribošek Anica (H) 11,8; kopje: Marinček Dana (E) 28,05; skok v daljavo Pustišek Marta (H) 4,58; met diska Pribošek Anica (HI 28,61; 4X80 m Hermes 1:34,8. * Prihodnjo nedeljo bi moralo biti na sporedu prvo kolo domačega prvenstvenega tekmovanja. Igrali naj bi trije pari prvega razreda in dva para v drugem razredu. Vse kaže, da tudi to pot ne bo nič. Sliši se, da so se belo-zeleni skujali in da ne bodo nastopili v prvenstvenem tekmovanju. Tudi o Svobodaših pravijo, da jih prav nič ne mika spustiti se v to tekmovanje. O razlogih te nenadne odpovedi se ne ve še nič gotovega. Vsekako klub take reputacije, kakor jo hoče imeti SK Ljubljana, ne kaže resnosti, če šele v poslednjem trenutku reče svoj ne. Nogometna zveza, odnosno nje poslednji ostanek, ki še nekako životari, se bo morala malo pozabavati s tein vprašanjem in sprejeti ustrezne sklepe. Če odpadeta iz prvega razreda dva kluba, nima smisla, da bi ostali štirje tekmovali v posebni skupinici. Zato so nekateri mnenja, da bi se vsi ljubljanski klubi združili v en sam razred in naj bi se izvedlo ponovno žrebanje. Da vidimo, kaj se bo iz tega razvilo. * Tudi v italijanskem nogometnem prvenstvu ne gre vse gladko. Za 12. oktober določeni začetek prvenstvenega tekiiivoanja so bili ponovno odložili. Zdaj, pravijo, se bo prav zares začelo 26. oktobra. Tri vmesne termine bodo porabiti za dva kola pokalnega tekmovanja, h kateremu so letos pripuščeni samo klubi serije A in B. Ker je v seriji B 18 klubov, bodo 5. oktobra igrali izločilno kolo za izločitev dveh moštev; nastopita para Fanfulla-Novara in Udinese-Pro Pa-tria. Zmagovalca bosta igrala v prvem kolu. • To nedeljo so imeli v Trstu državno plavalno prvenstvo za ženske. Naslove državnih prvakinj so si priborile: 100 m prosto Kuschnig Adal-gisa 1:15,1; 100m hrbtno Bertuzzi Marija 1:26,0; 200 m prsno Rigoni Nica 3:32,3; 400 m prosto Grugnola Giuseppina 6:05,9; 4X100 m Fiuma-na (Dorenzini, Stepancich, Santoro, Kuschnig) 5:10,5; 3X100 m prsno Giovinezza Napoli 11:06; 3X100 m hrbtno Triestina (Scherl, Ruzzier, Bertuzzi) 4:29,2. * Švicarji so v nedeljskem prvenstvu zabeležili naslednje rezultate: Luga-no-Grasshoppers 1-1, Zuricli-Servette 2-5, St. Gallen-Luzern 2-1, Biel-Nord-stern 3-0, Gantonal-Chaux de Fond? 2-0, Young Boys-Grenchen 2-0, Loean-ne-Young FeHows 0-1. V Berlinu se je medmestna nogo metna tekma Berlin-Dunaj končala rernls: 3-3. Istega dne sta nastopili na Dunaju reprezentanci istih mest z omejitvijo na igralce izpod 22 let. Zmagali so Dunajčani 5-2. O. C. Obisk v hiši pod Gradom VROČINA PA TAKŠNA! Otroci iz zavetišča Dom otrok, ki so njih starši preobremenjeni z delom ali pa presiromašni, da bi mogli sami skrbeti zanje Ljubljana, septembra. Ko sem bila sama še otrok, sem stanovala za Gradom. Mati me je — edinko — vsak dan peljala na sprehod, na Grad, v Zvezdo, v Tivoli. Vsak dan sva šli mimo velike, sive hiše z vrtom; v tem vrtu je poleti, po kosilu, na ležalnikih spalo okrog trideset otrok prav tistih let, kakor sem bila jaz. Včasih so se igrali, lovili, skrivali, se šli manice ali .škarjice brusit'. Vsi so bili enako oblečeni, zdaj v belih čepicah in temnomodrih plaščkih, zdaj v pisanih predpasnikih. »To so otroci brez mame in brez očka,« mi je pojasnila mama vsakokrat, ko sem vprašala, kdo so, zakaj ustanovila bivša jugoslovanska država, pozneje ga je pa prevzela bivša banovina. V začetku sta bila dva zavoda: zavod za šolske in nešolske otroke. En zavod je bil v vojašnici sv. Petra. Pozneje so se otroci, ki še ne hodijo v šolo, preselili semkaj za Grad, tiste, ki pa že hodijo v šolo, pošljemo v druge dobrodelne zavode. »V tem zavetišču je zdaj 25 otrok, ki še ne hodijo v šolo. Otrok, ki ga sprejmejo, mora biti vsaj leto dni star. Ko otroci odrastejo nešolski dobi ali pa če v zavodu ni prostora, pa je potreben nov sprejem, jih pošljemo tudi na kmete k zasebnim družinam in plačujemo zanje. Zdaj je na kmetih 104 otrok. Pri Višnji gori Stanza d’ogni giorno dove i bamblni studiano e giuocano. — Dnevna soba, kjer se otroci uče in igrajo. so vsi enako oblečeni in zakaj jih toliko stanuje v eni hiši. Ubogi otroci! Vendar sem v dolgih zimskih popoldnevih, ko sem se sama doma dolgočasila ob slikanicah ali kockah, sanjarila, kako bi bilo lepo, če bi se smela igrati z njimi, če bi se znašla kar na lepem med njimi in ne bi bila nikoli več tako zelo sama. In tedaj sem pozabila, da nimajo ne mame ne očka, in sem mislila: srečni, srečni otroci! Ko so me vpisali v ljudsko šolo, ko sem dobila tovarišice in prišla v tista leta, ko se vse suče okrog gospodične učiteljice in šole, sem čisto pozabila na otroke iz velike, sive Bambini dš un orfanotrofio,- -iz dečjega zavetišča. Otroci hiše. Hodila sem mimo njih, ne da bi jih videla, moje misli, moje želje so bile vse drugje. Samo enkrat na leto; vsako leto ob velikonočni procesiji sem jih zagledala, kako so korakali v vrsti, vsi enako oblečeni, vsi pobožno gledajoč predse, od najmanjšega para do največjega. V n-dar mi niso bili več bližnji, bili so oddaljeni, komaj da še znanci. Šele ko sem že odrasla in so me klicali za gospodično tudi znanci in ne samo čevljar ali pismonoša, sem jih spet spoznala. Popoldne, ko sem hodila v službo, sem jih videla, kako se igrajo, kakor da bi bili še zmerom tisti, ki sem jih gledala pred petnajstimi leti: oblečeni v bele čepice in modre plaščke. In ko sem šla nekoč ven s psom, so pritekli k ograji in naju gledali začudeno-radovedno, kakor znajo samo otroci odrasle ljudi. Tako je naneslo, da sem jih te dni obiskala. Sprejel rac je gospod upravitelj, duševni oče vseh. Najprej mi je pojasnil, kakšni otroci žive v zavetišču, da ne bi ostala še zmerom v zmoti iz detinstva, da so to ,vsi otroci brez mame in očka'. »V zavetišče sprejmemo otroke si romašnih staršev, ki jih ne morejo sami preživljati doma, pa tudi otroke staršev, ki so ves dan v službi in ne morejo svojih otrok sami vzgajati. Za otroke skrbi Visoki komisariat za ljubljansko pokrajino s pomočjo pristojne občine, pa tudi starši plačujejo zanje prispevke po svojih močeh. Zavetišče je leta 1922 imamo celo kolonijo takšnih otrok. V zasebnih karitativnih zavodih živi pa zdaj 51 šoloobveznih otrok. »Kako plačujejo starši: Po dogovoru. Nekaj prispevata občina in Vis. komisariat, pa tudi starši morajo nekaj prispevati. Če starši morejo, plačujejo ves znesek sami.« Gospod upravitelj mi je ponudil, da mi razkaže zavetišče. Prav prijeten dom imajo otroci v tej prostorni hiši, kjer je bil prvotno nemški otroški vrtec. Vzgajajo jih štiri sestre, ki jim pomaga pet služkinj. Vidi se, da je bila zgradba zgrajena v podoben namen. Kuhinja je prostrana in svetla. V velikih loncih se pripravlja skupna južina. Tudi spalnici sta prostorni, toda ena je v popravilu, zato so se morali otroci preseliti vsi v eno. Na vzhodu je velika učilnica in dnevna soba. Bilo je po kosilu, malčki so počivali v posteljah. Ko sva stopila v sobo, so se vse glave, kakor na povelje, dvignile. »Gospod upravitelj, gospod upravitelj,« je završalo po sobi. Kmalu nihče več ni ležal, sluteč, da ga ne bo nihče pokaral, če vstane in napase svojo radovednost. »Gospod upravitelj, ali mi boste dali kuverto?« je vprašal fantiček blizu naju. »Meni pa svinčnik, ki ima tinto!« se je oglasil drugi. Ko sta jima gospod upravitelj in sestra, ki je prišla za nama v sobo, povedala, da se bodo slikali, jih ni bilo več spraviti v postelje. Vsi bi se radi takoj slikali in vsak bi bil rad prvi. Medtem, ko jih je sestra preoblačila, mi je gospod upravitelj povedal njih dnevni red. Ob tem redu bi se Sredinec za palec Neki mož je v prejšnji svetovni vojni, torej pred pet in dvajsetimi leti izgubil ob neki eksploziji palec na roki. Monakovski zdravnik dr. Payr mu je tedaj nadomestil palec s prstom, ki mu ga je vzel z noge, in ki na nogi ni bil tako neobhodno potreben kakor je potreben palec na človeški roki. Operacija se je posrečila, nenavadni palec se je prirastel, samo noht se je nekoliko izmaličil. Novi palec je za 14 milimetrov man.ši od palca na drugi roki, toda njegova gibljivost in moč sta zadovoljivi. Ta pacient je za zdravniško vedo posebno zanimiv, saj lahko poroča o pet in dvjsetletnih izkušnjah te operacije. Zdravnik dr, Payr mu je kaj-* pak naredil veliko uslugo, zakaj človeška roka postane šele takrat okretna, kadar lahko krepko poprime z vsemi prsti, predvsem pa s palcem. lahko učila marsikatera mati, ki sicer svojega otroka na vse mogoče načine razvaja, ne privošči jim pa reda, ki je tako važen za razvoj in zdravje otroka. »Ob šestih do sedmih vstanejo, se umivajo in oblačijo; o pol osmih je zajtrk. Do treh četrti na devet igre in petje. Nato do desetih igranje, ob desetih južina. Do enajstih zaposlitev s šivanjem, risanjem, telovadbo, petjem. Od enajstih do dvanajstih kosilo. Nato imajo prosto do enih. Od enih do treh spanje, poleti na prostem; od treh do štirih južina in ob lepem vremenu sprehod. Od štirih do petih spet zaposlitev, od petih do poli šestih igranje. Od poli šestih do poli osmih večerja in spet igre. Ob osmih umivanje. Nato utrnemo luč.« Zavod ima tudi svojo zdravnico dr. Valerijo Valjavčevo. Če pa kakšen otrok zboli za nalezljivo boleznijo, ga kajpak takoj oddajo v otroško bolnišnico. Čez pol ure so bili otroci oblečeni in nared za slikanje. Nekoliko težko je bilo z njimi. Tako nenavadno so ubogljivi in tako verno posnemajo drug drugega, da jih je bilo težko ujeti na film neprisiljeno in mimogrede. Razen tega so se vsi tako zanimali za aparat in električni osvetljevalec, da so kar venomer strmeli vame, ne da bi se bili premaknili z mesta. Preseneti te, kako lepi in zdravi so ti otroci. Sami živahni, inteligentni obrazi in prav nič ne boječi. Nekateri ljudje trdijo, da postanejo otroci po zavodih topi, plašni in potuhnjeni. Ne bi rekla. Narobe, mislim, da je za otroke vse bolj zdravo in vzgojno, če odraščajo v svoji sredi kakor pa kot osamljeni edinci med odraslimi ljudmi. Td dokazuje tudi nekaj primerov. Sinček nekega zdravnika doma nikakor ni hotel jesti. Zavod ga je na očetovo prošnjo sprejel za gojenca. Deček sprva ni hotel jesti, toda ko je videl druge otroke, kako jedo, je kmalu prav tako rad in slastno jedel kakor oni. »Kako, da so tako pridni?« sem vprašala sestro. »Kako jih vzgajate?« Sestra se je nasmehnila: »To ni težko. Otroci, ki žive v družbi otrok, zelo radi posnemajo drug drugega. Nekateri otroci so po naravi ubogljivi in mirni, tisti, ki so bolj'živahni, se pa kmalu pri njih nauče uboganja Mimogrede sta minili dve uri v družbi prijaznega upravitelja in otrok. Zdaj je ta hotel vedeti, kaj je v apa- NAROČNINO! PLAČAJTE Guardiamo ehe cosa ha la sorellat Poglejmo, kaj ima sestra? ratu, zdaj je hotel drugi, posebno bister, pogledati, kako gre moja zapestna ura. In tretji mi je povedal, da bo šel letos v šolo. Le nerada sem se poslovila od otrok. Ko sem odhajala, so se gnetli ob ograji in gledali za menoj. Čutila sem, da sem jih spet našla, male prijatelje iz detinstva. K. I. MOLI OGLOSI Izšli so v založbi knjigarne Ant, Turka nasl. Ljubljana, Pražakova 12 v žepni obliki: Slovensko - italijanski slovar, 4o3 strani, ca. 26.000 besed, vezan v platno......L. 20.— Italij ansko - slovenski slovar, vezan v platno......L. 16.— Oba dela skupno vezana v platno ......L. -35.- Dobijo se tudi v vseh drugih knjigarnah. CVETMCNI MED In In medico dobite na) ceneje v Medarni, Ljubljana. Zidovska ul. 6 „REALITETA“ zavod za kupoprodajo nepremičnin je samo v Ljubljani Prešernova ul. 54/1. Tel. 44-20 Napisala Edifh Redejeva Prišel je v mesto in ji takoj zjutraj telefoniral. Srca obeh so divje utripala, vsako na svojem koncu žice, tako da bi ju bilo mogoče celo čuti P® telefonu. On jo je prosil, naj žrtvuje ves dan zanj. Tako rad bi ji razkazal mesto* ki je zdaj v tej peklenski vročini sko-ro popolnoma prazno. V resnici si i® mislil: danes bom vendar našel pr*' ložnost, da ji razodenem svoje vroč® srce. Kje se bosta dobila? Morda Pre^ mestnim muzejem, morda pred razstavo slik. Ona je mnenja, da bi b»W najbolje obiskati kakšen živalski vrh tako bi začela v naravi. Rečeno, storjeno. Dogovorila sta sB pred živalskim vrtom. Kakšna sramota. Ona je prišla prva> Takoj nato je pa izginila spet za v®" galom in potem čez pet minut pi'is|a iz druge ulice. ..vj« On je že čakal. Vročina ga je .B,e? tem pošteno prizadela. Potil se je ®D misli, da je ne bo, potil se je, ko 1® je zagledal. »Dober dan, kako gre?« »Hvala, in vam?« »Dobro da ste prišli, tako rad vas vidim.« »Jaz tudi.« »Takšna vročina, kaj.« >Huf« jM Počasi sta odšla dalje. Ogledala sta si opice, žirafe, papagaje, volke, rib® in ptice roparice. »Zelo vroče je!« »Ali ne bi šla na razstavo slik?« »Morda bi prej kaj jedla?« »Pojdiva in pojejva nekaj malega-^ Jedla sta počasi, ko jima je pa natakar prinesel ledeno mrzlo pivo, s,a si oddahnila. Naposled nekaj osvežujočega, mrzlega. Žal je pa ledenomrzl pivo hitro odpovedalo s-ojo pokorščino. Od njunih vročih rok se je segrel® in postalo toplo. Kdo je še kdaj P11 kaj slabšega, kakor je segreto pivo? Potem sta se z vozom odpeljala d® razstave slik Za trenutek je on P®" držal njeno roko v svoji, potem jo !® pa moral takoj izpustiti. Obema sta se namreč neznansko potili. Na razstavi slik nikakor ni bi'1? prazno. Drug za drugim so prihajal in spet odhajali ljudje. Tudi hladn ni bilo. »Človek bi mislil, da je na takšn* razstavi manj ljudi,« je vzdihnil oll'.0 »Mislila sem, da bo hladneje,« J® zazdehala ona. Tiho sta ogledovala slike, celo nekoliko jezno sta zapuščala dvorano dvorano. .. »Ali naj zdaj odideva v muzej?< Je razočarano menila ona. »Bolje je, da čim prej spijeva še nekaj osvežilnega,« je dejal on. . - Odšla sta v Tivoli in pila osvežuje/ vino. Nekoliko sta se osvežila, srce 1 " ma je nekoliko počasneje bilo. HvaL Bogu! Kmalu je pa vino pokazalo, ® je dobro. Razvilo je vročino. Tedaj 61 si nejevoljno z robcem obrisala če* ’ seveda samo skrivaj. »Zdaj bi bilo edino odrešilno kop8 nje,« je v zadregi dejala ona. _ »Pojdiva se kopat,« je zaključil ® ' Na kopališču sta se ločila. On je 0 šel na levo, kjer piše: za gospode, na levo v oddelek za ženske. Pol ure kasneje sta se našla na 4® stičku čez reko. »To je blagodejno,« pravi ona. »Krasno,« odgovori on. jg Ker sta se pa namenila, da bo?® ogledala še mesto, sta kopanju hitro dala slovo. Oblekla sta se iu 0 šla nazaj v mesto. »Takšen vroč dan človek ne .,n®a, skoro nič drugega ko piti,« pravi °n In spet sta pila. _ rg Potem se je on domislil, da ob osmih z vlakom domov na de® Takoj sta pa oba ugotovila, da je tlej še vročo uro časa. »Neskončno vroče bo v vlaku,< povedala ona. »Strašno,« je priznal od el®' d