PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 224 (12.856)
Trst, sreda, 23. septembra 1%
Ameriški helikopter obstreljeval ladjo, ki je polagala mine v mednarodnih
O
O
s
o
□
x=
v
£
S
r
£
a
M
£
m
« G
>
c 2
g Ul
~ o
x. rc
S £
X 3>
£ -x /•.
'Z ?„ r—i
m:
Z
fA
559
lije)
-4	?23
'v
!>•
O -
s -
r5
o
Napetost v Zalivu je dosegla višek po ameriškem napadu na iransko ladjo
V Teheranu odločno zanikajo, da bi njihova ladja polagala mine, in napovedujejo hude povračilne ukrepe
Italijanska ladijska eskadra bo priplula v Džibuti dan kasneje
Grob poseg iranskega predsednika v OZN
Ali Hamenei noče miru če ne kaznujejo Iraka
Iranski predsednik Ali Hamenei
(Telefoto AP)
NEW YORK Iranski predsednik Ali Hamenei je včeraj v svojem govoru pred Generalno skupščino OZN obsodil ZDA zaradi predsi-nočnjega incidenta v Perzijskem zalivu in s svojimi besedami izzval ameriško delegacijo, da je v znak protesta zapustila dvorano.
»Včeraj,« je poudaril iranski predsednik Hamenei, »so ameriške vojne ladje napadle Iran Ajr, iransko trgovsko ladjo. Ubile so štiri osebe, tri pa ranile, ladjo so zajele, posadko pa zadržale.« Šef iranske republike je tudi ocenil kot grobe laži trditve, da so Američani napadli ladjo, ker je polagala mine. »Toda jaz tu slovesno izjavljam, da je bila ladja Iran Ajr trgovska in ne vojaška ladja. To je začetek celega niza dogajanj, katerih grenke posledice se ne bodo omejevale na Perzijski zaliv. ZDA kot povzročiteljice incidenta bodo odgovorne za bodoče posledice.« Ali Hamenei je še poudaril, da bo Iran že dal ZDA primeren odgovor za njihovo nezaslišano dejanje.
Poziv ameriškega predsednika Reagana, naj se Iran nedvoumno izjasni o resoluciji varnostnega sveta, je torej ostal brez odgovora. Hame-
nei je le obrobno omenil resolucijo št. 598, ki zahteva prekinitev sovražnosti, ko je zahteval »kaznovanje« iraškega agresorja. Po njegovem bi le proglasitev Iraka kot agresorja zagotovila regiji mir. Se več, zanj je resolucija le nepomemben kos papirja.
Hamenei je žolčno napadal »ameriškega nadsatana« in njegove saudske »hlapce«. Poudaril je tudi, da je vojaška prisotnost Zahoda v Zalivu spremenila ta del sveta v pravi sod smodnika. Za čudo pa je pozitivno ocenil De Cuellarjevo misijo.
Tako neobičajno izvajanje je bržkone marsikomu odprlo oči. Zunanji minister Andreotti se je včeraj sestal na italijanskem predstavništvu s kolegoma Genscherjem (ZRN) in Kuranarijem (Japonska). Italija, ZRN in Japonska so začasne članice varnostnega sveta in edine, ki so do sedaj imele dobre stike tako z Bagdadom kot Teheranom. Nič čudnega, da bodo sedaj še stopnjevale svoje napore. Kot je poudaril Andreotti, predsinočnji incident nesporno dokazuje, da lahko le OZN reši zaplet, vse druge pobude ga bodo še bolj zapletle. Prav zato se Andreotti zavzema, da bi vsi člani varnostnega sveta storili vse, kar je v njihovi moči.
Vsi sedaj pričakujejo poseg sovjetskega zunanjega ministra Sevar-dnadzeja, ki bi moral spregovoriti danes. Do sedaj se je SZ še kar uspešno izogibala čerem zalivske vojne. Skrbno je pazila, da se ne bi zamerila nikomur, predvsem pa ne versko fanatičnemu iranskemu režimu, ki svojo senco že meče nad sovjetske azijske republike. Položaj pa se je sedaj izrodil že do take mere, da bi se moral Ševardnadze razjasniti. Predsinočnjim je šef sovjetske diplomacije izjavil, da sedanji incident v Zalivu potrjuje sovjetsko stališče o nevarnosti koncentracije tujih ladij v tem delu sveta. Ševardnadze je bil torej skrajno previden, razvil je le tezo, da bo koncentracija tujih brodovij le komplicirala že dovolj napet položaj.
BAHREIN — Napetost v Zalivu je včeraj dosegla svoj višek, prvič je namreč, 80 kilometrov severovzhodno od obale Bahreina in Katara, prišlo do oboroženega spopada med Američani in Iranci.
Helikopter, ki je vzletel z ameriške fregate Jarrett, je v noči med ponedeljkom in torkom z raketami in mitraljezi napadel in hudo poškodoval iransko civilno ladjo, ker jo je zasačil med polaganjem morskih min. Po napiadu so ladjo pregledali ameriški vojaki in so na krovu našli deset morskih min, tri mrtve mornarje, dva jih še vedno pogrešajo, trije pa so bili v napadu hudo ranjeni. Glasnik Pentagona Bob Prucha je na včerajšnji tiskovni konferenci dejal, da je pilot helikopterja pred napadom prosil za dovoljenje admirala Bemsena, poveljnika ameriške mornarice na Bližnjem vzhodu, ki je napad tudi odobril. To je v grobih obrisih komentar o incidentu, ki so ga dali v Pentagonu in v Beli hiši.
Iranci so bili jasno drugačnega mnenja. Kot poroča iranska tiskovna agencija Ima, je včeraj predsednik parlamenta
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Ameriška fregata Jarrett spremlja v Zalivu »amerikanizirani« kuvajtski tanker Sea Isle City	(arhivski posnetek)
Tajnik KD izzval novo polemiko
s PSI in drugimi laičnimi strankami
De Mita označil odhod ladij v Zaliv kot »pustolovščino«
Tajnik KD Ciriaco De Mita
RIM Med petimi strankami, ki podpirajo Goriovo vlado, je nov spor. Povzročil ga je De Mita, ko je napadel zagovornike odhoda italijanskih ladij v Zaliv, zavrnil Craxijev predlog o sklicanju »vrha« večine, na katerem
naj bi se domenili za institucionalne reforme, in podprl izbiro palermske KD za sestavo krajevnega občinskega odbora. S tem je zanikal glasove o »mirovnem sporazumu« s tajnikom PSI ter izzval nove polemike s Craxijevo in drugimi laičnimi strankami.
Kaj je rekel De Mita? Da je odhod ladij v Zaliv »pustolovščina«, da je sam »imel dvome in bil zaskrbljen pred, med in po« zadevni vladni odločitvi in da je sklep podprl le iz solidarnosti, ker mu je bilo rečeno, da je bil soglasno sprejet. »Zdaj sem še bolj zaskrbljen, ker se ne ve, kaj je bilo našim ladjam pravzaprav ukazano,« je dodal De Mita in polemiko še zaostril z omembo krajevnih uprav, začenši s palermsko, in Craxijeve zamisli o »vrhu« večine, ki naj bi začrtala spremembe k pravilnikoma o delovanju poslanske zbornice in senata ter pripravila reformo državnih ustanov. »Ni mogoče, da lahko PSI sestavlja odbore s komer koli, da pa tega KD ne sme,« je rekel, o institucijah pa, da jih gre reformirati s sodelovanjem vseh ustavnih strank, torej tudi KPI.
Reakcij ni bilo treba čakati. Medtem ko je govoril Lagorio (PSI) o »novi
eksistencialistični krizi De Mite«, je izjavil načelnik skupine PLI v zbornici Battistuzzi po naročilu obrambnega ministra Zanoneja sledeče: »Ta kočljiva misija narekuje vsak dan kakšnemu politiku, da se o njej premisli, nihče pa ne bi smel prezreti nevarnosti izjav, kakršna je De Mitova m katerih namen je vcepiti prepričanje, da hoče tisti, ki je ladje poslal proti Zalivu, zdaj ladje spet poklicati nazaj.« Z drugimi besedami: če se bo v Zalivu kaj zgodilo, bo tega kriv De Mita. Podobno, a formalno blažje, je stališče tajnika PSDI Nicolazzija, ki noče, da bi »ravnovesja znotraj KD spravila v nevarnost že itak tvegano odpravo«.
Drugače pa meni KPI. L Unita: »Zakaj je glasovala KD za zaupnico vladi, če pa ni bil De Mita temu naklonjen? Morda zato, da ne bi zrušila Goriove-ga kabineta? Tedaj je res, da ni tisti "kos ploveče Italije", ki ga morajo ladje ščititi, nič drugega kot ta vlada in ta večina, obe polni vrzeli. To pa pomeni igrati se s kožo tistih, ki so jo šli tvegat!« KPI je zato mnenja, da je treba odločitev nanovo preučiti.
G. R.
Za sedaj ne bo predvidenega davka na hišo
SANDOR TENCE
RIM — Vlada za sedaj ne bo uvedla tako imenovanega »davka na hišo«, ki ga je v prejšnjih dneh marsikdo napovedal, ampak bo v kratkem uredila zapleteno davčno problematiko, ki zadeva nepremičninsko in zemljiško rento. To je po včerajšnjem srečanju med vlado in sindikati zagotovil podtajnik pri predsedstvu vlade Rubbi, ki je časnikarjem v glavnih obrisih orisal vsebino ter temeljne smernice novega finančnega zakona in državnega proračuna. Napovedanega hudega udarca v potrošnikov žep kot kaže, vsaj v tej fazi, torej ne bo, priča pa bomo postopni ohladitvi notranjega povpraševanja z nekaterimi ukrepi, med katere sodi v prvi vrsti povišanje davka IVA. Ministrski svet pripravlja vsekakor splošno povišanje tako imenovanih vladnih koncesij (taksa za kolkovane papirje itd.), podražitev poštnih storitev in skoraj gotovo tudi
podražitev prometnih taks, posebno za vozila z dizelskim pogonom. Istočasno bo vlada, kot je potrdil Rubbi, v mejah sedanjih razmer zajezila državne stroške, tako da bo po tem zapletenem finančnem manevru inflacija v prihodnjem letu znašala največ pet in pol odstotka.
Finančni zakon in državni proračun sta bila v središču pozornosti včerajšnjega srečanja med pristojnimi gospodarskimi ministri in generalnimi tajniki CGIL, CISL in UIL. Sestanek je z razliko od prejšnjega srečanja, po katerem so sindikati zagrozili s splošno stavko, potekal v precej dobrem vzdušju, predvsem pa je odobril nekatere stvarne rezultate. Pizzinato, Marini in Ben-venuto so pokazali zmerni optimizem, čeprav so podčrtali, da vlada ni še razčistila nekaterih senčnih plati, posebno na področju davčne politike ter ukrepov za zajezitev brezposelnosti. Pristojni ministri so vsekakor zagotovili sindikatom, da bo vlada v
novem finančnem zakonu spoštovala obveze ter nekoliko omilila davčni pritisk na odvisne delavce, zlasti v družinah, kjer je zaposlen samo en član. Vlada bo tudi revidirala sistem izplačevanja družinskih doklad v manj premožnih družinah, na vidiku pa ima tudi nekatere pomembne ukrepe za odpravo velike zmede, ki že nekaj let vlada v pokojninskem sektorju. Končno je minister Donat Cattin obljubil, da vlada, vsaj v bližnji bodočnosti, ne bo uvedla posebnih pristojbin (tako imenovanih ticketov) za nekatere posebne zdravstvene usluge.
Mnogo je vsekakor še nejasnih plati bližnjega vladnega gospodarskega in finančnega manevra. Ni še namreč jasno, v katerih sektorjih bodo ministri zajezili javne izdatke. Na »prepihu« je, kot kaže, tudi tokrat zdravstvo, še zlasti pa krajevne zdravstvene enote, ki jim marsikdo očita, da zapravljajo javni denar ter da nudijo državljanom neprimerno zdravstveno in socialno oskrbo.
V nedeljo bomo spet prešli na sončno uro
RIM — V noči s sobote na nedeljo, in sicer 27. septembra ob 3. uri po poletnem času bomo premaknili urne kazalce za eno uro nazaj. S tem bo konec 182-dnevnega legalnega, ali bolje rečeno poletnega časa. Konec tega tedna bodo kazalce premaknili nazaj še v drugih dvajsetih evropskih in neevropskih državah. Istočasno bodo stopili v veljavo novi zimski urniki vlakov in drugih prevozov.
Kot vedno nam ni znano, koliko smo prihranili V'teh 182 dneh poletnega časa. Nesporno je le dejstvo, da so imeli od tega koristi predvsem turistični operaterji, za vse druge pa je poletni čas pomenil le uro več sonca. Biologi, zdravniki in psihologi pa ponovno zahtevajo, da bi ta poletni čas kar podaljšali preko vsega leta, da bi se tako izognili dvakratnemu prilagajanju na novo uro. To pobudo podpirajo iz drugih razlogov tudi turistični operaterji.
Danes mesečna priloga
»Iz sveta motorjev«
Ob ugotovitvi, da je vedno več kritičnih pripomb o spremembah
V predsedstvu SZDL Slovenije živahna razprava o spremembi republiške ustave
LJUBLJANA — Spreminjamo zvezno ustavo in vzporedno z njo začenjamo postopek za spreminjanje republiške ustave. In prav tako, kot se zadnje čase kar vrstijo kritične pripombe na rovaš predloženih predlogov amandmajev k zvezni ustavi, se porajajo razlike v razmišljanjih tudi, ko gre za slovensko ustavo. Je mogoče, se je na včerajšnjem predsedstvu republiške konference SZDL vprašal Ciril Zlobec, da mirno in brez bojazni razpravljamo o spremembah republiške ustave, ko pa dobro vemo, da so številni predlogi amandmajev k zvezni ustavi za nas nesprejemljivi. Gre za tako kritične stvari, da bi morali biti zaskrbljeni.
Obsežno in nadvse kritično razpravo je sprožil predlog slovenskega predsedstva, da se začne postopek za spremembo republiške ustave in razpravljalni so, spodbujeni s prvimi odmevi s terena, res imeli kaj povedati. Denimo to, da je nesprejemljivo spreminjanje temeljev ustave, ki jih nekateri skušajo pretihotapiti skozi zadnja vrata s pomočjo posameznih »obrobnih« amandmajev. Federacija naj bi odlo-
čala o vseh pomembnih rečeh, še skupne oblike društev bi sama oblikovala. Kje je potem še kaj suverenosti republik, kje je samostojnost? S tem se moramo spopasti, kajti takšna zvezna ustava bi dobesedno rušila avtohtonost republiške ustave (Ciril Zlobec).
Na drugi strani je Marjan Kotar nedvoumno povedal, da so spremembe republiške ustave potrebne, kar je potrdilo javno mnenje in dokazala kritična analiza delovanja političnega sistema. Brez sprememb ne bo učinkovitejšega volilnega sistema, državne uprave, inšpekcijskih služb in podobnega, je pa seveda vprašanje, kako razlagati predlog predsedstva tako, da bi tudi druge spremembe dobile mesto v spremenjeni ustavi.
Že mnogokrat ob podobnih priložnostih se je pokazalo, sedaj, ob spreminjanju ustav pa še zlasti, da moramo upoštevati zahteve, opozorila in predloge najširšega kroga ljudi, je menil v nadaljevanju Geza Bačič. Toda res je tudi, da vsega ni moč spremeniti z
ustavo, še posebej ne obnašanja. Pri spreminjanju tega najpomembnejšega akta po njegovem ne bi smeli emocionalno reagirati, prav tako ne podleči zahtevam posameznikov o zamrznitvi ustave. Zoran Polič pa je dejal, da je pri spreminjanju zvezne ustave večji optimist kot Ciril Zlobec. Računa namreč na to, da ustave ni mogoče spremeniti brez soglasja vseh republik in zato tudi upanje, da bo mogoče zgladiti nesoglasja okoli nekaterih nesprejemljivih amandmajev. Po njegovem se velja boriti z argumenti, ki bodo dokazovali upravičenost slovenskih stališč.
Ob koncu so se na predsedstvu vendarle dogovorili za načelno podporo predlogu predsedstva. Jože Smole je dejal, da so prve razprave pokazale naklonjenost ljudi do nekaterih ustavnih sprememb. Res pa je, da cel sklop amandmajev za Slovenijo ni sprejemljiv. Šele široka javna razprava v prihodnjih mesecih bo dala odgovor na številna vprašanja in bo tudi pokazala, kaj je sprejemljivo in kaj ne. (dd)
Stavka RAI se nadaljuje
RIM — Uslužbenci in tehnično osebje RAI nadaljujejo s stavkami, ki so že onemogočile pričetek jesenskih programov v neposrednem prenosu (Uno mattina, II pro-cesso del lunedi in druge).
Tajnik sindikata novinarjev RAI Usigrai Ennio Chiodi je sicer včeraj sporočil, da je sindikat načelno sprejel idejo vodstva podjetja o ustanovitvi novega deželnega TV-dnevnika, ki naj bi ga oddajali ob 14. uri. Novinarji bi želeli, da bi deželne dnevnike predvajali po RAI1 (po vsedržavnem dnevniku), pristali pa so tudi na uvedbo novega radijskega dnevnika. Vprašanja prekvalifikacije oz. priznavanja novih delovnih strok ostajajo še vedno odprta. Prav tako nerešena so tudi vprašanja povečanja produktivnosti in uvedbe temu primerne denarne nagrade.
V	Jugoslaviji narašča odpor proti jedrski energiji
Komisija za varstvo okolja za moratorij o gradnji JE
BEOGRAD - »V Jugoslaviji ne potrebujemo gradnje jedrskih central do leta 2000.« Člani komisije skupščine SFRJ za zaščito človekovega okolja, ki so izhajali iz takega stališča, so včeraj podprli predlog jugoslovanske mladinske organizacije o moratoriju za gradnjo jedrskih elektrarn do konca stoletja. Komisija bo republikam in pokrajinama predlagala, naj iz srednjeročnega in dolgoročnega načrta razvoja Jugoslavije odstrani gradnjo jedrskih central in naj jih ne omenja niti v programu razvoja energetike do konca stoletja.
V	komisiji menijo, da bi bilo to trdno zagotovilo, da v prihodnjih trinajstih letih ne bo prišlo do realizacije »jedrskega programa«, ki je bil pripravljen za zaprtimi vrati. Poudarili so, da jedrske elektrarne do takrat niti ne bodo potrebne, ker je dovolj drugih virov energije.
Član predsedstva ZSMJ Albin Bajrambašič je navedel nekatera vprašanja, ki jih je mladina zastavila predsedniku ZIS in na katera minister za energetiko še ni (zadovoljivo) odgovoril.
Eno takšnih vprašanj želi vedeti, ali so preučili posledice gradnje jedrskih elektrarn na ključnih geostrateških smereh, saj obstoja študija neke tuje obveščevalne službe o možnosti začetka svetovne vojne na področju SFRJ. Vprašali so tudi, ali je res, da nekateri v najvišjih organih JLA zagovarjajo jedrski razvoj države med ostalim tudi zaradi potreb oboroženih sil. Kdo med tistimi, ki bo odločal o gradnji jedrskih elektrarn, ima denar in nepremičnine izven SFRJ, saj so primeri kot Agrokomerc, Džure-kovič in drugi - pokazali da se je treba nad tem zamisliti, je dejal Bajrambašič. (dd)
Čimprej izročiti Gellija V Švici je nezaželen gost
ŽENEVA — Zapornik Licio Gelli ni priljubljen v Švici. Ženevske kantonalne oblasti so naslovile dovolj zgovorno pismo federalnemu ministru za pravosodje in policijo Elizabeth! Khopp, v katerem med drugim piše, da bi bivšega velikega mojstra framasonske lože P2 lahko zdravili tudi v Italiji, kjer je obtožen odločno hujših prekrškov kot v Švici.
V Italiji je namreč vpleten v številne protizakonite akcije, ki gredo od goljufije, bankrota in vohunstva do finačne-ga podpiranja teroristov in umorov. V Švici, kjer zakon priznava zapornikom »pravico« do bega, pa bi mu lahko sodili izključno za podkupovanje paznika, ki je zaradi Gellija izgubil službo in postal inštalater.
Afera Gelli je sprožila v Švici val političnih polemik, ki so nadvse nevarne v prevolilnem vzdušju (čez mesec dni bodo volili nov parlament). Prav zaradi tega je ženevska vlada izrazila prepričanje, da bi lahko Gellija čimprej, čeprav začasno, izročili Italiji. V tem primeru bi Gelliju onemogočili tudi zdravljenje v Ženevskem kliničnem centru, ki je po mnenju državnih oblasti prav tako nevarno, kot Gellije-vo bivanje v zaporu, iz katerega je zbežal pred štirimi leti.
Italijansko sodstvo bi lahko že v kratkem pripravilo novo prošnjo za izročitev Licia Gellija. Bolonjski sodniki so izjavili - ob ponovnem odprtju procesa za pokol na železniški postaji - da bodo švicarskim kolegom to prošnjo tudi izročili, saj so v Bologni edini, ki so Gellija osumili kaznivih dejanj političnega značaja potem, ko je Švica zavrnila prvo prošnjo za izročitev.
Skupščina BiH sprejela odstop Hamdije Pozderca
SARAJEVO Skupščina Bosne in Hercegovine je včeraj po tajnem glasovanju na osebno zahtevo razrešila Hamdijo Pozderca s položaja člana predsedstva SFRJ. Od 264 prisotnih delegatov jih je za razrešitev glasovalo 237, proti jih je bilo 25, 2 glasovna listka pa nista bila veljavna.
Sicer pa so trije poročevalci desetih odborov vseh zborov skupščine BiH na včerajšnjem skupnem zasedanju, ki je bilo posvečeno Agrokomercu, postavili naslednja vprašanja: Zakaj izvršni svet že 1984. leta ni obvestil skupščine o dejstvu, da Agrokomerc opušča dogovorjeni program razvoja primarne kmetijske proizvodnje; zakaj so tej sestavljeni organizaciji združenega dela navkljub temu dejstvu še naprej odobravali sredstva in posojila; in končno, zakaj izvršni svet niti julija letos, ko je pregledoval tekoče gospodarske tokove in izgube, ni o Agrokomercu obvestil tega najvišjega organa oblasti socialističnega samoupravljanja v SR BiH. V nadaljevanju razprave o Agrokomercu je republiški sekretar za notranje zadeve Duško Zgonjanin dejal, da so vodje centralne službe družbenega knjigovodstva v tej republiki od februarja letos do odkritja vdora Agrokomerc s teleksi v finančni sistem države vložili vse napore, da bi se dokopali do resnice, vendar so jim to skušali na vse načine preprečiti tudi tako, da delavci te službe niso mogli dobiti prenočišča v Veliki Kladuši. Predlagal je, naj komisija za družbeni nadzor te skupščine ugotovi odgovornost posameznikov v primeru Agrokomerc in naj dobijo na vpogled obvestilo republiškega sekretarja za notranje zadeve, ki obsega dvajset strani in je bilo 19. aprila letos dostavljeno najvišjim organom SR BiH, vsi delegati republiške skupščine, ki bodo tako lahko sami presodili, kdo je kriv in kdo ni. (dd)
21. SEPTEMBER 87
CTE
ZAKLADNE ZADOLŽNICE V EVRODEVIZI
Naložba vezana na evropsko denarno enoto
• Napetost v Zalivu
NADALJEVANJE S 1. STRANI Rafsandžani dejal, da napadena iranska ladja morskih min ni polagala. V naslednjem stavku je sicer Rafsandžani delno to preklical rekoč: »Ali imajo Američani pravico, da napadejo našo ladjo tudi, če bi bilo res, da so mornarji resnično polagali morske mine? Ali ni naloga Američanov, da kvečjemu poskrbijo za odstranitev min?« V Teheranu so ameriški napad označili za zločin in so obljubili skorajšnje kruto maščevanje.
Ameriško obrambno ministrstvo je po incidentu sporočilo, da bodo iransko civilno ladjo privlekli do bližnjega Bahreina in bodo tako lahko dokazali, da je ladja Iran Arj res polagala morske mine. Predstavnik iranske civilne brodarske družbe, lastnice ladje, je včeraj v Teheranu izjavil, da so ladjo dali v uporabo iranski vojski za prevažanje vojnega materiala, na njej pa je bilo v trenutku napada 30 oseb. Zaenkrat tudi še ni jasno, kako bodo ZDA politično izkoristile zajete mornarje, ki jih seveda v Teheranu zahtevajo nazaj.
Do hudega incidenta je prišlo le nekaj ur po napadu (po načinu, kako so ga izvedli, lahko sklepamo, da je bil iranski) na britanski supertanker Gen-tle Breeze, v katerem je umrla tudi ena oseba. Po napadu se je supertanker vnel, včeraj popoldne pa je britanski predstavnik v OZN vložil uradno protestno noto v iranskem predstavništvu. Dodatno napetost in zmedo v Zalivu pa vnaša včerajšnji sklep iranske vlade, da bodo odslej pregledali vsako ladjo, ki bo plula skozi Hormuš-ko ožino. Iraška tiskovna agencija Ina je včeraj posredovala vest, da so iraški lovci pri iranski obali napadli supertanker, ki je prevažal iransko nafto.
Včerajšnji incident je seveda močno odjeknil tudi med mornarji, ki so vkrcani na osmih ladjah italijanske eskadre. Med italijanskimi politiki se spričo občutno višje »temperature« v Zalivu razvija vedno bolj ostra diskusija, in to celo med samimi vladnimi partnerji, o umestnosti italijanske vojaške prisotnosti na nevarnem območju. Vojake pa verjetno to veliko ne moti in verjetno z nestrpnostjo čakajo na 30 kilogramov pošte, kolikor so jo jim doslej uspeli napisati svojci in ki jim jo bodo izročili v Džibutiju.
V Džibuti bodo ladje priplule dan kasneje kot je bilo predvideno. Zaradi nepričakovane zamude je domača vlada povabila številne italijanske novinarje na ogled bolnice, ki jo je iz sklada za ekonomsko sodelovanje in razvoj zgradila Italija.
CTE so italijanski državni efekti v ECU (European Currency Unit — Evropska denarna enota) in sicer denarni enoti, ki jo sestavljajo devize držav članic Evropske gospodarske skupnosti.
Obresti in kapital CTE so izraženi v ECU, izplačujejo pa se v lirah na osnovi menjave lira/ECU na dan izplačila.
VARČEVALCI JIH LAHKO PODPIŠEJO PRI SLEDEČIH BANČNIH ZAVODIH: BANCA D ITALIA, IS-TITUTO BANCARIO S. PAOLO Dl TORINO, NION-TE DEI PASCHI Dl SIENA, BANCA NAZIONALE DEL LAVORO, BANCO Dl NAPOLI, BANCO Dl SICILIA, BANCA COMMERCIALE ITALIANA, BANCO Dl ROMA, CREDITO ITALIANO, BANCA NAZIONALE DELL’AGRICOLTURA, BANCO Dl SANTO SPIRITO, BANCA POPOLARE Dl NOVA-RA, CASSA Dl RISPARMIO DELLE PROVINCIE LOMBARDE, CASSA Dl RISPARMIO Dl TORINO, ISTITUTO CENTRALE DELLE BANCHE POPOLA-Rl ITALIANE, ISTITUTO Dl CREDITO DELLE CAS-SE Dl RISPARMIO ITALIANE, CITIBANK.
V podpis po ceni v lirah na osnovi menjave lira/ECU dne 17. septembra.
CTE so kotirani na vseh italijanskih borzah, kar omogoča lažjo vnovčljivost v primeru potrebe.
EVROPSKA NALOŽBA
Ponudba velja od 21. do 24. septembra
Emisijska cena v ECU
Obrestna
mera
Rok
100%	8,75%	4 leta
CTE
Po včerajšnji seji deželnega sveta
Vprašanje referendumov končno v skupščini FJK
Problem sprožila komunistična skupina O njem bo razprava v pristojni svetovalski komisiji
MANJŠINSKI MOZAIK
Razgledi po manjšinski teoriji in praksi
_ Piše: Pave! Strani
O
Sij
-1» •' 0 nimjiiKiififimi!"" ,
Naše manjšinsko obzorje
Položaj in perspektive Italijanov v Jugoslaviji
TRST — Po poletnem premoru se je včeraj deželni svet Furlanije-Ju-Hjske krajine ponovno sestal. Razpravljal je o številnih vprašanjih in interpelacijah, na katere sta odgovorila odbornika Carbone in Bomben. Deželni svet je nato ponovno vzel v pretres štiri zakonske osnutke (o otroških jaslih, o olajšavah za vključevanje mladih v kmetijski sektor, o tako imenovanem načrtu za gorate Predele in o pogodbi deželnih uslužbencev), ki jih je osrednja vlada Pred dnevi zavrnila.
Pred razpravo o teh ukrepih se je v deželni skupščini končno začelo govoriti o vprašanju deželnih referendumov. Predsednik komunistične skupine Silvano Tarondo je namreč uradno zahteval spremembo dnevnega reda, da bi pač skupščina najprej
Važno obvestilo za jugoslovanske prevoznike
TRST — V italijanskem uradnem listu št. 215 z dne 15. septembra je' bil objavljen odlok ministrstva za finance (odlok je bil sicer sprejet že 25. julija), ki obravnava problematiko blagovnega prometa med Italijo in Jugoslavijo. V odloku je dobesedno navedeno: »Ker so odpadli recipročni pogoji med Italijo in Jugoslavijo o fiskalnih bremenih, ki prizadenejo blagovni cestni promet, ministrstvo odloča, da je za vse jugoslovanske državljane last tujih oseb, ki pridejo v Italijo, preklicana oprostitev plačanja fiksne pristojbine«. Omenjena fiksna pristojbina je bila uvedena sicer že 28. decembra leta 1969 (zakon 1146) in potrjena z medministrskim odlokom z dne 20. januarja 1960, a je bila začasno ukinjena.
Novi predpis bo stopil v veljavo 1. oktobra letošnjega leta. Pozanimali smo se pri uradih avtomobilskega kluba Italije (ACI), ki je pristojen za pobiranje podobnih pristojbin na mejnih prehodih in ugotovili sledeče: razni tovornjaki morajo plačati 12.000 lir na račun. cestnega davka (tassa di circolazione). Ta pristojbina je že danes v veljavi. Nova fiksna pristojbina bi znašala za prevoze do oddaljenosti 100 kilometrov 12.000 lir za tono prevoženega blaga, preko 100 kilometrov kar 18.000 lir za tono blaga. Le prevozi, namenjeni tržaškemu pristanišču so oproščeni davka. Izvedeli smo tudi, da italijanska vlada prizna avstrijskim tovornjakom znatno znižane pristojbine, ki znašajo le 3.500 lir na tono, a vendar znižana taksa je sad specifičnega meddržavnega sporazuma. Uvedba pristojbine bo vsaj od začetka povzročila določene organizacijske težave na mejah, ker mnogi prevozniki ne bodo obveščeni o uvedbi takse, ki bo znatno podražila prevoze. Tovornjak, ki bi na primer imel 25 ton blaga in bi vozil preko 100 kilometrov po italijanskem ozemlju, bo moral plačati kar 450.000 lir. (zk)
vzela v pretres vprašanje referendumov. V razpravo so posegli predsednik skupščine Solimbergo in odbora Biasutti ter svetovalci Tarondo (KPI), Carpenedo (KD), Cavallo (DP), De Agostini (MF) in Zanfagnini (PSI). Predstavniki strank večine so bili mnenja, da se mora ta razprava nadaljevati znotraj svetovalske komisije, opozicija pa je zahtevala razpravo v skupščini. Na glasovanju je bil predlog KPI zavrnjen: zanj so poleg komunistov glasovali še MF in DP, proti so bile stranke večine, vzdržali pa so se misovci, Slovenska skupnost. Lista za Trst in Mešana skupina — II melone.
V	zvezi z vprašanjem referendumov je komunistfčna skupina po seji izdala tiskovno poročilo, v katerem uvodoma ugotavlja, da se je reševanje tega vprašanja končno premaknilo z mrtve točke. Pri tem dodaja, da je KPI že pred šestimi leti predložila svoj zakonski osnutek o tem vprašanju in da so tudi druge svetovalske skupine predložile podobne predloge.
V	tiskovnem poročilu komunistična skupina nadalje ugotavlja, da je predsednik deželnega sveta Solimbergo zagrešil težko nekorektnost, ker bi na osnovi pravilnika lahko vključil omenjene referendumske predloge na dnevni red.
KPI nadalje ugotavlja, da je v ožjem odboru prišlo do pomembnega sporazuma med strankami — z izjemo KD, PRI in samega predsednika deželne vlade — ki se strinjajo z referendumskim normativom. Sporno točko je predstavljalo število 20.000 podpisov, ki so ga "proreferendum-ske" stranke postavile kot mejo za predložitev zahteve o sklicanju referenduma, medtem ko so ostale nasprotne stranke zahtevale, da se ta meja znatno dvigne.
Komunisti nadalje ugotavljajo, kako so se v zadnjih dneh v tisku pojavile vesti o predlogu deželnega odbora, ki — kot kaže — potrjuje smernice "proreferendumskih" strank in tako zavrača povsem nazadnjaška stališča KD in PRI.
Novembra leta 1984 se je v kraju San Miniato vršil mednarodni posvet politične antropologije pod pokroviteljstvom italijanskega zunanjega ministrstva na temo »Etničnost in oblast«. Zbornik gradiva, ki ga je pripravil Paolo Chiozzi (izšel je pri padovanski založbi CLEUP novembra lani), vsebuje med referati o raznih razmerah na petih celinah tudi razpravo Alessandra Damianija: »Položaj in perspektive italijanske narodne skupnosti v samoupravnem sistemu SFR Jugoslavije« na 15 straneh. Avtor je znan publicist in kulturni delavec, ki živi in dela na Reki.
Članek o italijanski narodni skupnosti za mejo je drugi v okviru podnaslova »Naše manjšinsko obzorje«, saj nam je ta manjšina, poleg koroških Slovencev, najbližja in zato bo o njiju v tej rubriki še govor. Argument torej ni bil izbran zaradi sočasnosti s shodom istrskih beguncev v Trstu, ampak predvsem zaradi življenjskosti in zakoreninjenosti v svojo skupnost, ki jo avtor izpričuje hkrati z občutljivostjo za razvojne težnje izven nje.
Poleg raznih uvodnih misli, ki so namenjene javnosti, ki ne pozna okvirnih podatkov o Italijanih v Jugoslaviji, Damiani razčleni manjšinsko stvarnost na dve področji analize: na pravno-sociološko, ki obravnava sedanji položaj skupnosti, ter na kulturno-zgodovinsko, ki je bolj usmerjena v vprašanja ohranitve in razvoja.
Avtorju nedvomno bolj leži ta druga dimenzija in nanjo se pogosto nanaša tudi, ko govori o prvem področju ali ko na kratko oriše korenine današnjega stanja. Pravni okviri narodnostne enakopravnosti so v Jugoslaviji: zvezna ustava, ustave posameznih republik in statuti posameznih občin, ki lahko npr, vsak po svoje določajo rabo manjšinskega jezika. Zakoni in pristojnosti so važni, a v vsakdanjem življenju delujejo tudi druge sile. Te so vplivale na številčni razvoj manjšine, ki je leta 1953 štela (po popisu) 35.874 Italijanov, leta 1961 znatno manj, 25.615 in na zadnjem popisu, leta 1981, komaj nekaj nad 15.000 pripadnikov.
Kaj se je zgodilo in kaj se da v teh razmerah narediti? Ključni, travmatični dogodek v istrskem narodnostnem razvoju je bil odhod 300.000 beguncev, ki je v kratkem času povsem spremenil pogoje in položaj preostale skupnosti. Avtor daje poudarek na bodočnost, zato temu dogodku ne posveti veliko prostora. Poudari le, da se ga ne more razložiti v luči samih narodnostnih nasprotij; izbira begunstva je bila ideološka v najbolj zakrivljenem in tudi izkrivljenem smislu besede.
Unija Italijanov Istre in Reke, ki je bila ustanovljena med vojno, v duhu socialističnih idealov, se je morala lotiti svojega poslanstva v težkih razmerah, ki so postale še zahtevnejše, ko se je Istra preoblikovala v turistično regijo, ko je begunce nadomestil nov val priseljencev in ko so se uveljavili življenjski modeli, ki ne dajejo veliko teže lokalnim kulturam.
Te Okoliščine omejujejo rabo materinega jezika na stike znotraj manjšine in na ozek krog družin, ki pa so v večini primerov narodnostno mešane. Pravna legitimacija ne more nadomestiti bistvenih narodnostnih orientacijskih
točk in tudi ne more preprečiti primerov večinske zaprtosti in neobčutljivosti povezane z ideološko nestrpnostjo.
Perspektivo za bodočnost manjšine vidi Damiani v kulturi in sicer v humanistični, kajti izobraženci na ostalih področjih večinoma nimajo italijanskega jezikovnega premoženja, ki bi ustrezal njihovemu družbenemu položaju. Kultura je pomembna še kot povezovalni element skupnosti in kdor noče zapasti samopomilovanju, se mora aktivno vključiti v to tkivo. Le živa kultura se lahko regenerira.
Ko govori o ustvarjalni dejavnosti italijanske etnične skupnosti, Damiani oriše zanimivo analizo razvoja njenih nosilcev, katere razdeli po generacijah. Prva se je idejno oblikovala med vojno, ki ji je dala tudi pečat. Druga je bila dedič izbir svojih staršev; doživela je mladost polno dogodkov, ki jih ni mogla razumeti; morala se je na novo orientirati in se odpovedati številnim mitom in iluzijam. Tretja generacija se šele oblikuje v šolskih klopeh.
Vitalna kultura je za Damianija velik kulturni naboj, močna osveščenost o lastni vlogi, velika poklicna strokovnost na vseh področjih dejavnosti in v vseh strukturah. Edini verodostojni dokaz za obstoj take kulture so pomembni dosežki v kulturi in umetnosti: Le s tako miselnostjo se lahko, brez domišljavosti, teži k angažiranju večine za nov koncept deželnega civilnega razvoja, v katerem ima bistveno vlogo manjšinski jezik.
Klima je ugodna tako znotraj skupnosti, kot zunaj nje, predvsem v notranji dialektiki jugoslovanske družbe. Važni so tudi dobri odnosi med Italijo in Jugoslavijo. Vse to vpliva na dve glavni plati jezikovnega vprašanja: 1. na zunanjo, to je na nujnost socializacije italijanskega jezika, torej na obnovo vzdušja, ki je omogočalo splošen večjezični razvoj v istrskem okolju, 2. na notranjo, to je na ohranjanje čistosti in pravilnosti jezikovnega izražanja.
Skratka, problematika italijanske etnične skupnosti je en sam pojem, ki se izraža z dvema besedama: kultura je etnija. Na prizorišču je tudi politika, ki je lahko tudi sama pogojena, zlasti s kulturnim zaostankom. Problem oblasti je problem svobode. Kjer obstaja jamstvo dialektike, obstaja tudi inštrument z univerzalno učinkovitostjo: kultura, kot izraz izvirnosti, sredstvo razvoja in impulz k sožitju.
V tem prostoru, kjer se dvigamo iz brezna, v katerega nas je pahnil fašizem, pojem »obmejna identiteta« ne more povsem ustrezati; sosednje kulture morajo težiti k sotočju komplementarnosti, vsaka s svojo izvirno vlogo in mestom. Če hočemo preživeti, pravi Damiani, se moramo preobraziti v tem smislu in ne se prepuščati sanjam o žetvi; zavest o pomembnosti te naloge mora biti že zadostno plačilo.
Damianijev članek osvetli premalo upoštevano perspektivo: naša prednost manjšine ob meji ni le v tem, da se lahko priključimo matičnemu ali večinskemu kulturnemu omrežju in črpamo iz dveh kultur, ampak da svoja doživljanja obogatimo tudi s kulturo sosednjih manjšin.
Zadnja leta vleče iz
morskih globin najrazličnejše zanimivosti
Znani piranski potapljač Zvone Kralj je doma pod morjem v bližnjem zalivu
PIRAN Znani piranski potapljač Zvone Kralj, ki je hkrati tudi duša — glavni vzdrževalec piranskega akvarija, je prav gotovo eden najboljših poznavalcev podmorskega sveta v Piranskem zalivu in okoliškem morju. Zadnja leta ves navdušen vleče iz morskih globin najrazličnejše zanimivosti, predvsem iz druge svetovne vojne. Vse te zgodovinske predmete najprej ponudi piranskemu pomorskemu muzeju Sergeja Mašere, če pa za ta muzej stvari niso zanimive, jih razstavi pred vrata piranskega akvarija in z njimi vzbuja radovednost mimoidočih ter jih na ta način privablja k ogledu zanimivega podmorskega življenja.
Zvone Kralj se zadnje čase najraje zadržuje v bližini potopljenega ameriškega bombnika, ki so ga sestrelili med drugo svetovno vojno nemški lovci in je na morskem dnu nekaj sto metrov od Savudrijske-ga rta. S te potopljene leteče trdnjave je povlekel čelade, dva mitraljeza, dihalno napravo, jeklenko za kisik, naboje, jeklen zaščitni telovnik in celo razme-
roma dobro ohranjene liste iz knjige za razpoznavanje šifer. V bombniku zdaj prebivajo škarpena, rakovica in izredno velik ugor. Seveda omenjeni bombnik ni edini ostanek vojnih strahot pod morjem v Tržaškem zalivu. Nekaj milj od Izole je potopljena tudi torpedovka, na kateri je še neizstreljeni torpedo in zgodilo se je že, da je moral 25 metrov globoko reševati ribiču mrežo, ki se mu je zataknila prav za štrleči torpedo. Tudi drugih neaktiviranih morskih min je na morskem dnu veliko, vendar je po njegovem boljše, če ostanejo tam (seveda, če so na takem mestu, da ne pomenijo večje nevarnosti).
Sicer pa si »njegov« akvrij letno ogleda po 70 tisoč obiskovalcev. To pa je lepa številka in veliko priznanje zanj, saj gre za prav toliko obiskovalcev, kot j!h. imai° slovite Škocjanske jame. Seveda se tukajšnje turistično gospodarstvo premalo zaveda, kako bi s primerno pomočjo akvariju lahko dodatno obogatili turistično ponudbo v Piranu.
Besedilo in slika BORIS ŠULIGOJ
Faye je bila že dolgo časa strašansko ponosna na War-da. Nehal je piti, v njegovem življenju ni bilo druge ženske od tiste davne medigre leta 1953, ko sta živela ločeno. Trdo je delel in uspel in Faye je bila srečna skupaj z njim. Srečnejša celo kot v tistih prvih pravljičnih letih, ki se ji niso več zdela resnična in ki jih je Ward le še redko omenjal. Vedela je, da še vedno pogreša tisti način življenja, 'ahko življenje z izleti, s posestvom, ducati služabnikov... duesenburgi... toda tudi njihovo zdajšnje življenje je bilo dobro. Kdo bi se lahko pritoževal? Uživala sta v svojem delu in otroci šo že skoraj odrasli.
Tiho se je nasmehnila Wardu in pokukala na uro. Vedela je, da ga bo morala kmalu prekiniti. Kot bi jo začutil v sobi, se je tisti hip obrnil in se ji nasmehnil, njune oči so se srečale in se uklenile tako, da so jima ljudje zavidali po vseh teh letih. Ward in Faye Thayer sta bila nekaj poseb-
nega, med njima je še vedno živo gorel ogenj ljubezni, ki so jima ga zavidali vsi njuni prijatelji. Njuno življenje ni minilo brez bolečin, zato pa sta bila deležna tudi bogatih nagrad.
»Hvala, Angela, ostalo bova končala popoldne.« Vstal je in obšel pisalno mizo, da je lahko poljubil ženo. »Čas za odhod?« Hitro jo je poljubil na lice, ona pa se mu je nasmehnila. Po vseh teh letih je še vedno uporabljal isto vodico za britje, njen vonj se ji je vedno zdel kot oznanilo, da je Ward v sobi. Če je zaprla oči, ji je vodica pričarala iste romantične podobe iz nekdanjih dni; toda danes za to ni bilo časa. Lionel naj bi tega dne maturiral na gimnaziji v Beverly Hillsu. Ostalo jima je še pol ure, da prideta tja, ostali otroci pa so ju čakali doma, da jih spotoma pobereta.
Faye je pogledala na lepo zlato Piagetovo uro s safirji, ki jo je bila prejšnje leto dobila od njega. »Mislim, dragi, da morava iti. Vojska je verjetno že histerična.«
»Ne,« se ji je zarežel, pograbil svoj suknjič in ji sledil iz zgradbe, »samo Valerie.« Oba sta se zasmejala. Zelo dobro sta poznala svoje otroke, tako se jima je vsaj zdelo. Valerie je bila med vsemi najbolj napeta, prekipevajoča, razburljiva, najbolj muhasta in obenem najbolj vreščeče zahtevna. S svojim vedenjem je popolnoma opravičevala svoje rdeče lase, v ostrem nasprotju s svojo podrejeno sestro dvojčico. Tudi Greg je imel v sebi dosti energije, vendar jo je drugače izkoriščal, mislil je samo na šport in v zadnjem času na dekleta. In potem je bila tu še Anne, njun »nevidni
otrok«; kot ji je včasih pravila Faye. Največ časa je preživela v svoji sobi, brala in pisala pesmi. Vedno je bila nekako ločena od ostalih štirih. Že od nekdaj. Samo kadar je bila z Lionelom, se je pokazala druga plat njene osebnosti; takrat se je smejala, šalila in ga dražila, če pa so drugi preveč silili vanjo, se je takoj umaknila. Faye se je zdelo, da večno sprašuje ostale otroke »Kje je Anne?«, oni pa so včasih sploh pozabili vprašati. Tega otroka ni bilo lahko spoznati in Faye ni bila popolnoma prepričana, da jo pozna, kar je bila čudna ugotovitev za mater, a je v Anninem primeru vendarle držala.
V MGM-jevi stavbi sta počakala na dvigalo. Zdaj sta imela lastni sklop pisarn, ki so. bile prijetno urejene v beli in svetlo modri barvi in opremljene s kromiranim pohištvom. Faye jih je osebno opremila pred dvema letoma, ko se je Thayer Productions Inc. uradno in za stalno nastanila pri MGM-ju. V začetku sta imela pri njih zasilno pisarno, potem pa sta dobila svoje prostore na skoraj drugi strani mesta, kar je imelo za posledico, da sta pol vsega časa porabila za vožnje na pogovore z osebjem MGM-ja. Zdaj pa sta bila oba neodvisna in obenem sodelavca MGM z dveletno delovno pogodbo, po kateri sta lahko uresničevala lastne projekte in filme za MGM.
Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni
Včeraj sta predavala France Bernik in Marko Kravos
Seminar za slovenske šolnike v znamenju Srednje Evrope
Po oceni predstavnika Sindikata slovenske šole
Šolsko leto se začenja ob vrsti odprtih vprašanj
javlja, da je srednja Evropa zanj le meteorološki oz. geografski pojav, ni izvzet iz blesteče usode srednjeevropskega pripovednika.
Kaj pa mi Slovenci, smo zamudniki ali vzporedniki s sočasnimi pojavi pri sosedih? Kravos je mnenja, da je to danes malo važno; bolj je zanj pomembno, če imamo kaj svojstvenih potez in če smo jih znali skozi svoje ustvarjalce samozavestno izraziti. Tudi mu ni tuj tržni princip, ali smo v sočasni kulturni ponudbi v sosednjih deželah zanimivi, vendar po drugačnosti in ne po identičnosti. Predavatelj je zbral kar precej teh specifičnosti. Med najbolj očitnimi je omenil navezanost literarnih ustvarjalcev na ljudsko tradicijo (Prešeren, Jenko, Murn, Kosovel, Strniša, Makarovičeva); zavezanost literature svoji družbeni in nacionalni funkciji; jezik, ki je še vedno tesno vezan na ljudskega in zato omogoča pristno komunikacijo; vez do
narave in podrejenost nekemu višjemu skladju (Kosovel, Kocbek, Kosmač, Kranjec, Potrč, pa tudi Jančar, Zidar) in slednjič motiv hrepenenja in v tem okviru ženska lirika. Kravos ni pozabil še na specifičnost Slovenije, ki živi v tesnem stiku s tako različnimi kulturnimi tokovi, in pa seveda Trsta, ki po njegovem ima prednost, da vnaša v srednjeevropsko ustvarjanje duh Mediterana.
V razpravi so se šolniki in predavatelja dotaknili še številnih konkretnih problemov (plasma slovenske ponudbe na sosednjih knjižnih trgih, prevajalski kader, težko razumljiva stališča mladih okrog revije Teleks) in prav škoda, da je ura bila že prepozna za nadaljnje poglabljanje. Danes bo v nadaljevanju seminarja prof. Rafka Kirn govorila o osrednjih smereh v sodobnem jezikoslovju, prof. Martina Križaj pa bo predavala o teoretičnih izhodiščih pouka slovenščine kot tujega jezika.
WWF: Brez takojšnjih učinkovitih ukrepov bo onesnaženje doseglo dramatično stopnjo
Letošnji 23. seminar za slovenske šolnike na Tržaškem se je včeraj nadaljeval v hudo pretesni Gregorčičevi dvorani s predavanji za profesorje jezikov in humanističnih predmetov. Dr. France Bernik s Slovenske akademije znanosti in umetnosti je obravnaval slovensko književnost v srednjeevropskem kontekstu; slavist, pesnik in odgovorni za knjižne izdaje pri Založništvu tržaškega tiska Marko Kravos pa je to tematiko prestavil v sedanji čas in jo mestoma tudi živo konkretiziral s stališča svoje poklicne izkušnje.
France Bernik je v svojem analitičnem pregledu ugotavljal, koliko je bila slovenska književnost od začetkov naprej povezana in vključena v evropsko literarno dogajanje. Skušal je odgovoriti na vprašanje, katera obdobja našega slovstvenega in literarnega razvoja so bila povezana z avstrijsko oz. nemško literaturo, katera pa z italijanskim Jugom. Ugotovil je, da je do Prešerna in romantike v slovenski književnosti prevladovala nemška komponenta, Prešeren pa je vnesel v slovensko poezijo romanske pesemske, kitične in verzne oblike. Seveda se romanskim vzporednicam v slovenski književnosti 19. stoletja pridruži komunikacija s francosko, angleško pa tudi slovansko književnostjo. Posebno je očitno, da je slovenska književnost druge polovice 19. stoletja tesno povezana z načinom življenja in socialnimi težnjami naroda, slogovno retrogardna, saj sega — gledano z evropskega vidika — nazaj v razsvetljenstvo, v predromantiko, romantiko, kvečjemu v zgodnji realizem. Iz vsega tega izhaja, da slovenska književnost ni razvila pravega realizma, zato pa je razumljivo, zakaj ima slovenska moderna, ob svoji simbolistični usmerjenosti, tako poudarjeno realistično, družbeno kritično funkcijo.
Marko Kravos je svoje predavanje posvetil v prvem delu splošnim značilnostim srednjeevropskega kulturnega pojava, v drugem pa je, vedno v istem okviru, obravnaval specifične značilnosti slovenske književnosti. Zakaj tolikšno zanimanje za srednjo Evropo? Kravos je zbral na to vprašanje več odgovorov. Za aktualizacijo nekdanje civilizacijske izkušnje, do neke mere pa prav gotovo tudi za potrebo po novem mitu, iluziji, je po Kravosovem mnenju prispevala v prvi vrsti postindustrijska faza in s tem v zvezi kriza ter razkroj vsakršnih ideologij. Kam naj bi se svet zagledal, če ne v sivo liso sredi Evrope, ki je tam že od prve svetovne vojne, kot nekakšna Atlantida? Točno na sredi med severom in jugom in med vzhodom in zahodom: med Mediteranom in Baltikom, med pravoslavjem, protestantstvom in katolištvom; med slovanskim, germanskim in romanskim svetom. V obdobju, ki ga bolj kot krizno občuti človeštvo kot katastrofično, neobvladljivo, se je svet spomnil na Kafko in ostalih, ki so podobno občutili zaprtost, tesnobo svojega časa in s to grozo znali živeti in jo vsak po svoje ustvarjalno subli-mirati v poetične tekste.
Kravos je spomnil na Fulvio Tomiz-zo in Claudia Magrisa, ki sta v našem mestu dovolj zgodaj zaslutila to aktualno dediščino. Kvaliteto srednjeevropskih korenin pričajo tudi Nobelove nagrade Singerju, Miloszu, Seifertu in Canettiju, ki so svoje kulturne osnove ohranili, čeprav v emigraciji. Tudi Čehi so nadvse uspešni, ko na tujem vztrajajo pri svojem jeziku in svojih temah: pomislimo samo na Josefa Škvoreckega in Milana Kundero. Tudi Peter Handke, pa čeprav cinično iz-
Predstavniki tržaške sekcije Svetovnega sklada za naravo WWF so priredili včeraj na sedežu organizacije v Ulici Venezian tiskovno konferenco, da bi prikazali javnosti svoj dolgotrajni boj z občinsko upravo glede neučinkovitosti mestnih upepeljevalnikov in nedovoljenih smetišč na tržaškem Krasu.
Predstavniki WWF so se najprej dotaknili žgočega vprašanja mestnih upepeljevalnikov. Od treh naprav de-
lujeta namreč dandanes samo dve, kar je seveda mnogo premalo za realne potrebe našega mesta. Obenem pa je treba pripomniti, da le pri eni deluje električni filter, ki preprečuje, da bi se izredno velike gmote škodljivih snovi porazgubile v zrak. V zimskih mesecih lahko tako pričakujemo ponovne okvare na preobremenjenih upepelje-valnikih, vsakomur je seveda jasno, koliko strupenih plinov bo do tedaj iz-
Spet se začenja novo šolsko leto, šolstvo pa je že zdavnaj obtičalo na mrtvi točki, med vladnimi krizami in nasprotstvi med strankami - v večnem pričakovanju reform.
Višje srednje šolstvo sledi še vedno smernicam Gentilejeve šolske reforme iz leta 1923.
Današnja srednja šola je bila ustanovljena leta 1962, leta 1979 je dobila nove programe, ki pa so večkrat ostali le na papirju. Danes, ko vstopamo v tehnološko dobo, so znanstvena metoda dela, kemija in informatika nujne komponente obveznega šolanja. Glasbena in likovna vzgoja pa morata nuditi otroku možnost ustvarjalne pavze.
V osnovni šoli bodo s tem šolskim letom stekli novi učni načrti, kjer dobijo svoje mesto' od tretjega razreda dalje naravoslovje, informatika in tuj jezik. Manjka pa še vedno reforma osnovnega šolstva, ki naj določi zvišanje učnega časa in števila učiteljev na razred ter delno predmetni pouk. V zvezi z osnutkom zakona o reformi imamo mi Slovenci še dodatne probleme glede predpisanega števila otrok na razred. O tem vprašanju, ki je zlasti pereče za naše mestne šole, je SSŠ pred poletjem večkrat sklical šolski odbor, a slednji še ni prišel do končnega sklepa, bodisi zaradi slabega odziva predstavnikov raznih strank in organizacij, bodisi zaradi zapletenosti problema samega.
Uspešno poteka univerzitetno izobraževanje ob delu v Trstu za naše učitelje, ki nam ga nudi koprski oddelek Pedagoške akademije. Lani je tečaj obiskovalo 27 učiteljev, v veliki večini suplentov, vpisovanja v drugi letnik so še v teku. Predavanja se bodo začela v petek, 25. septembra, ob 17. uri, začasno na znanstvenem liceju F. Prešeren. V petek dopoldne je še možen naknaden vpis na Pedagoški akademiji v Kopru, Cankarjeva 5.
hlapelo v ozračje. Zato so predstavniki WWF na srečanju napovedali, da bodo v kratkem zahtevali od občinske uprave, naj končno priskrbi, kot ostale dežele severne Italije, zmogljivejše filtre, ki bi puščali v zrak namesto sedanjih 150 mg le 30 mg škodljivih snovi na kubični meter. Izredno zanimanje je WWF pokazal tudi za nakup izokine-tične sonde, naprave, ki bi do natan-kosti izmerila vse škodljive snovi v našem ozračju.
Ekologiste pa zadnje čase hudo skrbi tudi neurejeno odlaganje najrazličnejšega odpadnega materiala na kraš-ki planoti. Kot gobe po dežju namreč tu iz dneva v dan rastejo nova odlagališča, ki večkrat popolnoma skazijo zeleno pokrajino. Kot zanimiv in hkrati srhljiv podatek so govorniki na včerajšnji tiskovni konferenci navedli dejstvo, da se v našem mestu vsak dan nabere tudi do 1300 kubičnih metrov odpadnih snovi, od teh pa jih "zaide" na nabrežinski odpad le 150 kubičnih metrov, torej borih 10 odstotkov.
Kdor ni izpolnil pogojev za vpis (6 izpitov), lahko odda prošnjo in posamezne primere s tehtnimi razlogi bo reševala komisija za študijske zadeve. Ravnateljstvo koprskega oddelka Pedagoške akademije vabi k vpisu in obiskovanju predavanj tudi goriške učitelje, ki niso dokončali pedagoškega študija, ko se je ta odvijal v Gorici.
Letošnji učni načrt vključuje osem predmetov, med katerimi več didaktik. Posamezne lekcije lahko obiskujejo, po interesu, tudi učitelji, ki niso vpisani na ta študij. Sindikat slovenske šole vabi stalne učitelje, da se udeležijo raznih ciklusov predavanj. Zato bomo sproti obveščali o njihovem programu.
Komisija za prilagoditev novih učnih načrtov slovenski šoli je zaključila s svojim težavnim delom in v kratkem bo deželna komisija za vprašanja slovenskih šol (po čl. 9 zakona 932/73) sklepala o njih.
Obvezno izpopolnjevanje učiteljev za nove učne načrte redno poteka. V to sta mnogo truda vložili slovenski predstavnici na IRRSAE, ki sta za to zadolženi in usklajujeta nove programe s potrebami slovenske šole. Važno pa je, da načrtovalce vedno vodi princip, da se predavanja za slovenske učitelje odvijajo v slovenščini.
ŽIVKA MARC za Sindikat slovenske šole
Sporazum med tržaško in dunajsko hranilnico
Tržaška hranilnica je sklenila z dunajsko Zentralsparkasse sporazum o posebni obliki sodelovanja v prid operaterjev v mednarodni trgovini. Vsebino sporazuma bodo orisali jutri na tiskovni konferenci na sedežu tržaškega denarnega zavoda.
Kaj pa se bo pripetilo, ko bodo čez nekaj mesecev zaprli še nabrežinsko odlagališče? Brezbrižna občina bo brez vsakršnega kriterija določila prostor za novi "smetnjak" ter tako nadaljevala s svojim brezbrižnim krčenjem kraškega sveta, ki so ga še do pred nekaj leti strogo varovali občinski predpisi.
B. R.
Botteghelli pri deželnem odborniku za zdravstvo
Včeraj sta se v Trstu srečala deželni odbornik za higieno in zdravstvo Manzon in predsednik Zdravniške zbornice dr. Botteghelli. Glavna tema razgovora je bila zdravstvena reforma v Trstu, s posebnim poudarkom na vlogi, ki jo ima zdravnik pri izboljšavi zdravstvenih razmer prebivalstva. Ob koncu je dr. Botteghelli v imenu zdravnikov, ki skrbijo za javno higieno, predstavil nekatere probleme na tem področju.
Svetovalsko vprašanje Monfalcona (KPI)
Občina naj se loti vprašanja upepeljevalnika
Občinski svetovalec KPI Fausto Monfalcon je naslovil na tržaško občinsko upravo svetovalsko vprašanje v zvezi z vestjo, da je z začetkom tega tedna družba Saspi, ki upravlja občinski upepeljevalnik pri Pantelejmunu, prenehala sprejemati smeti iz miljske in dolinske občine.
Po Monfalconovem mnenju se Saspi na tak način izneverja pogodbenim obveznostim in s takim početjem vse bolj potrjuje že stare dvome o stanju upepeljevalnika.
Monfalcon je priporočil odborniku za industrijske storitve, naj se resno spopade s problemom in naj pošlje pristojno komisijo na ogled naprave.
Tudi trgovska sekcija SDGZ se pripravlja na občni zbor
Po obrtniški so se pretekli ponedeljek sešli tudi člani odbora sekcije SDGZ za trgovino na drobno, ki so prav 'tako imeli na dnevnem redu priprave za skorajšnji občni zbor sekcije in združenja. Predsednik sekcije Švagelj in tajnik združenja Kalan sta uvodoma prikazala razmere v tej gospodarski panogi.
Iz statističnih podatkov namreč izhaja, da je v deželi Furlaniji-Julijski krajini skoraj 18 tisoč obratov z 49 tisoč zaposlenimi, kar pomeni, da odpade v povprečju na vsak obrat 2,8 delovne moči. V Italiji znaša to povprečje 2 osebi na trgovino, tako da je naša dežela daleč pred drugimi; po eni strani bi to moral biti pozitiven pokazatelj, ker naj bi pomenil velik trgovinski promet, po drugi strani pa je opaziti — vsaj v tržaški pokrajini — da je prihodnost tradicionalnih obratov dokaj negotova.
V razpravi so odborniki obravnavali predvsem aktualno problematiko. Ugotovili so, da bo treba vsaj za nekaj časa odložiti zamisel o ustanovitvi nabavnega konzorcija, saj ne bi imel dovolj prometa. Pač pa so predlagali, da bi ustanovili skupno službo za vzdrževanje elektronskih blagajn. Redno vzdrževanje je postalo drago in verjetno bi se splačalo, če bi trgovci združili svoja prizadevanja. Problem bo seveda potrebno preučiti, o njem pa naj bi dokončno odločili člani na sekcij skem občnem zboru.
Govor je bil tudi o predvidenih davčnih spremembah, ki naj bi začele veljati v prihodnjem letu. Tajnik sekcije je pojasnil, da je položaj žal še vedno zelo negotov, saj niso znane smernice vlade, prav tako kot se še ne ve, če bo že letos spremenjen način obračunavanja davka na zdravje, ki je povzročil mnogo negodovanja in tudi protestnih akcij. Pri sestavi sedanje vlade je bila sicer sprejeta obveza za spremembo predpisov, vendar vlada doslej še ni ničesar ukrenila. Upati je, da bo v najkrajšem času prišlo do razčiščenja pojmov, medtem pa se uradi združenja že pripravljajo za vrsto predavanj, ki bodo stekla takoj, ko bodo znani pogoji fiskalnega poslovanja, predvideni za prihodnje leto.
Ob koncu seje so odborniki sklenili, da bo občni zbor po možnosti na Opčinah in v ponedeljek zvečer, datum pa bodo določili kasneje. Odborniki pa se bodo morali še enkrat sestati, da bodo preučili predloge za sestavo novega odbora.
Včeraj predstavili manifestacijo »Bavarska v Trstu«
Bavarski voditelj Franz Josef Strauss na otvoritvi »Oktoberfesta na Jadranu«
Včeraj zjutraj je bila na Pokrajini tiskovna konferenca, na kateri je predstavnikbavarske vlade Mayer podrobneje opisal program in namene pobude Bavarska v Trstu, s katero se bo ta nemški Land predstavil Trstu in njegovi pokrajini od 4. do 11. oktobra. Bavarska želi na tak način predstaviti najpomembnejše vidike vsakdanjega življenja, kulture in gospodarstva svojih prebivalcev.
Ta dežela Zvezne republike Nemčije ima z našimi kraji stike že iz srednjega veka. Zgodovinski povezanosti so se v novejših časih pridružili kulturni, gospodarski in upravni stiki, o čemer priča sodelovanje obeh dežel v sklopu delovne skupnosti Alpe-Jadran in mešane komisije, ki se ukvarja z gospodarskimi problemi. Prav ob tej priložnosti se bo ta komisija spet sestala.
Teden dni bodo na Pomorski postaji na ogled tri razstave, ki jih bodo odprli 5. oktobra ob 17.30. Razstava »Bavarska, ljudje in dežela« bo z grafikoni,
Franz Josef Strauss
fotografijami in maketami predstavila pomen dežele na gospodarskem, znanstvenem in kulturnem področju. Tesno povezana s to razstavo bo razstava o okrasni umetnosti na Bavarskem, na kateri bodo delovali trije laboratoriji. V teh začasnih delavnicah bodo ba-
varski rokodelci sproti izdelovali glasbila, srebrn nakit in miniaturne izdelke, ki jih bodo tudi prodajali. Zelo aktualna bo seveda razstava o varstvu gorskih gozdov in njihovem pomenu.
Že od 4. oktobra pa bo pred Pomorsko postajo "Oktoberfest na Jadranu", kjer bodo obiskovalcem postregli z značilnimi jedmi in, seveda, znanim bavarskim pivom. Otroke bosta zabavala lutkovno gledališče in sejem.
V soboto in nedeljo, 3.in 4. oktobra, bo po mestnih ulicah, na Trgu Unita in na Gradu sv. Justa igrala godba Thannhausen. V soboto, 10. oktobra, pa bo v mali dvorani gledališča Verdi koncert kvinteta Arcis Glasbene akademije iz Miinchna s sodelovanjem pianistke Angele Gassenhuber.
Izjemen dogodek bo tudi dvodnevna prisotnost predsednika Bavarske Franza Josefa Straussa, ki bo s predsednikom dežele Furlanije-Julijske krajine Adrianom Biasuttijem odprl "Oktoberfest na Jadranu" in že omenjene razstave.
Razhajanje med CGIL in UIL na včerajšnji skupščini v Aguili
Brez zaključka razprava o oblikah pritiska za industrijsko rešitev žaveljskega obrata
Tajnik CISL Tersar med včerajšnjim posegom na skupščini
Še ena burna skupščina delavcev včeraj popoldne v rafineriji Aquila. Po kratkem trenutku upanja, ob prehodu lastništva od francoske multinacionalke Total k italijanskemu kemijskemu velikanu Montedisonu, je razočaranje sedaj še večje. Dve leti boja delavcev in njihovih sindikatov, prizadevanj deželne in krajevnih uprav, sta se iztekli Povsem brezplodno. In danes delavci ne verjamejo nikomur več.
To so včeraj jasno povedali, potem ko so poslušali tri pokrajinske sindikalne tajnike, Tersarja od CISL, Treb-bija od UIL in Cofona od CGIL. Pojasnili so jim najnovejša dejstva v zvezi s tem, kar bi mirno lahko imenovali afera Aquila" in predložili nekatere točke za nadaljnji boj. Kajti - in to je bilo včeraj še enkrat jasno izraženo — proizvodni rešitvi krize se delavci ne mislijo odreči in še manj seveda svojim delovnim mestom.
Tisto, kar je od zadnje skupščine delavcev novega, je namreč hkrati tudi izredno hudo. Gre za izjave voditeljev skupine Montedison in družbe SELM, ki so vsedržavnemu in krajevnemu tisku- brez velikih ovinkov povedali, da rafinerije ne nameravajo znova odpreti, oziroma, da jo bodo zaprli. Nedvomno ledena prha za vse, ki so verjeli začetnim izjavam o oživitvi Proizvodnje. »Kupili smo mrtvo strukturo in je brez dvoma ne bomo oživljali,« pravijo pri Montedisonu in dodajajo, da se jim bolj splača poskrbeti za alternativni proizvodni projekt. Načrte naj bi v začetku oktobra predstavili ministrstvu za industrijo...
Seveda množica, zbrana v veliki jedilnici mrtve rafinerije, tega ne verjame. Ne verjame nikomur več. Predvsem se dobro zaveda, da tehnično ni mogoča nobena alternativna rešitev kot samo taka, ki ima opraviti z nafto. Naprave bi sicer lahko umaknili, toda površina, ki je globoko prežeta z na-
fto, bi potrebovala desetletja za popolno sanacijo. In šele potem bi se lahko ozrli za »kakšno tovarno karamel«, kot so včeraj poudarili mnogi govorniki. Ostaja pa kljub temu še ena »podrobnost«: ali naj delavci ta desetletja prebijejo v dopolnilni blagajni, s 700 tisoč
lirami na mesec in z bolj ali manj številno družino na plečih? Nič čudnega, če je marsikdo poudaril, da je treba prej kot strukturo rešiti ljudi.
Kako torej okrepiti akcijo sindikata, krajevnih in deželnih sil? S kakšnimi instrumenti nastopiti proti mogočne-
žem visoke finance? Sindikalisti so ponazorili predloge, ki so se do določene mere izkristalizirali na ponedeljkovem sestanku z deželnim odbornikom za industrijo Carbonejem, v glavnem zamisel o grožnji s spremembo regulacijskega načrta, s katero bi novim lastnikom preprečili vsako izrabo rafinerije in obalnega skladišča. Toda, ali taka rešitev ne bi bila usodna tudi za najbolj prizadete, ki bi si dokončno odrezali sicer šibko vejo, na katero se še naslanjajo? Zaprli bi si namreč vsako nadaljnjo možnost industrijske rešitve za rafinerijo. Sicer pa, ali taka možnost sploh še obstaja?
Vprašanja, ria Tratera niti včerajšnja razprava ni mogla dati odgovorov. Se zlasti, ker tudi med sindikati žal ni enotnega stališča do teh vprašanj. CGIL je s Cofonejem za odločno akcijo pritiska, s spremembo ragulacijske-gja načrta in torej z novo namembnostjo površin, medtem ko je Trebbi v imenu UIL za blažjo linijo v strahu, da bi si dokončno zaprli vrata za seboj. V takem ozračju se je tudi končala včerajšnja skupščina, brez zaključkov ali skupne resolucije. In z novim razdorom v sindikalnih vrstah.
KPI zavrača vsako alternativno rešitev
■»Zaščititi je potrebno rafinerije, ki so lahko industrijsko učinkovite in ki imajo pomembno vlogo v oskrbovanju velikih geografskih območij, kot je to primer Aguile za severovzhodno Italijo,« beremo v tiskovnem sporočilu, ki ga je izdala tržaška federacija KPI po srečanju poslanca Bordona in tajnika Folija z delavci rafinerije. Nesprejemljivo je povrhu - - nadaljuje nota — da se tržaška rafinerija zapira prav v trenutku, ko bližnji referendum o jedrski energiji postavlja parlament pred nujnost oblikovanja novega vsedržavnega energetskega načrta. Samo v takem splošnem okviru je namreč možno opredeliti vlogo dejavnosti rafiniranja nafte, ki je vezana na mednarodno tržišče.
KPI zelo neugodno ocenjuje šibkost, ki jo je v tej zadevi pokazalo ministrstvo za industrijo; poslanec Bordon bo zato ostalim tržaškim parlamentarcem predložil skupni nastop za dosego nujne avdicije zastopnikov ministrstva in novega lastništva Aguile pred poslansko komisijo za industrijo. Sicer pa
sta v tem trenutku potrebni predvsem enotnost vseh krajevnih sil, po drugi strani pa potrditev obvez, ki so bile na politični ravni sprejete v teku zadnjih dveh let in ki zadevajo ohranitev proizvodnje v rafineriji. V tržaških gospodarskih razmerah mora namreč biti industrijska dejavnost Aguile izbojevana z vsemi sredstvi, zavračajoč vse v dim zavite alternative. Predvsem pa gre potrditi metodo odpovedi dovoljenja za obalno naftno skladišče, če le-to ni vezano na dejavnost rafiniranja, saj so za tako dovoljenje pristojne miljska Občina, ustanova EZIT in Dežela.
Skupina Montedison, ena največjih proizvodnih in finančnih združb v Italiji — zaključuje tiskovno sporočilo KPI — ne more biti odvezana'svojih odgovornosti do potreb po delu in proizvodnji na območju Julijske krajine, saj gre za vsedržavni problem, ki je še vedno zelo daleč od rešitve.
Interpelacija KPI na Pokrajini o rasističnem pamfletu
Žaljivi izrazi, ki jih vsebuje katalog fotografske razstave, prirejene v tržaški Palači Costanzi ob. shodu beguncev, so izzvali in še vzbujajo proteste ne le slovenske, ampak vse krajevne demokratične javnosti. Tako sta tudi pokrajinska svetovalca KPI Ezio Martone in Stelio Spa-daro naslovila ustrezno interpelacijo na predsednika uprave Daria Locchija, v kateri ga pozivata, naj zavzame do dogodka primerno stališče. V katalogu pod naslovom »Istra, Kvarner in Dalmacija, enovita latinska, beneška in krščanska zemlja - Zgodovina eksodusa«, ugotavljata komunistična svetovalca, so tudi stavki, ki pravijo, da »ti Slovani so tisoč let obdelovali zemljo ali pasli ovce in koze ... ne da bi stik z našo omiko potenciral njihovo duhovno življenje; njihova prisotnost nima obličja, nima glasu v stoletjih« in »spravili bi nas za sužnje tistih, ki so bili za stoletja sužnji po imenu in definiciji in vlogi...«.
Martone in Spadaro ob tem zatrjujeta, da take trditve »žalijo vse nas, v prvi vrsti ezule, ki prav gotovo niso osnovali na teh rasističnih predsodkih starodavne prisotnosti naroda in svojih včerajšnjih in današnjih pravic, toda na povsem drugih vrednotah«.
Take trditve, kot so se pojavile leta 1987, »zamegljujejo z rasizmi, ki so naši kulturi tuji, naše izkušnje in naše spomine«, poudarjata svetovalca KPI in zaključujeta, da »čut narodne pripadnosti in zavezanosti na domovino, ki so ga Istrani, pred begunstvom in po njem, pokazali v težkih časih in okoliščinah, ni nikoli temeljil - in mu ni treba - na rasističnih predpostavkah, ki jih pamflet spet predlaga«.
Spetič in Bordon si prizadevata za tehnične urade Fincantierija
Komunistična parlamentarca, poslanec Willer Bordon in senator Stojan Spetič, sta se srečala, skupaj s pokrajinskim tajnikom KPI Polijem in odgovornim za vprašanja dela tržaške federacije partije Costo, z zastopstvom sveta delegatov tehničnih uradov družbe Fincantieri v Trstu, da so proučili zaskrbljujoče razmere v tem sektorju ladjedelstva. Predstavniki osebja so že uvodoma namreč ugotovili, da gbljube, ki jih je dal predsednik državne finančne družbe za ladjedelski sektor Bocchini demokristjanskemu Poslancu Coloniju, nikakor ne odpravljajo razlogov za zaskrbljenost nad vlogo tehničnih uradov Fincantierija v Trstu.
Osrednjo vlogo, ki bi jo morali imeti tehnični uradi Fincantierija v Trstu, namreč izvotlujejo z vse pogostnejšim oddajanjem načrtovanja zunanjim Podjetjem ter s potenciranjem tehničnih uradov posameznih ladjedelnic, kar dejansko jemlje tržaškim uradom njihovo pristojnost in manjša njihovo dejavnost. Osebje poleg tega ugotavlja, da uvajanje nove tehnologije pri grafični izdelavi načrtov sicer močno povečuje produktivnost, po drugi strani pa prav zaradi tega ograža, vsaj
srednjeročno, raven zaposlitve v tržaških tehničnih uradih.
V odgovor na prikazane težave so zastopniki krajevne KPI izrazili podporo prizadevanjem osebja, ki jih osvaja tudi krajevna politična in gospodarska javnost, za čimprejšnje sklicanje deželne konference o podjetjih z državno udeležbo, ki naj bi bila sedež, kjer bi morali opredeliti rešitve tudi za nakazane probleme. Tržaška KPI hkrati izraža zaskrbljenost nad težnjami, da rešujejo vse sindikalne probleme Fincantierija v Rimu, in ne v Trstu, kjer je sedež ravnateljstva družbe.
Komunistična parlamentarca sta se na koncu srečanja obvezala, da bosta nastopila na vseh pristojnih ravneh s tremi prvenstvenimi smotri: za takojšnjo obnovitev razčlenjenih pogajanj glede vloge, organizacije dela in prejemkov tehnikov in osebja tržaških uradov Fincantierija, za opredelitev tipologije načrtov, ki jih lahko poverja-jo zunanjim podjetjem, za preverjanje postopkov in nalog, ki jih Fincantieri dodeljuje različnim tehničnim uradom, da se dejansko zajamči tržaškim tehničnim uradom vloga usklajevalnega centra za vse načrtovanje ladjedelstva.
Izvedenci WWF bodo v soboto predstavili izsledke nove študije
»Ni res, da sinhrotrona ni mogoče zgraditi na Raziskovalnem območju«
Po mnenju izvedencev tržaškega odseka Svetovnega sklada za naravo (WWF) je sinhrotronski svetlobni generator mogoče zgraditi na območju s konvencionalno oznako ARI, se pravi znotraj meja Raziskovalnega območja med Padričami, Trebčami in Bani. Tako izhaja iz nove študije, ki so jo omenjeni izvedenci pred nedavnim opravili in ki jo bodo predstavili na
tiskovni konferenci, ki bo v soboto, 26. t. m., s pričetkom ob 11. uri pri sedežu tiskovne agencije ANSA v Ul. Marsovega polja 10.
Kot znano, so tehniki Raziskovalne-' ga območja in znanstveni odbor, ki je pod predsedstvom nobelovca Carla Rubbie izvedel idejni načrt za sinhrot-ron, svoj čas zavrnili možnost, da bi
stroj zgradili na mestu ARI. Proti tej lokaciji so navedli vrsto razlogov, predvsem pa so poudarili, da bi takšna namestitev zahtevala ogroma zemeljska dela, da bi sinhrotron na območju ARI bil izpostavljen tresljajem zaradi prometa na bližnji (še nedokončani) avtocesti in da bi tu ne bilo dovolj prostora za morebitne bodoče razširitve raziskovalnega kompleksa.
Skupina izvedencev Svetovnega sklada za naravo, ki jo vodi fizik Ales-sandro Marvin, je vse te in druge ugovore ponovno vzela v pretres. Tudi na osnovi novih raziskav na terenu je prišla, kot rečeno, do zaključka, da bi kljub vsemu bilo mogoče zgraditi sinhrotron na mestu ARI in da bi ta lokacija bila celo boljša od drugih in še zlasti od tiste na območju T8 pri Bazovici, če se primerno upoštevajo učinki na naravno in na človeško okolje, ki bi jih gradnja stroja imela. Videli bomo, kako bodo ta svoja stališča utemeljili.
Konference Pokrajine o problematiki Romov
Tržaška pokrajinska uprava bo priredila vrsto konferenc o zapleteni problematiki etnično-jezikovne stvarnosti pri Romih z namenom, da ugotovi, kakšne naj bi bile najprimernejše pobude za učinkovitejšo zaščito ciganske skupnosti. Pokrajinski svet je na svoji zadnji seji odobril ustrezni sklep, ki ga je odbor predložil na pobudo Šolskega skrbništva, Deželnega šolskega urada in Deželne ustanove za raziskave, eksperimentiranje in vzgojno izpopolnjevanje, pa tudi upoštevajoč navodila ministrske okrožnice, ki poudarja nujnost sholarizacije nomadskih otrok v vrtcih ter osnovnih in nižjih ter višjih srednjih šolah. Na isti seji je pokrajinski svet odobril tudi sklep o izdaji vodiča o arhitektonskih ovirah, na osnovi raziskave, ki jo je pokrajinska uprava izvedla skupaj z UILDM.
Učiteljica Laura Ščuka se poslavlja od šole
Po'23 letih službe je z letošnjim šolskim letom odšla v Pokoj učiteljica Laura Mezgec Ščuka. Sama pravi, da se je poslovila od šole, ker je prepričana, da morajo starejši dati prostor mlajšim. In to, ko so še relativno mladi, tako da imajo še dovolj energij za razne prosvetne in družabne dejavnosti.
Laura Mezgec je po rodu od Sv. Jakoba, s poroko pa se je preselila v Barkovlje. Celih 12 let je bila suplentka in kot taka je »prebredla« skoraj vse šole na Tržaškem. »Da bi si priskrbela čimveč točk, sem učila ves dan. Zjutraj v Zgoniku, Dolini ali Gropadi, popoldne pa hajd na drugo šolo, pogosto na drugi konec pokrajine. Za kosilo pa le obložen kruhek,« nam je povedala. Leta 1971 je končno dočakala redni stalež, in sicer na osnovni šoli v Zgoniku. Zadnja tri leta pred upokojitvijo je delala na šolskem skrbništvu, kjer je opravljala dolžnost koordinatorke za slovenske osnovne šole in vrtce. Še prej je za pol leta skrbela za učbenike, ki jih izdaja Uprava za slovenske učbenike.
. Posebno lepe spomine ima na gropajsko osnovno šolo. »Sola ima izredno lepo lego, kolegice so bile krasne, še Posebno lepo pa je bilo ob poimenovanju šole po Kajuhu. Zelo dobro sem se počutila tudi na repentabrski šoli, pa v Zgoniku. No, pravzaprav povsod...« se je spominjala. Sedaj P gotovo ne bo dolgčas: na njeno pomoč računajo pri Pomorskem klubu Sirena in barkovljanskem društvu, ko je nedelja prosta, pa jo zvabijo planine. Od 13-letne deklice, ki je pri Sv. Jakobu navdušeno igrala v tamburaškem ansamblu, je res preteklo nekaj let, vendar življenjska energija je ostala v zvrhani meri.
Neuspelo predrzno prehitevanje
Trije ranjeni, za enega od katerih so si zdravniki pridržali prognozo: ta je obračun prometne nesreče, ki se je pripetila včeraj zjutraj na Ul. Flavia v bližini skladišča Frigomar.
Vsi trije ranjenci so jugoslovanski državljani, ki so se s stoenko peljali proti središču Trsta. V avtu, ki ga je upravljal 20-letni Bruno Bisaki iz Umaga, so sedele še tri osebe: voznikova 38-letna mati Veronika Bisaki, 68-letna Paulina Stanič iz Umaga in 71-letna Marta Defterderovič iz Zagreba. Ko je stoenka peljala proti Trstu, jo je fiat ritmo, ki je vozil v isto smer in ki ga je upravljal 67-letni Luigi Hrvatin z Ul. Ceschia 10, skušal prehiteti. Z nasprotne smeri pa je peljal tretji avto, tako da Vatovec ni mogel dokončno prehiteti stoenke, istočasno pa ni utegnil niti ponovno zavoziti na svojo stran cestišča. V trenutku negotovosti je stisnil stoenko na desno stran in jo tako vrgel s ceste in naposled še sam zavozil s cestišča.
V nesreči so se ranile vse tri potnice stoenke, medtem ko sta bila voznika nepoškodovana. Bisakijeva in Defterderovičeva sta se laže potolkli in bosta okrevali v 10 oz. v 15 dneh. Paulino Stanič, ki je utrpela več ran po vsem telesu, pa so sprejeli na oddelku za oživljanje Katinarske bolnišnice s pridržano prognozo.
Tečaji iz informatike
Kulturno, športno in rekreativno združenje ARCI tudi letos prirejatečaje iz informatike. Jesenski tečaji bodo obravnavali: uvajanje v uporabo kompjuterja, osnovno uporabo "basica", specifično uporabo "basica", uvajanje k programiranju in delo s programi "framework", "DB III" in "word-star". Za januar 1988 pa so v pripravi tečaji iz "pascala", "cobola" in za uvajanje k operativnim sistemom.
Tečaji bodo v računskem centru na Tržaški univerzi in bodo trajali od 14 do 18 ur. Na posamezni tečaj se bo lahko prijavilo največ 15 ljudi. Poučevali pa bodo priznani strokovnjaki. Lekcije bodo dvakrat tedensko, verjetno od 18.00 do 20.00. Podrobnejše informacije je mogoče dobiti na sedežu ARCI v Ul. del Toro 12 ob ponedeljkih in torkih od 11.00 do 12.30, ob četrtkih in petkih od 17.00 do 19.00 ali s telefonskim klicem na številko 767911.
Mešalec betona obstal na križišču
Okvara na mešalcu betona, ki je peljal proti kamnolomu Faccanoni, je včeraj zjutraj povzročila zastoj prometa na cesti, ki iz Trsta pelje proti Bazovici.
Fabio Purinani, lastnik in voznik težkega vozila fiat iveco, je peljal z Opčin proti Trstu in je na križišču med cestama za Opčine in za Bazovico obračal proti kamnolomu Faccanoni, ko se je vozilo nenadoma močnopovesilo na desno stran. Sprednje desno kolo je namreč odskočilo, ker so se stranske vezi odtrgale. K sreči je bil mešalec prazen, sicer bi bile posledice, tako. za promet kot za voznika samega, gotovo veliko hujše.
Ker si Purinani ni mogel pomagati sam, je bilo treba poklicati gasilce. Le-ti so s premičnim žerjavom in s posebnim sredstvom, ki mu pravijo »rešilec« (to je zelo nizek voziček na kolesa, ki ga podstavijo tovornjaku in ga na tak način lahko odvlečejo), dvignili mešalec in ga odpeljali v bližnje skladišče. Reševalno delo pa je le trajalo dve uri, od 8.50 do 10.50, tako da so morali priskočiti na pomoč tudi redarji, da bi urejevali gost jutranji promet. Promet je stekel izmenično po eni sami strani cestišča.
■ 27-letni Fabio Pisani iz Ul. dei Mulini 42 se je včeraj nekaj pred 15. uro peljal s svojim golfom po Ul. Revoltella. Iz neznanih razlogov je zavozil na levo ravno v trenutku, ko je v nasprotni smeri peljal avtobus proge 11. Prišlo je do čelnega trčenja, v nesreči pa je bil ranjen samo Pisanijev sopotnik, 24-letni Cristiano Bottizzer iz Ul. Flavia 14, ki se bo moral zdraviti 8 dni.
Drevišnja oddaja Drugi Trst po Radiu Opčine (začetek okrog 21. ure) bo v celoti posvečena dogajanjem ob pravkar zaključenem shodu istrskih in dalmatinskih beguncev v našem mestu. Kot običajno, se bodo poslušalci lahko oglašali po telefonu (štev. 212-658) s svojimi vprašanji, kritikami in pripombami.
Osemnajst dijakov je preizkusilo svoje praktično znanje
Poletna praksa dragocena izkušnja za dijake poklicnega zavoda Stefan
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
BALETNA SOLA prične s poukom v ponedeljek, 5. oktobra
Vpisovanje in informacije na Upravi SSG, Ul. Petronio 4, tel. 734265, vsak delavnik od 10. do 14. ure.
Zaradi sestave razredov prosimo, da z vpisom novih učencev pohitite!
V sodobni družbi računalnikov in avtomatizacije človekovega dela je potreba po strokovno usposobljenih in ustvarjalnih delavcih vedno bolj občutena. Mladi se tega še posebej zavedamo, saj večkrat stopamo v svet produktivnosti nepripravljeni. Študij nam sicer nudi dobro teoretično osnovo, ki pa jo je treba nujno dopolniti s praktičnim spoznavanjem in izvajanjem dela. Dober tehnik mora biti tudi dober delavec, to se pravi, da je teorijo potrebno stalno povezovati s prakso.
Na zavodu Jožef Stefan, katerega tudi sam obiskujem, se že vrsto let ponuja možnost poletne delovne prakse kot dopolnilo šolskemu znanju. Dijaki to možnost pridno izkoriščamo, saj je za strokovno šolo praktično usposabljanje velikega pomena.
Tako smo se tudi letos nekateri dijaki odločili, da del poletnih počitnic posvetimo delovni praksi. 18 dijakov je bilo začasno zaposlenih v raznih podjetjih v Trstu in v Sloveniji. Tako so na primer Majda Janežič, Mirka Zeriali in Katja Garbini bile dva tedna v kemijski tovarni Krka v Novem mestu, Marko Marega je delovno prakso opravljal na RTV Koper, Andrej Trampuž, Miran Pisani in drugi pa so delali v tovarni Iskra Servis v Ljubljani. Drugi dijaki pa so svoje znanje preizkušali na kompjuterjih pri Tržaški kreditni banki in ZTT v Trstu. Tomaž Milič in podpisani pa sva prakso opravljala v podjetju Elektra v Trstu.
Z omenjenimi dijaki sem imel kratek razgovor, med katerim so mi sošolci prikazali potek delovne prakse in svoje vtise in doživetja. Miran Pisani, ki je bil dva tedna zaposlen pri Iskri Servis v Ljubljani, je bil nad to delovno izkušnjo zelo navdušen. S sošolcem Andrejem Škabarjem sta si pod mentorjevim vodstvom v delavnici najprej ogledala postopek popravljanja radijskih sprejemnikov. Nato sta sama morala ugotoviti okvaro na aparatih. Čez teden dni pa sta ob svoji delovni mizi radijske sprejemnike tudi popravljala. Njun delovni dan se je odvijal od zgodnjih jutranjih ur do poznega popoldneva. Preostali del dneva pa sta izkoristila za ogled Ljubljane in kratek oddih.
Tomaž Milič in podpisani sva podobno delo opravljala pri Elektri, kjer sva kot bodoča elektrotehnika preizkušala
svoje znanje in spretnosti v izdelovanju in popravljanju radijskih sprejemnikov.
Majda Janežič, Mirka Zeriali in Katja Garbini pa so svojo nadarjenost za kemijo preverjale v tovarni Krka v Novem mestu. Njihov delovni dan je bil precej naporen. Pričel se je ob šestih zjutraj in je trajal vse tja do štirinajste ure. Pod vodstvom izkušene laborantke so analizirale antibiotike, nato so skupno preverjale dosežene rezultate. Majda je bila mnenja, da je bilo delo v laboratoriju zelo zanimivo, čeprav nekoliko naporno, saj je od dijakinj zahtevalo veliko odgovornosti in natančnosti. Med delovno prakso v tovarni Krka je spoznala, da je delo v tovarni včasih težje in zahtevnejše od študija. Kljub temu pa ji misel na bodočo službo tehnika kemijske industrije ne povzroča težav in pridno študira zato, da bi se strokovno zadostno usposobila za bodoče delo.
Iz razgovora, ki sem ga imel z omenjenimi dijaki, sem lahko razbral, da je delovna praksa pomenila zanje pozitivno izkušnjo na osebni in poklicni ravni. V podjetju, ki te začasno zaposli, prideš neposredno v stik z delovnim okoljem. Vstopiš v svet proizvodnje in tudi sam postaneš — čeprav le za kratek čas - aktiven član družbe. V službi lahko preverjaš svoje zmogljivosti in znanje ter lastno študijsko izbiro. Na delovnem mestu pa se ti tudi krepi čut odgovornosti, kar je za mladega človeka pomembna pridobitev. Pomemben pa je tudi odnos voditeljev in sodelavcev. Dijaki so v posameznih kolektivih naleteli na zelo dober sprejem. Mentorji so jim nudili strokovno pomoč in jih skušali smiselno vključevati v delovni proces.
Delovna praksa je za dijake plodna in koristna izkušnja. Za marsikoga pa se lahko spremeni tudi v preizkusno dobo in odskočno desko za dejansko službo. Letos sta v zvezi s tem imela srečno roko dva naša maturanta.
Podjetje Elektra ju je po opravljeni praksi za stalno zaposlilo kot tehnika mehanske industrije in tehnika električnih in elektronskih industrij.
MARINO GHERLANI
V.T.E.E.I. Poklicni zavod Jožef Stefan - Trst
Kljub slabemu vremenu uspel tabor volčičev in veveric v Stranjah
Nekega lepega sončnega jutra v začetku avgusta, smo se zbrali na piostaji v Sežani. Vseh skupaj nas je bilo 80 otrok in 20 voditeljev. Tu se je uradno začel letošnji tabor volčičev in veveric slovenske skavtske organizacije.
V Sežani sta nas čakala dva avtobusa, ki sta nas peljala do vasice Stranje pri Kamniku. Pri tej vasici nas je čakal lep in velik travnik, na katerega smo takoj postavili več kot 25 šotorov. Na taboru je zavladalo vzdušje gozda -tema tabora. Vsaka šesterica se je poimenovala po živalic! gozda in prav tako vsi voditelji. Celoten program je bil pripravljen v povezavi z gozdom.
Prvi dan smo tako vsi dosti delali in zvečer, po kratki taborni luči, takoj zaspali v naših šotorih. Ko smo drugo jutro vstali, je sonce že sijalo. Z dobro voljo smo začeli z delom po umivanju, zajtrku in pregledu šotorov. Začeli smo postavljati razne zgradbe, kot jambor, oglasno desko, oltar in kopali jamo za odpadke. Vse je bilo nared do večera, ko je začelo deževati. Deževalo je celo noč in cel dan zatem, tako
da so voditelji odločili, da odpeljemo otroke v župnišče, kjer bi lahko bili na suhem. Tako se je cel tabor preselil, pod dežjem, v župnišče. Program smo skušali izpeljati čimboljše: imeli smo razne kvize, pevske vaje, spoznali smo prvo pomoč in kuharske prvine. Ko je pokukalo sonce, smo hodili na sprehode ali imeli igre na odprtem.
Voditelji smo upali, da se bo vreme poboljšalo, tako da bi se lahko vrnili na tabor, vendar je vsak dan deževalo in vrnitev je bila nemogoča. V petek zvečer smo odločili, da se bo tabor končal v nedeljo, saj je bilo nemogoče ostati v župnišču za toliko noči. Otroci so se tako odpeljali v nedeljo s starši, voditelji pa smo ostali še na taboru, da bi vse pospravili.
Vsem je bilo žal, vendar potrudili smo se, da je tabor vseeno lepo uspel. Mislim, da nam je to uspelo in v potrdilo tega so nam bile solze volčičev in veveric na nedeljo, ko se niso hoteli vrniti domov.
VITKA LEVINJA
koncerti
REPENTABOR - glasbeni popoldnevi stare in sodobne glasbe. V nedeljo, 27. 9., ob 18. uri v repentabrski cerkvi. SKLADBE PAVLETA MERKUJA za enega izvajalca. Solisti: Jože Falout, Alessandro Bo-nelli, Erika Slama, Črtomir Šiškovič, Franco Feruglio, Miloš Mlejnik, Nika Vipotnik.
XI. glasbeni september. Jutri, 24. t. m., ob 20.30 bo v evangeličansko-luteran-ski cerkvi nastopil WIENER SCHUBERT TRIO.
Združenje PROMUSICA vabi v ponedeljek, 28. t. m., ob 20.30 na koncert, ki bo v katedrali sv. Justa. Nastopil bo organist Harald FELLER.
včeraj - danes
Danes, SREDA, 23. septembra
SLAVOJKO
Sonce vzide ob 6.52 in zatone ob 19.02 - Dolžina dneva 12.10 - Luna vzide ob
7.02	in zatone ob 19.07.
Jutri, ČETRTEK, 24. septembra
NADA
PLIMOVANJE DANES: ob 4.09 najnižje -48 cm, ob 10.28 najvišje 53 cm, ob 16.42 najnižje -45 cm, ob 22.37 najvišje 38 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
24.2	stopinje, zračni tlak 1021,1 mb rahlo narašča, brezvetrje, vlaga 81-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 25,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Martina Bonetti, Mat-teo Pagnanelli, Valentina Barattin, Denis Scandone, Francesca Redivo, Deborah Perossa, Martina Perossa.
UMRLI SO: 81-letna Giorgina Boschi, 87-Ietna Erminia leraj, 87-letna Carmela Merlatti, 79-letni Giuseppe Margon, 80-letni Giovanni Giacomini, 90-letna Maria Ribich vd. Ferluga, 86-letna Rosa Be-ninich, 75-letna Maria Godina, 77-letni Albino Bole, 91-letna Silva Šušteršič, 78-letni Attilio Prati, 84-Ietni Francesco Li-uzzi, 78-letni Pietro Bullo, 86-letna Gem-ma Genzo vd. Padovan, 78-letna Danica Caucer vd. Pincetti, 57-letni Sergio Be-dalov, 80-letni Carlo Seidl, 21-letni Fabio Taucar.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 21. septembra, do sobote, 26. septembra 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Giacomo 1, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Re-voltella 41.
MILJE (Mazzinijev drevored 1 - tel. 271124) in OPČINE (Trg Monte Re 3/2 -tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Giacomo 1, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Re-voltella 41, Trg Garibaldi 5, Ul. delLOro-logio 6.
MILJE (Mazzinijev drevored 1 - tel. 271124) in OPČINE (Trg Monte Re 3/2 -tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Garibaldi 5, Ul. delFOrologio 6.
MILJE (Mazzinijev drevored 1 - tel. 271124) in OPČINE (Trg Monte Re 3/2 -tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. Ure.
gledališča
TEATRO STABILE
Pri Teatru Stabile so v teku vpisovanja novih in potrditev starih abonmajev za gledališko sezono 87/88. Vpisovanja sprejema osrednja blagajna v Pasaži Protti (tel. 69406) do vključno 2. oktobra 1987.
LA CONTRADA - IL CRISTALLO
Gledališka sezona 87/88. Vpisovanja novih in potrditev starih abonmajev sprejema UTAT - Pasaža Protti 2 in blagajna gledališča - Ul. Ghirlandaio 12.
kino
LETNI KINO - ARISTON - 16.00, 21.30 Giulia e Giulia, r. Peter Del Monte; i. Kathleen Turner, Sting, Gabriel Byrne, Gabriele Ferzetti.
LETNI KINO - LJUDSKI VRT - 21.00 Una poltrona per due, kom, ZDA, 1983, r. John Landis, i. Dan Aykroyd, Eddie Murphy, Jamie Lee Curtis.
EXCELSIOR I - 17.15, 22.15 Appuntamen-to al buio, r. Blake Edwards; i. Kim Ba-singer, Bruce Willis.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Predator, fant., ZDA; r. J. McTiernan; i. A. Schwarzenegger.
EDEN - 16.00, 22.00 L'altro desiderio di mia moglie, pom., □□
VITTORIO VENETO - 16.15, 22.10 Radio Days, kom., ZDA, 1987, 88'; r. Woody Alen, i. Mia Farrov, Seth Green.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Pamela, hermafrodita tuttofare, pom., □ □
PENICE - 18.00, 22.15 Tup Gun, akcij., ZDA 1986; 127'; r. D. Duke; i. Bryan Brown, Joan Chen.
EXCELSIOR II - 18.00, 21.45 Arma letale, r. Richard Donner; i. Mel Gibbson, Dan-ny Glover, □
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Morte a 33 giri, r. Charles Martin Smith; i. Marc Priče, Tony Fields.
MIGNON - 17.00, 22.00 II nome della rosa, dram., ZRN/Fr./It. 1986; r. Jean-Jacgues Annaud; i. Sean Connery, F. Murray Abraham.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Basil, 1'investiga-topo, ris., ZDA 1987; r. B. Mattionson, D. Michener, J. Musker.
NAZIONALE III - 17.00, 22.00 Mistery, r. Bob Swaim; i. Sigoumey Weaver, Michael Caine.
LUMIERE PICE - Danes zaprto.
RADIO - 15.30, 21.30 Super maschio per mogli viziose, pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □□
__________mali oglasi_______________
SE ŽELITE učiti francoščine? Francozinja, diplomirana v Parizu, z izkušnjo večletnega poučevanja jezika v Trstu, nudi pomoč pri prevajanju in lekcije za vse stopnje. Tel. 566256.
KNJIGOVODJA, večletna praksa, upravljanje računalnika, išče resno zaposlitev, tudi part-time. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika - Ul. Montecchi 6 - 34137 Trsttpod šifro "Služba".
USLUŽBENKA išče v najem sobo ali majhno stanovanje v Trstu oz. okolici. Takojšnje ponudbe telefonirati na št. 299110 od 18. do 20. ure.
NUJNO iščem v najem za 2-3 mesece stanovanje v Trstu, po možnosti opremljeno, nuden pogoj: ne stalno bivajoč (non residente). Tel. 0481/85112.
PRODAM vespo 125, letnik 1981, za
400.000	lir. Tel. 762228.
PRODAM novejše stanovanje v predmestju: dnevna soba, 2 spalnici, kuhinja, kopalnica, shramba in podstrešje. Tel. 280579.
PRODAM rabljene kostanjeve sode, 100 1 in 200 1. Tel. 213059 v večernih urah.
PRODAM 2 psički, pasma ovčar "marem-mano-abruzzese", stari 3 mesece. Tel. 226113 ali 228547.
PRODAM pokončni klavir, v dobrem stanju, primeren za začetnike. Cena po dogovom. Tel. 280633 (od 19. do 20. ure).
V BOLJUNCU prodam črno grozdje. Tel. 228145.
700 KG KORUZE prodam. Tel. 231901 ob 20. uri.
PRODAM vespo 125 primavera, letnik '71, taksa plačana do januarja 88 in čelado. Cena 200.000 lir. Tel. 422093 od 19. do 20.30.
PRODAM od 200 do 250 kg grozdja vrste tokaj. Tel. 0481/33090.
PODARIM otroško stajico. Tel. 743988.
MLAD slovenski, par kupi hišico na Krasu, tudi potrebno popravil. Tel. 815701 ob večernih urah.
izleti
SPDT prireja v soboto, 26., in nedeljo, 27. t. m., avtomobilski izlet do Kranjske gore z vzponom na Špik (2.472 m). Odhod v soboto ob 14.30 izpred sodne palače. Hoje bo v nedeljo približno osem ur. Informacije in vpisovanje pri Aleksandru Sirku in Vojku Slavcu (tel. 764832).
SPDT prireja v nedeljo, 11. oktobra, tradicionalni avtobusni izlet v neznano; prireja ga skupno s pobratenim društvom Integral iz Ljubljane. Odhod ob 7. uri izpred sodne palače. Hoje bo skupno od 3 do 4 ure. Cena izleta 12.000 lir. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/11, tel. 767304).
razstave
V	umetnostni galeriji Barbacan bo
do S. oktobra razstavljal slikar Ivo PETKOVŠEK. Razstava je odprta ob delavnikih od 17.00 do 19.30 in ob nedeljah od
10.00	do 12.00.
V	umetnostni galeriji Malcanton bo
do 3. oktobra razstavljala svoja dela Gabriele SCHURIAN iz Avstrije.
V	prostorih bivše konjušnice pri Mi-ramaru je do 30. septembra odprta monografska razstava, posvečena Gustavu Pulitzerju Finaliju.
Razstava Človek in trta v Kraškem muzeju v Repnu bo odprta do 16. oktobra. Urnik: od ponedeljka do petka od
17.00	do 20.00; ob sobotah in nedeljah od
11.00	do 13.00 in od 17.00 do 20.00.
V	umetnostni galeriji Cartesius je odprta razstava goriškega umetnika Vir-gilia MALNIJA.
čestitke
Te dni sta praznovala 2. obletnico poroke ELDER in DARIO. Da bi bila skupaj z malim Matejem vedno zdrava in srečna jima želijo mama, tata in Pavla.
razna obvestila
ŠD Mladina - baletni odsek obvešča, da bo vpisovanje za novo baletno sezono 1987/88 v prostorih bivšega otroškega vrtca osnovne šole "A. Sirk" v Križu še danes, 23. t. m„ od 16. do 19. ure. Vabljena mladina!
Godba na pihala iz Ricmanj obvešča, da bo vpisovanje v Glasbeno šolo jutri, 24., in v petek, 25. septembra, od 20. do 21. ure v Kulturnem domu v Ricmanj ih.
KRUT obvešča, da se začne 15. oktobra tedenska plavalna ura v bazenu v Strunjanu. Vpisovanje in informacije od 9. do 12. ure na sedežu KRUT v Ul. Cicerone 8/B - tel. 631084.
Slovenska prosveta prireja pred novo gledališko sezono srečanje z vodstvom in člani SSG, ki bo v četrtek, 1. oktobra, v Peterlinovi dvorani, Ulica Donizetti 3, z začetkom ob 20. uri.
___________prispevki________________
V	spomin na Stana Škerlja daruje brat
100.000	lir za Dijaško matico.
Ob 2. obletnici smrti Tatjane Taučer darujeta Ivanka in Franc Resinovič
20.000	lir za KD I. Grbec.
V	spomin na Anico Terčon darujeta Rožica in Gregor 100.000 lir za Slovensko skupnost.
Namesto cvetja na grob Anice Terčon daruje Ernesta Bevk 20.000 lir za ŠD Sokol.
V	spomin na očeta Ivana Žagarja in Angelo Čufar por. Bernetič darujeta Silvan in Marija Žagar 40.000 lir za ŠD Zarja.
Namesto cvetja na grob Jožeta Kočevarja daruje Ivan Čeč 20.000 lir za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na Guerrina Husuja darujejo Mirka in Marija Prašelj 20.000 lir ter Marija, Dragica in Dolores z družinami
30.000	lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Anico Terčon darujejo Bojan Brezigar, Evgen Pahor, Martin Petelin, Ivan Brecelj, Jože Škerk, Karlo Ro-lič, Stanko Švara, Vito Tanče, Gianni Milič, Mario Kralj in Orlando Žbogar
210.000	lir za SKD I. Gruden in 200.000 lir za Sekcijo Slovenske skupnosti De-vin-Nabrežina.
Namesto cvetja na grob Anice Terčon daruje družina Lino Caharija 15^000 lir za SKD I. Gruden in 15.000 lir za ŠD Sokol.
Namesto cvetja na grob Anice Terčon daruje družina Gruden (Nabrežina Kamnolomi 1) 30.000 lir za SKD I. Gruden.
HUMORISTIČNO-SATIRIČNI NAGRADNI NATEČAJ V BESEDI IN RISBI JADRANSKEGA KOLEDARJA in PRIMORSKEGA DNEVNIKA
DLAKA NA JEZIKU
Tema je prosta. Udeleženci natečaja lahko v humoreski, satiri, farsi, karikaturi (najmanj dve tipkani strani) ali v ciklusih najmanj desetih smešnic, glos, poezij, epigramov ali zbadljivk prosto obdelajo različne življenjske in družbene situacije, človeške slabosti, družbene in politične razmere, razne pojave v svetu ali pred našim nosom.
Likovni natečaj je tudi tematsko poljuben, v poštev pa pridejo daljši ali krajši stripi in serije (najmanj petih) karikatur, vinjet itd., opremljenih z besedili ali brez njih.
Prispevke pošljite v dveh izvodih s priporočeno pošiljko na naslov JADRANSKI KOLEDAR, Ul. Montecchi 6, 34137 TRST, najkasneje do 30. septembra 1987. Opremljeni naj bodo z geslom ali šifro, podatki o avtorju pa naj bodo v posebni ovojnici, opremljeni z istim geslom ali šifro.
Prispevke za oba natečaja bodo ocenjevali strokovna žirija in predstavniki obeh uredništev.
Najboljša humoristično-satirična besedila in risbe bodo nagrajena in objavljena. Ostale kvalitetne prispevke bo žirija priporočila za objavo v JADRANSKEM KOLEDARJU in PRIMORSKEM DNEVNIKU ali v drugi periodiki ZALOŽNIŠTVA TRŽAŠKEGA TISKA.
NAGRADE ZA	BESEDILA: 1.	nagrada	500.000	lir
2.	nagrada	300.000	lir
3.	nagrada	200.000	lir
NAGRADE ZA	RISBE:	1.	nagrada	500.000	lir
2.	nagrada	300.000	lir
3.	nagrada	200.000	lir
Nagrade bodo podeljene na javni predstavitvi JADRANSKEGA KOLEDARJA.
Vsi prispevki ostanejo v lasti JADRANSKEGA KOLEDARJA in PRIMORSKEGA DNEVNIKA.
menjalnica			22. 9. 1987
Ameriški dolar		..	1297,—	Japonski jen			 8.—
Nemška marka 		717,—	Švicarski frank ...		 866.—
Francoski frank		213.—	Avstrijski šiling ...		 101,6C
Holandski florint 		637.—	Norveška krona ..		 194,—
Belgijski frank		33,50	Švedska krona			 202,5C
Funt šterling		..	2133,—	Portugalski eskudo		 8,4C
Irski šterling		..	1900,—	Španska peseta ...		 10.—
Danska krona		184,—	Avstralski dolar ..		 900.—
Grška drahma 		9,—	Debeli dinar			 1,20
Kanadski dolar 		974.—	Drobni dinar			 1,20
Kr« Ji			
			
MESEČNA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Ureja: IVAN FISCHER

lil
iiiiiiif
i»
Svet
motorjev
Nekaj mesecev smo zaradi dopustov in tehničnih razlogov bili brez avtomobilske rubrike. Po daljšem premisleku smo se odločili, da posvetimo vprašanjem avtomobilskega sveta mesečno prilogo, namesto tedenske rubrike: Poteg tega naslov ne bo več "Avtomobil in človek", temveč 'jz sveta motorjev". Izhajala bo vsako predzadnjo sredo v mesecu, s časom pa bi morala zaobjeti več področij, kot je pač razvidno tudi iz naslova. V kratkoročni perspektivi bi morala razširiti svoj delokrog tudi na motociklizem, saj je med nami vse več privržencev železnih konjičkov. Posvetili bomo nekaj prostora tudi prostemu času, bivalnim prikolicam in bivalnim vozilom nasploh. V skladu z razpoložljivostjo bomo nameniti več prostora tudi kratkim vestem iz sveta motorjev, objavljali bomo več ilustriranega materiala, obravnavali pa bomo tudi gospodarska vprašanja, ki so povezana z avtomobilskim svetom.
Prav te dni se je vlada spet znesla nad avtomobilisti in "začasno" (koliko bo začasjto, bomo videli v začetku prihodnjega teta) zvišala davek IVA za 4 odstotke, istočasno je ohranila nespremenjeno ceno bencina, ki jo je zvišala pred nekaj meseci, čeprav so spet dozoreli pogoji za znižanje cene goriva. Čedalje bolj vztrajno govorijo o zvišanju že visokega dodatnega davka na dizel. Skratka, avtomobilisti so vedno prvi, ki občutijo vladne potrebe po svežem denarju. Danes pa ni mogoče več reči, da je avto luks us, saj je prenekaterim nujno potreben za delo, medtem ko. je vprašanje javnih prevozov v vsej Italiji, še zlasti pa pri nas, skrajno zanemarjeno.
To so le nekateri problemi, ki morajo nujno najti prostor v "Iz sveta motorjev".
□
Frankfurtska kraljica
Na avtomobilskem salonu v Frankfurtu so končno uradno predstavili novo veliko Alfino limuzino, prvi novi model, odkar je milansko tovarno prevzel Fiat. Alfa 164 naj bi bila italijanski odgovor BMW in Mercedesu ter vsem prestižnim limuzinam, ki so trenutno na trgu. Ima pa tudi odgovorno nalogo: izpeljati iz dolgoletne krize novo podjetje Aifa-Lancia
Illlllli
I
Hill lili!!!
s
II II lil 11
iiiiiilMI
IliiiSiilS
lilij
liiliilil
HUBI!!
lllllllll
■Hill!
Hilli®
l—
I
I I
ii! illliiit
fiiiillll
lllilliil!
Illljllll
Frankfurt v znamenju boja za premoč v Evropi
Resničnih novosti je bilo res malo, levji delež je odnesla alfa 164 - Volkswagen k krizi, Fiat v ofenzivi na vseh frontah
Frankfurtski avtomobilski salon je prav gotovo najpomembnejša tovrstna prireditev v Evropi. Na njej predstavljajo najpomembnejše nove modele, v razstavnih prostorih frankfurtskega salona lahko izsledimo tudi zadnje tehnične novosti. V Frankfurtu je bilo jasno razvidno, da je avtomobilski sektor v polnem razvoju, še vedno je sicer v njem prisotna borba za obstoj, vendar pa izstopa boj za dosego premoči na evropskem avtomobilskem trgu po eni strani, po drugi pa je viden napor za zajezitev prodora čedalje bolj borbenih Japoncev na evropski trg.
Otvoritev ni bila brez presenečenj, med katera lahko uvrstimo poseg predsednika nemškega avtomobilskega giganta grupe Volksvvagen Carla Flah-na, ki je priznal, da je njegov koncern v ZDA v dokajšnjih težavah, po dolgih letih zavidljivih uspehov. Pa tudi v Evropi se Volksvvagen mora braniti pred napadom dinamične italijanske industrije, ne gre namreč pozabiti, da je bilo za skupino Fiat (Fiat, Lancia, Ferrari in Alfa-Lancia) prvo šest-mesečje letošnjega leta zelo uspešno in da si je turinsko podjetje zagotovilo prvo mesto kar zadeva prodajo avtomobilov.
Da je Volksvvagen po finančnem škandalu iz leta 1^86 nekoliko v škripcih, ni nobena
skrivnost. To izhaja tudi iz Hahnovih izjav, ki je za letošnje leto predvidel končni rezultat, ki naj »bi bil tak kot leta 1986«. Poleg tega se je Hahn zavzel za nadaljnjo omejitev japonske prisotnosti v Evropi. Značilno je, da ta poziv prihaja prav s strani predstavnika nemške industrije, ko imajo ZR Nemčijo za idealni preizkusni kamen glede avtomobilske industrije, prav zaradi njene odprtosti.
Seveda pa je bilo slišati iz nemških vrst tudi povsem različne tone, manj temačne. Tako se je na primer. Daimler-Benz predstavil z zavidanja
vrednimi rezultati in ki je s svojim prodorom na težavni japonski trg kar zadovoljen, pa tudi prodaja Mercedesovih limuzin v ZDA gre še kar od rok. Zato torej opozarjajo pri Mercedesu, da je treba zaščitne tendence zajeziti, saj se utegnejo obrniti proti tistim, ki jih uvajajo.
Ostaja vsekakor dejstvo, da bo borba za platonski naslov največje evropske avtomobilske industrije,, naslov, ki je dolga leta bil last Volksvvagna, odslej domena hiše iz Wolfs-burga ter turinskega Fiata z vsemi njegovimi »pajdaši«.
Turinska transnacionalka se je na vsak način predstavila v Frankfurtu z vso veličastnostjo, ki ji kot tovarni, ki je v prvem šestmesečju prodala največ avtov v Evropi, pritiče. Zasedla je kar tretjino velikega salona v paviljonu, kjer so razstavljale največje evropske avtomobilske hiše. Odločnost turinskega koncerna, da ohrani s trdim delom doseženo pozicijo, so dokazali tudi s predstavitvijo največje novosti na letošnjem frankfurtskem salonu, s trenutno najprestižnejšo velikoserijsko limuzino, ki jo izdelujejo v Italiji, alfo 164.
Mazda 626, eno japonskih vozil s štirimi krmilnimi kolesi (zgoraj). Zanimiv je tudi mali Hondin kupe (zraven)
Kar 60 odstotkov proizvodnje alfe 164 je namenjenih izvozu.
Če je trenutno boj za prvo mesto v Evropi osredotočen na Turin in VVolfsburg, pa se oba velikana morata paziti tekmecev, ki čakajo samo na njun spodrsljaj. Predsednik francoskega PSA (Peugeot-Talbot, Citroen) Jacgues Cal-vet je jasno povedal, da jima hoče prevzeti prvenstvo in da dela v tej smeri. Calvet meni, da je boj za okrepitev pozicij na evropskem trgu domena evropskih tovarn; če se Japonci hočejo vključiti v to igro, morajo najprej odpraviti vse ovire, ki preprečujejo prodor na njihovo tržišče.
Drugi aspekt evolucije evropske avtomobilske industrije je ustvaritev velikih mednarodnih »polov« v avtomobilski industriji. Tako se je Fiat predstavil s svojim zadnjim nakupom Alfo-Lancio, VW s Sea-tom, Ford je napovedal nakup majhne, a prestižne britanske tovarne Aston Martin, Chysler bi se hotel spet uveljaviti na evropskem trgu in si je zato že zagotovil nadzorstvo nad Lamborghinijem in kmalu bo stegnil svoje roke nad Mase-ratija. V Frankfurtu pa so krožile tudi druge zanimive govorice: kaže, da se tako Ford kot Honda sila zanimata za Austin Rover. Baje ostaja odprto le vprašanje, ali bo kupčija zadevala tovarno v celoti, ali pa če bo iz nje izključen edini pozitivni sektor, se pravi terenska vozila land in range rover.
Preden preidemo k pregledu novosti na letošnjem salonu v Frankfurtu, moramo ugotoviti, da je bil, kot ponudba, namenjen predvsem tistemu delu kupcev, ki so v Evropi v veliki večini in katerih število nezadržno raste tudi v Italiji, ki se ogrevajo za dvolitrske limuzine, pa tudi s kakšnim ku-bikom več. Ta poprečni evropski kupec polaga velik pomen na zmogljivosti pa tudi na udobje. Zato se je pred stan-dom Alfe-Lancie vedno gnetlo mnogo radovednežev, ki so si ogledovali novo alfo 164, katere zunanjost, izpod svinčnika Pininfarine, je pritegnila tako nasprotnike kot privržence.
Čedalje več pozornosti posvečajo avtomobilske hiše elektroniki in sicer ne v obliki bolj ali manj odvečnih »gadge-tov«, temveč resni elektroniki, tisti, ki nadzoruje vse funkcije motorja, poslej pa tudi prenos moči, obese, skratka vse organe motornega vozila. Elektronika bo na primer avtomatično nastavljala vzmetenje pri velikih limuzinah, pri katerih bo lega na cesti povsem neprob^ lematična. Med drugimi tehničnimi novostmi naj omenimo Fiatov motor FIRE 1000 z
TRST —Trg Garibaldi 9 — Tel.: 763420 NADOMESTNI IN DODATNI DELI ZA VSE AVTOMOBILE
AVTOKAROSERIJA
Colja - Kante
SAMATORCA 53 — Tel. 229377
vbrizgavanjem goriva z eno samo vbrizgovalno šobo (edinstven primer v motorjih te ku-bature) ter sistem štirih krmilnih koles, ki jih je Honda prvič namenila serijskim vozilom.
Poglejmo sedaj nekaj najzanimivejših novosti s frankfurtskega salona:
■ FIAT: največja novost torinske hiše je omenjeni sistem
AVTOELEKTRIČNI SERVIS
Montaža avtoradiov TRST - Ul. Cadorna 3 — Tel. 760285
vbrizgavanja goriva, ki je na voljo pri unu 45 S in pri pandi 1000, kar omogoča manj onesnažujoče izpušne pline in manjša porabo. Na unu s turbinskim polnilnikom je sedaj nov sistem antiskid, ki preprečuje blokiranje koles pri zaviranju. Top model croma pa bo poslej na voljo tudi v elegan-tnejši izvedbi.
AVTOMEHANIČNA
DELAVNICA
S. GIACOMO
Teodoro Kovač
TRST - Ul. Industria 8 — Tel. 744769
Ferrari F40 je marsikomu vžgal fantazijo, dokler ni povprašal po ceni (približno 400 milijonov lir, liro več, liro manj)
■	Lancia: predstavlja novo delto s pogonom na štiri kolesa, themo 8.32 z novimi elektronsko vodenimi obesami ter Y 10 PIRE LX s katalizatorjem in elektronskim vbrizgavanjem goriva.
■	Alfa-Romeo: v njenem stan-du je bila razstavljena najpriv-lačnejša novost letošnjega salona, alfa 164, prestižna limuzina s prednjim pogonom, ki ima za sedaj tri različne mo-
torje: 6V 3000, twin spark 2000 z dvema svečkama za vsak valj ter 2500-kubični turbo die-sel. Kmalu bo na voljo tudi dvolitrski štirivaljnik z elektronskim vbrizgovanjem goriva.
■	Ford: ker trenutno nemška tovarna nima pomembnejših novosti, je razstavila van HFX ghia aerostar, eksperimentalni prototip, ki velja 7 milijonov dolarjev in v katerega so vgradili kar 26 mikroprocesorjev.
■	General motors: edina novost je corsa GSI, športna različica Oplovega malčka.
■	Citroen: na ogled je bil novi AX s petero vrati, ki mu vgrajujejo vse tri motorje, ki so že na voljo za model z dvoje vrati.
■	Mercedes: novi so predvsem motorji: dva nova turbo-dizla, ki sta ju vgradili v 190D in v 300D.
■	VW: malenkostne spremembe pri polu ter nekatere estetske izboljšave pri golfu.
■	BMW: končno je bil na ogled spyder Zl, ki ga bodo izdelovali v skrajno omejenem številu.
■	Porsche: osrednji dogodek je bila predstavitev vozila, ki se bo udeležilo mitične dirke v Indianapolisu.
■	Honda: tu je bila na ogled ena najzanimivejših tehničnih novosti: prelude s štirimi krmilnimi kolesi. V Italijo naj bi za sedaj uvozili po 300 avtov te vrste na leto.
tvoja podružnica
Bana
v rojanu
TRIESTE AUTOMOBILI
S. R. L
SEDEŽ: Ulica del Giacinti 2 - 34135 TRST Telefon 040/411950
PRODAJA: Ulica dl Roiano 6 Telefon 040/413337
111!
■I
lil
lili
:"l!
IIS
II
Ul
lil

žim
Š&Š-ivi
lili
?
lili
lili
lllili
Igli

■Sl

:
■
§§§
Ulili
!f
isiipl
lil!
li
II
:	i':5
: 1
li;

lin
111
iiljiS
IH

mi
4 #\ iz sveta motorjev
m
11
in

■I

sšišsiži
lili
■V'"
1!
II
ii«
It!
lil
Zvezda Peugeotovega leva se spet blešči
Peugeot bo s 405 dokončno izplaval iz dolgoletne krize
sveta tudi velika, prestižna limuzina, ki bo zamenjala sedanji model 604.
Zunanjost zadnje Peugeotove limuzine je še kar dopadljiva. Linija je italijanska, saj je pri oblikovanju odločilno sodeloval turinski Pininfarina. Zunanja oblika daje občutek lahkotnosti in aerodinamičnosti, čemur prispevajo velike zasteklene površine in močno nagnjen
Francoski Peugeot se postopoma, a vztrajno vleče iz krize, ki je zajela podjetje pred leti, ko res niso imeli nobenega novega modela, dotedanji pa so kazali vse globoke gube, ki jih povzroča zob časa. Zanimivo je, da Peugeot izhaja iz krize prav v trenutku, ko je vanjo zabredel drugi francoski gigant, državna industrija Re-
nault, ki bi jo Chirac sedaj hotel prodati privatnikom.
Kakorkoli že, Peugeot je v zadnjih letih, predvsem zahvaljujoč se svojemu malčku 205, krepko zakoračil po poti gospodarske obnove in zadnji rezultat prizadevanja za utrditev položaja na evropskem tržišču je pričujoči peugeot 405, kaj kmalu pa bo zagledala luč
Peugeot 405 ima zelo aerodinamično obliko
vetrobran. Na sredi letvičas-te maske se bohoti Peugeotov lev, ki nekoliko omili monotonijo horizontalnih linij. Maska je seveda iste barve kot karoserija, kar velja tudi za spodnji, plastični, del odbijačev. Oblika je kla-
Zgodovina peugeota 405
Junij 1982:
Na risalnih mizah v La Ga-rennu ter pri Pininfarini v Turinu oblikujejo prvo zasnovo novega modela.
Januar 1983:
Končna določitev tehničnih značilnosti (limuzina s četvero vrati, ki naj izpolni prostor med 309 in 505) in mer. November 1984:
Predstavitev obstoječih načrtov vzorčni skupini kupcev, ki izberejo dokončno obliko, tovarna pa novi limuzini nameni naziv 405.
Marec 1984:
Vodstvo Peugeota da dokončni imprimatur.
Julij 1984:
Po dokončni odobritvi stila gre načrt v eksperimentalni oddelek.
Julij 1985:
Začetek vožnje s prvimi prototipi, ki jih bo vsega 75. November 1986:
Prva faza predserijske proizvodnje: 30 vozil.
Januar 1987:
Druga faza predserijske proizvodnje: nadaljnjih 40 vozil.
Februar 1987:
Tretja faza predserijske proizvodnje : 94 vozil 30. marca 1987:
Začetek serijske proizvodnje 405 v Sochauxu.
Maj 1987:
Na tekočih trakih v Sochau-xu izdelajo vsak dan 200 peugeotov 405.
18. maja 1987:
Začetek prodaje v Franciji. September 1987:
V Rytonu v Veliki Britaniji začetek proizvodnje modelov z volanom na desni strani. September 1987:
Začetek prodaje novega modela v Italiji, Zahodni Nemčiji, Avstriji, Belgiji, Luksemburgu, Nizozemski in Finski.
S
I
i
ll
i
■
i
L
Ir
M
sična, z izrazitim zadkom, na pokrovu katerega so našli prostor za napis "PEUGEOT" ter za oznako modela. Na športnem modelu, ki so ga imenovali Mi 16 (ne vem zakaj, me ta oznaka spominja na angleške vohunske filme), je nad pokrovom prtljažnika še kar zaje-
ten spojler, ki pa, resnici na ljubo, lahkotne zunanjosti ne bremeni.
Pa vstopimo: dostop tako spredaj kot zadaj je še kar udoben, saj razpolaga peugeot 405 s četvero vrati, katerih zgornji robovi segajo v streho, kar je seveda za aerodinamiko zelo pomemb-
Športna različica Mi 16 ima značilen spojler v zadku
no, manj koristno pa je za potnike, ko dežuje. V notranjosti kraljuje plastika, kot je pač sedaj že neizogibno, vendar so sedeži prevlečeni v mehko tkanino, pri športni
različici Mi 16 pa so prevleke iz mehkega usnja. Na armaturni plošči izstopata dva velika okrogla merilca, za hitrost in za vrtljaje ter nekaj manjših in cela serija kontrolnih lučk. Volan je nastavljiv, prav tako pa je moč nastaviti višino varnostnih pasov. Volan je v vseh modelih, razen v osnovnem, se pravi GL, s serijskim servo-ojačevalcem. Sedeži so francosko udobni, kot tudi vzmetenje, razen pri športnem modelu, ki je primerno trd. Razen osnovnega modela so vsi drugi opremljeni s centralizirano električno ključavnico, ki zapira tudi vratca posode za gorivo in prtljažnik. Ker pa slednji nima ročice ali kljuke, si boste umazali roke vsakič, ko ga boste odpirali. Sicer pa je treba reči, da je vožnja s 405 kar se da udobna, če bi pa hoteli biti malce pikolovski, bi lahko zapisali, da so sedeži nekoliko prekratki.
na 6. strani cj>
Peugeot 405 v Italiji
											Poraba I x 100 km norme EGS			
s o 5L Št. valjev	Prostornina	Največja mo KM/vrtljaji	Prestave	Motor	Pogon	Št. sedežev	Dolžina	Širina	Teža	Najvišja hitrost	£ I 3	120 km/h Po mestu	Davčni KM	Cena z davkom IVA 18%
405 GL	4	1580	92/6000	5			5	4,408	1,694	1020	180	5,6	7,1	9,0	17	14.950.000
405 GR	4	1580	92/6000	5			5	4,408	1,694	1020	180	5,6	7,1	9,0	17	16.870.000
405 SR	4	1580	92/6000	5			5	4,408	1,694	1020	180	5,6	7,1	9,0	17	18.150.000
405 GR	4	1905	110/6000	5	¥	f	5	4,408	1,694	1030	190	5,8	7,5	9,5	19	17.900.000
405 SR	4	1580	110/6000	5			5	4,408	1,694	1020	180	5,6	7,1	9,0	17	19.380.000
405 SRI	4	1905	125/5500	5	co		5	4,408	1,694	1040	200	6,0	7,8	10,4	19	23.480.000
405 MI16	4	1905	160/6500	5			5	4,408	1,716	1110	220	6,5	8,0	11,3	19	29.300.000
PEUGEOT 405. REZULTAT TALENTA.
BRILJANTEN, HITER, MOČAN. MODEL Mi 16 VENTILOV DOSEŽE HITROST 220 KM/H IN PREVOZI 1 KM Z MESTA V 29,5 SEKUNDE. SEDEM MODELOV, DVA MOTORJA: 1600 IN 1900 CM3. AVTO VIŠJEGA RAZREDA, PRESTIŽEN, REZULTAT TALENTA, KI GA JE TREBA OBČUDOVATI IN PREIZKUSITI. PEUGEOT 405 PREDSTAVLJA NOVO ZAMISEL AVTOMOBILA, JE IZRAZ NOVEGA TALENTA.
"ASCOLTO 24" TELEFON, KI |E NA RAZPOLAGO VSEM VOZNIKOM AVTOMOBILOV PEUGEOT TALBOT 24 UR DNEVNO. TEL. 167833034 (BREZPLAČEN PPOZIV PO CELI ITALIJI)
RADOVAN^DE ČARU
PEUGEOT nc^ATALIOT
UL. FLAVIA 47 TRST - TEL.: 827782
vaš zastopnik PEUGEOT TALBOT

■1
lil
mm
lil

l :

/ IČ
lil

mi

llillill


llillill!
iilill#!
iBIllll
6 iz sveta motorjev -----
Peugeot izplaval
iz krize
Tehnični podatki
405 1580 GL GR SR
Motor štirivaljni, štiritaktni vrstni, bencin, nameščen spredaj, prečno, vrtina in gib 83x73, največja moč 92 KM pri 6000 vrtljajih, največji navor 13,7 kpm pri 2600 vrtljajih, odmična gred v glavi, elektronski vžig, samodejni starter.
Prenos moči: pogon na prednji kolesi, enokolutna suha sklopka, petstopenjski menjalnik, volan: zobata letev in servo za GR in SR, gume 165/70 T 14.
Voz in obese: limuzina s 4 vrati, samonosna karoserija, vsa štiri kolesa posamično obešena, spredaj MacPherson, vijačne vzmeti, stabilizator, hidravlični teleskopski blažilniki, zadaj prečni stabilizator, vijačne vzmeti, hidravlični blažilniki, dvokrožne ser-vozavore, spredaj koluti, zadaj bobni.
Mere in teže: dolžina 4,408 m, širina 1,714 m, medosna razdalja 2,669 m, teža praznega vozila 1020 kg, dovoljena skupna teža 1500 kg, prtljažnik 470 litrov, posoda za gorivo 70 litrov.
Zmogljivosti (tovarna): najvišja hitrost 180 km/h, pospešek od 0-100 km/h 11,6 , 400 m z mesta 17,8 , poraba (90, 120 km/h in po mestu) 5,5, 6,9, 9,0 litrov za 100 km.
405 1905 GR, SR, SRI, Mi 16 Vse kot pri prejšnjih modetih razen:
Motor vrtina in gib 83x88, 8 ventilov {Mi 16'16 ventilov), največja moč GR, SR 110 KM pri 6000 vrtljajih, SRI 125 KM pri 6000 vrtljajih, Mi 16 160 pri 6500 vrtljajih, pri Mi 16 2 odmični gredi v glavi, SRI in Mi 16 elektronsko vbrizgavanje goriva.
Mere in teže: teža praznega vozila: SRI 1040 kg, Mi 16 1110 kg, dovoljena skupna teža SRI 1550 kg, Mi 16 1560 kg.
Zmogljivosti: najvišja hitrost GR, SR 190 km/h, SRI 200 km/h, Mi 16 220 km/h, pospešek od 0-100 km/h GR, SR 10,2, SRI 9,7, Mi 16 8,6; 400 m z mesta GR, SR 17,2. SRI 16,8, Mi 16 16,0; poraba GR,SR 5,8, 7,5, 9,5, SRI 6,0, 7,8, 10,4, Mi 16 6,5, 8,0 11,3 litra za 100 km.

Novi 6-valjnik za renault 25
Pri Renaultu so sporočili, da bodo v svojo prestižno limuzino renault 25 v kratkem začeli vgrajevati novi šestvaljnik, katerega prostornino so povečali od 2664 kub. cm na 2849 kub. cm. Motor ima novo odmično gred ter zmore 160 KM. Poleg tega bo lahko »pil« tudi bencin brez svinca in bo nekoliko manj požrešen.
100.000 jugov v Ameriki
Prihodnji teden bo jugoslovanska Crvena zastava izročila ameriškim kupcem stotisoči jugo. Po prvih nesoglasjih in nesporazumih, ko je kvaliteta vozila bila daleč pod ameriškimi standardi, se je sedaj stanje normaliziralo. O dobri prodaji, čemur seveda botruje skoraj dumpinška cena 4.000 dolarjev, priča dejstvo, da je Jugo-Ameri-ca, podjetje, ki uvaža in prodaja Zastavinega malčka v ZDA, pripravljena izplačati Kragujevča-nom 200 dolarjev nagrade za vsako vozilo preko dogovorjenih 60.000.
cj> s 5. strani
Peugeot 405 sodi v višji srednji razred, za sedaj pa je na voljo samo z bencinskim motorjem. Kaj kmalu ga bodo opremili tudi z dizlom in mu dodali različico break, se pravi kombi s petimi vrati. Naj takoj povemo, da je v Italiji ha voljo s 1600 in s 1900-kubičnim motorjem, z največjo močjo, ki gre od 92 do 160 KM. Različne so tudi zmogljivosti: 180 km/h za osnovni model 1600, 220 km/h za športno različico Mi 16. Vse različice imajo petstopenjski menjalnik, kmalu pa bo na voljo tudi štiristopenjska avtomatika. Motor seveda poganja prednja kolesa. Pri močnejših različicah, se pravi SRI in Mi 16 so spredaj in zadaj koluti in v obeh primerih s serijskim ABS.
Če sedaj povlečemo zaključke, lahko rečemo, da je peugeot 405 sodobna limuzina z odličnimi zmogljivostmi in ceno, ki je kljub dodatnemu 4-odstotnemu davku IVA še kar zanimiva.
NOVA POMLAD ZA FIAT 126
Od teta 1972, ko je zagledal luč sveta v Turinu, so do danes izdelali več kot 2 milijona 126 in kot kaže, se ta ciklus še ni zaključil. V poljskem FSM (Fabryka Samochodovv Malolitrazovvick) se bo namreč življenje Fiatovega malčka še nadaljevalo, prav v trenutku, ko smo mislili, da ga bodo pri Fiatu dokončno odpisali. Novi gospodarski interesi, novi sporazum med Fiatom in Poljsko, pa nenazadnje tudi praktičnost malega avtomobila, so narekovali nadaljevanje proizvodnje. Fiat 126, sedaj z oznako bis, je s svojimi 3,10 m ter z novo, malenkost spremenjeno karoserijo, kjer izstopajo velika tretja vrata v zadku, ki lajšajo nakladanje, še vedno idealen avto za vožnjo v današnjem gostem mestnem prometu. Nov je tudi motor, ki je sedaj 704-kubični vodno hlajeni dvovaljnik, s katerim v častitljivi (za avte seveda) starosti 15 let, fiat 126 presega 115 km/h. Za sedaj bo na voljo v Italiji in v Zahodni Nemčiji, poleg seveda Poljske, njegove sedanje domovine. Cena naj bi se sukala tam nekje pri 6 milijonih. Če bo prodaja zadovoljiva, ga čaka res nova pomlad.
\

FORD KUPIL ASTON MARTIN
Vest so sporočili pred nekaj dnevi in je uradna: Ford motor company, ameriški velikan iz Detroita, je kupil 75 odstotkov delniškega paketa britanske avtomobilske tovarne Aston Martin. Gre predvsem za operacijo, katere namen je dati Fordu, ki slovi po solidnosti svojih avtov, videz do neke mere športnega vozila. Aston Martin že leta proizvaja v majhnih serijah prestižne športne avtomobile: znan je na primer aston martin, s katerim se je James Bond alias Sean Connery potepal po Evropi po sledeh premetenega Goldfingerja. Aston Martin je med drugim zelo stara tovarna, saj je začela s proizvodnjo neposredno po prvi svetovni vojni. V svoji karieri je zabeležila tudi marsikateri športni uspeh. Ne gre pozabiti zmago leta 1959, ko si je zagotovila prvo mesto na 24 urah Le Mansa Trenutno proizvajajo model V 8 vantage (274 km/h), kabriolet volan-te ter najprestižnejši model lagondo. Vsi ti avti ohranjajo priokus klasičnega angleškega športnega vozila, ko za mnogo denarja lahko sedete v prestižno vozilo, za katerega vsak ve, da velja nad 200 milijonov lir.
ji

Revolucionaren prenos moči po dolgih letih raziskav
Fiat uno selecta - malček s sodobno CVT avtomatiko
Marsikdo se je zavedal pomena takega prenosnega sistema, ki ni imel samo štiri ali pet prenosnih razmerij, temveč je kombinacija drsečih plošč omogočala neskončno število prenosnih razmerij. To idejo so še naprej razvijali na Nizozemskem pri Van Doornu, družbi, v kateri je turinski Fiat imel dobršen del kapitala in pri kateri je sodeloval tudi Ford. Raziskave so trajale več kot deset let in prvi avto, kateremu ga je Fiat namenil je bil uno, ki so ga opremili s CVT (continously variable transmis-sion) in ga poimenovali selecta.
Vsi se še spominjamo nizozemskega dafa, ki je pred leti vozil po naših cestah, oblečen v nekoliko nerodno karoserijo, vendar pa zelo priljubljen pri invalidih, ki so edinole v njem lahko našli malolitražni avto s preprostim samodejnim menjalnikom. Ko je nizozemsko tovarno požrl švedski Volvo so ta samodejni menjalnik, katerega prednost je bila v tem, da je šlo za preprosto kombinacijo plošč in jermenov, s pomočjo katerih se prenosno razmerje stalno prilagaja potrebam. Volvo je tak menjalnik potem vgrajeval v svojo majhno limuzino 343.
Tudi Fordova fiesta CTX z novim prenosom moči
Seveda ni CVT zrasel samo na Fiatovem zelniku. Naložbe v družbo Van Dooren so bile skupne in Ford je prispeval lep delež k razvoju neprestano spreminjajočega se prestavnega razmerja. Če ga je Fiat namenil unu, ga je Ford vgradil najprej v svojega malčka fiesto, saj nemška transnacionalka trenutno nima manjšega avta, CVT pa je primeren za motorje z največ 1600 kubikov. Ni izključeno, da bo novega samodejnega menjalnika v bodoče deležen tudi escort. Prav zanimivo bi bilo videti, kako se obnaša escort s CVT in z mehanskim ABS, ki ga za doplačilo že vgrajujejo.
Fiesto z novo avtomatiko so poimenovali fiesta CTX in so ji namenili 1117-kubični motor, ki jo požene do najvišje hitros-
issiiiištisitiiiiiiiaiiilllislisSS
ti 140 km/h, ob dokaj zmerni porabi, saj prevozi poprečno fiesta CTX 15,4 km z enim litrom bencina. Cena je 10,8 milijona za preprostejšo in 12 milijonov za fiesto CTX ghia. Vračunan je 18-odst. davek IVA.
Selecto poganja 1116-kubič-ni štirivaljni motor, ki zmore 58 KM pri 5700 vrtljajih v minuti in 8,9 kpm pri 3000 vrtljajih. Vžig je elektronski brea-kerless, z dvojnim uplinjačem Weber. Zavore so spredaj ko-lutne, zadaj bobni, v bistvu take kot so tudi pri uno SX. Ročica za pretikanje je med prednjima sedežema in jo je mogoče prestaviti v pet različnih pozicij: P = parkiranje (avto je blokiran, vendar ga je mogoče prižgati); R = vzvratna vožnja (v tej poziciji motorja ni mogoče prižgati); N = prosti tek (motor je mogoče prižgati); D = normalna vožnja, ko lahko izkoristimo vse možnosti CVT; L = počasna vožnja, izkoriščamo le nižja prenosna razmerja, motor pa izraža tudi svojo zavorno moč.
CVT omogoča prožnejšo vožnjo, kar je še zlasti občutno in prijetno v mestnem prometu, kjer voznik ni več suženj prestav, temveč lahko posveti večjo pozornost stanju na cesti.
Naj še povemo, da so zmogljivosti zelo zanimive, saj dosega uno selecta 148 km/h, pospeši pa od 0 do 100 km/h v
15,5	sekunde. Poraba je za avto s samodejnim menjalnikom zmerna: 4,8 litra za 100 km pri 90 km/h, 6,5 litra pri 120 km/h, po mestu pa (in to je prednost CVT) 7,6 litra.
Shema krajšega in daljšega prenosnega razmerja (ob naslovu), zunanjost selecte se ni spremenila (pod naslovom), prestavna ročica selecte. Fiesta CTX se na zunaj sploh ni spremenila (ob strani)
AVTOKAROSERIJA
CLAUDIO OTA
DOLINA 448 — Tel. 228359
lil
lili
lili


lili
Hilli
Cilj alfe 164 je izpodriniti velike mercedese in BMW
Prva Alfina velika limuzina s pogonom na prednja kolesa
V Milanu ne skrivajo svojih ambicij: alfa 164 noče biti konkurenca lancii ali fiatu, temveč je njen objektiv neposredni spopad z velikimi luksuznimi nemškimi limuzinami, mercedesi in BMW. Če jim bo to uspelo, bo treba še videti. Če je notranji standard dodelanosti na zelo visoki ravni, je zunanja oblika še kar vprašljiva. Vprašanje je, kako bodo kupci, pa ne v Italiji, kjer je uspeh že skoraj zagotovljen, temveč v tujini, pri onih, ki so se do sedaj odločali za mercedese in beemveje. Močno sploščen nos z značilnim Alfi-nim ščitom ter visok zadek prispevata sicer k aerodinamiki (Cx 0,305), končni učinek pa je z estetskega vidika morda nekoliko vprašljiv.
Pa še besedo o ceni, ki za sedaj uradno ni znana, jasno pa je, da se bo sukala tam nekje med 30 in 40 milijoni lir. Vprašanje je le, kaj bo v ceno vključeno.
Končno je tu! Privrženci Alfe, pa ne samo oni, so novo, veliko alfo pričakovali z nestrpnostjo. Vsi so vedeli, da je že dalj časa v načrtu, podvozje so namreč snovali že pred dolgimi leti skupaj s Fiatom in s švedskim Saabom, spričo krize v takrat še državni industriji, pa je Alfina velika limuzina prišla na svet z zamudo. Z istim podvozjem že leta požirajo kilometre lancia thema, fiat croma in saab 9000.
Pa poglejmo osnovne značilnosti alfe 164, saj se bomo k temu modelu v eni prihodnjih številk nujno morali vrniti. Avto je dolg 4,55 m, širok 1,76 m in ga bodo za sedaj opremili s tremi motorji: enim dizlom in dvema bencinskima. Dizel je 2500-kubični turbo, ki zagotavlja alfi 164 izredne zmogljivosti, najvišjo hitrost čez 200 km/h, da se razumemo. Zanimiv je tudi 2000-kubični twin spark, se pravi motor z dvema svečkama za vsak valj in z elektronskim vbrizgavanjem goriva: 148 KM in 210 km/h. Že ta dva modela ne bosta prav poceni, tretji, tisti, ki ga poganja trilitrski šestvaljnik pa bo odločno za petičneže: slednji ima 198 KM in dosega zavidljivo hitrost 230 km/h.
Najbolj zanimivo je, da je to prva velika Alfina limuzina s pogonom na prednja kolesa, kar ji zagotavlja izredno lego na cesti.
Elektromehanična delavnica
STELLA
di FURLAN & STELLA
TRST - Ul. Cologna 4 Tel. 571152
FIESTA 50
50 KM - 145 Km/h
ELEKTRONSKI VŽIG
5. PRESTAVA
SREDIŠČNA KONZOLA
PREDNJA DEFLEKTORJA
AVTOMATSKI VARNOSTNI PASOVI
BRISALEC NA ZADNJI ŠIPI
SERVOZAVORE
ČLAN __	/''fčt CONCESSK)
ZDRUŽENJA Ujamem
jONCESSKMAM MJTO
LA CONCESSIONARIA fNAPoRKSRA ,No
TRST - Ul. Caboto 24 - Tel.: 826181
1
■
ti in morje
vojko colja
Ženska in njena stvarnost bredapahor
Zanimiv konstrukcijski koncept napihljivega hibrida brio 4,30
Ko smo pred časom navajali hibe in prednosti napihljivih čolnov s plastičnim dnom, sta nas poleg visoke cene najbolj 'motili ne-zložljivost in teža, ki v glavnem preprečuje, da bi lahko take gumenjake prevažali na strehi avtomobilov. Navsezadnje marsikdo
kupi gumenjak, ker nima prostora za navadno plovilo, da so obrati že pričeli iskati sisteme, ki bi omogočevali cestni prevoz brez drage prikolice. V glavnem skušajo znižati težo plastičnega dna, to pa negativno vpliva na trdnost celotne strukture.
Milanski obrat Nautica Pennati je s svojimi tremi modeli brio 3,60, brio 4,30 in brio 4,65 obšel vprašanje trdnosti s katamaranskim dnom. S tem je obenem rešil glavno hibo gumenjakov, in sicer omejen bivalni prostor glede na razsežnosti plovila.
Danes bomo predstavili brio 4,30, saj smo prepričani, da je ta razsežnost najbolj primerna za gumenjake s plastičnim dnom. Pod štirimi metri so namreč razlike med klasičnimi napihljivimi čolni in taki s plastičnim dnom mini-
malne, da se višji izdatek ne splača.
Brio 4,30 je dolg 4,30 metra, širok pa 1,95 metra, razsežnosti bivalnega prostora so v dolžini 3,50 metra, v širini 0,96 metra. Ker je gumenjak zaradi katamaranskega dna v bistvu pravokotne oblike, nimamo težav s prostorom. Nanj lahko brez težav vkrcamo šest in celo sedem oseb. Manjša, tri ali štiričlanska posadka lahko tak gumenjak uporabi tudi za pomorsko kampiranje, saj lahko nanj vkrca precejšnjo prtljago. Katamaransko dno pa ima še eno prednost, in sicer: omogoča glisanje tudi z šibkimi motorizacijami. V bistvu lahko brio 4,30 rabimo tudi za zahtevne podvige in daljša križarjenja (pomorsko kampiranje) že s 25-konjskim motorjem. Prav tako je zaradi pravokotne oblike ta gumenjak kot nalašč za podvodni lov, saj je v bistvu neke vrste plavajoča ploščad.
Katamaransko dno ne povzroča večjih težav pri manjši vzvalova-nosti, pri večji pa zahteva pazljivega in veščega krmarja, kar je morda edina hiba tega dna. Če pa poleg glavnega motorja, namestimo tudi šibki pomožni motor (za pomorsko kampiranje bi moral biti obvezen), ne bi smeli imeti težav tudi med izrivno plovbo v razburkanem morju.
Brio 4,30 tehta 100 kilogramov, material napihljivega dela je že klasični trevira gostote 1.100, premazan z neoprenom in ojačen z hypalonom, kar mu daje izredno trdnost. Kot zadnje naj navedemo ceno, ki je 5 milijonov brez 18-od-stotnega davka IVA.
S kakšnimi napovedmi v tretje tisočletje
Ob vsakem prehodu v novo stoletje so se napovedi o boljši oziroma slabši bodočnosti celotnega ali pa specifičnega dela človeštva vrstile z neverjetno bohotnostjo. Izjema seveda ne more biti zaključek tega stoletja, ki nas bo privedel do toliko opevanih, čeprav tudi malo zastrašujočih let 2000.
Čeprav vstop v novo tisočletje sam po sebi ni in ne more biti pomembna prelomnica, mu na vseh področjih pripisujejo nekakšne tavmaturške sposobnosti. V splošnem pa mislim, da si vsi nekaj obetajo od tretjega tisočletja naše ere.
Med vprašanji, ki se postavljajo, je sevjeda tudi odnos med spoloma. O tem je razprava veliko živahnejša v ženski polobli sveta, ki je na zastavljeno temo kot običajno občutljivejša od trenutno še vedno dominantnega spola.
Vprašanja se je moč lotiti z različnih vidikov: zelo klasičen, vendar tudi izredno pomemben vidik je žensko zaposlovanje oziroma izobraževanje. Mednarodno priznana strokovnjakinja na tem področju je Eleonora Barbieri Mašini, ki predseduje mednarodni organizaciji World Firtures Studies Federation. Kot izdaja ime organizacija proučuje razvojne možnosti »ženskega sveta« in skuša doumeti kakšna bodočnost se piše ženskam širom po svetu. Pri tem raziskovalnem delu sodelujejo strokovnjaki iz številnih držav, ki so včlanjene v Organizacijo združenih narodov.
Analiza Eleonore Barbieri Mašini, ki poučuje na univerzi OZN, izhaja iz prepričanja, da je zavest o lastnih pravicah, ki so si jo ženske pridobile in nato utrdile v zadnjih letih, dejstvo, ki ga ni več moč zanikati ali zbrisati. Tudi v bodoče se bo zavest utrjevala ob vedno množičnejšem in kvalitetnejšem izobraževanju žensk. Vendar pa ženskam višja stopnja splošne in pa tudi strokovne izobrazbe ne bo tako zlahka prinesla boljših pogojev za ustrezno zaposlitev.
Predvidoma se bo v naslednjih desetih letih odstotek ženskega izobraževanja zaznavno višal, ne da bi bistveno vplival na raven ženske zaposlitve v svetu. Po teh prognozah naj bi ženske v splošnem razvojnem načrtu še vedno bile ob robu dogajanja. Po mnenju prof. Barbieri Mašini naj bi bila za takšen trend odgovorna dva bistvena razloga: v tako imenovanem južnem predelu sveta ženske še vedno podlegajo splošni socioekonomski zaostalosti, na razvitejšem severu pa se morajo soočati z dvojno obremenjenostjo, ki jo prinašajo zaposlitev in družinske obveznosti. Trenutno in tudi do nadaljnjega so v teh svojih velikih zavzemanjih ženske na šibkejših pozicijah.
V manj razvitih državah je torej ženski položaj vezan na splošen gospodarski razvoj, v razvitejših pa je problem kompleksnejši. Pojav dvojne obremenitve je za ženske že dolgoletna stalnica, ki so jo skušale obiti na različne načine. Tako se je na primer v Združenih državah Amerike in v zahodni Evropi občutno zvišala starost, pri kateri se ženske odločajo za prvega otroka. Vendar pa se kopici praktičnih problemov s tem v zvezi niso izognile, temveč so jih samo prenesle za nekaj let. Edina prednost, na katero so lahko včasih računale, je bilo stalno ali pa celo zelo kvalitetno delovno mesto.
Edina možna rešitev, na katero pa bi lahko ženske računale šele v naslednjih dvajsetih letih, pa je tehnološko-znanstveni razvoj. V prid ženskam bi lahko deloval v dveh smereh: biotehnološki napredek naj bi še zaznavneje premaknil mejo ženske plodnosti, po drugi strani pa naj bi ženske z obvladovanjem tehnološko-znanstvenega jezika aktivnejše posegle v zagrizen boj v svetu produkcije. Seveda, če smo vsi mnenja, da je neizprosen boj na področju zaposlovanja nujno in neizogibno zlo.
Eleonora Barbieri Mašini je glede tega »dolžnostni optimist«: zavzemati se za množičnejšo in kvalitetnejšo raven ženskega zaposlovanja samo v vidiku agresivnejše prisotnosti žensk na tržišču, bi bilo z njenega vidika hudo omejevalno. Uveljavitev pravila »produktivnejši je več vreden« in ga osvojiti kot najveljavnejšo vrednoto, vodi po njenem mnenju v propad. Vsekakor pa smo že na robu in to iz zornega kota ekologije in psihologije. Možnost in velika moč žensk je v tem, da morejo in morajo spremeniti pojmovanje produkcijskega sistema v svetu. Prav to je velika šansa, ki je ne smejo zamuditi v prvi vrsti ženske, vendar pa je bistvenega pomena za vso družbo.
11111
	
današnji televizijski in radijski sporedi

	

RAI 1
RAI 2
DN
RAI 3
RTV Ljubljana
jiPjTVKoper
7.15	Inf. oddaja: Uno mattina
9.35	Nanizanka: Professione pericolo
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nad.: La valle dei pioppi (3. del)
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	TV film: LVomo che dipinse la morte
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	TV film: II pirata della strada (r. Alfred Hitchcock, i. Burt Young, Ronny Cox)
14.25	Šport: nogomet Under 21, DDR-Italija (prenos iz Potsdama)
16.15	Nanizanka: La baia dei cedri 16.50 Nad.: 1L volo dellaguila (1. del)
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Rubrika: Te la do io 1'America
19.40	Almanah in vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Variete: G.B. Show n.6
22.15	Dnevnik
22.25	Filmske novosti 2.300 Športna sreda
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
11.50 Nadaljevanka: Lizst (Lajos Ma-roti, r. Miklos Szinetar, i. Zsuzsa Bartal, Andrea Biirgin, Geza Hegeduš, 3. del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - šport
13.30	Nanizanka: Saranno famosi -Holmes, caro Holmes
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.30	Nanizanka: Tuono blu
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Nanizanka: Blondie
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Naniznaka: Le strade di San Francisco - Un omicidio da 10 dollari
19.35	Vreme in dnevnik
.20.15 Športne vesti
20.25	Šport: nogomet, Italija-Jugosla-vija (prenos iz Piše)
22.15	Dnevnik - nocoj
22.30	Kviz: II milionario (vodi Jocelyn)
23.20 Dnevnik - zadnje vesti
23.35	Nočni film: Anatomia di un omicidio (dram., ZDA 1959, r. Otto Preminger, i. James Stewart, Lee Remick, Ben Gazzara, 2. del)
14.45	Šport: Sredozemske igre (prenos iz Latakie - Sirija)
15.45	Šport: kolesarstvo (prenos iz Bruslja)
17.10	Nadaljevanka: Le inchieste del Commissario Maigret - Una vita in gioco (r. Mario landi, i. Gino Cervi, Andreina Pagnani, 3. del)
18.40	Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi, sodelujejo Sara Simeoni, Sandro Mazzola in Novella Calligaris)
18.55	Šport: EP v nogometu, Švedska-Portugalska (prenos iz Gbtebor-
ga)
19.45	Dnevnik
20.45	Deželne vesti
22.00	Nanizanka: I professionals - Al lupo! Al lupo! (r. Phil Meheux, i. Gordon Jackson, Martin Shaw)
22.00	Dnevnik - nocoj
22.15	Film: Ciclo Gassman, un bel mostro - I mostri (kom., It. 1963, r. Dino Risi, i. Vittorio Gassman, Ugo Tognazzi)
0.10 Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Deželne vesti
10.00	TV mozaik. Mostovi
10.30	Matineja. Koncert: Sakralni koncert Duka Ellingtona (razširjeni zasedbi Big Banda in Komornega zbora RTV Ljubljana, posnetek iz Frančiškanske cerkve, ponovitev)
17.05	TV mozaik. Mostovi (pon.)
17.35	Poročila
17.40	Lutkovna serija: Kljukčeve dogodivščine - Kljukec skrbi za teto (5. del)
17.55	Otroška oddaja: Moj prijatelj. Piki Jakob (5. del)
18.15	Dokumentarec: Živalski svet
19.00	Obzornik
19.10	Risanka
19.25	Vreme in dnevnik
20.00	Dok.: Različne hitrosti časa -Portret Vladimirja Štovička
20.45	Film tedna: Santa Fe - 2. del filmske trilogije Kam in nazaj (dram., Avstrija 1985, r. Axel Corti, i. Johannes Silberschnei-der, Gabriel Barylli)
22.45	Dnevnik
23.00	Glasbena oddaja: Novi Rock 87
17.00	Otroški spored: Risanke
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki:
TRST — Smeti nas ogrožajo PORDENON — Pordenon se je pobratil z japonskim mestom Okawa TRST — Skupščina delavcev rafinerije Aguila
TRST — Likovno-glasbena manifestacija za mir v svetu KRIŽ — Miran Košuta, portret mladega slovenskega razumnika (prispevek je pripravil Igor Gruden)
19.30	Informativna oddaja: TVD Stičišče
19.45	Nadaljevanka: Veronica
20.30	Šport: nogomet, Italija-Jugosla-vija (prenos iz Piše)
22.15	Informativna oddaja: TVD Vse-danes
22.35	Film: Seguendo la flotta (glas., r. Mark Sandrich, i. Fred Astaire, Ginger Rogers)
ifjg| CANALE 5
7.00	Rubrika: Buongiorno Italia
7.20 Risanke
8.10	Rubriki: News, 8.30 Pogovori
9.30	Nanizanke: General Hospital, 10.25 Aliče,
10.45	Orazio
11.15	Kviz: Tuttinfamiglia
12.00	Nanizanki: Arcibaldo,
12.30	Bonanza
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Film: La conguistatri-ce (kom., ZDA 1951, r. Rossano Angioletti, i. Susan Hayward, Dan Dailey)
16.30	Nanizanki: Aliče, 17.00 L'albero delle mele
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanke: Una fa-miglia americana,
19.00	I Jefferson, 19.30 Love Boat
20.30	Variete: Vota la voce
22.30	Informativna oddaja: Speciale News
23.15	Variete: Maurizio Cos-tanzo show
0.30 Filmska rubrika: Premiere
0.40 Nanizanka: Sceriffo a New York
| (žffi RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: I due sergenti (kom., It. 1936, r. Enrico Guazzoni, i. Antonio Centa, Mino Doro)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli,
12.30	Vicini troppo vi-cini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, risanke Creamy, Juny Peperina, Mini Pony
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.30 Cosi girail mondo
16.15	Nanizanka: II Santo
17.15	Nadaljevanka: Aspet-tando il domani
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Kviz: OK il prezzo e giusto
22.30	Film: Luomo terminale (fant., ZDA 1974, r. Mike Hodges, i. George Segal, Joan Hac-kett)
0.30 Nanizanki: Shannon, 1.2011 Santo
ITALIA 1_____
8.30	Nanizanke: Luomo da sei milioni di dollari,
9.15	Wonder Woman,
10.00	Tarzan, 11.00
Cannon, 12.00 Agenzia Rockford, 13.00 Tre cuori in affitto, 13.30 M.A.S.H.
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanka: La fami-glia Addams
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Memole, Magica Emi, HollyeBenji
18.00	Nanizanki: Star Trek,
19.00	Starsky e Hutch
20.00	Risanka: Pollyanna
20.30	Nanizanke: A Team,
21.30	Riptide, 22.30 Hardcastle and McCormick
23.30	Film: Lja merlettaia (dram., Švica 1977, r. Claude Goretta, i. Isa-belle Huppert, Yves Beneyton)
1.30	Nam: La strana coppia
[gtiaM TELEPADOVA
12.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
13.00	Risanke
14.00	Nadaljevanki: Signore e padrone, 15.00 Dan-cing Days
16.30	Nam: Fantasilandia
17.30	Risanke
19.30	Nanizanka: I predatori delLidolo d'oro
20.30	Film: E' nata una stella (dram., ZDA 1976, r.
Frank Pierson, i. Bar-bra Streisand, Kris Kristofferson)
22.30	Nanizanka: Il profumo delpotere
23.30	Film: Rivali (dram., i. Stewart Petersen, Philip Brown)
1.00	Nam: Delphy Bureau
j % TELEFRIULI___________
13.00	Dokumentarec: Bella Italia
13.30	Nadaljevanka: Marta
14.30	Risanka
15.00	Nanizanka: George
15.30	Glasbena oddaja: Musič box
17.30	TV film: Racconti ita-liani
19.00	Dnevnik
19.30	Dan za dnem
20.00	Rubrika: Sanita medica
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Nanizanka: Sherlock Holmes
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
23.30	Dokumentarec: Nekoč je bila oblast
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, glasba; 8.10 Poti do branja; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.00 Pregled deželnega tiska; 10.10 Koncert v občinskem gledališču v Tržiču: Simfonični orkester RTV Ljubljana, violist Mile Kosi, dir. Anton Nanut; 11.35 Glasbeni mozaik; 12.00 Živozeleno; 13.20 Komorni mešani zbor Nova Gorica; 13.40 Glasbene skice; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Naš popoldan z glasbo in besedo; 16.00 S poti po Afriki;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Obrazi in utrinki iz slovenske proze; 18.20 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00.	12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti se vrstijo; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pojemo in godemo; 13.30 Melodije; 14.05 Mehurčki; 14.20 Glasbena mladina Slovenije; 14.45 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.55 Glasba;
16.00	Vrtiljak želja; 17.00 Studio; 18.00 Ansambel Savinjskih sedem; 18.15 Naš gost; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Zbori; 20.35 Naši interpreti; 21.05 Odlomki iz opere Trubadur; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.40 Reportaže, intervjuji, zanimivosti in pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Glasbeni kiosk; 18.00 Poletne glasbene prireditve; 18.35 Popevke po telefonu; 19.00 Zaključek sporedov, nato prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 7.00 Dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vstop prost; 11.00 Jezikovna pravila; 11.30 Na prvi strani; 11.35 Ansambel Casadei; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popevka tedna; 14.45 Edig Gal-letti; 15.00 O kulturi in umetnosti; 15.45 Sintonizirani; 16.00 Pogovor s psihologinjo; 16.33 Made in Yu; 17.00 Bubbling; 17.45 High power.
RADIO OPČINE
10.30 Za vsakogar nekaj; 19.00 Glasba po željah; 20.40 Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst - L altra Trieste; oddaje povezuje glasba.
Po odstopu odbornikov KD v Krminu občinski svet izglasoval nezaupnico
Na sinočnji seji občinskega sveta v Krminu so odborniki KD tudi formalno podali pred nekaj dnevi napovedano ostavko. Sklep so utemeljili z nemočjo krminske demokrščanske stranke, da bi vplivala na pozitivno rešitev vprašanja ohranitve tamkajšnje bolnišnice. Dežela je prav pred nekaj dnevi zavrnila sklep goriške KZE, ki je predlagala delno ohranitev nekaterih zdravstvenih služb.
Reakcije so bile različne. Komunisti so dejali, da je že bil čas, da KD odstopi, vendar ne zato, da se ohrani isti politični okvir (občino vodi koalicija KD, PSI, PRI z županom socialistom Nuninom), pač pa da pride do konkretnih sprememb. KPI je predlagala drugačno večino, osnovano na jasnem programu, predvsem kar zadeva vprašanje bolnišnice. To, trdijo, lahko ohranimo kot specializiran oddelek za medicino in rehabilitacijo, le če prisilimo KZE da odpove konvencijo z zasebno bolnišnico Janeza od Boga v Gorici.
Socialisti in edini republikanec so bili ostri do KD. Dejali so, da nimajo demokristjani kaj očitati odboru, zato je odstop neupravičen. S svoje strani so izjavili, da ne nameravajo odstopiti, kar je komuniste izzvalo, da so predstavili resolucijo, v kateri zahtevajo nezaupnico odboru.
Več je bilo namigov na drugačne vzroke odstopa, ki jih gre iskati predvsem v notranjih razprtijah v sami KD
(več mesecev niso uspeli nadomestiti svoje občinske odbornice, ki se je umaknila že pred časom) in v večinski koaliciji.
Sicer pa je seja potekala v pričakovanju vesti iz Trsta, kjer je bilo istočasno v teku srečanje med vodstvi strank deželne večine prav o vprašanjih zdravstva in posredno usode krminske bolnišnice. Po neuradnih vesteh, naj bi deželna večina tokrat sprejela - čeprav v nekoliko spremenjeni obliki - predlog goriške KZE o delni ohranitvi zdravstvenih struktur v Krminu.
Kljub temu je glasovanje o nezaupnici odboru dalo sledeči izid: 7 za nezaupnico (KPI), 4 proti (PSI in PRI) ter 8 vzdržanih KD. Sejo so nato prekinili.
Krminsko politično vzdušje pa je včeraj še dodatno razgrela vest o namenu odbora za ohranitev bolnišnice, ki bo menda na deželnih volitvah predstavil nekako mestno listo.
Kriza na Občini še daleč od rešitve
Teden dni po izbruhu krize na go-riški občini in po napovedi župana in članov občinskega odbora o odstopu, do zdaj ni bistvenih novosti čeprav si stranke prizadevajo, da bi čimprej prišlo do izravnave nesoglasij in morda do preklica odstopa. Zdi se, da so se
stranke koalicije zaenkrat odločile za nekakšen premor, med katerim naj bi skušali poiskati najboljšo rešitev.
Za jutri zvečer je napovedano zasedanje občinskega komiteja socialistične stranke. Na seji bodo govorili prav o nastalem položaju v goriški občini. Sicer pa so socialisti te dni s posebnim plakatom že seznanili javnost, kakšne so njihove zahteve in usmeritve in kako priti iz krize.
Včeraj je posebno poročilo za tisk izdala komunistična partija. V njem predlaga predstavnikom strank ustavnega loka srečanje, kjer bi na podlagi nekaterih skupnih točk programa posegov v prihodnjem obdobju, skušali spor zgladiti in omogočiti kolikor toliko reden zaključek mandata sedanje večine.
Reševanje politično-upravne krize predvidoma ne bo lahko. Dodatno ga obremenjujejo tudi težave v Gradežu in Krminu zaradi usode tamkajšnjih bolnišnic, ki jih je Dežela, vsaj tako izhaja iz najbolj svežih poročil, odločila zapreti.
Sklep je v vrstah večinskih strank povzročil nemalo negodovanja in nasprotovanj. O težavah, ki morijo dejavnost občinske uprave v Krminu, poročamo na drugem mestu. Gre sicer za specifične težave, ki zadevajo mestece v vznožju Brd. Ne gre pa pozabiti, da upravljajo krminsko občino stranke, ki so v večini na Pokrajini, na Goriški občini in na Deželi.
Pomembna pobuda občine Doberdob ob evropskem letu varstva okolja
Nad sto občanov in prebivalcev drugih krajev, članov raznih domačih društev in organizacij ter ekoloških združenj iz Ronk in Tržiča, med temi tudi 30 vojakov se je odzvalo vabilu občinske uprave v Doberdobu ter se prejšnjo soboto udeležilo akcije za bolj čisto in prijetno okolje. Razdeljeni v skupine, so pobirali smeti in razno šaro vzdolž občinskih in poljskih poti. Seveda še zdaleč niso odstranili vsega, kar ne sodi v naravo, rezultat pa je zelo vzpodbuden. Po končani akciji, ki je trajala samo nekaj ur, so naložili zvrhan tovornjak vreč s smetmi in jih odpeljali tja, kamor sodijo.
Sobotna pobuda je, kakor nam je povedal občinski odbornik Karlo Černič, ena tolikih, ki so jih, oziroma jih nameravajo še izvesti ob evropskem letu varstva okolja. V ta okvir se uvršča namestitev zbiralnikov za odpadno steklo in papir, na občini si prizadevajo, da bi postopoma prešli v celoti na uporabo papirja iz reciklaže, občanom bodo priporočili, naj omejijo uporabo plastičnih vrečk za smeti. V sodelovanju s šolskimi oblastmi nameravajo nadalje posvetiti posebno pozornost učencem in dijakom.
Varstvo okolja je stvar nas vseh, piše v posebnem letaku, ki ga je te dni objavila občina. "Mislimo, da se spoštljiv odnos do okolja ustvarja predvsem v družini, v šoli in družbeni stvarnosti," piše nadalje v vabilu za sodelovanje pri pobudi, prejšnjo sobo-
to. Letak prinaša tudi podatke o uspehih zbiranja odpadnega stekla in papirja. V posode za steklo so občani v letu 1986 odvrgli skoraj 47 stotov stekla, v petih mesecih letos pa so oddali tudi skoraj 31 stotov odpadnega papirja. Prihranek je dvojen: po eni strani so manjši stroški za prevoz in uničenje omenjenih odpadnih surovin, ki bi sicer končale na odlagališču, oziroma v upepeljevalniku, pomemben pa je tudi tako imenovani ekološki faktor. Za predelavo in ponovno uporabo papirja je potrebna manjša količina energije, ni treba sekati novih dreves. Tudi ponovna uporaba stekla zahteva manj energije, kakor pridobivanje steklene mase iz rudnine.
Mednarodni grafični trienale do 29. t. m.
Mednarodni grafični trienale v Gradežu bo odprt še nekaj dni in sicer do 29. t. m. Odločitev da se razstava podaljša so sprejeli te dni, spričo velikega zanimanja občinstva in pa, da bi nudili možnost ~ ogleda tudi dijakom višjih srednjih šol.
Razstava, na kateri je prisotnih okrog 80 avtorjev z okrog 250 deli, je v Kongresni dvorani v Gradežu. Urnik obiska je vsak dan od 9.30 do 13. ure in od 15. do 19. ure.
V petek odprtje nove telovadnice ob Katoliškem domu
Trgatev v Vipavski dolini in Brdih se je pričela
V bodoče še bolj usmerjeni v kvaliteto
V petek ob 19. uri bodo uradno odprli novo telovadnico v Drevoredu XX. septembra. Pravzaprav bodo otvoritvene svečanosti obsežnejše, saj bodo zajele tri dni, do nedelje, med katerimi se bo v novi telovadnici odvijal kakovostni mednarodni odbojkarski turnir. Petkova slovesnost bo obsegala po blagoslovitvi prostorov, otvoritvenem govoru in pozdravih gostov pevsko-telovadni program.
Naslednji dan ob 9. uri se bo pričel odbojkarski turnir po "italijanskem" sistemu s srečanji vsak proti vsakemu. Turnir prireja odborništvo za šport pri pokrajinski upravi, odzvale pa so se štiri kakovostne ekipe: CUS Torino, Stavbar iz Maribora, Chemicko iz_Us-tija in Vitkovice iz Ostrave (obe Češkoslovaška). Turnir se bo zaključil v nedeljo dopoldne, isti dan ob 16. uri pa bo na sporedu kulturno-telovadna akademija z nastopom godbe na pihala iz Prvačine, pevskimi nastopi zborov, priložnostnim govorom ter telovadnimi nastopi. Zvečer od 19. ure dalje bo zabava z ansamblom Taims.
Z odprtjem telovadnice, ki pomeni za Gorico in še posebej za našo narodnostno skupnost pomembno pridobitev, se zaključujejo večletna prizadevanja Pripravljalnega odbora za sezi-danje tega objekta. Odbor se je namreč osnoval leta 1979 in začel zbirati denarna sredstva ter pripravljati načrt. Načrt so predstavili štiri leta kasneje, 25. februarja 1984 pa so pripravili slovesno srečanje ob polaganju temeljnega kamna. Po poltretjem letu dela, s težavami in prekinitvami zaradi pomanjkanja denarnih sredstev, so načrt končno uresničili.
Novi objekt meri 31 x 24 metrov, v njem sta igrišči za košarko in odbojko. Tribune za gledalce bodo lahko sprejele do 300 ljudi, pod tribuno pa so slačilnice in drugi prostori.
Trgatev se je te dni pričela tudi v jugoslovanskih Brdih in v Vipavski dolini. Vreme je ugodno, kakovost grozdja dobra, količina ni pretirana. Kako so na spravilo letine pripravljeni v Vipavski zadružni kleti in kako na Dobrovem?.
V Vipavski dolini bo tržnih presežkov grozdja, torej tistih, ki jih bo odkupila in predelala vinska klet, okoli 1.200 vagonov. Dejanski pridelek pa bo nekoliko večji, ker del grozdja nekateri vinogradniki ohranijo zase, ga predelajo, ustekleničijo in nato sami prodajo. Zasebno vinarstvo je najbolj razširjeno na območju Dornberka. Ravnatelj vipavske kleti Silvester Lemut poudarja, da bo klet prevzela in predelala vse dogovorjene količine grozdja, ne bo pa prevzela grozdja tistih kmetov, ki bi zdaj ob začetku vinske krize morda želeli, da tudi njihovo grozdje odkupi, predela in vnovči klet. "Za to grozdje nismo zainteresirani in ga ne bomo prevzeli", je bil odločen ing. Lemut. V Vipavski dolini opozarjajo, da prodaja vin, zlasti rdečih sort, upada tudi zato, ker se manjša kupna moč v Jugoslaviji. Vendar pa je vipavska klet v prvem polletju prodala za 7 odstotkov več vin kot lani v enakem času, pri čimer je veliko povpraševanje po vrhunskih oziroma kakovostnih belih vinih v buteljkah. Ing. Lemut zatrjuje, da klet v Vipavi nima pretiranih zalog vina, letošnja prodaja pa bo dosegla 1.100 vagonov vina. Navaja, da imajo v kleti dovolj prostora za prevzem vseh tržnih presežkov grozdja iz Vipavske doline, zagotovili pa bodo tudi prostor za sprejem okoli 200 vagonov vina iz Brd, ker vinska klet na Dobrovem ne bo mogla pre-
vzeti vseh razpoložljivih količin. V Vipavski dolini opozarjajo, da bo vinska kriza trajala dalj časa, ter da se je treba nanjo pripraviti, to se pravi, se ji zoperstaviti. "Ne želimo si masovne proizvodnje", pravi ing. Lemut in dodaja, da "bodo trte v prihodnje sadili le na absolutno vinogradniških področjih in legah. Dan bo poudarek kvalitetnim sortam belih vin". In je nadaljeval: "Mi želimo vinogradnike kot čiste vinogradnike, ki bodo dali tej panogi pozornost in od katere bodo živeli".
Medtem ko bodo v Vipavski dolini pri prevzemu plačevali grozdje po ceni, ki bo odražala sedanje maloprodajne cene in upoštevala stroške pridelave (po podatkih izvedenca Hilari-ja Koste pri Kmetijskem zavodu v Novi Gorici, znašajo proizvodni stroški na Primorskem sedaj od 350 do 400 dinarjev za kg grozdja), bo klet na Dobrovem upoštevala vnaprej določeno odkupno ceno.
V Brdih poudarjajo, da je letošnji pridelek grozdja povprečen in bo znašal okoli 1.500 vagonov grozdja. To predstavlja okoli polovico celotnega pridelka grozdja v Sloveniji. Ravnatelj vinske kleti na Dobrovem Jože Drnov-šček poudarja, da bodo odkupili in predelali ves pridelek kmetov, ki sami tudi nimajo kleti, orodja in drugih možnosti za zasebno vinarstvo. Spričo obilnega pridelka (prvič so obrodili nekateri novi nasadi) je klet postala premajhna in jo tudi zdaj, med trgatvijo, širijo. Njihov cilj je, da bodo ob 2 tisoč ■ hektarih vinogradov v Brdih imeli tudi klet z zmogljivostjo 2 tisoč vagonov. Spričo premajhnih zmoglji-
vosti med sedanjo trgatvijo, bodo del pridelka grozdja iz Brd začasno odpeljali v vipavsko klet, pa ga potem, morda že predelanega v vino, spet pripeljali nazaj v Brda.
Tudi v Brdih poudarjajo, da je na tržišču opaziti znake vinske krize, vendar le, kar zadeva prodajo rdečih vin. Skupno prodajo vin so v prvih šestih mesecih povečali za četrtino, vendar je bil ta porast premajhen glede na dobro lansko letino v vinogradništvu in vinarstvu. V Brdih je sestava trt 65 proti 35 odstotkom v korist belih sort, vendar imajo tudi ob takem razmerju na voljo za prodajo okoli 5 milijonov litrov vina rdečih sort na leto. Rdečih sort odslej ne bodo več sadili, upajo pa v nadaljnji napredek vinogradništva. "Glede na naše zemljepisne in druge pogoje v Brdih lahko pridelujemo predvsem sadje in grozdje. Ob takem stanju pričakujemo pomoč družbe za nadaljnji razvoj vinogradništva, saj v Brdih ne moremo, na primer, začeti gojiti ovce ali koze", je razmišljal direktor vinske kleti na Dobrovem med pogovorom o sedanji vinski krizi v Jugoslaviji. Dodal je še, kako je nespametno in negospodarno, da Jugoslavija kljub lastni proizvodnji vin, ki zadošča za potrebe, vina uvaža tudi iz tujine. Kaže pa, da imajo tudi ljudje v Brdih zaupanje v prihodnost vinogradništva. Urejanje novih vinogradov se namreč nadaljuje. V zadnjem letu so na primer v Brdih uredili okoli 100 hektarov novih vinogradniških nasadov.
Klet na Dobrovem je ena redkih, če ne edina v Sloveniji, kjer bodo ob odkupu grozdja pridelovalcem izplače-
vali dejansko določene cene, ki pa imajo značaj predujma na cene, ki jih ugotove oziroma iztržijo ob prodaji vina. Povprečna akontacijska cena grozdja v Brdih znaša 320 dinarjev za kg (lani 200 dinarjev za kg), pri čemer vinogradnikom izplačajo 70 odstotkov te akontacijsko zasnovane cene v gotovini, 30 odstotkov cene pa bodo obračunali pozneje, ob prodaji vina na tržišču.
Če povzamemo razmišljanja in domneve ob letošnji trgatvi v Vipavski dolini in v Brdih, tedaj je treba poudariti spoznanje in zaskrbljenost ob prvih pojavih vinske krize v Jugoslaviji. Prodaja vin ne bo več lahka, skoraj avtomatična. Zaskrbljenost o nadaljnji usodi in težavah pri prodaji vin je utemeljena, saj gre za pomembno kmetijsko in gospodarsko dejavnost. V Vipavski dolini imajo na primer 1.700 hektarov vinogradov, v Brdih pa kar 2 tisoč hektarov. Vinske kleti so zaskrbljene tudi zaradi naraščanja "cene denarja". Obresti na vsak liter vina, ki bo v letu 1988 uskladiščen v kleti, bodo znašale že 400 dinarjev. Na Primorskem pridelujejo okoli polovico vseh vin v Sloveniji, toda, pravi izvedenec ing. Hilarij Kosta, "vinogradništvo je zmeraj našlo svoj prostor v gospodarstvu. Mi se zavzemamo, da na Primorskem ne bo poplave vin. Pridelovati moramo samo kakovostna vina in zato bo treba marsikaj spremeniti pri sortah. Najvažnejše pa je poiskati kupce vin in ljudi prepričati, da je vino zdrava pijača, če ga zmerno in pametno uživaš".
Marjan Drobež
OSEBNO POSOJILO S POSEBNIMI »DODATKI«
.	■...''V''1'	..v.	■.V ■ :
BREZPLAČNO zavarovanje za eno leto kasko kraja požar
preostali dolg
v sodelovanju s
CARMCA
assicurazioni
To so posebni »dodatki«, ki ti jih ponujamo.
Poznaš pa tudi naše običajne ugodnosti pri financiranju (visok znesek, dolga odplačilna doba, hitra razpoložljivost sredstev in izredno nizki stroški).
Preden se odločiš za nakup novega avtomobila, obišči eno od naših podružnic in zaprosi za podrobnejše informacije.
Veseli bomo, če ti bomo lahko s številkami dokazali, da je
OSEBNO POSOJILO S SERIJSKIMI »DODATKI«
TVOJA banka ... od 1831. leta
CASSA
0O Dl RISPARMIO Dl GORIZIA
Roparja prijeli na njegovem domu
V priporu, pod obtožbo ropa, se je znašel 24-letni Fabio Cugini iz Ronk, Verdijeva ulica 66. V nedeljo okrog
21.15	je ukradel torbico 60-letni Elsi Tagliapietra, prav tako iz Ronk, Ul. Divisione Julia. Ženska se je takrat vračala domov, potem ko je popoldne in zvečer pomagala v neki bližnji osmici. Peljala se je z motornim kolesom, torbico pa je položila v košek za sedlom. V neposredni bližini doma je za njo, prav tako z motornim kolesom, pripeljal mlad moški ter se polastil torbice. Vpitje ženske je pritegnilo pozornost stanovalcev. Prijatelj Tagliapi-etrove pa je skočil v avto in zapeljal za roparjem ter ga kmalu dohitel. Moški je odvrgel torbico ter skušal zbežati, kar pa se mu ni posrečilo. V poskusu, da bi se rešil zasledovalca je slednjega tudi udaril in sicer z v mavec ovito roko. Fant je pobegnil, možakar pa je pobral torbico, v kateri je bilo okrog milijon lir. Medtem je prihitela policijska obhodnica in na podlagi opisa ni bilo težko ugotoviti napadalca. Našli so ga doma, nekaj kasneje in ga aretirali ter prijavili sodišču.
■ Tri osebe so bile ranjene v čelnem trčenju med dvema avtomobiloma, na pokrajinski cesti med Tržičem in Gradežem, pri Bistrigni. Najteže se je ranila Jaga Dukovcich iz Tržiča, Ul. Don Fanin 42, ki so jo sprejeli v bol-
nišnico s prognozo okrevanja v šestdesetih dneh.
_______________kino_________________
Gorica
CORSO Danes zaprto. Jutri : 18.00-22.00 »007 zona pericolosa«.
VERDI 18.00-22.00 »Highlander, 1'ultimo immortale«.
VITTORIA 17.30-22.00 »La bocca«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.30-22.00 »Infermiere dis-poste a tutto«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica
SOČA 18.30-20.30 »Poslednji zmaj«. DESKLE 19.30 »Nori detektiv«
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska, Ul. sv. Mihaela, tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale, Trg republike 26, tel. 72341.
POGREBI
Danes v Gorici ob 9.30 Gino Maraž iz splošne bolnišnice v cerkev Pija X. (pri Pevmskem mostu) in na glavno pokopališče.
Za boljše medsebojno spoznavanje
Prireditev za mir
V dneh, ho so določeni zainteresirani krogi ponovno razvnemali duhove in pri delu prebivalstva na Tržaškem in ne le na Tržaškem podžigali nacionalno mržnjo do someščanov slovenske narodnosti ter do prebivalstva sosednje dežele, je v Trstu vsaka pobuda, ki teži k pomirjanju duhov, k medsebojenemu spoznavanju in dosledno s tem k obojestranskemu spoštovanju, torej k mirnemu sožitju, ne le dobrodošla, pač pa tudi hvalevredna. Ena takih pobud je likovno-glasbena manifestacija, ki je zanjo dal pobudo tržaški Club Rosselli in jo organiziral v sodelovanju s tržaško galerijo Tommaseo, koprsko galerijo Meduza ter boljunskim gledališčem France Prešeren. Kulturna manifestacija nosi naslov Sredstva za mir ali če hočemo Mirovna sredstva in obsega skupinsko razstavo šestih likovnikov v galeriji Tommaseo, ki so jo odprli v soboto zvečer, ter glasbeni večer, ki bo prihodnjo soboto v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
Na likovni razstavi v galeriji Tommaseo razstavlja 6 mladih oziroma mlajših slovenskih in italijanskih likovnikov, pravzaprav trije mojstri iz Slovenije in trije domačini, torej Tržačani.
Emanuele Marassi ni treba predstavljati, saj se v tržaškem likovnem svetu uspešno uveljavlja že par desetletij in se je sedaj predstavila z zanimivo tridimenzionalno kompozicijo in sicer z intarzijo v lesu in na lesu. Delo je povsem novo in izpeljano v tipično njenem slogu ter z njej lastno preciznostjo. S plastikami, torej tridimenzionalnimi deli se predstavljata tudi ostala dva domačina, to je Tržačana. Piccolo Sillani, ki se likovno izraža in uveljavlja na raznih področjih, kot npr. v fotografiji, gledališču in TV in ki je doslej veliko razstavljal doma, torej v Italiji, in širom po svetu, je na razstavi navzoč s svojo Črno mavrico. Najmlajši, komaj 24-letni Davide Škerlj, ki je lani diplomiral na beneški Akademiji za likovno umetnost pa je dal na razstavo svojo novo kompozicijo, ki ji ni dal niti naslova.
Trije gosti iz Slovenije spadajo vsi več ali manj v isto generacijo, pa tudi v svojem likovnem izražanju v že vseobsegajočo »Novo podobo«, vendar so hkrati med seboj močno različni, saj je Marjan Gumilar iz Murske Sobote v svojih oljih hudo mračen, kar izhaja tudi iz naslova močno mračne lepljenke »To, kar ostaja«. Veliko bolj poveden je Mariborčan Rajmund Kocbek, ki se po šolanju na ljubljanski Akademiji ukvarja tudi z restavriranjem fresk, kar verjetno vpliva tudi na njegovo likovno govorico, kot bi mogli sklepati iz njegovega zanimivega velikega triptiha, ki pa v galeriji Tommaseo, žal, nima primerne osvetlitve. Končno je tu še Rajko Apollonio, ki je po rodu iz Bertokov, študiral pa je na Akademiji v Benetkah. Čeprav je star komaj trideset let, je priredil doslej že več razstav. V galeriji Tommaseo je dal na ogled svoje dimenzionalno veliko delo, ki mu sicer ni dal naslova, a v slogu postmoderne figurativnosti prikazuje dečka, ki ga čeprav na odprtem tiščijo oziroma nanj pritiskajo razne ploskve ali silnice kbt pač več ali manj pritiskajo na vsakega v teh naših recimo čudnih razmerah, (fre)
Znanstveno srečanje Slovenske teološke akademije v Rimu
Prikaz osebnosti kardinala Jakoba Missie
V začetku septembra vsako leto sklicuje Slovenska teološka akademija v Rimu znanstveno srečanje, ki ga posveča eni izmed osebnosti iz slovenske cerkvene zgodovine. Kot po vrsti peta osebnost je bil na letošnjem sestanku (od 8. do 11. septembra) prikazan Jakob Missia (1838-1902), štajerski Slovenec, ljubljanski škof (1884-1897) in goriški nadškof (1897-1902). Missia je bil v Gorici štiri leta, tu je tudi umrl in pokopan je v cerkvi na Sv. gori.
Jakob Missia velja v slovenski literarni in politični zgodovini za močno osebnost, ki je z vnašanjem strogih katoliških načel v versko in javno življenje na Slovenskem sodelovala pri ločitvi duhov in tako tudi pri ustvaritvi strankarskega življenja, ki se je ob koncu osemdesetih let polariziralo predvsem ob liberalni in katoliški politični grupaciji. Gotovo je človek, ki je usodno vplival na potek dogodkov na Slovenskem, lahko predmet zanimive znanstvene obravnave. Rimski simpoziji so seveda tako naravnani, da ob vsestranski osvetlitvi osebnosti namenijo pozornost tudi času, v katerem je živela. Med do sedaj obravnavanimi (A. M. Slomšek, I. Trinko, F. Ivanocy, F. B. Sedej) je bil Missia še najbolj vseslovenski, zlasti če naj poudarimo njegovo javno delovanje, ki pa je povezano z njegovo funkcijo cerkvenega dostojanstvenika. Obravnava življenja in dela Jakoba Missie, ki je leta 1899 postal prvi (in doslej tudi edini) slovenski kardinal, je pravzaprav tudi razprava o Slovencih v zadnjih desetletjih preteklega stoletja.
Prireditelj tridnevnega simpozija si je njegov potek tudi zamislil tako, da naj bi pregledu splošnih slovenskih cerkvenih in političnih razmer sledil prikaz Missiove življenjske poti; nekakšno tretje poglavje simpozija pa naj bi s koreferati dopolnjevalo obe izhodiščni temi. Prireditelj je k sodelovanju povabil slovenske in zamejske poznavalce ter seveda tudi tujce.
Izhodiščne referate so na srečanju prebrali prof. dr. Metod Benedik o cerkvenopolitičnih razmerah v Avstro-Ogr-ski (in na Slovenskem), prof. dr. Vasilij Melik o slovenskih političnih razmerah na Slovenskem v drugi polovici 19. stoletja, dr. Walter Lukan o krščanskosocialnem gibanju pri Slovencih in mag. Stane Granda o katoliških shodih na Slovenskem. V biografski sklop referatov sta sodila dr. Nor-berta Mullerja pregled Missiovega dela v graški škofiji in mag. Vinka Rajšpa izvirna razprava o cerkvenopolitičnem ozadju imenovanja Missie za ljubljanskega škofa in za go-riškega nadškofa; referata o Missiovi mladosti in o njegovem delovanju v ljubljanski škofiji sta odpadla. Goriške politične in cerkvene razmere sta obravnavala Branko Marušič in prof. France Kralj; sem bi lahko vključili prof. Ser-
gia Tavana razpravo o Missiovih prizadevanjih na področju cerkvene umetnosti na Goriškem. Prav tako izvirni in prav tako vredni pa so bili prispevki prof. dr. Maksimilijana Jezernika o Missii kot rimskem študentu, prof. dr. Franca Oražma o Missiovi duhovnosti, s. mag. Jasne Kogoj o Missi-ovem odnosu do redovnikov ter primerjave Franca Petriča (Missia in Jeglič), dr. Draga Klemenčiča (Missia in Mahnič) in Andreja Sedeja (Missia in Sedej). Missiov daljni sorodnik dr. Skala pa je prebral nekaj vtisov iz družinske tradicije. Zadnji dan srečanja so se udeleženci podali na izlet po rimski okolici.
Podobno kot lanskoletni Sedejev simpozij nas tudi letošnji Missiov utrjuje v sodbi, kako malo je poznana in kako še nepreučena je cerkvena zgodovina slovenskega ozemlja in Slovencev. Čeravno je polpreteklost želela tako v miselnosti kot v zgodovinopisju zagrniti vlogo Cerkve kot enega temeljnih dejavnikov slovenskega družbenega razvoja ali pa pri tem dati vlogi Cerkve predvsem negativne sestavine, pa vendar želi oživljati nedogmatski način spoznavanja preteklih dob in 'sedanjosti, ovrednotiti resnično vlogo. Crno-belo slikanje se umika drugim odtenkom, ti vabijo k treznejšemu in manj poenostavljenemu razmišljanju in sodbam. Tako se na dovolj izviren način rimski simpozij pridružuje prizadevanjem slovenske historiografije. Obravnava Missiovega časa in življenja je bila na rimskem simpoziju trezna, premišljena in brez sleherne strasti.
Prav te sestavine bodo odločale bodoči razvoj srečanj in pogoje, da se bo mogoče srečati - morda niti ne več tako daleč - s problematiko, ki je bližnja našemu času, a je zaradi vrste okoliščin lahko bolj podvržena čustveni obravnavi. Cerkveni dostojanstvenik Missiovega formata nam lahko vzbudi razmislek o nekaterih problemih, ki jih lahko zelo tesno povežemo s sedanjostjo, v mnogih primerih pa njih reševanje ni vezano le na rešitve in mnenja zgodovinarja. Ni nobenega dvoma, da so vsakoletna rimska srečanja važen dogodek v slovenskem zgodovinopisju. Da bi le vztrajala in ubirala po začrtani poti.
Organizator Missiovega simpozija še ni določil programa za prihodnje leto. Očitno je, da bodo program, ki se je doslej osredotočal na osebnosti, dopolnil z drugimi temami in tako se za eden prihodnjih sestankov ponuja razprava o bogoslovnih semeniščih na Slovenskem. Tematika ni le cerkvena temveč tudi kulturnopolitična. Veliko je še drugih tem, ki le potrjujejo sodbo, da je slovenska cerkvena zgodovina veliko raziskovalno področje, vredno temeljitega proučevanja. (b. m.)
Karst Brothers: literarni večer in kaseta v predalu
Kot da se skuša oddolžiti letošnjemu poletju za kulturno zatišje, nam september na pragu uradnega začetka jeseni ponuja nekaj prijetnih priložnosti v zadnjih toplih večerih. Po gledališkem večeru Polone Vetrih in nastopu New Swing Ouarteta v Zgoniku je bil tak trenutek v nedeljo zvečer v Nabrežini s kabaretno skupino Karst Brothers, ki je že nekaj mesecev nismo slišali v živo (zadnjič so nastopili aprila v zgoniškem športno-kulturnem centru), čeprav se nam je oglasila na malem ekranu v okviru ljubljanske Poletne noči.
Karst Brothers so se nam tokrat predstavili že spet v izključno moški zasedbi — Miran Košuta, Boris Devetak, Igor Malalan, Marko Feri in že stalni član Ladi Mljač, ker je Marinka Počkaj trenutno prezaposlena s študijem, ob prisotnosti zanimivih gostov, kot sta japonski kantavtor Ja-Sam-Thu (Edvin Bogateč) in prof. Joža Pir-hovec (že stari kabaretski par Boris Kobal in Sergej Verč). Kabaretovci so si za iztočnico izbrali literarni večer v počastitev smrti tašče Jovana Vesela Koseskega in tudi dejansko se je večer začel v nekakšnem resnobnem vzdušju, ki ga je ustvaril in tudi po ne-
kaj trenutkih uničil Marko Feri z nasilnim izbruhom ter razbijanjem kitare po odru. Večer se je nato razvil v že običajno nizanje šal in skečev na račun naših političnih mož ali vidnejših osebnosti, oglasov in seveda pesmi.
Predstava je stekla z dovoljšnim ritmom (pa tudi tehnično brezhibno), kar je treba verjetno pripisati sorazmerno zgoščenemu tekstu, glavno odliko
rahlo razočarano, ker ni slišalo svojih najljubših hitov, ob katerih se navadno razvname. Karst Brother so predvsem v prvem delu večera predstavili manj izvajane pesmi kot so Duh po apnencu in Primorska poje, ob kateri smo lahko odkrili nov dirigentski talent — bobnarja Ladija. Prijetno osvežilne so bile tudi pesmi v narečju, kot Je na mizi in Priden fant ali Nimam še liet, ki jih nismo slišali prepogosto.
Gostje so seveda učinkovali osvežilno in prijetno, tako Ja-Sam-Thu kot stara mačka Verč-Kobal, ki sta bila v svojem običajnem stilu pikra in zbod-Ijiva,
Nekoliko nas je razočaralo občinstvo, ki se je zbralo v nadvse zadovoljivem številu in je na začetku tudi
kazalo kar precej volje do sodelovanja, na koncu pa ni znalo priklicati skupine, da bi še kaj zaigrala, kot se običajno dogaja. Morda sta bili krivi soparica ali nuja po osvežilni pijači. Sicer nam Karst Brothers pripravljajo
kaseto, ki bo izšla zelo verjetno novembra in bo prav gotovo potešila kabaretske fanse, še posebno, če jim bo po ponudila tiste pesmi, ki so jim najbolj pri srcu.
(nak)
ZKO Sežana razpisuje glasbeni in gledališki abonma
SEŽANA Zveza kulturnih organizacij iz Sežane je razpisala gledališki in glasbeni repertoar za sezono 1987/88. Abonenti bodo z avtobusi obiskali predstave oz. koncerte v Ljubljani, Novi Gorici in Trstu.
V gledališkem abonmaju bo šest predstav in sicer; A. Goljev-šček: »Otrok, družina, družba« (MGL Ljubljana); D. Smole; »Antigona« (SNG Drama Ljubljana); B. Strauss; »Vodička« (PDG Nova Gorica); J. VVebster: »Vojvodina Malfijska« (PDG Nova Gorica); B. Nušič: »Sumljiva oseba« (SSG Trst); I. Cankar: »Kralj na Betajnovi«.
Glasbeni abonma vključuje pet predstav in koncertov: J. A. Mozart: »Figarova svatba« opera (Opera SNG Ljubljana); P. I. Čajkovski: »Labodje jezero« balet (Opera SNG Ljubljana); D. Švara: »Slovo od mladosti« opera (Opera SNG Ljubljana); Simfonični koncert (Cankarjev dom) in koncert Slovenskega okteta.
Skupina kitajskih umetnikov v Ljubljani
Med tradicijo in sodobnostjo
Ljubljani sodobna kitajska umetnost ni povsem tuja, saj si lahko vsaki dve leti na mednarodnih grafičnih razstavah ogledamo posamezna dela umetnikov, ki sodelujejo v njihovi nacionalni selekciji. Vendar pa je redek dogodek, da bi se pred nami razgrnili širši pregledi opusa umetnikov te daljne dežele.
To pa je dosegljivo prav ta čas, ko se v Mestni galeriji srečujemo z deli dveh umetnic in dveh umetnikov: Wang Huigin, Jor Yinfun, Ma Lin in Wang Zhiyuan so predstavljeni s širšim izborom del, ki opazovalcu omogočijo zaokrožen prikaz njihovih iskanj in ustvarjalnega delovanja. In še beseda o tem, zakaj ravno ti štirje umetniki? Odgovor je preprost - vse štiri je namreč življenjska pot zanesla v Evropo. Tukaj bodisi živijo, bodisi študirajo.
V Evropi so kot ustvarjalci postali del popolnoma drugačnega dogajanja in to je pri nekaterih čutiti že kar odločno. Drugi pa so popolnoma obdržali izročilo stare kitajske tradicije in so zato njihova dela ohranila značaj eksotičnosti. Vsekakor spada ta razstava po svoji raznovrstnosti in ustvarjalni ravni med omembe vredne dogodke letošnje močno razgibane kulturne poletne sezone slovenske metropole.
Morda v tej skupini deluje še najbolj kitajsko izbor del umetnice Jor Vinfun, saj v klasični akvarelni tehniki in z risbo v tušu pričara eksotičnost starega, tradicionalnega pojmovanja pokrajine. Istočasno pa s ciklom Človek v japonski kaligrafiji razkriva stoletna razmišljanja umetnikov in filozofov Daljnega vzhoda o antropomorfnih oblikah, ki z abstrahiranjem nadrobnosti postanejo osnova pismenk in s tem zaokroženih pojmov. Tradicionalna je pri tej umetnici tudi slikovna podlaga - svitki papirja. Ti namreč omogočajo Panoramske poglede, ki so na konceh zaviti v megljičavo ozračje. Prav nenavadno se nam zdi, ko podoben koncept slikarka uporabi pri motivih iz okolice Kruševa in Sičeva.
Tradicionalno pojmovanje umetnosti zastopa tudi grafik Wang Zhiyuan, ki s pregledom svojih listov iz tega desetletja pokaže tudi na očitni razvoj svojih umetniških pogledov in seveda - način izražanja. Starejšega datuma so majhni lesorezi s prikazi idil iz vaškega in podeželskega življenja. Kar pravljični so in že v sami osnovi prinašajo elemente ilustrativnosti in narativnosti. Njihova ruralnost, a tudi idiličnost, imata morda podlago v umetnikovi nostalgiji za otroštvom in se v delih novejšega datuma prelevita v kle-nejši grafični izraz, ki tudi v vsebinskem pogledu pomeni poglobitev razmišljanj. Tudi pri barvnih lesoreznih listih je čutiti smisel za kompozicijsko urejenost, sami učinki govorice barv pa so izrabljeni za stopnjevanj e dramatičnosti motiva (npr. V pričakovanju). Že docela evropska pa je predstavljena kolekcija umetnika z imenom Ma Lin, ki je svoja slikarska spoznanja obogatil v italijanskem okolju. Njegova udeležba je na razstavi zaokrožena v motivno in slogovno enoten ciklus z naslovom Zgoraj in spodaj. Že to, da se slikar loteva ozko izbranega vprašanja, ki ga razglablja in upodablja v številnih inačicah - torej princip selektivnosti -njegov delež kot svojstven izpostavi tehtnejši presoji in analizi.
Umetnica Wang Huigin pa je slovenski javnosti že povsem znano ime, saj je njeno sedanje umetniško delovanje povezano s tem prostorom. Ko se je po študiju na ljubljanski specialki odločila živeti v Ljubljani, je bilo tudi vse več njenih razstav in nastopov. Sprva je tudi ona postopoma uskladila nekdanje poglede in izvorna razmišljanja z novimi in nadaljevala ustvarjalni razvoj, ki ga že izpričujejo očitna znamenja njenega spajanja z novim okoljem. Postopna posodobitev njenih ustvarjalnih principov jo je pripeljala do povsem abstraktnih rešitev, ki se lotevajo raziskav prostora v slikarstvu. Tako so v primerjavi s starejšimi njenimi deli, katerih motivnost se navezuje še na obravnavanje pokrajine, logično nadaljevanje začetega.
IZTOK PREMROV
iz likovnih galerij
Izbrana motivika goriškega slikarja Virgilia Malnija
Tržaška galerija Cartesius, ki ni niti v vročih dneh letošnjega poletja prekinila svoje dejavnosti in je v tako imenovani mrtvi sezoni prirejala priložnostne razstave del iz svojega bogatega arhiva, je v soboto, rekli bi uradno, začela novo sezono in sicer z razstavo grafičnih del goriškega mojstra Virgilia Malni-ja.
Mojster Malni spada že v starejšo generacijo goriških likovnikov in ima za seboj dolgo vrsto osebnih oziroma samostojnih razstav v Gorici, Trstu, Vidmu ter drugih središčih naše dežele pa tudi drugod po Italiji in tudi nekaj v tujini. Tokrat se predstavlja izključno kot grafik, in sicer z nekaj deli v tehniki suhe igle, v pretežni večini pa z deli v tako imenovani črni tehniki, poenostavljeno povedano — v tehniki, ki je nekako obratna plat običajne jedkanice, saj svoj motiv izriše v svetlih črtah na črni osnovi. Proces dela je dokaj zapleten in zato tudi zahteven, zato pa so tudi izrisani predmeti, prikazani motivi, močno plastični, rekli bi skoraj že nekako otipljivi. Vrhu tega se v tej tehniki vse črtnosti, vse ostrine ublažijo, le da je prvi vtis, ki ga dobi gledalec nekoliko mračen.
Virgilia Malni je pri motiviki nekoliko izbirčen, pri izpeljavi vsakega dela pa hudo natančen, zato je njegova sedanja razstava v galeriji ob tržaškem ljudskem vrtu zelo zanimiva in močno enotna, pa čeprav motivno heterogena, saj je na primer razstavil svoj avtoportret izpred nekaj let ali zelo lepo podobo spečega dekleta ob grafičnih listih, ki kažejo preprosto vazo s čopiči, neapeljsko posodo za kuhanje kave, jato galebov itd. itd. Pa še ena značilnost Malnije-ve ustvarjalnosti na sedanji razstavi: poleg nekaj srednje velikih grafičnih odtisov je mojster dal na ogled več manjših ter pol ducata zelo majhnih, rekli bi kar miniaturnih del. Razstava bo trajala do 1. oktobra, (fre)
M V petek, 18. septembra, se je na celovški fakulteti za izobraževalne vede končal prvi simpozij znanstvenikov psiholoških ved delovne skupnosti Alpe-Jad-ran. Na prvem tovrstnem srečanju so psihologi iz Avstrije, Italije in Jugoslavije v široki paleti diskusij in predavanj predstavljali delo svojih inštitutov in razne raziskovalne projekte ter se dogovorili za tesnejše znanstveno sodelovanje v bližnji prihodnosti. Naslednje srečanje bo predvidoma čez tri leta v Italiji.
Drevi v mednarodni prijateljski nogometni tekmi (ob 20.30 v Pizi)
Azzurri proti okrnjeni Jugoslaviji
ITALIJA - JUGOSLAVIJA
ITALIJA: Zenga, Bergomi, Cabrini, Tricella, Ferri, Bagni, Donadoni, De Napoli, Altobelli, Giannini, Vialli (12 Tacconi, 13 Ferrara, 14 Francini, 15 De Agostini, 16 Ancelotti, 17 Matteoli, 18 Mancini).
JUGOSLAVIJA: Ravnic, Vulič, Baljič, Katanec, Elsner, Hadzibegič, Stojkovič, Smajič, Cvetkovič, Bazdarevič, Tuce (12 Radaca, 13 Jozič, 14 Djelmaš).
SODNIK: Aladren (Španija).
V okviru priprav na kvalifikacijsko tekmo evropskega nogometnega prvenstva bo Italija drevi v Pizi igrala prijateljsko srečanje proti Jugoslaviji. To bo že šestnajsti obračun med tema reprezentancama, ki je še vedno v korist »azzurrov«; sedem zmag, štirje neodločeni izidi in štirje porazi. Italija je tudi edino srečanje izgubila doma kar pred 32 leti, ko so »plavi« (s sijajno generacijo nogometašev) premagali »azzurre« s 4:0, in to kar sredi Turina.
Trener Vicini je pred dre višnjo tekmo še kar zaskrbljen. Italijanski klubi se niso kaj prida izkazali v prvem kolu evropskih nogometnih pokalov, poleg tega so nekateri »azzurri« (in to predvsem Milanovi in Juventusovi nogometaši) še zbegani po nedeljskem •kolu v državnem prvenstvu.
Italijanskega zveznega trenerja za-skrblja tudi zdravstveno stanje Napo-lijevega nogometaša Bagnija, ki ga še vedno muči poškodba kolena. Bagni pa je za koncept Vicinijeve igre skoraj nenadomestljiv. »Dokler bo Bagni izrazil željo, da lahko nastopa tako z Napolijem kot z reprezentanco, čemu se torej odreči temu odličnemu nogometašu,« je dejal Vicini.
Italijanski zvezni trener se je potožil tudi, da nima na izbiro večjega števila kandidatov za napadalno vrsto. V italijanskem prvenstvu so namreč trenutno v središču pozornosti tuji nogometaši, za domače napadalce pa kaže, da mesta ni v ekipi.
Če je Vicini v glavnem potrdil vse riogometaše, ki' so slavili zasluženo zmago proti svetovnim prvakom Argentine, to pa ne velja za Dosseno, ki je enostavno ostal brezposeln, ali bolje brez kluba. V izbrani selekciji je tako zopet Milanov vezni igralec Ancelotti, ki pa ni v najboljši formi.
»Jugoslavija bo igrala nedvomno bolj motivirano kot mi. Igrala bo proti nogometašem, ki veljajo milijarde in eventualen uspeh bi za- Osimove varovance pomenil veliko.«
Po drugi strani tudi Ivica Osim ima dokajšnje težave. Nastopil bo skoraj brez vseh nogometašev, ki igrajo v tujini. Odreči pa se je moral tudi Blažu Sliškoviču, ki je eden izmed najzaslužnejših za dosedanje uspešne nastope Pescare. Sliškovič se je poškodoval na nedeljskem srečanju s Piso.
Pred tekmo je Osim izjavil: »Proti Italiji bomo težko zmagali. Mnogi naši igralci izkoriščajo takšna srečanja, da se izkažejo v upanju, da si uredijo aranžma.» Na vprašanje, koga se najbolj boji od »azzurrov«, je Osim odgovoril, da ga najbolj skrbijo Vialli, Altobelli in Bagni, ni se pa izrekel glede koncepta igre svojega moštva, za katero je dejal, da igra s consko ali posamično obrambo, pač odvisno od nasprotnika. Za najboljše posameznike
svojega moštva je označil Stojkoviča in Tuceja.
Glede na prijateljski značaj tekme bosta oba trenerja lahko izvedla kar po štiri menjave.
Danes v prijateljski tekmi
NDR - Italija (pod 21. letom)
VZHODNI BERLIN — Danes bo v prijateljskem srečanju zaposlena tudi italijanska reprezentanca pod 21. letom, ki se bo v Vzhodnem Berlinu pomerila z vrstniki NDR. Ta tekma sodi v okvir priprav za kvalifikacijsko srečanje za EP, ki bo 16. oktobra proti Švici.
Zvezni trener Cesare Maldini bo danes poslal na igrišče naslednjo postavo: Gatta, Brambati, Lorenzini, Zanon-celli, F. Galli, Lucci, Berti, Crippa, Riz-zitelli, Notaristefano, Scarafoni (12 Gregori, 13 Gambaro, 14 Annoni, 15 Costacurta, 16 Fuser, 17 Lentini).
Srečanje se bo pričelo ob 16.30.
Za košarkarsko EP 1989
Med kandidati tudi Zagreb in Ljubljana
ZAGREB — Jugoslavija je eden od kandidatov za organizacijo prihodnjega evropskega košarkarskega prvenstva za moške, ki bo leta 1989. Za izvedbo 26. EP se poteguje več jugoslovanskih mest. Razpisu košarkarske zveze so že odzvala mesta Zagreb, Ljubljana, Novi Sad in Sarajevo. Zgleda, da je hrvatsko glavno mesto v prednosti, saj razpolaga s številnimi primernimi objekti (dograjenimi ali obnovljenimi ob priliki univerziade), da bi • lahko stroške za organizacijo krili že z vstopnicami in prispevkom mednarodne zveze.
Sporen rekord Oersteda
KOPENHAGEN — Danski kolesar Hans Henrik Oersted je na pokritem veledromu v tem mestu izboljšal svoj svetovni rekord v vožnji na pet kilometrov. Dosegel je čas 5'54"344, prejšnja znamka je znašala 5'59"099. Treba je reči, d absolutni rekord pripada sovjetskemu amaterju Ekimovu, ki je 21. avgusta letos v Moški dosegel čas 5’43"514.
Nogomet: danes vrsta srečanj za EP
Italija upa v uspeh Portugalske
Danes se obeta zelo pester »evropski nogometni dan«. Na sporedu bodo namreč kar štiri kvalifikacijske tekme za uvrstitev v končnico evropskega prvenstva za državne reprezentance. Izredno važna bo predvsem tekma druge skupine med Švedsko in Portu-galslco. V tej skupina nastopa, kot znano, tudi Italija, ki bo z izredno pozornostjo sledila poteku dogodkov na igrišču, saj bo dosti od drevišnje tekme odvisno, kdo se bo udeležil finalnega dela prvenstva, ki bo prihodnje leto v Zahodni Nemčiji.
Do sedaj so namreč odigrali več kot polovico tekem v drugi skupini, na skupni lestvici pa vodi Švedska z dve-na točkama prednosti pred Italijo, ki pa je odigrala tekmo manj. V primeru zmage domačinov bi bila Portugalska povsem izločena iz boja za prvo mesto, ki vodi v finalni del. Italija seveda upa v zmago Portugalske. V neposrednem srečanju med Švedsko in Italijo so zmagali Ekstroem in tovariši, povratno srečanje v Neaplju, ki bo nekaka odločilna tekma za dodelitev prve-
ga mesta v skupini, pa bo 14. novembra. Še prej pa bo v Bernu srečanje med Švico in Italijo. Zadnja tekma te skupine (Malta - Portugalska) bo 2. decembra, kar pomeni, da bo v kratkem že vse jasno.
Druga drevišnja odločilna tekma je Bolgarija - Belgija. Obe ekipi sta namreč po petih srečanjih še neprema-ani, njuno medsebojno srečanje pa o verjetno odločalo o potovanju v ZRN.
V skupini tri se bosta srečali Norveška in Islandija, ki je pred dvema tednoma presenetljivo doma v Reykja-viku premagala prav to ekipo z 2:1. Ta tekma je povsem nevažna za dodelitev prvega mesta v skupini, ki je trdno v rokah Sovjetske zveze. Prav tako ne bo važna drevišnja tekma pete skupine med Poljsko in Madžarsko. Obe reprezentanci sta namreč že odpisani in nimata nobene možnosti, da bi lahko še upali na uvrstitev v končnico evropskega prvenstva. Za to se bodo namreč potegovali preseneljivi Grki in spet solidni Nizozemci.
Enajsti dan na sredozemskih igrah v Latakiji
Modri odlični v boksu
LATAKIJA — Na sredozemskih igrah je v včerajšnjem 11. dnevu največ zanimanja vladalo za finalne boksarske nastope, v katerih so pomembno besedo imeli tudi Jugoslovani, ki so osvojili kar osem kolajn, od teh kar štiri zlate. Dobitniki najžlahtnejših lovorik so Dobrasimovič v super-lahki kategoriji, Ljatifi v velterski kategoriji, Škaro v sred-hjetežki kategoriji in Salihu v supertežki kategoriji. Škaro je v finalu s 4:1 premagal Italijana Magija, Salihuju pa sploh ni bilo treba nastopiti, saj se maroški finalist zaradi poškodbe ni predstavil na ringu. Plavi so nadalje osvojili še dve srebrni in dve bronasti odličji, nekaj manj žlahtnih kolajn pa so iztržili tudi italijanski boksarji.
Končalo se je tudi vaterpolsko tekmovanje, v katerem Italijani niso imeli enakovredne konkurence, saj so nastopili v popolni postavi, s katero So zmagali tudi na zagrebški univerziadi. V finalu so azzurri nonšalantno s 13:6 odpravili Španijo.
Italijani zbirajo odličja celo v dviganju uteži. Zlato sta si v kategoriji do 75 kg ex aeguo razdelila Mannironi in Puia.
V streljanju so se Italijani slabše odrezali, zato pa sta med ženskami v tekmovanju z malokalibrsko puško prvi dve mesti pripadli Jugoslovankama Jovovičevi in Domaze-tovi.
Brez zlata, zato pa z nizom srebrnih in bronastih kolajn, so Italijani in Jugoslovani ostali v judu.
Atleti so včeraj počivali.
Italijanski metalec diska Marco Martino, dobitnik zlate kolajne z metom 60,94 m.
V prijateljski tekmi
Dober nastop Agoresta
Nova Gorica - Agorest	3:2
(15:8, 7:15, 13:15, 15:12, 15:6)
AGOREST: Klemše, Černe, Lovisut-ti, Orel, Pelerin, Roner, Vižintin, Zavadlav, Primožič, Cotič.
V okviru priprav na bližnje prvenstvo C-2 lige je združena ženska odbojkarska ekipa Agoresta v Novi Gorici odigrala prijateljsko tekmo proti tamkajšnji šesterki, ki nastopa v 2. jugoslovanski ligi.
Gostiteljice so po pričakovanju zmagale, vendar pa je treba goriško šesterko pohvaliti zaradi prikazane borbenosti.
Bolj renomiranim nasprotnicam so iztržile kar dva niza, kar je res lep uspeh, če pomislimo, da je Nova Gorica ena boljših šesterk v Sloveniji.
Danes in jutri v telovadnici šole Suvich
Meblo proti madžarskim prvoligašicam Volana
Od danes do petka bodo odbojkarice ekipe Alba Volan Sportclub iz Szekesfehervarja na Madžarskem gostje naše združene ekipe Meblo. Z gostovanjem v Trstu bodo odlične madžarske prvoligašice vrnile obisk naši združeni ekipi, ki je bila na njihovem turnirju pred manj kot 15 dnevi deležna res prisrčnega sprejema.
Naša šesterka bo z Volanom odigrala dve prijateljski tekmi, prva bo že drevi, druga pa jutri. Treba je reči, da sodijo gostje v zgornji kakovostni razred madžarske odbojke, saj so v pretekli prvoligaški sezoni osvojile končno četrto mesto. Ekipo Volana sestavljajo zelo izkušene igralke, ki so sposobne prikazati odlično odbojko, kakršno poredkoma lahko vidimo na naših igriščih.
Glede na kakovost nasprotnic, bo motivacija pri igralkah Mebla na višku, z veliko željo, da se pokažejo v najboljši luči in nudijo renomiranim nasprotnicam čimbolj žilav odpor. Prepričani smo, da bo Meblu to vsaj deloma uspelo, zato lahko pričakujemo privlačno in zanimivo srečanje.
Današnja tekma se bo pričela ob 19.30 v telovadnici šole Suvich na Ul. Giulia, kjer bo naša združena ekipa letos odigrala svoja domača srečanja. Povratna tekma bo jutri zvečer vedno v isti telovadnici, vendar že ob 18.30.
Ob prestopu goriškega košarkarja k Jadranu
M. Corsi: »Navdušen sem«
Pričetek letošnjih košarkarskih prvenstev se naglo približuje. Naša najbolj reprezentativna ekipa, Jadran, bo že prihodnjo nedeljo pričela z novimi športnimi boji. Postavo Brumnovih varovancev bomo predstavili v prihodnjih dneh, danes pa bi radi pobliže spoznali novega playmakerja Marka Corsija, ki je v prejšnji sezoni nastopal za člansko ekipo goriškega Doma. Prestop tega igralca k naši združeni ekipi namreč pomeni razširitev pojma Jadrana tudi na Goriško. Na tak način bodo letos po desetih letih Jadranove-ga obstoja soudeležena prav vsa slovenska košarkarska društva v Italiji.
Marko Corsi se je rodil 6. novembra 1967 v Gorici, visok je 184 cm in igra v vlogi playmakerja. Z minibasketom je pričel pri Domu, nakar je prestopil k UGG, kjer je nastopal vse do naraščajnikov. Sledil je povratek k matičnemu društvu, tu je nastopil še eno leto v prvenstvu naraščajnikov ter dve leti v prvenstvu mladincev. Pred dvema letoma je tudi s to ekipo osvojil četrto mesto na deželnem finalu v Pordenonu, kar je bil največji uspeh Domovih mladinskih ekip. Lansko se-
zono je odigral v članski postavi, ki ji je le za las ušel prestop v D ligo.
Corsija smo vprašali za krajše mnenje o njegovem prestopu k moštvu Jadrana.
»Moram priznati, da sem s svojimi novimi soigralci, trenerjem in vso organizacijo Jadrana povsem navdušen. Tovariško so me sprejeli že od vsega začetka, kljub temu, da sem pričel s treniranjem nekoliko kasneje in sicer v prvih septembrskih dneh. Pred prvim nastopom sem bil nekoliko neod-
ločen, saj nisem osebno poznal nobenega jadranovca, prestop iz promocijskega prvenstva v B ligo pa tudi ni prav tako enostaven. Toda takoj sem spoznal, da se da vse to premostiti, ko imaš ob strani same prijatelje.
Vedel sem, da bodo pod Brumnovo taktirko treningi veliko bolj zahtevni in profesionalni — moral bom še močno trenirati, če bom hotel enakovredno z drugimi nastopati v bližnjem prvenstvu — toda ni mi žal, da sem prestopil k Jadranu. Seveda sem moral zato zapustiti Dom, kjer sem se znašel kot doma, prav v sezoni, ko društvo namerava naskakovati D ligo. Prepričan sem, da jim bo to uspelo tudi brez mene.
Kar se pa tiče bližnjih nastopov v B-2 ligi, že nestrpno čakam trenutek, ko bom lahko stopil na domači parket in poskusil igrati pred našim številnim občinstvom, ki je zvesto sledilo ekipi tudi v ne najbolj rožnatih trenutkih tega že desetletnega Jadrano-vega obstoja. Uvrstitev v playoff ne bo lahka stvar, toda vsa ekipa je trdno prepričana v to. Osebno bom dal res vse od sebe, da nam bo to uspelo.«
M. Čubej
Drvarič (Gibona) o medcelinskem pokalu
Tretje mesto je uspeh
MILAN — Ko gre zares, košarkarji milanskega Tracerja pokažejo vse svoje znanje. Tako je bilo tudi na medcelinskem pokalu, ko so, po bledih igrah v kvalifikacijah, suvereno osvojili končno zmago in dokazali, da so najboljša ekipa sveta, če seveda ne upoštevamo ameriških profesionalcev.
Letošnja izvedba pokala je še kar uspela, organizacija je bila dobra, čeprav so milanski prireditelji pričakovali večji odziv gledalcev (razen ko so nastopali domačini, je bila dvorana skoraj vedno prazna). Raven igre je bila povprečna, individualnost je prekašala kolektivnost; le Tracer se je dobro pripravil za nastop pred svojimi gledalci, medtem ko so bile ostale peterke okrnjene. Barcelona je nastopila brez Norrisa in Fernandeza, Žaljgiris brez Sabonisa, Cibona je z obnovljeno ekipo s tretjim mestom pravzaprav dosegla lep uspeh. Razočarala je le proti gostiteljem, sicer pa je povsem izpolnila pričakovanja in večkrat navduševala gledalstvo, ki je bilo drugače strogo navijaško in dokaj nezrelo, kar se je pokazalo tudi pri »ljudski« izbiri najboljše peterke, v katero so anketiranci stalno uvrščali le milanske košarkarje in »pozabljali« na San Epifa-hia, Petroviča, Lopeza in druge zaslužne posameznike.
O nastopu Cibone nam je kaj več povedal slovenski strokovnjak Janez Drvarič, zdajšnji pomočnik glavnega trenerja Mirka Novosela.
»Tretje mesto je za nas velik uspeh. Če upoštevamo, da smo letos zgubili kar štiri ključne igralce (Nakiča, Uši-ča, Knega in Aco Petroviča), objektivno nismo mogli pričakovati večjega uspeha. Že vsaka tekma je za nas pomenila izziv. Žaljgiris, lanski zmagovalec, je, sicer brez Sabonisa, zato pa okrepljen z Marčulonisom, obtičal na zadnjem mestu, mi pa smo ponovili lanski in predlanski uspeh, vendar menim, da je letošnja uvrstitev bolj pomembna.«
Kakšna pa je po Vašem mnenju sploh vrednost medcelinskega pokala, če vemo, da so bile ekipe dokaj okrnjene, selekcija VVashingtona pa še zdaleč ni mogla dostojno predstavljati ameriške košarkarske šole? Ali sploh lahko govorimo o klubskem svetovnem prvaku?
»Ekipe so bile tu zbrane na osnovi lanskih dosežkov. Kakovost Tracerja in Barcelone je nesporna. Tudi sami bi se lahko potegovali za uvrstitev v finale, spodletelo nam je le v srečanju z gostitelji. Makabija prav tako ne bi podcenjeval. Seveda bo pravo vrednost teh moštev moč oceniti šele po izteku sezone, vendar je bila ta manifestacija le dovolj kakovostna.«
Tracer vas je gladko premagal, D’-Antoni pa je nadigral Petroviča...
»Slog Milančanov je vsem prav dobro znan. Da premagaš tako agresivno obrambo, je treba veliko potrpežljivosti. Poraz s tridesetimi točkami razlike, ko smo bili evropski prvaki (pred dvema sezonama, op. ur.), nas očitno ni ničesar naučil. Kot takrat, smo tudi tokrat igrali vse preveč živčno. Blokade so bile slabe, odstotek v metih je bil v prvem polčasu porazen (24 od sto).«
Tu v Milanu ste se navsezadnje le izkazali. Kako pa bo v prvenstvu, v katerem boste igrali brez nekaterih ključnih igralcev?
»Ekipe nikoli ne ocenjujem po igralcih, ki so odšli, temveč po tistih, ki za ekipo igrajo. Cibona se bo tudi letos borila za sam vrh. Prvenstvo bo sicer res izenačeno: dobri so Partizan, Jugoplastika, Crvena zvezda. O vrednosti našega moštva bo vsekakor odločal play-off.«
Naš sogovornik in Mirko Novosel sta zadovoljna zapuščala prizorišče malega finala, le to jih je v Milanu motilo, da je bil za najboljšega igralca pokala izbran San Epifanio, Dražen Petrovič, ki ga je tudi bivši Tracerjev trener Peterson, zdaj priznani TV komentator, označil za najboljšega evropskega igralca, pa je ostal praznih rok.
(M. Raseni)
V soboto in nedeljo je na igrišču ŠD Sokol v Nabrežini kar mrgolelo košarkarjev
Tudi drugi košarkarski maraton povsem uspel
Trenutek s košarkarskega maratona v Nabrežini
Košarkarski maraton, ki ga je v soboto in nedeljo na športnem igrišču priredilo ŠD Sokol, je popolnoma uspel. V štiriindvajsetih urah so se na igrišču zvrstili košarkarji vseh zamejskih ekip ter moštvo Kraškega zidarja iz Sežane.
Izid tekmovanja:
BELI (košarkarji Sokola in Kontovela) -PLAVI (vsi ostali košarkarji) 2230:2496
BELI: Paulina, Stanissa V., R. in L, Gruden, Škrk, P. Pertot, Žbogar, Sedmak, Busan, Gerli, Sosič, Danev, Ve-lussi, Terčon, Rosatti, Lesizza, M. Pertot, Golemac, Starc, Devetak, Usai, Vi-doni, Svetlič.
PLAVI: Civardi, Kovačič, Barini, Carbonara, Pertot, Jogan, Canciani, Tul, Malalan, Škrlavaj, Fabčič, Peric, Tipanje, Grabič, Grmek, Škrinjar, Ber-netič, Hovak, Popovič, Vranjek, Mi-helj, Ozbič, Žiberna, Štrekelj, Tavčar, Trobec, Bole, Meden.
Izid je bil do osme ure zjutraj skoraj izenačen (Beli - Plavi 1439:1442). Že naslednjo uro pa so Plavi povedli za 50 točk, saj je prišla do izraza večja kondicijska pripravljenost igralcev
Kraškega zidarja, ki so v nekaj urah močno povedli in tako rezultat obrnili v svojo korist. Od 13. do 14. ure ter od 16. do 17. ure so se na igrišču pomerili Sokolovi dečki in naraščajniki.
Gledalci so tekmi sledili kar celo noč. V zgodnjih jutranjih urah pa so jih deloma nadomestili spočiti in prespani ljubitelji košarke.
Po končanem maratonu so organizatorji podelili nagradi za najboljšega strelca in igralca. Kot najboljši strelec srečanja se je izkazal Kontovelov igralec Damir Starc z 251 točkami, komisija pa je za najboljšega igralca soglasno proglasila bivšega borovca Igorja Civardija.
Med tekmovanjem so igralcem postregli okrepčilo, saj so lahko košarkarji v kiosku poleg pijače dobili tudi kosilo, večerjo, močno vročo kavo in čaj. Prireditelji so nam povedali, da je med gledalci in igralci samimi vladalo res veselo vzdušje. Pobuda pa se je zaključila kar se da uspešno, saj je nedeljski »literarni večer« kabaretske
skupine Karst Brothers spremljala res številna publika. Glede na uspeh lahko prihodnje leto pričakujemo 3. Sokolov košarkarski maraton. Pri tem pa
moramo upoštevati precejšen napor organizatorjev, saj je bila večina izmed njih igralcev, sodnikov, zapisnikarjev ter kuharjev obenem. (IvV)
Košarka: Trofeja mesta Trst
Borovci uspešno začeli z nastopi
Don Bosco - Bor Adriaimpex 76:83 (34:37)
BOR ADRIAIMPEK: Arena 14 (4:7), Oberdan 14 (3:4), Cupin 7 (5:6), Skerk 25 (5:6), Pertot, Race, G. Bajc 1 (1:4), I. Bajc 9 (3:4), Ažman 3 (1:2), Smotlak 10 (4:6).
Tri točke: Oberdan 1; prosti meti: 26:39; PON: Oberdan in Smotlak.
Borovi kadeti so na najboljši način začeli nastope na turnirju mesta Trst in sicer z zmago v gosteh proti solidnemu moštvu Don Bosca.
»Plavi« pa so se morali pošteno potruditi, preden so strli odpor nasprotnika, ki je do 14. minute prvega polčasa celo vodil. Takrat pa je prišlo do odločilnega preobrata. Borovci so si namreč z agresivno obrambo in dobro skupinsko igro v napadu priigrali majhno prednost, ki so jo s težavo obdržali do konca tekme.
LUKA FURLAN
Bregovi nogometaši se pripravljajo na 3. amatersko ligo
v ^	*	J /* 'ič. m/ 1“	/
::::::::::::::::::::::::::::::
B. Gombač: Skrita želja - prestop v 2. AL
Tudi letos, kot že prejšnja leta, bo prva nogometa ekipa Brega igrala v 3. amaterski ligi. V moštvu igrajo predvsem domači fantje, kar je vsekakor pozitivno. Letos so prvo ekipo pomladili z vključitvijo mladincev, poleg tega pa so jo tudi okrepili z nekaj novimi igralci. Za Breg je v zadnjem obdobju značilno, da so njegova moštva visoko na lestvici v posameznih mladinskih ligah. Z dolgoročnim načrtom bodo nato postopno vključevali v prvo ekipo prav te igralce mladinskih kategorij, kar se bo gotovo obrestovalo pri uspehih in dosežkih te enajsterice. Da bi zvedeli kaj več pred začetkom prvenstva 3. AL, smo se pogovorili s tajnikom društva Borisom Gombačem.
Kje in kako se pripravljate na bližnje prvenstvo?
»Treningi so vsak večer po dve uri na domačem igrišču v Dolini, vodi pa jih Ivan Horjak. S tekom po gmajni od Doline do Boljunca nabiramo kondicijo in krepimo vzdržljivost. Poleti smo imeli težave z igriščem, ker smo tik ob njem gradili nove slačilnice. Gradbišče ob igrišču je bilo neurejeno in nevarno za igralce, sedaj pa je slednje končno urejeno, tako da se ta novi
prepotrebi športni objekt že gradi, saj bodo nove slačilnice prispevale k rasti nogometa v Bregu.«
Kakšno je vzdušje v ekipi?
»Vzdušje je dobro. Med igralci, trenerjem in odborniki vladajo prijateljski odnosi. Igralci so trdno prepričani o svojih sposobnostih.«
Katere so novosti v ekipi?
»Naši skupini so se pridružili trije novi igralci. Vezni igralec Lucio Di Sotto je lani igral v Furlaniji, vendar pa se je pred kratkim iz delovnih razlogov preselil v Trst in tako bo nadaljeval svojo športno kariero pri nas. Od Costalunge smo na posodo dobili dva igralca (Danieleja Kelemenica in Gianpiera Čelina), ki bosta okrepila našo prvo vrsto. Z nami bodo igrali tudi mladinci, ki so igrali v kategoriji under 18.«
Kakšne so vaše želje in vaši cilji?
»Prva želja se nam je že uresničila, in sicer ta, da igramo v mešani tržaš-ko-goriški skupini 3. AL. Tako bodo naši nogometaši končno igrali na go-riških pravokotnikih, ki so pač zeleni, saj se jih poslužuje dosti manj ekip kot pri nas, ki so, razen redkih izjem, peščena in ne travnata. Seveda je igra na »pravem« igrišču tudi pravi športni užitek. Tokrat upamo, da bomo v prvenstvu startali s pravo nogo. V prejšnjih sezonah se nam je namreč dogajalo, da so v prvem delu prvenstva igrali pod pričakovanji, v drugem pa popravili stanje na lestvici, saj sta prišli na dan naša atletska priprava in skupinska igra. Naša skrita želja je prestop v višjo, drugo amatersko ligo.
MITJA ČEBULEC
Zadnje kvalifikacijsko kolo na nogometnem turnirju v Barkovljah
Danes na sporedu polfinalni srečanji
V 6. in zadnjem kolu kvalifikacijskih tekem sta se v polfinale uvrstili še ekipi Arniči del Tennis in Old Straks. Prvi so gladko premagali Užitne, drugi pa Dinamo Gašpereti.
Danes sta na vrsti polfinalni tekmi.
Izidi 6. kola
SKUPINA A
Amici del Tennis - Užitni 6:1 (3:1)
AMICI DEL TENNIS: Nardin, Padu-lano, Palazzo, Protti, Terlizzi, Riva, Fi-ore, Menardi.
UŽITNI: Gruden, Ferluga, Peter Furlan, Pavel Furlan, Kosovel, Gregorič, Godnič.
STRELCI: Riva 2, Padulano 1, Protti 1, Fiore 1, Menardi 1, Kosovel 1.
SKUPINA B
Old Straks - Dinamo Gašpereti 7:3 (3:1)
DINAMO GAŠPERETI: Jan Gregorič, Maksi Pertot, Doles, Poljšak, Borut Pertot, Prešel, Mario Gregorič.
OLD STRAKS: Kafol, Lokar, Lasič, Marko Pertot,, Vodopivec, Polojac, Jagodic.
STRELCI: Borut Pertot 2, Poljšak 1, Polojac 2, Vodopivec 1, Lasič 1, Lokar 1, Marko Pertot 1.
Lestvici
SKUPINA A: 1. Simpatične mrhe 7 točk (28 danih in 9 prejetih golov); 2. Amici del Tennis 4 točke (13 in 16); 3. Užitni 1 točka (4 in 20).
SKUPINA B: 1. Tus 8 točk (23 in 8); 2. Old Straks 4 točke (18 in 17); 3. Dinamo Gašpereti brez točke (8 in 24).
NAJBOLJŠI STRELCI: 8 zadetkov: Smotlak (Simpatične mrhe); 7 zadetkov: Udovič (Tus); 6 zadetkov: Martel-
lani in Jogan (Simpatične mrhe), Blumfild (Tus); 5 zadetkov: Bredi (Tus); 4 zadetki: Lasič in Lokar (Old Straks), Borut Pertot (Dinamo Gašpereti); 3 zadetki: Kalin (Simpatične mrhe), Pelicon (Tus), Vodopivec (Old Straks).
DANAŠNJI POLFINALNI SREČANJI: ob 20.30: Simpatične mrhe -Old Straks; ob 21.30: Tus - Amici del Tennis.
VANJA JOGAN
SZ JADRAN
državno košarkarsko prvenstvo B-2 lige
ABONMAJI 1987-88
abonmaji veljavni za 15 prvenstvenih tekem 60.000 lir mladinci do 15. leta	30.000 lir
Abonmaji so v prodaji: pri agenciji Aurora - Ul. Milano 20 Trst, v društvenem baru SKD Tabor na Opčinah, pri cvetličarni Nadja na Proseku, eno uro pred začetkom prve prvenstvene tekme v tržaški športni palači.
iil
111!
ilill
obvestila - cbveslila - ohveslita
SK DEVIN
vabi člane in prijatelje, da pomagajo pri delu za ureditev novega sedeža v osnovni šoli v Cerovljah vsak dan od 17. ure dalje. Odbor.
ŠD MLADINA — BALETNI ODSEK obvešča, da bo vpisovanje za novo ba-•etno sezono 1987/88 v prostorih bivšega otroškega vrtca v osnovni šoli »A. Sirk« v Križu še danes, 23. t. m., od 16. bo 19. ure.
PK BOR
organizira v sezoni 1987/88 plavalno šolo za otroke neplavalce, izpopolnjevalno vadbo za plavalce in tekmovalno skupino. Vadba bo v bazenu pri Al turi °b ponedeljkih, sredah in četrtkih v Popoldanskih urah. Informacije po tel. 823293.
KK BOR —
MINIBASKET
sporoča, da začne z dejavnostjo danes, 23. t. m., po sledečem urniku: letniki 78/79 in mlajši: ponedeljek 14.30 -15.30; sreda 15.30 - 16.30; letniki 77, 76: torek 14.30 - 15.30; sreda 14.30 - 15.30; petek 16.00 - 17.00. Vpisovanje med treningi. Informacije tel. 51377.
SHINKAI KARATE KLUB obvešča, da so se začela vpisovanja tečajev karateja vseh stopenj. Obvešča tudi, da so letos odprta vpisovanja za otroke več kot 7 let. Informacije v zgo-niški telovadnici v torek in četrtek od 19.00 do 20.30 ali na telefonsko številko 227342.
ZSŠDI
Obvešča, da bo seja smučarske komisije jutri, 24. t. m., ob 19.30 na sedežu
SPDT v Trstu - Ul. sv. Frančiška 20/III. nadstr.
ŠK SOKOL -
ODBOJKARSKA SEKCIJA sporoča, da bo letos organizirala tečaj v miniodbojki in za začetnice (letnik 1973 in najmlajše). Za informacije: trgovina Aleksandra, Nabrežina Center 142.
TPK SIRENA
IN ŠPORTNA ŠOLA TRST prirejata v soboto, 26. t. m., ob 13.30 regato optimistov v okviru 10. osnovnošolske olimpiade. Zainteresirani naj se čimprej javijo pri predstavnikih športne šole, oz. na društvenem sedežu. Tel. 422696 v popoldanskih urah.
SK DEVIN
vabi člane in prijatelje na otvoritev novega društvenega sedeža v soboto^ 26. t. m., ob 16. uri v prostorih bivše OŠ v Cerovljah.
Medel začetek naših nogometašev Le Zarja Adriaimpex presenetila
Posnetek s tekme začetnikov Vesna - Zaule Rabuiese
________NARAŠČAJNIKI___________
VESNA - ZAULE	1:5 (0:2)
STRELEC: v 57. min. Madotto
VESNA: Delise, Esposito, Madotto, Ciacchi, P. Sedmak, Tence, Visentin, Savi, E. Sedmak, Zorzut, Pestifalla.
Kriška Vesna je visoko izgubila proti ekipi iz Žavelj, ki je bila zares nerešljiva uganka za mlade Križane. Najlepše priložnosti so se Vesni ponudile v prvem polčasu, ko je s svojima napadalcema dvakrat nevarno streljala v nasprotna vrata, a vratar in obramba sta bila vedno na mestu. Edini zadetek za domačine je dosegel solidni Madotto, ki je z močnim strelom izven kazenskega prostora v 57. min. premagal nasprotnega vratarja. Križani so zadovoljivo igrali na sredini, postati pa morajo ostrejši in točnejši v napadu, saj so imeli v nedeljo precej težav pri zaključevanju akcij. Tudi obramba mora biti bolj odločna in pazljiva. (A. Kostnapfel)
BREG - PORTUALE	0:9
Izidi 1. kola: CGS - Montebello 1:3, San Vito - Opicina 0:8, Fortitudo -Olimpia 2:2, Čampi Elisi - San Sergio 2:2, Campanelle - Domio 0:6, Vesna -Zaule Rabuiese 1:5, Giarizzole - Mug-gesana 2:0, Breg - Portuale 0:9.
__________NAJMLAJŠI____________
GIARIZZOLE - PRIMORJE	0:0
PRIMORJE: Franza, Osi, Pahor, Zac-chigna, Puntar, Štolfa, Vodopivec (Husu), Trampuš, Savi, Sardoč, Kante.
Rezultat je povsem pravičen, saj so Prosečani fizični premoči gostov odgovorili z boljšo tehniko. Po izenačenem prvem polčasu so imeli gostje nekaj res dobrih priložnosti s Savijem, Sardočem in Vodopivcem, a niso imeli sreče. Dobra igra obeh ekip je trajala do konca tekme. Omenimo naj Dejana Štolfo, ki je prikazal zrelo igro in res dobro tehniko. (Š. M.)
Izidi 1. kola: CGS - Olimpia 5:6, Fortitudo - Don Bosco 0:0, Esperia - S. Andrea 1:3, S. Giovanni - Zaule Rabuiese 7:0, Campanelle - Montebello 0:1, Triestina - Portuale 3:2, Giarizzole -Primorje 0:0. POČIVAL: Breg.
_________ZAČETNIKI___________
PONZIANA - PRIMORJE	0:0
PRIMORJE: Ciacchi, Gherbassi, Husu, Sardoč, Guštin, Trampuš, Rebula, Emili, Aldo Pahor, Kuk, Aleš Pahor.
Tekma je bila enostranska, saj so Tržačani napadali od začetka do konca tekme. Rdeče-rumeni niso nikoli ogrozili vratarja domačinov in so imeli tudi precej sreče. Tržačani so zadeli dve prečki in zamudili več priložnosti, predvsem v drugem delu tekme.
(M. Š.)
OPICINA - ZARJA ADRIAIMPEK 0:1
STRELEC: v 57. min. Tence
ZARJA: Plihan, Doljak, Maks Grgič, Posega, Pusini, Umek, Tence, D. Grgič, Jurinčič, Vremec, Danjel Grgič, Poropat, Granzotto, Glavina, Ražem.
Prva prvenstvena tekma je prinesla začetnikom Zarje Adriaimpex veliko zadoščenje, saj so kar v gosteh premagali enajsterico' Opicine. V najhujši vročini, saj se je tekma začela točno ob 12. uri, so zarjani pokazali dobro in hitro igro, ki je nasprotnika povsem zmedla. Odločilna za izid tekme je bila vsekakor borbenost naših igralcev, ki sploh niso dopustili, da bi se nasprotnik nevarno približal njihovemu golu. Omeniti je treba tudi lep zadetek Tenceja, po skupni akciji celotnega napada. (M. Ž.)
Izidi 1. kola: CGS - Esperia 3:0, Soncini - S. Giovanni 1:2, Fortitudo -Campanelle 1:0, SL Vivai Busa B -Chiarbola 0:4, Opicina - Zarja 0:1, Giarizzole - Muggesana 1:0, Ponziana -Primorje 0:0. POČIVAL: Breg.
NA GORIŠKEM
JUVENTINA EDILCASA - VALNA-TISONE
5:0 (3:0)
STRELCI: P. Gergolet (3), D. Gergo-let, Češčut.
JUVENTINA: Florenin, Devetak, Zanier, Lakovič, A. Florenin, Češčut, P. Gergolet, Pahor, Ferfolja, D. Gergolet, Zampar, Trampuš, D. Ferfolja, Am-brosi, Meniš.
Začetniška združena ekipa Juventi-ne Edilcasa je uspešno začela prvenstveno pot. S prepričljivim 5:0 so namreč igralci trenerja Evgena Ferfolje premagali Valnatisone in dokazali, da nadaljujejo uspešno pot iz lanskega leta, ko so se do zadnjega potegovali za osvojitev prvega mesta. Na nedeljskem srečanju v Sovodnjah so »juven-tinci« pokazali večjo tehnično in telesno pripravljenost, tako da so morali gostje dokaj hitro položiti orožje.
(M. P.)
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 250.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000,- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000,- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
23. septembra 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
H
zn
Trst
član italijanska zveza časopisnih založnikov FIEG
Uradno pojasnilo, zakaj ga že od 8. avgusta ni videti v javnosti
»Odsotnosti Gorbačova ni kriva
epidemija griže: je na oddihu«
MOSKVA Generalni tajnik KP SZ Mihail Gorbačov je na počitnicah in je zdrav. To je povedal med tiskovno konferenco o mednarodnopolitičnih problemih glasnik zunanjega ministrstva Boris Pjadišev. Čemu to pojasnilo? Ker se ni pobudnik perestrojke pojavil v javnosti že od 8. avgusta in ker tudi niso napovedali njegovega odhoda na oddih, kot je to običaj.
Med zahodnimi opazovalci je odsotnost Gorbačova sprožila najrazličnejše domneve: dobil je infarkt in je morda umrl, ima paralizo desnega dela obraza, boleha za hudo obliko griže, ki je zajela v epidemični obliki široka območja Sovjetske zveze, od skrajno vzhodnih pa do Urala in Ukrajine, le Estonske ne.
Podminister za zdravstvo Georgij Hljabič je v intervjuju za Trud pripi-
sal epidemijo pomanjkljivemu higien-sko-sanitarnemu nadzorstvu v mlečni industriji, točneje v pakiranju mleka in mlečnih izdelkov.
»Povsod na svetu uporabljajo avtomatizirane naprave,« je rekel podminister, »le pri nas so še v rabi zastarele metode polnjenja, tako da pijemo mleko z bakterijami!« Kaže, da so našli nič kolibo konfekcij z mlekom, ki je bilo okuženo z antibiotiki in celo s pesticidi, to je pripravki za zatiranje rastlinskih zajedavcev. Od začetka leta do konca julija so zaradi tega zaprli po Hljabičevem zatrdilu kar 622 mlečnih central in od tega 331 samo v Rusiji, a položaj se je v zadnjem času še poslabšal. Podminister krivi za to predvsem reorganizacijo kmetijskih resorjev, s katero so razna ministrstva zdru-
žili v eno samo »veleministrstvo«, ob tem pa odslovili 22.000 uslužbencev ter odpravili celo resor za sanitarne kontrole. Slednje opravljajo sedaj zdravniki, ki jih za to zadolži ministrstvo za zdravstvo, vendar pa jim po-gostoma dela težave birokracija, kot je dodal podminister.
Če na primer zdravnik ukaže zapreti mlečno centralo, mu ta sklep razveljavi posebna komisija ministrstva za industrijo. Hljabičev intervju je izzvenel mestoma kot kritika modernizaciji, ki jo je uvedel Gorbačov, od tod pa seveda vprašanja brez odgovorov, ki si jih zastavljajo še posebno v zahodnih diplomatskih krogih. Pjadišev je- vsekakor rekel, da bodo vprašanja dobila odgovore, brž ko se državnik vrne z oddiha.
Moje potovanje s Penny
Frank Scripps in psica Penny že sedem let srečno potujeta po Pennsylvanii, kar zelo spominja na Steinbecka	(Telefoto AP)
Kako je zrastel!
Fantič na sliki je - na očetovih ramenih - res visok za
svoje... mesece	(Telefoto AP)
Hašiš jim je zameglil pojme Pred sodnike šest vojakov SZ
MOSKVA — Lani je šest elitnih sovjetskih vojakov naskočilo pristajalno stezo letališča v Ufi (Sibirija) in poskusilo preusmeriti letalo. V spopadu s policijo je šesterica odprla ogenj, tako da se je poskus preusmeritve končal s smrtjo dveh potnikov in dveh policistov.
Kako to, da je skupina vojakov naskočila jumbo z zahtevo, naj jim pilot omogoči beg na Zahod? Uradni odgovor na to vprašanje naj bi se po pisanju lista Sovjetskaja Rossija našel v neposredni bližini vojašnice. Tam naj bi lahko razpolagali z enkratno rastlino samosevko, z indijsko konopljo.
Vsaj trije od šestih vojakov naj bi vneto kadili hašiš, kar naj bi jim »zameglilo pojme«. Prav »zaradi hašiša naj bi bili vsi iz sebe«, zato pa so si priskrbeli orožje in se z mitraljezom v roki podali na letališče. Hašiš naj bi jim tudi navdihnil cilj poleta, ki pa ni bil enak za vse. Nikolaj Macnev je hrepenel po Južni Afriki, kjer naj ne bi bilo »omejevanj pri uživanju življenja« (njemu je hašiš najbolj škodil), njegov kolega je hotel v Izrael, drugi pa so si izbrali različne zahodne države. Skupnega naj bi imeli le to, da bi se preživljali s prodajanjem vojaških tajnih načrtov, o katerih so bili dobro obveščeni.
Skupinici bo v kratkem sodilo vojaško sodišče, ki jim najbrž ne bo preveč naklonjeno, še posebno, ker je elitne vojake ugonobila stevardesa, ki je potrpežljivo počakala, da je enega zajel spanec...
Prepir na Lampedusi
AGRIGENTO — Kljub pravcatemu vaškemu uporu bodo danes v Agrigentu sodili štirim pretepačem, ki so si predsinočnjim na Lampedusi skočili v lase s skupinico letalskih kacje-tov. Turisti iz Pesara so si nekoliko predrzno sposodili soprogo enega izmed letalcev, moževi kolegi pa so užaljeni dami priskočili na pomoč. Vnel se je prepir, ki se je kar slabo končal za vročekrvne turiste in za mladega karabinjerja, ki mu je glavo krasila globoka rana.
V Genovi na delu lovci na brizgalke
GENOVA — Včeraj zjutraj so se bo Genovi pojavile osebe, ki so z gumijastimi rokavicami in škornji ter z dolgimi ščipalkami pobirale injekcijske brizgalke. Včeraj je bil namreč prvi delovni dan za člane posebnih skupin občinskih uslužbencev, ki jim je bil poverjen »lov na injekcijske brizgalke«. V Genovi je namreč najmanj 280 kritičnih mest, kjer se zbirajo drogirane!, ki puščajo za samo uporabljene brizgalke, kar predstavlja veliko nevarnost predvsem za otroke.
V Rimu aretirali tri atentatorje
RIM — Pred štirimi dnevi so v Rimu aretirali atentatorje na kolumbijskega veleposlanika na Madžarskem. Agenti Criminalpola so v sodelovanju z madžarsko policijo spravili za rešetke 33-letnega Carla Alberta Chicchiarellija, 32-let-nega Morena Startinija in 31-letno Susanno Normo Lazzati, vsi trije so argentinskega porekla in so sedaj italijanski državljani. Oba moška so aretirali na zakladnem ministrstvu, kjer sta zaposlena kot uradnika, Lazzatijevo pa na njenem domu v Ulici Fenoglio. Aretirani so sedaj v zaporu v pričakovanju, da se bo sodstvo izreklo o madžarski zahtevi za njihovo ekstradicijo.
Atentat so izvedli 13. januarja letos v Budimpešti, kjer so s petimi streli v obraz, grlo in noge hudo ranili kolumbijskega veleposlanika in bivšega pravosodnega ministra Enrigueja Pereja Gonzalesa. Še istega dne je odgovornost za atentat v Bogoti, kolumbijskem glavnem mestu, prevzela ekstremna levičarska grupacija Hernandez Bolero. Vsi aretirani so bili poznani predvsem zaradi svoje pripadnosti južnoameriškim levičarskim skupinam, ki so se zgledovale po kubanski poti v socializem.
Enrigue Perejo Gonzales je imel v Kolumbiji največ zaslug pri uveljavitvi ameriško-kolumbijskega sporazuma za boj proti proizvajalcem in prekupčevalcem kokaina. Eden izmed največjih uspehov omenjenega sporazuma pa je bila aretacija in ekstradicija v ZDA Hernandeza Bolera, prvovrstnega prekupčevalca z mamili, ki je tudi sam bil pripadnik levičarskih terorističnih skupin.
Operirali so Hirohita
TOKIO — Operacija 86-letne-ga japonskega cesarja Hirohita je včeraj trajala celi dve uri. V tokijsko bolnišnico so Hirohita prepeljali zaradi hudih prebavnih motenj; v stavbo pa ni smel noben novinar.
V 61 letih, odkar je Hirohito na prestolu, so ga včeraj prvič operirali, vse do konca druge svetovne vojne pa je veljal za nedotakljivo božanstvo.
Ekipo je vodil 57-letni proL Marioka, ki je pred televizijskimi zasloni priznal težo odgovornosti in je zato pred posegom obiskal šintoistični tempelj, kjer so mu menihi podarili amulet za obrambo proti zlim silam.
Senator Biden ob kandidaturo
Preplonkal tuj govor
NEW YORK - Po vsem sodeč so v sedanjem ameriškem predvolilnem golažu novinarji krepko poskrbeli, da ne primanjkuje ne popra in ne paprike. Najprej so ponudili popoprano ljubezensko zgodbo demokratskega kandidata Garyja Harta. Ker je sedaj ta »love story« že dovolj zbledela, so na muho vzeli senatorja Josepha Bidena, ki se je znašel v pravem križnem ognju, da lahko za vedno pozdravi svoje predsedniške ambicije. Seveda mu nihče ne očita skakanja čez plot, saj so vsi politiki po Hartovi »nezgodi« preko noči postali nadvse krepostni. Bi-denov »greh« je za ameriške razmere precej nevarnejši od Harto-vega, saj je značilen za večino ameriških politikov.
Demokratski reflektant za predsedniškega kandidata je namreč v nekem svojem govoru uporabil, ne. da bi spremenil niti vejico, misli, ki jih je že izrekel britanski laburistični voditelj Kinnock. Biden je , šel tako daleč, da je preplonkal celo politično nepomembne Kinnockove misli. Novinarji so seveda takoj vzeli v pretres vse Bidenove govore in v njih odkrili precej tujega zelja, še več, senzacionalizma željni novinarji so odkrili, da je Biden celo v študentskih letih rad preplonkal kako tujo nalogo.
Sposojevanje tujih misli pa je med ameriškimi politiki ob pomanjkanju izvirnosti precej priljubljen šport. Celo znani citat pokojnega predsednika Kennedyja: »Ne vprašujte se, kaj vam lahko država nudi, raje se vprašajte, kaj lahko nudite državi!«, je le pogret plagiat Warrena Hardinga iz leta 1916. Ta je namreč misel ukrade Russellu Briggsu, ki jo je izrekel leta 1904. Globokoumni citat pa prav tako ni zrasel na Briggsovem zelniku, saj ga je prvič navedel Wendell Holmes v daljnem letu 1884. Takih pogretih plagiatov v ameriški politični praksi torej kar mrgoli.
Nič čudnega, da se marsikateremu ameriškemu politiku sedaj tresejo hlače. Kreposten lahko tudi postaneš, če se strogo držiš šeste in devete božje zapovedi in v sebi zatreš mesene apetite, da pa bi preko noči nadoknadil intelektualno plitvino, je vsekakor prehudo. Bržkone bo sedaj ameriški predvolilni golaž še bolj začinjen, saj bodo politiki v strahu pred neizvirnostjo brskali po svojem domačem zelniku, da bodo sedaj bistroumnosti kar deževale na veliko veselje bulvarskega tiska.
HODOPOTEC
riše Ivo Antič
št. 5
VOTEL
hotel