gGP"" Natisov 15.000. izhaja vsaki in % dnevom nedelje. a velja za Av-za celo & krone, za pol in I Itia razmerno; Semcijo slane za rfJelD o kron. za teriko pa 6 kron; fgtfO inozemslvo se klini niročnino z ožini na visokost postil. Naročnino je pla-giprej Posamezne se prodajajo po 6 vin. triXrn in uprav-■jio s,- nahajala v jiu. gledališko po-jjiniiit' *lfv 3 Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo si ran K o4, za Vi strani K 82, za «/♦ strani K 16, za '/, strani K H, za >;'„ strani K 4, za '/S2 si rani K 2, za '/,, strani K t. — Vri več-kralnem oznunilu se ofn:i orimPIW znijifl 2 Rev. 39. V Ptuju v nedeljo dne 29. septembra 1907. Vin. letnik. Kmet nastopa . . . (Nadaljevanje). ZapoBl. Peschka je govoril Ba kmetskem m t Gradca vojvoda kočevski, državni poala-knez Auersperg približno sledeče : Med burnim odobravanjem je razglašal pomen proste zveze agraričnih poslancev v državnem zboru. p zieza ima večino poslancev za seboj in je tedaj upati, da se bode postavodaja odslej bolj na Imele ozirala. Ta zveza ima program, ki ga je iz-kmetijska centrala (in ki je tudi program ierčeve< stranke, o. u.). Najvažnejša in naj-jSa vprašanja so zdaj: starostna k m e-jska preskrba, odpravljenje škandaloznega omanjkanja vagonov, omejitev slabih kartelov in boj proti odpiranju Glede avstro-ogrske pogodbe je naglaSal go-ik potrebo, da se pogodba reži postavnim po-ia ne več s § 14. Ali mudi se nam ne s to iodbo ; kajti sedanja madžaronska politika ni no-zagotovilo, da bi se pogodba tudi držala. zahtevamo glede pogodbe popolno gospo-k o 1 o č i t e v od Ogrske na podlagi trgo-iske pogodbe, nadalje ločitev avstro-ogrske banke, nočejo več Madžarom z avstrijskim . denarjem delati. Končno zahtevajo tudi kmetje ločitev (colninskih dohodkov. Po tej poti bode korakala zveza pgrarcev v državnem zboru in zato se tudi noče jtmešavati v politično meSetarenje glede ministrov. (Vreči se namerava od gotove strani sedanjega po-j|edelskega ministra. Kmetje so s tem ministrom (docela zadovoljni. V času, ko se je skušalo vtihotapili na Avstrijsko argentinsko meso je pokazal mi-jaster, da ima kmetsko srce. Ravno tako je uredil JTelerinerno vprašanje itd. Zato hočejo kmetje mi-(nistru zvesti ostati. Roko proč od tega, kar je na-šega! Roko proč od naše grude! Roko proč od !naSega ministra I Govornik je priporočal e d i n-stvo med kmeti in pokazal na socialiste ki so le s svojim združenjem tako lepe uspehe dosegli. (Kmetje morajo v brezštevilni množini na cesti pokazati, da so edini; stati morajo za svojimi poslanci odločno svoje zahteve. Pri minute dolgo »prej; trajajočem odobravanju je končal knez svoje [tajanje. J kor poslanca Peechka se je predsednik ■ knezu Auerspergn za lepi govor zahvalil. Bil je potem hesedo voditelja avstrijskega ■rednega kmetijstva, nenmornemn našemu A. pitschu vitezu H o h e n b 1 u m. Ko ta sivolasi starček, ki ima danes večji or ministri in za katerem stoji vse jiko misleče kmetijstvo, na govorniški oder, elo je ..avdnšeno ploskanje po dvorani. je vitez Hohenblnm krasni govor, kate-naj posnamemo Bledeče poglavitne točke : Doslej ni kmet ničesar veljal, temveč bil je le iiasramovanje za druge stanove. Ali to se je pri-čelo predrugačiti. Kmet se danes zaveda, da je (hrbtenica države in združil se je s svojimi sotrpini s prepričanjem, da drži kmet k kmetu brez razlike narodnosti. Leta dolgo je kmet z deficitom (delal, leta ni pri svojemu delu niti vinarja zaslužil. (V poljedelskem ministerstvu so sedeli najbolj ne-jzmožni ljudje, ki se zato niti brigali niso, ki niti (trave 3d vola razločiti niso znali. Zdaj se je to spremenilo. Sedanji poljedelski minister se ne sramuje povedati, da je sam agrarec. Preje je Slo vse nazaj, vse rakovo pot. Plodovi kmetijstva (to padali v ceni, medtem ko so cene vseh drugih potrebščin visoko narasle. Dokazal je to na raznih primerah. Kmet ne bode reč tako neumen, da bi na svoje troske prebivalstvo z mlekom in mesom preskrbel. Glede avstro-ogrske pogodbe je govornik sledeče izjavil: P o-;odba se ne bode uresničila, brez da bi e uresničile glavne kmetijske zahteve. zmirftj) napr. DuniJ-| . late oJ i' panja..] iRtao-entov «8 | ni k' 71 uči- 643- DO To izjavimo s polno odgovornostjo in vsaki kmetijski poslanec, ki bi vkljub temu za tako pogodbo glasoval, je izdajalec svojih volilcev. Le na podlagi kmetijskega programa, — to se pravi. potom gospodarske ločitve Ogrske in Avstrije, potom razdelitve avstro-ogrske banke in colninskih dohodkov — je pogodba mogoča. Čas pride, kose bode vlada morala ozirati na kmetske zahteve. Treba bode pa tudi delovati na to, da se odpravijo dolgovi na kmetskih posestvih, da se preosnovi davke in da se prične boj proti zidanju vodnih cest. Železnice nimajo vagone in za te je treba skrbeti, potem še le za vodne ceste. Cas prihaja, da se uresničijo kmetijske organizacije. Kmet se mora kot kmet čutiti in v tem leži bodočnost Avstrije. (Viharno dolgo odobravanje). Ta govor je napravil velikanski vtis. Vidilo se je, da so tisoči zbrani kmetje čutili, kako prihaja novi čas, ki mora tudi kmetu pravico prinesti. Pod tem vtisom je predlagal g. M a 1-d e g h e m dvoje resolucij. Prva rezolucija se glasi tako-le: • Današnji kmetski zbor vzame poročilo poslanca Peschka 6 nemSki kmetijski stranki in poslanca kneza Auerspcrga o prosti zvezi agrarcev s zadovoljstvom n,i znanje, vjbor pozdravlja združenje 271 poslancev raznih dežel, narodov in političnih strank v svrho zastopanja .kmetijskih interesov in želi tej zvezi veliko uspehov. Zbor pričakuje od. te zveze, da bode zasledovala zahteve glavnega kmetijskega programa. Zlasti pa pričakuje zbor, da ne bode noben član agrarne zveze glasoval za pogodbo z Ogrsko, ki bi ne obsegala: 1. gospodarsko ločitev od Ogrske in ureditev naSih razmer na podlagi trgovske pogodbe, 2. razdelitev avstro-ogrske banke in 3. razdelitev eolninskih dohodkov z ozi-rom na resnične uvozne razmere obeh državnih polovic >. Druga rezolucija pa se glasi tako-le: • (iraški kmetski zbor izraža gospodu poljedelskemu ministru grofu Auerspergu za njegovo pametno in energično delovanje v prid kmetijstva in gospodarstva, popolno zaupanje in priznanje. Kmetski zbor pričakuje, da ne postane mesto poljedelskega ministra kramarsko blago v dobiček te ali one politične stranke, kajti razvoj in interesi avstrijskega kmetijstva zahtevajo, da pride vendar že nekaj stalnega v poljedelsko ministerstvo«. Obe rezoluciji je sprejel kmetski zbor ednoglasno in ob velikem navdušenju. Poljedelskemu ministru »e je odposlalo poleg tega brzojavko s pozdravom. (Naprej prihodnjič)._____________________ Politični pregled. Državni proračun za leto 1907 kaže sledeče dohodke: direktni davki 497,993.270 K indirektni , 471,698.090 , monopoli, regalije 284,781.200 „ državna podjetja 877,867.038 „ drugi dohodki 140,249.215 . Skupno 2.072.588.813 K Torej znašajo dohodki državnega proračuna čez 2.072 milijonov kron. Direktni davki so narasli od 1. 1906 za več kot 13'/i milijonov. Državni izdatki znašajo skupno 2.071,679.906 K. Torej ostane preostanka za 890.907 K. Štajerski deželni zbor. 19. sept, so predložili poslanci razne predloge glede podpor po ujmih prizadetim kmetom. Govorilo se je v prvi vrsti o tako hudo prizadetih kmetih v ptujskem in ormužkem okraju. Posl. Wagner je zahteval obvezno zavarovanje proti toči.skozi deželo. Posl. Krenn je govoril glede podpor za po njmih prizadete v radgonskem okraju, posl. Jnr-tela glede onih v rogaškem okraju. Razne manjše predloge se je tudi vložilo. Upati je, da bode deželni zbor kmetom kmalu pomagal. — 20. sept. bo je predložilo zbornici m. dr. poročilo glede porabe investicijskega kredita v znesku 1,150.000 K, poročilo glede dovolitve nadalj-nega kredita za kopelj Rogaška Slatina, nadalje poročilo o nspehu preiskave glede mestne aprave v Ptuju (o katerem govorimo v „Stajerskih novicah"). — Posl. Bruger je govoril o predlogu glede varstva bregov ob Mari. — Posl. Ploj je vtemeljeval predlog za znižanje cen bakrenega vitrijola. — Posl. j?urat je poročal o predru-gačbi deželne rudniške šole v Ljubnu. itd. — 23. sept. je predložil odbor postavni načrt glede varstva koristne ptice. — Posl. Kern je vtemeljeval svoj predlog glede varstva bregov Mure pri Cmureku. Danes je 11 mlinov ob Muri skoraj pogina izročeno, ker ne morejo dovolj vod© dobiti. Predlog je šel v odsek. — Posl. Krenn je govoril o svojem predlogu glede reguliranja potokov v radgonskem okraju. Tudi ta predlog se je izročil odseka. — Posl. Jartela je zahteval nadaljevanje regulacije Pesnice. — Potem se je sprejelo predlog glede predrngačbe postave u vodnem pravu. — 24. septembra se je vršila v deželnem zboru velika razprava 0 železnici Maribor-Wies. Za železnico se je zavzemal zlasti posl. Wastian. Posl. Wastian Stieger in tovariši so predlagali, naj se dovoli 1 milijon kron za to železnico. Ktroški deželni zbor. 19. sept. je vložila vlada predlog glede varstva za kmetijstvo koristne ptice. Odsekom se je izročilo razne predloge, tako poročilo o stanju kmetijskih operacij v deželi ob konca 1. 1905 in 1906, poročilo o deželnemu prispevka za knltiviranje t. zv. „t*ngermoora", itd. — Posl. Pirker je vtemeljeval predlog posl. AVinklerja in tovarišev. Ta predlog zahteva, da povrne deželni odbor del nžitniaskega davka tistim osebam, ki so kmetje in dajejo poslom kot ,,trunk" mošta. Predlog se je izročil kmetijskemu odseku. Nadalje se je govorilo o preosnovi postave glede doklade na lov. Predlog se je izročil finančnemu odseka. — 10. sept. je vložil deželni odbor razne predloge glede obrtnega in kmetijskega napredno-izobraževalnega poduka v 11. 1906 in 1906, o kmetijskem šolstvu in zadružništvu r 11. 1905 in 1906 itd. — Posl. Honlinger j» potem poročal o ustanovitvi deželnega kulturnega sveta za Koroško. Ta svet bi imel svoj sedež v Celovcu in bi obstal iz predsednika, deželnih kulturnih poročevalcev, 1 člana deželnega odbora, dveh po poljedelskem ministerstvu imenovanih članov, dveh po dež. odbora imenovanih kmetovalcev, 12 članov stalnega odseka, iz načelnikov okrajnih kmetijskih zvez in is odposlancev okrajnih odborov. To poročilo se je izročilo odsekem. Deželni odbor je vložil tudi še izpopolnilue postave glede deželnih kmetijskih postav itd. — 23. sept. je bilo važno poročilo posl. Honlinger glede varstva planin in pospeševanje planinskega gospodarstva. Postava, ki se je izročila v presojevanje odseka, ima v prvi vrsti namen, varovati in zboljšati današnjo planinsko gospodarstvo. — 24. sept. je predlagal post. Kirchmayer ureditev potoka v Steindorfo. Odsekom se je izročilo razne predloge (glede dovolitve zneskov, ki se jih je poraibilo za cep-Ijejne-vinske trte in za bakreni vitrijol v obči-' nah Globasnice in Žitaravas vil. 1905 in 1906 ; glede dovolitve kredita za pospeševanje vinogradništva v 1. 1908.) itd. — Posl. Steinwsnder je poročal o računskih zaključkih deželnega šolskega sklada. Razvil se je razgovor glede kazni za zamudo šole. Nekateri govorniki so omenili, da je pomanjkanje poslov vzrok šolskih zamnd. Posl. Lemisch je dejal^da je pravica ljudstva, da zahteva poljske počitnice v jeseni in spomladi. Koroški deželni proračun za 1907 zahteva v potrebščinah 5,077.456 K, to je za 881.000 K več kakor 1. 1906. Pokritje znaša 4,914 578 K, torej je primanjkljaja za blizo 160.000 K. Zato se bode črtalo svoto za zgradbo meščanske šole v Celovcu v znesku 180.000 K in pride proračun na ta način do preostanka 10 524 K. — Za leto 1908 znašajo potrebščine 4,788.801 K, torej za 288.655 K manj kot prejšno leto. Pokritje je toliko manjše, da pride proračun do primanjklaja v znesku 467.397 K. Glavne točke tega proračuna so : Deželno zastopstvo 47.645 E, uprava 224.140 K, javno varstvo in vojaški izdatki 98.834, javne zgradbe 631.496 K, izobraževalni nameni 2,411.353 K, poljedelstvo 267.494 K, zdravstveni in dobrodelni nameni 1,058 642 K. Klerikalni kmetski zbor. Da bi škodovali naprednemu zboru kmetov v Gradcu, sklicali bo črnuhi isti dan svoj .kmetski zbor' v Anssee. Prišlo je celih 40 kmetov iz okolice; vsi drugi udeleženci so bili farji in frakarji. Prvi je govoril „rešitelj koroškega kmetijstva" kaplan W a 1 c h e r. Rekel je m. dr.: Ljudje na Koroškem pravijo, daservitutinisoveč moderni, da se jih mora odstraniti. Moje prepričanje je, da se mora delovati za ostranjenje 8ervitatov"... Čudni „rešitelj" kmetov, ta do-brorejeni kaplan Walcher! Za kaplanom je prišel župnik Bauchinger (po slovensko: trebu-har), ki je kmete prav pošteno oštel. M. d. je dejal: ako dobi kmet denar v roko, ve toliko potov, da se ga iznebi, da kmalu nima več denarja itd. Posl. Grafenauer je rekel, da imajo take nazore le veleposestniki. Torej gredo k 1 e-rikalci z veleposestniki po eni poti! Končno so se črnuhi sprli in ta »kmetski zbor" je bil zaključen. 0 Oficirjih. Po zadnji statistiki imamo v Avstriji sledeče oficirje : v službi v penziji feldmaršal-lajtnant . . 12 29 generalne majore . . 72 170 oberste......110 557^ majore......391 416 stotnike (hanptman) 2.570_________3.130 Skupno 3.055 4 311 Ti gospodje koštajo peneze 1 Zanimivo je, da je penzijoniranih oficirjev za 1.356 več nego aktivnih. Malo počasneje bi se gospode že lahko penzijoniralo... Kloštri v Belgiji. Belgija je, kakor znano, še vedno v klerikalnih rokeh. Ni čuda, da se naseljujejo tam vse mogoči menihi in nune. Glasom uradnih poizvedb obsega Belgija danes 2.474 kloštrov z 37.905 menihi in nunami. Belgija ima v celem le 2.623 občin in pride torej skoraj na vsako občino 1 klošter. Leta 1846 je bilo v Belgiji samo 779 kloštrov. Kloštri so narasli za 300%, medtem ko je prebivalstvo le za 54"/« naraslo. Ti menihi delajo velikansko konkurenco ravno tako delavcem kakor kmetom iu obrtnikom in ne plačujejo nobenih davkov. čudno je, da more belgijsko ljudstvo preživeti toliko — črnih trotov. Dopisi. : Dobje pri Planini. Srečno Dob je! Za poldrag tisoč duš boš imelo dve poaojilnicj, ker je župnjk Vnrkelc ustanovil še ssvojo.;Toje »toril samo iz kljubosti in hudobnosti; Oo-^sedaj'je grizel le nekatere ljudi, svojo posojilnico pa je zatrosil nemir med celo faro. Do sedaj bo ga ljudje črteli, črez par let pa ga bodo v zemljo preklinjali, če bi ne bilo treba posojenega de- — 2 — narja nikoli vrniti, potem bi bila še ena posojilnica za Dobjane velika dobrota, sedaj pa bo za nje prokletstvo in poguba. Tukaj so ravno župnikovi podrepniki najbolj potrebni denarja, alttgbpj^fflnimji ki jimnbodo-'^aipafotea1. Vzeti je lahko, ali vrniti je joj, če ni druzega kakor sam dolg. Misijonar je rekel letos s prižnice, naj sosed ne bo soseda za poroka in za novo farško posojilnica je čisto prav povedal. — Ta posojilnica pa tudi ni vredna nobenega zaupanja, ker ga ni vreden tisti, ki jo je ustanovil. Župnik Vurkelc je šiloma izprešal iz siromašnih Dobjanov okoli 3000 K, ki so zginile kakor kafra. Pri občinski koči je naredil do sedaj 1600 K škode. Ko se je pred 4 leti dajala ta koča v najem, je tukajšni trgovec obljubil 400 K na leto, ali župnik se je bal, da bi ne šla krama-rija njegove Malike fač in zato je pogodba za-branil. Po časnikih se je bahal, da opravlja občinske pisarijo zastonj iz dobrote do ljudi. Potem si je pa računil 36 K za vsako četrt leta. Župnikovi podrepniki so nadnčitelja tožili, da po zimi, če je malo otrok, vse skupaj dene in jih v enem rezredu poučuje. Na to pa je prišel ukaz, da se mora, če je tudi v vsaki solile eden otrok, celi dan za njega kuriti. Zato pa mora obMna na leto 60 K za drva več plačati. Župnik Vurkelc, Tomaž Pintar in Gračner Jože so bili najbolj proti temu, da bi se nadučitelju stanovanje razširilo, ker so si mislili, da so najbolj pametni. S tem so pa naredili občini škode nad 180 K, ker tudi trda buča ne more skozi zid. če se je sedaj vse tako lahko naredilo, zakaj pa pred pol letom ne? Tako je žnpnik Vnrkelc s svojimi podrepniki izprešel iz teh ubogih Dobjanov v par letih okoli 6 tisoč kron čiBto po nepotrebnem. Ta Bem pa niBO prištete njegove večne fehtarije za svoj žep. Ali je taka pijavka prijatelj ljudstva? Neki na smrt bolni ženi je izprešal nekaj nad 80 gold, in bi jih bil poba-aal v svojo mavho, ko bi mu jih ne bila sod-nija iztrgala in dala revnim dedičem. Nekemu rudarju je hotel požreti 500 gold, dedščine, delal je napačna uradna poročila, samo da bi ljudi oškodoval. Koliko nepotrebnih stroškov pa so morali ljudje zaradi njftga že pri sodniji plačati. Na Kranjskem so duhovniki ustanovili vse polno konzumov in do sedaj' so skoro vsi pocrkali, kmetje pa so morali zaraditega zeti v roke be-raško palico. V Laškem je kaplan Gorišek oškodoval ljudi za 63 tisoč kron iu ravno tako so duhovniki onesrečili ljudi v Vitanju, Rečici, Les-koven itd. in tako se bo zgodilu tudi v Dobjem s farško posojilnico. Ta posojilnica spada pod kranjsko zadružno zvezo in ta zveza ima take ljudi za pregledovalce računov, od katerih so nekateri že sedeli po več tednov v luknji. Zato pa Dobjani dobro premislite, komu bodete zaupali svoj denar, za poroka pa naj ne gre nihče k farški posojilnici, ker ga zadene gotova nesreča. Kar se naredi brez potrebe, to tudi ne more obstati. Pri občinskih volitvah pa poženite tiste pijavke, ki vam sesajo vaš krvavo zasluženi denar in tako slabo gospodarijo. Devica Marija v Puščavi. Vrli naš ..Štajerc'•'! Vroče solne« letošnih pasjih dneh je tudi tukaj našim nasprotnikom zmešalo njihove slamnate možgane. Ti ljudje so popolnoma nedolžni in „sveti" ter se ljubijo le „sami med seboj", vse drago pa sovražijo. Brsgi ,Štajerc", ko prideš sem na našo pošto, romati moraš po celej vasi okoli, čitajo te tvoji sovražniki skrivaj, tako da te naposled naročnik v pesti ne dobi. Tako se dela pri nas s tnjo lastnino. Neki „trezen" kmet je zaukazal iz krčme bacniti enega delavca zaradi „Štajerca" ker baje črez duhovnike šinfa. Kmet je tako strasten klerikalec ter tako pobožen, da celo leto cerkve od znotraj ne vidi, pač pa vsak dan krčmo. Zopet drugemu delavcu (z imenom Franc Rutar) je pred kratkem neki „žnidar" v krčmi obč. rihtarja iz „svete" jeze zažgal „Šta-jerca". (Aleks Paulec to zamore pričati). Kaj poreče k temu slučaja uredništvo ? (To, kar je žnidar učinil, je seveda falotstvo. Pomenih se bodemo o zadevi še naprej! Ur.) Dotični naročnik J9 do skrajnosti razburjen, ter prosi uredništvo, da bi žnidarja prijelo za doJg**n«8sa,,ter m u po kaz alo, da i velja tu d i za,, ž n i da rske ksel e " postava, čeravno stanujejo pri obč. rihtarjn. Ali je to versko? Ali vas tako uči naš miroljubni g. žnpnik, ki so skozinskoz dober dušni pastir ? Fej vas bodi prvaki! Celo župnik in njegova žlahta čita „Štajerca", vkljub temu pa šed dob niso mešali politike v svete nauke m Izveličarja. Zadna gorska bajtica jim ni pregnk Revne bolnike radi obiskujejo ter jih celo sfc narji podpirajo, ako ravno so sami iz fe?Df| hmo pr ima naš i Op u cerkvene grdo rar Sv. M ti pr: bili zavz nasproti ime za koga za nam na je rekel li jo sa ikušalo ki z laž odtegne od učit bodemo Iz proRim [žene ki cd vrstic s prednja nohami vimi ve nemški kar se »sedori vrstic c Kovač leetnici j»UgDi stanu. Tak je pravi namestnik RristU8dP,:tll^(«*IB0<>Pr dušnih pastirjev je malo, takih tudi „Ši šinfal ne bo. Kaj ne dragi naš „Štajeic čast gre takemu duhovniku? (Gotovo! Tol bilo vedno naše geslo!) Torej vi panalavisti, oi nehajte kmalo z gonjo proti našemu ..Štajerci-, ker drugače bomo izročili prav zanimive atviš javnosti, kakor n. pr. od nekdajnega Dolinui dr. Glaserja, katerega je žena svoj čaa zapustik ter jo popihala gor na Koroško. Hm, to smrdi Toraj bolj previdno, ker napredek je na nai strani, dani se, solnce je prišlo izza temnih gn na jasno nebo, ter prišel bo vroči dan za m Mi pa zakličemo : Bog daj, da bi g. župniki dolga leta pasli nas grešne ovčice, ti, dragi na „Štajerc" pa bičaj prav odločno prvake, tervaj čaj slabe duhovnike na pravo pot... Št. Jakob V Slov. gor. Dobili smo sleM uradni popravek: V smislu § 19. tisk. zak.nt teva podpisani žapni urad, da sprejmete sleds! popravek z ozirom na Vaše poročilo ,St. Jaki slov. gor." v štev. 37 Vašega lista z dne li septembra t. 1. : Ni res, da „naš krčmar,..! prilepa pod žapnikovo komando.....letanj za ples na cerkveni zid", res pa je, da žnpniu nihče ni vprašal, in da župnik tudi ni ved nič o tem, ker na tej strani cerkve, ob kin hodi žnpnik v cerkev, ni bilo priljepljenega nobenega letaka. — Žapni urad sv. Jakob v,Star.] gor. dne 18. sept. 1907. Ivan Kapler žnpnik Sv. Jakob V Slov. gor. Naš kaplan Rabnnkj še vedno „jaga" po župniji, seveda nmanij kakor da bi nosil „behole" a ko ravno smo 51 zadnjič* od nog do glave „požajfali". Nam n sicer to nikakor čudno ne dozdeva, ker vemo, da zahaja pogosto k čevljarju Kapinovem Han-zeju, kateremu pomaga bržkone kopita nabijati in drete vošiti, da bi nadomestil odišlega čevljarskega. pomočnika. (To delo bi bilo za Raba-| zeka vsekakor bolj koristno nego čečkarjenje r| časnike. Opomba stavčeva). Ker pa jima čevljarska obrt baje premalo šteje, pripravlja palček Rabnzek svojega mojstra za „kopitanty univerzo". Tudi dragi Rabuzekov agent, tisti penzionirani študent Žmarčov Pep, že menda uhe vleče, da bi mu kaj povedali. Pa škoda as črnilo in papir, da bi o njem pisali. Kratko bodemo samo omenili, da se obnaša, kakor ieob> našajo navadno ljudi, katerim delo smrdi, potepanje pa diši. Denarček se pa že dobi, akoravnej tudi na razne načine... Tudi stem , starim otrokom", kakor si ga predragi „ Štajerc' že tudi Ti nazival, ima naš Rabazek Jaka veliko opravka, posebno pa tedaj, kadar kujeta dopise za ,Našo Moč". — Pregovor ne- laže, ko pravi: Gliba vkup štriha ! — Predragi „Štajerc"! To ti ja tista trojica, ki dela pri nas nemir, katera pa se bode kmalo raztepla. Penzioniranega štndent* pognali bodemo v kratkem k vojakom pokoro delati, z palčekom Rabuzekom pa bodemo naredili tako, kakor si nam, predragi .Stajerc', zadnjič svetoval. Vrnil se bode v župnijo spet stari mir in tudi biki, katere je v zadnji številki .Naše Moči" tudi napadel, nam hodo hvaležni, da ne bodo več vidli Rabnzeka po dola „špacirati". — Ja — hu — huje! Sv. Barbara v Halozah. Slavno uredništvo! Ne morem Vam zamolčati, kako deluje naš g. župnik Vogrin proti faranom vsacega mišljenj«. Prijazen je kakor mačka mleku, ali v svojem poklicu ima čudne navade. Cerkvena oblatila od bv. Barbare in podružnice sv. Ane prodaja za slepo ceno. Ali kadar pa pride, da bi at omislilo kaj novega, pa pravi: farani, pomagajte, bo Bog tudi Vam pomagal! Mi farani pa vprašamo g. Vogrina: Zakaj pa Vaš prednik ni hotel oblačil prodati, ko je znal vendar dobro njih vrednost ceniti? Ali mislite, da mi farani ne vemo, po čem diši to delovanje ? Zakaj ate rekli, g. žnpnik, cerkvenemu ključarju, ko Vat je v neki besedi zavrnil, da ste sedaj Vi žnpnik in da nima on nič govoriti, ker bo dnevi nje-govei krjučareke službe že davno potekli? Ali, župnik, zapomnite si, da bodemo mi farani delovali z združenimi močmi, da se Tam pernti postrižejo. Mi nismo zavoljo Vas tukaj, paš pa Vi za nas! Glede organista 'in mežnarja poro- to tak. pečnik je biva v Bili ] Hadirji da ti j hotela isto, c N ta 1 stavi k pred ti lan talil tudi ts rije tel prostor terim opravit C, če ponuja blizo c jedli o Vi pa pomni' Iz kaplan še pra pitali vgašal: vštalir .iegna med s boljše reto p Ne bo v Cele ,iivijc ,počai še Šrr. linček vštric brez bati 1 ,šir! io8ih-ašega ?grda. z de-vnega: taklb ijerc" p prihodnjič, da svet izve, kakšne namene i župnik s farani! Dr. Vseznalec. p. ur. Medtem se je vrSila tudi volitev [{ga ključarja in se je pri teran tako ;j mnalo, kakor že dolgo ne. Poročali bo- |1h prihodnjič! I$». Janž dP. p. Dragi ,,Štajerc"! Moramo srca", stvari larja, ■stila, mrdi. naši i gora vas. ik še nam r vra- edeči zah-edeči akob ■ 15. 3take pnika redel kteri no-Slov. pnik. inzek azan > g* a se emo, Han-Dijati čev-;abn-je v čev- pal-;rsko tisti enda a za d bo-eob-pote-avno otro-tndi ivka, Našo 31iha i je , pa eiita koro na-irc", spet šte-hva-doln tvo! 5.g. >nja. Djem ačila daja i se )ma-,rani dnik obro irani ste Vas pnik nje-Ali,' de-iruti pa >oro- i,a .pritožiti, kakšni so naši klerikalci. Vsi smo -° j«^«1'™^ za nTe(^enJe nemške šole, ali naši i, od- fcrotoib' B(> lagali- Zlasti eden je, katerega Ait danes izpustimo, ki je lagal, da smo ]p a podpis silili. To ni res! Le en slučaj i naj ta lažnik pove ! Diugi nasprotnik zopet 'rekel, da kdor hoče imeti nemško šolo, naj j;'o tam postavi. S takimi bedarijami se je l!alo ljudje izneveriti. Sram vas bodi, črnnhi, litimi ljudstvu potrebno znanje nemščine agnns. Vemo, da se širi največ hujskanje učiteljev ia posameznikov. Ali odgovorili Ijtmo tudi mi — klin s klinom! Napredjaki. IzSmartna pri Velikovcu. Dragi „Stajerc% tam privoli mi malo prostora za te zagri- lt klerikalce. Mislim da še celo nihče ni opi- Hod tega črnega gnezda. Vsak bralec teh Hie li lahko misli, da je življenje dteh „na- I fcjnkov" v vasi med takimi bogatimi čr- I luni, enako, kakor ono ovce med zgrablji- I i volkovi. Ker je naprednjak Terpečnik bolj I liki kakor slov. in sicer trden kakor skala I IM tiči pravice; to je pa tem klerikalnim I tdon sol v očesih. Omeniti moram nekaj I Še od cerk. klnčarja v Št. Štefana, p. d. i nč t Rutah, kateri je na 18. t. m. nad po- I ta'co Terpečnik izlival žveplo iz ust in tako I ignal svojo sveto jezo. (Šlo se je zavoljo I js nprilaza" v njegovemu pašniku). Ker se I Mi. Terpečnik ne uda njegovi volji, ga je bko razburilo, da je rekel posestnici Ter- kik: „Beračiča, nisi imela toliko masti, ko tira tvoja krava v nevarnosti, da bi si mogla ili pomagati, si prišla k meni po d jo !" — isjs, saj bi ne prišla, ko bi poprej vedla da I Ili je to zdravilo tako na srcu zrastlo ; pa je I kil plačati, ali nisi vzel denarja ; menda I l, da v prepiru Iažej se stem pobahaš. Res I ti ključar Kovač nam naprednjakom pred- I li kakor turški sultan. Kar se sam ni upal I to posestnico izvršiti, nahujskal je svojega I talina, da naj kamenje v njo meče, kar je I i ta smrkolin storil. Če hočem vse svinja- I i teh černuhov pojasniti potrebujem preveč I Ron. Omenil bi še rad drugega soseda, s ka- I n je imel posestnik Rebernik pri sodniji I liti, radi neke poti, katero je pokosil; gosp. I fcje bila pot tvoja, zakaj si 20 K popred I Ijal? In tretji klerikalec gosp. L. stanujoč »OJrkve Smartna, kaj Vas briga kaj bojo \ (otroci Terpečnika? On jih bo zredil sam ^Ji ste poslali svoje v kloštcr. To si za- inito; večkaj, če bo treba, prihodnjič. Vseved ež. b rožne doline. Glej, gladovne prvaške intake, kako bi se radi že zdaj, ko jih se rak duhovniške hiše drži, z mastnimi farami i in na vrh še njihno hojskarsko ,žejoa j ali! Najrajši bi se vsi vknp v Borovljah ilirtli, ko bi jim gospod župnik štacijon z tp prepustil... Kdo ve, ali je selškemu gnanemu" Janezu že tako ,vroče* postalo i sneženimi gorami, da bi si tudi r nižje, e želel ? ... Kaj pa podljubelski ,pro- Ib' k temu rečejo ? Ali imajo tndi misel, Liki .brliner" morebiti tja gor v sv. Marga- m pienesiti in gosp. Sercerja prepoditi ? ... |boš!Take gospode, ki zapete ovce na „štrikn" Celorec vlečejo, da bi tam namesto ,heil* le pjo' klicali in katerim je zavoljo njihne |tono8ti' vlak pred nosom odkuril, bi jih jomarječani ne „pobaeali"... Prvaški „pete- i' le potroštajte se z vašimi nevošljivimi i in ne mislite, da vam bodemo pustili jinjave grebene" v nebo zrasti... I i, Rpžne doline. Iz „luf tbalkona" Glinskega „grosgloknerja"se nam Ječe telegrafira: Šparkartni ati na so menda po kakem sedajnem prvaškem thakelnu* zvohali, da bodo Glinjčani še ijpotop" doživeli, taki, kakoršnega hašpijovi indijanerji na otoku G. — Menda so precej „rubelnov" za tisto čudno »luknjo", ki „rujave" solze požira, — špendirali, da bi prvaštvo čisto v grufld ne prišlo. Tako je..edem drugemH, drugi tretjemu in meni p*:gnevejBalsddft> pravil... ' . iJimv ils oirlal Iz spodnih Borovlj. Šimen ,Gros", ti si nas tedaj, ko je slavni „Mir" z našim protestom imel opraviti, pod nos dregnil, rekoč: „Tako vas more mazati!" — Mi te pa zdaj vprašamo: „Ali si kaj bral v „Štajercu" o tebi in tvojih somiSelnikov ? Kako se na to počutite ? ... Ker pa vidimo, da se tako kislo držite, kakor bi jesih pili, ja, da nekateri celo „živkelne pod klobukom nosijo" — in nam ne daš odgovora, ti pa prav tiho na uho zašepetamo: „Tako vas more Bbiksati" ! — Dolžni ostati bilo bi grdo ! — Zdaj ste plačani, in ako nas zopet podregate, potem pride zopet krtača in tedaj bi vas tako dolgo ribali, da bi se krog in krog „svetili"... Upamo pa, da še imate pameti ne samo za ljubljanski „Mir", ampak tudi za občinski mir... Z praktično pesmico, ki smo jo od „Mir"-a iz-poBodili in jo še le danes-seveda popravljeno-nazaj vrnemo, sklenemo spomina vredni „ma-novcr", katerega je prvaški „ ultimatum" v 33. broju v Ljubljani dne 3. velikega srpana 1907 Kdo bi to mislil, To je pa sila, Da je prvaška drhavdra Po nosu dobila... Ti — tudra — tedra — to — Trara — a — a — — ! Št. Lipš pri Žoneku. (Strasten agitator kaznova n,*) Naš župnik Alojzij Hutter p. d. Lojzej je strgal ob času državno-zborskih volitev veliko črevljev. Letal je od vasi, švigal od hiše do hiše, nesel pete od koče do koče in v imenu Grafenaverja špeh prodajal. Prišla je ta vboga para k Brežjaku na Plaznice in tam samolastno izpolnil glasovnico. Nekdo, ki ima nekaj pameti v glavi in poguma v srcu, je malo hladil vroče srčice milega duhovnega pastirčka. Naznanil je celo stvar sodniji. Stvar je prišla celo do deželnega, sodišča in v obravnavi dne 13. septembra je bil črnosukni peto-brnsec kaznovan z globo 50 kron ali -3 dni .špehkamre". Vrh tega se mu je odvzela volilna pravica za deželni in državni zbor za dobo šestih let in dalje mora plačati vse stroške. Ubogi Lojzej, tako se nam smiliš, da smo že pretočili par škafov britkih so!z: 1. čevlje strgati, 2. spanje žrtvovati. 3. jezik brusiti, 4. globo plačati, 5. zgubiti pravico delati za edino pozve-ličujoče poslance.! Iz celega srca ti kličemo „Heil:!" Novice. ,.Štajerčevi" kmetski koledar je v delu in zide v kratkem. Ceno smo določili na 30 k r a j-carjev (60 vinarjev). Koledar bode obsegal čez 80 strani z najboljšo vsebino. Vse kar kmet in delavac ali obrtnik rabijo, bode v koledarju. Kdor jih 10 kupi, dobi enega zastonj. Mi imamo že zdaj več tisoč naročil. Kdor hoče koledar dobiti, naj se gotovo takoj naroči. Inzerati v koledarju stanejo cela stran pred besedilom 30 K, v besedila in na platnicah 35 K, za besedilom 30 K. Trgovci, obrtniki, inzerirajte v koledar t Vsi na delo za naš koledar ! Kmetski sinovi v zimske šole I Celovška .Bauernzeitung" piše : „Čas prihaja, da se morajo naznaniti oni mladi ljudje, ki hočejo obiskati v prihodnji zimi kakšno poljedelsko zimsko šolo. Zalibog se nahaja še veliko nezaupanja in nemarnosti do zimskih kmetijskih šol. Eden pravi: „tega ne nucamo", — „mi tudi nismo imeli takih šol" — drugi zopet meni: ,,mi ne rabimo študiranih kmetov"... Kdor je danes prepričanja, da kmeti ne potrebujejo stro-kovnjaške izobrazbe, temu ni pomagati. Znano je vendar, kaj se vse od kmeta zahteva. Ali ima kmet menda lažje nego trgovec v svoji prodajalni ali obrtnik ?V — Res je tako I, Kmetijsko delo je najtežje delo in celo življenje se h mer* kmet učiti iu očiti, da zamore izhajati na svoji grudi. Kmet mora biti delavec, ki se ne boji truda, — kemik, ki pozna anovi zemlje, — •) Pisali smo o tej obsodbi že v zadnji netilki, vkljab tema naj ponatisnemo Se ta dopis. botanik, ki se razume na rastlinstvo, — mors biti dostikrat sam živinozdravnik, — mora znati računati, ■— kmet mora z eno besedo izobraženi človek biti! Hujskanje proti nemški šoli. Celjska „DeutBcbe Wacht" prinaša v svoji 75. številki zanimivi članek, kateremu posnemamo sledeče: „— V politiki slovenskih hujskače v ne najdemo niti ene samostojne misli. V vseh stvareh oponašajo le češke vzore. Danes posnemajo češko šolsko hujskanje. Slovenska .narodna" stranka je na-bila plakate po zidovju, v katerih je pričela hujskati proti nemški šoli. Zaničljivo, kulturi in ljudstva sovražno nastopanje je to; zanič-ljivo zato, ker so sredstva zaničljiva in ker tudi končni cilj ni plemeniti; to hujskanje pa vpliva tndi proti napredovanju in blagostanju ljudstva in je torej škodljivo ter ljudstva sovražno. Plakati na zidu, ki se proti nemški šoli nabijajo, so prava fotografija te šolske gonje. To so značaji, ki nimajo pomisleka, porabite najnižja, naj-nesramnejša sredstva ia ki si izmislijo tadi lažaive cesarske izreke v svoje namene... Či-tajte te plakate in članke prvaških listov, v katerih se že čuti grožnjo bojkota. .. Nagon k nemški šolski izobrazbi izvira želji starišev, da ogladijo svoji deci pot v življenje, da ji odprejo z znanjem jezika, ki ga govori velikanski narod z velikansko kulturo, pot v široki svet. Ta ljudski nagon je veličasten in le s hi-navščino zamorejo prvaki proti njemu delati. Opozarjamo na sklepe ,,narodne stranke", ki je prvotno sama poduk v nemščini zahtevala. Nemščine pa se naučimo le v nemških šolah; to nam dokazuje vsaki dan . .. Vsaki dan nam tudi dokazuje, da postane slovenski otrok v nemški šoli sposoben za boj proti hujskajočema prvaštva in da vzdržuje potem prosto zvezo z nemškim ljudstvom." — Tako piše nemški list. Mi potrjujemo resničnost teh vrstic do zadnje pičice. Kajti 90% slovenskega ljudstva je gotovo prepričanja, da je nemška šola korak naprej v razvitka tega ljudtstva. 90% slovenskega ljudstva se zavzema za razvitek nemških šol! Vse nemške šole so prenapolnjene, na kolenih prosjačijo celo prvaški voditelji, naj Ba sprejmejo njih otroci v nemške šole. Nasprotniki nemških šol pa so v prvi vrsti hinavski popi, ki potrebujejo neumnega ljudstva in učitelji, ki so preleni, da bi se nemščine priučili. Tako stoji stvar. Z nami je ljudstvo ! Iz Spodnje-Štajerskega. Lažniki — razkrinkani! Kako nasramno so pisarili prvaški listi o mestnem gospodarstva v Ptuju, samo da bi oblatili župana Ornlgs. Ljudje, ki niti do 3 šteti ne znajo, hoteli so soditi o financah mesta. Pribili smo opetovano te laži, ki so se skuhale v pisarnah Jurtele, Brumena in pri Mahoriču! Župan Ornig pa je naprosil deželni odbor, naj napravi preiskavo. Ta preiskava se je zgodila in uspeh se je deželnemu zbora v daljšem poročilu naznanil. Temu poročila naj posnamemo le glavne točke: Od 1. 1894 do 1907 je resnično naraslo jtejje mestnega dolga na 1,460000 K. Ali z sBlščenjem dolga je naraslo tadi a k t i vno premoženje mesta, tako da presega za večjo vsoto dolgove. Več dolga je torej, ali zato je tndi veliko več premoženja. In ta navadni račun ne razumejo ali pa nočejo razumeti prvaški hujskači, ki se redijo zgolj od laži! Kar je mestnih podjetij v Ptnju, se skoraj vsi izvrstno obnesejo. Klalnica in plinarna nosijo dobiček o d 7 d o lO'/i'/ol To so na vsak način imenitni uspehi, na katere mora biti vsak pametni človek ponosen. Prvaki so tadi vedao lagali, da so doklade v Ptuju tako „grozno visoke" in da jih je g. Ornig zvišal. Poročilo deželnega odbora pravi k temu: Preiskava je dognala, da so se doklade v občini od časa županovanja g. Orniga le enkrat od 30 na 40% zvišale. To zvišanje znaša letno okroglo 6000 K. Potrebščine občine pa so veliko bolj narastle, tako da bi se morale pri slabemu gospodarstvo doklade podvojiti; iz tekočih račauov se je plačevalo zvišane stote za občinske potrebe, brez da bi se doklade povečale. Vse je torej zopet laž, kar so prvaki o dokladah pisarili. Glede knjigovodstva v občini pravi poročilo, da je popolnoma v reda. Bilance občine bo kazale še veliko slabšo sliko, nego je resnično stanje. Skontriranje blagajne je našlo meBtne denarje t polnem redn. Poročilo konča z besedami, da ..nirna po nipehn te p r e i z k a v e deželni odbor no b ene ga p o vo da nadaljevati kakšno postopanje." To se pravi: v s e je v naravnost vzornem redu in vse je nesramna laž, kar so pisali Plojevi, Ko-roščevi jin Jnrtelovi lističi. Popravili ti ljudi svojih laži seveda ne bodo. Ali za ves javni in pošteni svet je preiskava deželnega odbora dokazala, da deluje prvaštvo z najnižjimi, falot-akimi sredstvi! ti čistimi rokami in a čisto vestjo je prišel g. župan Ornig iz preiskave, — blato pa, ki so ga prvaki nanj metali, pade na obre-kovalce nazaj... Jurtela — Plojev varuhi V nedeljo je priredila ,,smešna zveza" v Ptuju shod za zaklenjenimi durmi. Prostega, javnega shoda, kakor amo jih mi v volilni borbi v Ptuju vprizorili in na katere je imel vsakdo pristop, — takega shoda se Eoroščevi pajdaši ne upajo sklicati. Kajti dokazalo bi se jim potem, da ptujski okraj ni in noče biti klerikalen. Pred durmi „Narod-nega doma" je stal trebušasti minorit in kontroliral ljudi, ki so posamezno, s sramežljivo povešenimi glavami capali v dvorano. Shod je imel namen, da se „Ploja obsodi". Prišli so kot „8odniki" modri Pišek, še modrejši Reškar in črni ,,nadsodnik" dr. Korošec. Ploja seveda ni bilo, kajti bal se je Koroščeve palice in poslal je v svojo zaščito svojega zvestega varuha dr. Jnrtelo. In Jurtela je jokal in tarnal in grozil in pretil: pustite mi mojega srčka Ploja pri miru, vsaj danes ga še ne požrite! Jurtela je zlasti vplival na Brenčiča, fajmoštra Ozniča in druge. Ko vse to ni pomagalo, pa je dejal Jurtela, da „opusti vse delovanje za „narodno" stvar in za volitve v ptujski okrajni zastop", ako se izreče Ploju nezaupnico. In tega so se črnubi vstrašili, ker dobro vedo, da je Jur-tela duša prvaške hujakarije v Ptuju. Tako ae je obsodba Ploja „odgodila". Potem se je vršil shod za tiste duševne revne ovčice, ki se pustijo danes še od farštva za nos voditi. Govorili ao Roškar, Korošec in drugo nočno ptičje. Druge nesreče pa ni bilo.. . Prvaški župan v Vosemcah (Saldenhofon) meni, da ima pravico, ljudi pretepavati. V navzočnosti nekega občinskega svetnika je šele pred kratkem nekega postopača pretepel, da je ta tulil kot žival. Nekega mizarja, ki ne zaničuje dobre kapljice, je pustil okleniti in ga je potem pretepel... Tu se pa res že vse neha! Ta ža-psn sliši v ječo! Mi opozarjamo orožnike in oblast na to nečuvano počenjanje tega anroveža! Kako Benko-Cvenkaniča pozdravljajo. Te dni se je nahajal naš ljubljeni Benko-Cvenkanič na kolodvoru v Rajhenburgu. Množica ljudi se je tam grozno norčevala iz tega smešnega poslanca smešne zveze. Za „hec" so vpili ljudje „živio Benkovič" in vihteli po zraku a pasjim bičem, da se je pobožni poslance spominjal na Sernecev obisk-. Benkovič ima zdaj troje imen: 1. Benkovič Ivan iz Kamnika na Kranjskem. — 2. Oenkanič in — 3. Benko-bič! Samomor farškega agitatorja. V Šentilju (slov. gor.) se je zastrupil z arsenikom safer Brus. Bil je eden poglavitnih klerikalnih agitatorjev. Kadar stori kakšni naprednjak samomor, takrat pišejo klerikalni listi, da je „Štajerc" tega kriv. Kdo je temu samomoru kriv? Pa še nekaj. Mi privoščimo pokojniku, da ae mu je na zadnji poti zvonilo. Ali zakaj se dela razlike? Zakaj se ne zvoni vsakemu samomorilcu, temveč le onim, ki so bili v življenju klerikalci? Zakaj? Klerikalno ..ljubezen" kaže sledeče pisemce, ki ga nam je poslal prijatelj: — ..Oprostite, da doslej nisem mogel naročnine poravnati, ker sem bil v denarnih slabih razmerah. Klerikalci ao me namreč za več kot 800 K pripravili. Zdaj sem na lastnem telesu spoznal, da je „Štajerc" resničen. Poprej aem imel tudi neko farško cunjo „Domoljub", ali zdaj aem izpoznal klerikalni švindel. Bil aem tudi mežnar filijalne cerkve. Ali ko je župnik izvedel, da sem naročnik „Stajerca", me je takoj iz službe spodil. Pač klerikalna ,,ljubezen" do bližoega! Ali storil mi b tem ni nič zalega, kajti zdaj se mi bolj godi. Tebi, „Štajeic", pa ostanem zvest. — A. 6." — Zatiranje naših somišljenikov rodi za nas lepe uspehe. Le tako naprej, črnuhi, in ljudstvo vas bode kmalu izpoznalo ... — 4 — Žnpnik iz sv. Marjete ob Pesnici je pričel po vzorcu svojih pobožnih tovarišev hujskati. Volitve v okrajni zastop se bližajo in zato misli ta črnosnknež, da sme — lagati in psovati. Preteklo nedeljo je pred cerkvijo može nagovarjal, naj ja nobenega ,nemškutarja" ne volijo. Kaj je to, vi pobožni psovatelj, kaj je „nem-škutar?" To je pač beseda, za katero bi vi lahko v luknjo prišli in ričet žajfaii, kar bi se vam na vsak način zelo podalo.- Tudi je lagal o okrajnem gospodarstvu na vse pretege. Neki pošteni posestnik je zato župnika vprašal, zakaj ljudem ne pove, da ima mariborski okraj že leta sem najmanjše doklade, namreč le 15%, medtem ko imajo drugi okraji 20, 30, 40 do 60%! Na to vprašanje ni vedel lažnivi ku-tar odgovora in jo je zato raje popihal. Župniku je tudi cestni mojster trn v peti. Ta mož je že 40 let v službi in vsled bolezni se mora voziti. Župnik je že dostokrat z njim karte igral, zdaj ga pa obrekuje. Sramota! Kaj briga župnika sploh okraj, ko niti vinarja doklade ne^ plačuje. Brigal naj bi se raje za svojo službo. Kmetje, ne pustite se zapeljavati od lažnivih kutarjev! Župnik Cepin v Razborju je zajahal slavno-znani § 19 in nam je poslal sledeči zanimivi popravek : V smislu § 19 tisk. zak. zahteva podpisani, da sprejmete sledeči popravek z ozirom na Vaše porožilo „Župnik Cepin v Razborju" v št. 36 Vašega lista z dne 8/9. 1907. 1. Ni res, da župnik ljudi panje s „hudiči", „luciferji" in bog ve kaj še vse, res pa je, da teh besed ni proti ljudem nikoli rabil. 2. Ni res, da bi bil nekemu faranu očital, da ima ,,toliko otrok kakor praščič.. ", res pa je, da župnik tega ni nikomnr očital. 3. Ni res, da bi bil Oepin nekemu človeku rekel, da je pogubljen, ker ga je v „Stajeica" dal, res pa je, da župnik tega ni nikomur rekel. — Razbor, dne 14. septembra 1907. — Vincenc Cepin, župnik. Opomba; Popravek je lep, ali počakati hočemo, da odgovori nanj naš dopisnik, ki ima gotovo priče za svojo trditev. Sicer je pa zanimivo, da g. Cepin ni sam popravka pisal, temveč da mu je pomagalo tisto slavnoznano po-pravkarsko društvo, kifabricira take čečkarije kar na veliko. Zato se tudi ne čudimo, da Cepin v popravku ne pove, kaj je pravzaprav rekel. On sam taji, da „ni res" in „ni ras". Pomenili se bodemo o celi zadevi še natančneje. Doslei — adijo! Župnik Muršič v Framu je kupil graščino grofa Schonboma. Torej, hvala Bogu, zdaj imamo tudi že župnike-graščake. Ali je pri kupni ceni kaj kmetskega denarja? Prvak —• pobegnil. Poročali smo že v zadnji številki v telegramu, da jo je popihal bivši so-licitator in prvaški hujskač Anton Zock iz Šoštanja v Ameriko. Zock je bil svoj čas aolici-tator pri bivšemu notarju Vinkn Kolšeku. Zock kakor Kolšek sta bila voditelja šoštanjskih prvakov in sta pri vsaki priliki pokazala svoje huj-skajočo klerikalno kri. Kolšeka je pred kratkem oblaBt od svoje slnžbe odpravila. Zock pa je pričel slepariti, poneverjati, goljufati in krasti. Ko je dovolj nakradel, jo je popihal v Ameriko. Prvaki so že preje za njegove lumparije vedli, ali molčali bo, kajti ko bi Zocka naznanili, povedal bi on marsikaj zanimivega. Pred očmi prvakov je ta mož goljufal in nikdo se ni upal, da bi ga prijel in izročil aodniji! Zock je osleparil zlasti prvaško ^olepševalno društvo" in ,,narodno godbo", vzel je ves gotovi denar teh društev seboj. Ali vsa ta sredstva bo bilapremala za lepo življenje onkraj velike luže. Pripravil je zato veliko sleparijo, ki se mu je tudi posrečila. Druga velika sleparija se mu ni posrečila. Okrajni hranilnici v Slov. Gradcu je predložil ponarejeno menico za 1200 K, a k sreči se mu denar vendar ni izplačal. Graško društvo „Selbsthilfe" je pa za 1200 K osleparil. Zock je bil svoj čas že zaprt, ker je goljufal in ure kradel. In vendar je bil „vodja;' slovenskih kričačev. Torej, — zopet prvaška sleparija ! Okrajni zastop v Zg. Radgoni je imel 16. t. pod predsedstvom dosedanjega ns čelnika velezaslužnega g. Franca Wratschko avoj občni zbor. Okrajni računi za 1. 1906 in 1907 ao se pregledali in se je blagajnika g. Zorzini izreklo zahvalo. Blagajniško stanje znaša po pokritju vaeh dolgov 5000 kron. To je tiBto „slabo gospodarstvo", o katerem bo barabski prvaški listi toliko laži po svetu trosili. Radovedni smo, kakšno bode čisto blagajniško stanja, ko dogospodari enkrat sedanji prvaški zastop! — G. pl. Kodolitsch je opisal potem v navdaj šenih besedah velike zasluge dosedanjega nafti' nika g. Wratschka in se mu je v imenu celega okraja najtopleje zahvalil. G. Wratschko h ji istotako celem okrajnemu zastopa zahvalil. Okrij gre zdaj v druge roke. Dal Bog, da bi ljudstvo] vsled tega ne — trpelo ! Od mariborske porote. Dne 18. t. m. ji stal pred porotniki vini carski sin F. Bergle« i Gorce zaradi nboja. 20. maja so prišli fantje k viničarju Gabrovcu, da bi plesali. Neki Koletni| se je opijanil in ni mogel več plesati; jezil k je pa, ker je dekle z Berglesom naprej plenil. Končno sta se oba fanta stepla in naposled jt Bergles Koletnika z nožem ranil, da je ta 28. maja umrl. Za ta nboj je bil Bergles na 3 leti obsojen. — Ogoljufana tatica je viničarica Idi Knžnia iz Brega pri Ptuju Ukradla je avojeni očetu Reiser.hranilnično knjižico v znesku2.087 kron. Dala je knjižico nekemu pijonirju Bitajjj ki jo je izročil zopet svojemu bratu, da bi u dvignil na Dunaju denar. Ali fant je b 1 pameten in je denar sicer dvignil, ali sam obdrfcj, Stvar se ni dala pojasniti in obtoženka je lih — oproščena. — Hlapec Franc Godec is Seited se je stepel b Miho Kropičom in ga pri tej pri-ložnosti nbil. Sedel bode zato 4 leta v ječi. Kobilo ukradli bo posestniku F. Kirbni t sv. Urbanu pri Ptuju. Kobila je 12 let stara bela, Bivošekana in 400 K vredna. Samomor roparskega merilca. E veletrta g. Suppanzu v Pristovi prišla je te dni neka kmetica in ga prosila, naj ji prečita nemško pismo, ki ga ji je pisala iz Nemčije njena hčerka. G. Suppanz je to atoril. V pismu pa je stalo, da je zet kmetica izvršil na Nemškem roparski umor in pobegnil. Ko je Suppanz to bral, jt šel ravno dotični zet mimo hiše. G. Suppans j« poklical orožnika. V hipu pa, ko so hoteli morilci aretirati, ae je ta ustrelil. Kradel je Joh. Ritonja iz Stareceate pri Ljutomeru bicikle. Orožniki so ga posadili pod ključ. 4130 oseb je obiskalo kopelj Rogaško-Sla-tino. Pač lepo število! Iz zapora popihal jo je viničar Miha Pernat t Slov. Bistrici. Imel je urne noge in niso ga vjeli. Ali drugi dan se je pričel kesati in jo prišel sam nazaj. Ogled goveje živine v Slovenjgradcu ae je zgodil 13. t. m. Premirano je bilo 16 bikov, 26 krav, 12 brejih telic in 13 komadov mlade živine. Dobili ao za bike: zadruga t Šentilju (100, 50 K), zadruga v Št. Martinu (90 K), zadruga v Slovenjgradcu (220 K) g. K. Tanku (50 in 180 K). Za krave ae je razdelilo 6 držav-1 nih premij v znesku 260 K, 5 deželnih v znesku 150 K in 15 okrajnih za 230 K. Za telice 12 okrajnih za 135 K in za mlado živino 70, 50 ter 40 K. Nova šola za pletenje korb. Doslej se jt korbs za sadje, grozdje in druge razpošiljale t sosednih deželah nakupovalo. Ves ta denar bi labko v naši deželi ostal, ko bi se ljudstvo malo poprijelo kulture vrb in pletenja korb. Deželni odbor štajerski je uvidil važnost tega vprašanja, ki bi prihranil z zimskim delom kmetom marsikateri sto tak. Zato je sklenil deželni odbor uresničenje nasada vrb na 3 oralih posestvi gospe LeskoBchegg v Sp. Brega pri Ptuju. Te 3 orale se bode v prihodnji jeseni rigolak) in spomladi 1908 z najboljšimi vrstami vrb nasadilo. Obenem se ureaniči tudi šolo ta korb. Deželni odbor je pustil g. Franc iz radgonske okolice na c. kr. šoli za korb na Dunaju izobraziti in ae je istega s 1. septembrom kot mojatra nastavilo. Ta mojster bode v prvi vrsti obiskovalce viničarekih šol na Sp. Bregu pri Ptuju, v Silberbergu pri Lipma' in v Zgornji Radgoni v pletenju korb za grozdje, sadje in sploh gospodarstvo podučeval, Dne 1. decembra t. 1. prične v Sp. Brega 3 mesečni tečaj o tej stvari in se bode vse natančneje še oznanilo. Končno še omenimo, da je darovala c. k. vlada v te namene 100.000 komadov najboljših vrbnih mladikov iz državnih nasadov vrb pri Dunaju v vrednosti 200 K. To je pač dokai da se zanima tudi vlada za to stvar. Železnica Purkla- Sv. Lenart -Ptuj — 5 — Rado-tanje, istop! lavdu-načel-celega se je raiško ministerBtvo je naročilo teragno revizijo projektovano železnico. Revizijo bode vodil ijni glavar g. dr. V. Negbauer b pomočjo ■ c k. stavbinskega nadavetnika F. Permitscha liie«r se vrši tako-le: Dne 2. oktobra 1907 tU. uri 15 minut se snidejo člani komisije v |ikli; zapisalo se bode mnenje zastopnikov Okraj liujev Cmurek, Radgona in Zg. Radgona. Ob idstvoj liti ae odpelje komisija od Pnrkla v siv. Lenart, jir is bode zapisalo izjave zastopnikov okraja S. Lenart. 3. oktobra se odpelje komisija ob l nri iz sv. Lenarta v Ptuj. Tn se zapiše na-n zastopnikov okraja in mesta Ptuj. Dne , oktobra ob 10. uri se odpelje komisija v m. je ;les iz itje k letnik zil se esalo. Trgatev je že pričela in hvala Bogu, kar ed je k toča in mraz pustila, je izbomo. Od vseh ;a 28. j njer, iz ptujske okolice, Bizeljskega, Ljutomera, 3 leta k goric itd. se poroča, da je letošnjo vino i Ida ne na kakovost izboma kapljica. ojemu Posestvo „Willkommhof' pri Jarenini je te 2.087 ti gorelo. Mariborska požarna bramba je ogenj Riesz, j J urah omejila, tako da je le lepa stanovalna bi ta h aničena. Požarniki so težko delali. Parna pame- | iigalna je šla čez kolesa v ilovična tla. Šele držal. |igo jutro «0 jo mogli dvigniti. 3 bila [ [ Moža ovadila. Žena Franca Novaka iz Koz-esterž |gi je ovadila svojega moža in Mihata Novaka, 'j pri- ista ukradla na Ogrskem 1000 kron. Orožniki 'i- lir Sevnici Mihaela aretirali; ko so tudi Fran-Jus v sl» hoteli prijeti, se je ta na cesti ustrelil. stara I Požar. V gospodarsko poslopje posestnika ^■Iretkoviča v Seiah pri Brežicah je udarila strela. for so hitro pogasili in je škoda s zavarovanja krita. Iz Koroškega. ,Š-Mirovl" lažniki. V volilnem boju je bil |jabljjnski „S-Mir" najbolj falotski list. Lagal obrekoval je tako nesramno, da se je stali njegova pisava celo lastnim pristašem. Po-io „piko;1 je imel „Š-Mir" na g. Jos. Krass-iz Svetnevasi, moža, ki je pri prebivalstvu obče spoštovan vsled svoje poštenosti in »testi. Ker bo g. Erassnigg kot poštenjak ne boji, tudi kakšnega celovškega pr-dohtarčka ne, povedal je svoj čas ijca par grenkih resnic. „Š-Mir" se je seveda ■ril za ljubljanskimi porotniki in je opaoval |a prav rokovnjaški načia g. Krasnigga, češ ta „razbojniško napadel" Brejca. Pred 'otoike ni mogel g. Krassnigg tožiti, zlasti se je ^to ne, ker je odgovorni urednik „Š-Mira-', bikov, togi revček Peter Košak, izjavil, da ni vidil mlade btitaega članka. Tožil pa je Petra pred ljub-sntilju (Kako sodnijo, češ da je i»ti kot odgovorni 0 K), inkan Iržav-nesku telice o 70, se je ,tve v tar bi dstvo ). De- vpra-letom odbor sestva Ptuju. golalo b na-stenja Horvat stenje s 1. ojster ol na ipnici ozdje, 36 1. »sečni »je še rovala r naj-v vrb dokai jatec. Mnik zanemaril svojo dolžnost, lu zdaj so ^spravili „Š-Mirovci" svoj „trik". slamnati :er je nakrat zopet dejal, da je vedel za do- jfoi članek. Vsak pošteni človek vidi iz tega, ■ s« „S-Mirovi" lažniki bojijo resnice in sod- Katoliški urednik Peter katoliškega lista ji Mira" je torej sam pred sodnijo priznal, da tgal. Torej je laž dovoljeno sredstvo pri fuiki bandi. To bodi pribito 1 Fej! Farška lažnivost pribita. Župnik Kari Kirch-njec v Cmi je bil svoj čas obsojen, ker je ;. Tomaža Farber na podlagi .Mirovih" lumparij Mir" je prinesel namreč o g. Farberja WMmne laži, dobro vedoč, da ga nikdo pred porotniki tožil ne bode. Ko je pa lirchmajer to ustmeno ponavljal, privleklo se ga jt pred sodnijo in mož je bil obsojen. Kiichmajer p ci bil stem zadovoljen temveč se je raje priložil! Rekel je tudi, da hoče svoje lažnive trditve i dokazati. Pa ni šlo ! Niti pičice „S-Mirovih" Minmnih trditev ni mogel ta zapeljani „duhov-' dokazati. Zato je bila prva sodba potrjena. tem je dokaz prinesen, da je duhovniški Mir" nesramno obrekoval in lagal. Raznaše-tc njegovih laži Kirchmajer je to čutil. Fej nem lažnikom! Š-Mirove" laži iz Svetnevasi postajajo že jrozno neumne. Človek se mora smejati, kako (tre&o-bedasto Bi skuša »S-Mit" pridobiti vpliv pri tistih ljudeh, kateri slišijo travo rasti. Tako jt poročalo to farško motovilo pred kratkim, da je občina Syetnava podpisala peticijo za slovensko iniverzo. Župan v Svetnivasi pa je potrdil pod stno svojo besedo, da ni take peticije dar podpisal in je b tem nesramna lažnivost cunje dokazana. Tadi laže ,S-Mir", da je šparkasa v Svetnivasi 50 K za .učiteljski dom* darovala. To je seveda tndi iz trte zvito, kajti Svetnovaščani bi se sramovali, dajati Bvoje denarje v namene prvaških hujskačev. Sicer pa v Svetnivasi niti šparkase ni. Tako laže „kato-liški list", da bi apravil Svetnovas v sramoto. Pa ne bo šlo, ne bo šlo. V Svetnivasi ne bode zraslo farško drevje v nebesa! Iz Glinj na štacionu .vojaškega telefona" se nam še tole naznani: Mi „nobciglerji' našega manevra nismo slišali .oblozanje" in imamo še en „šorf' patron. Ljubi „Stajerc", naj, da ga v Glinjah prej da na urlaub gremo, „dov vatre-limo J" (Se dovoli!) — Pnmmm : Glinako pr-vaštvo je res vse ,pobito". Ni videti, da bi kdo pred durmi stal. Tudi pri oknah nobeden van ne „špega". Vse je tiho v hišah in po vasi. Le redkokdaj zamerkaš kakšnega „na pol mrtvega" na cesti in še ta gleda spod klobuka tako, kakor bela žena, ki nima oči. V temni noči pa frkajo okoli „groba" prvaški špeglarski „čnki" in pojejo : Tako smo „piške" ljubili, Da smo „kljunčke" zgubili..." Prej da pa za Tončkov „raufnik" spat gredo, še mimo farovža zanhajo : ,.Pridem pod hankič, Pa vržem en amčič, Vržem po dva, po tri-------- Pa še „antverti" ni!" ... Porotno sodišče v Celovcu. i. 6. t. m. je pričelo zasedanje porote. Kot prvi je prišel na obtožno klop Markus Lužnik iz Globasnice, ki je v političnem prepiru in vsled večnega praškega hujskanja posestnika Zirgoja ubil. Pisali smo fvoj čas o temu uboju, za katerega je hotel ,S.-Mir* naprednjake odgovorne narediti. Ker se Lužnikn ni moglo dokazati, da je imel namen uboja, bil je obsojen le na 5 mesecev zapora. ,S.-Mir", poročaj svojim čitateljem to novico! — Marija Jarz iz Prebla je porodila 8. septembra 1906 otroka, ga zadavila in vrgla v neki vodnjak. Nečloveška mati je bila obsojena na 3 leta težke ječ«. Meaar Pingstl se je hotel oženiti, ali manjkalo mu je denarcev. Zato je vlomil v poštni urad v Zgornji Beli in ukradel 6 470 K. Zato bode sedel 6 let v ječi. — Pri kartanja je udaril šoštarski pomočnik Štefan Schwarz iz sv. Jakoba Jurja Jaritza po očesu, da je ta oslepil. Porotniki ga pa niso obsodili in je bil oproščen. — Radi poštnih tatvin je bil obsojen Bernart Glinschegg iz Št. Vida na 1 leto težke ječe. Nesreča. Vlak je povozil v Portschachu 16 letno hčerko dunajskega fabrikanta Lafaire. Prijeti dezerter. V Zg. Borovljah so prijeli dragonskega beguna R. Kaiser iz Wienei-Neustadta. Po svetu. Ljubi „Štajerc" ! Neki poljski jud je hotel priti k dunajskemu zdravniku profesorju Fuchsu. Ali znano je, da ta zdravnik ne sprejema judov, ker ti preveč — smrdijo. „No, temu se da pomagati", si misli jud in gre v prodajalno parfuma; zahteval je tekočine, ki tako močno diši, da se izgubi vsak drugi duh. Dali so mu neko močno dišečo esenco, s katero si je jud vso obleko poškropil. Potem stopi v zdravnikovo sobo. Po sobi je tako zadišalo, da je vse kihati pričelo. Ni čuda, da je prijel sluga juda in ga sunil skozi vrata. Pod stopnicami obstoji jud in pravi: „Vraga, — smrdeti se ne sme, dišati se tudi ne sme, — kaj pa se naj stori?" Loterijske številke. Gradec, dne 21. september: 28, 60, 23, 9, 24, Trat, dne 14. september: 9, 18, 55, 8, 81. Posestvo tik mesta Ptuja z novo hišo obsegajoča 4 sobe kuhinjo, kamro za jedila in kleti, gospodarsko poslopje in vrt za zelenjavo in vrh tega v bližini 4 oralov zemlje se takoj proda. Kupci naj se javijo v Gomem Bregu pri Ptuju 21. 675 Štev. 31623. 678 Hlapec za pivo vožjno (Bierfiihrer) kateri bi imel tudi hišna opravila za oskrbeti, sprejme se takoj pri Maks Straschiil, na Bregu pri Ptuju. 677 Naznanilo. Za jesensko nasajenje 1907 se prodajo iz državnih rastlinskih šol sledeče vrste rastlin: Smreke 1000 komadov ... K 5'— Mecesen „ „ . . . „ 4-80 Črni oreh „ „ . . . „ 20 — Laški oreh „ „ . • . „ 20'— Akacija „ „ . . . „ 6 — Vrbni sadniki po klgr..... „ 010 Kupci zato naj svojo potrebo pri ces. kr. okrajnem gozdnem nadzorništvu (k. k. Bezirks-ForstlnspektioD) v Mariboru javijo. Nepremožni posestniki dobijo te rastline tndi če samo upravne stroške povrnejo. Taki prosilci morajo spričevalo za uboge od občine doprinesti. ues. kr. okrajno glavarstvo Ptuj, 17. dne septembra 1907. Ces. kr. okrajni glavar: pl. Prahl. ±**±±±k±±**±±±±*±±±± m mm a v- *" Vinicar s petimi pomožnimi osebami sprejme Heinrich Mallner, v Anberga pri Mariboru. 2 trgovska učenca zmožna nemškega in slovenskega jezika se takoj sprejmeta, pri ■ Josef Presker-u ■ trgovina z mešanim blagom v 661 Zrečah pri Konjicah. xxx*«xxxxxxxxxxxxxxx Ženitna ponudba. Privatni uradnik, 29 let star, želi se oženiti z gospodično, katera je dobra hišna oskrbnica in ima nekaj premoženja. Le resni dopisi ako je mogoče s fotografijo se izprosijo pod naslovom „Dobro srce" na „Štajeica" za naprej poslati. Brez podpisa dopisi romajo v koš. 663 XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Ad št. II Razglas« Z ozirom na razglas deželnega odbora z dne 5. septembra t. 1., štev. II -5js, bo naznani, da so visoka debla, kakor srednjevisoka vseh vrst jabolk v deželni sadjarski šoli v Gleisdorfa pri Celju popolnoma razprodani. Gradec, 19. septembra 1907. &taj. deželni odbor. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Dobro* idoča trgovina z mešanim blagom, v dobrem položaju blizu cerkve se da za več let v najem. Ponudbe naj se vpošljejo do 15. oktobra pod naslovom „J. P.« poste re- stante Gonobitz. 662 . XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX — 6 — *@@@@@@ Prevzetje trgovine. Podpisani naznanjamo »lavnemu občinstvu, da jnio prevzelintrgclvind'zB'manniaKtnrnim blagom prej Sadnik's Filiale v Ptuju, Florianiplatz (Feršova hiša) Naša skrb bo, z najboljšim blagom po nizkih cenah in natančni postrežbi našim cenjenim kapcem vstreči, in si zadovoljnost in zanpmji t tej meri pridobiti, kakor v dosedajni trgovini „Brata Sawitsch', katera je tudi z novim podjetjem v zvezi. Posebno opozarjamo na našo veliko zalogo jesenskega in zimskega blaga; ker bo zima približuje, povabimo slavno občinstvo, da si mil obširno zalogo v ogled vzame in naš z naročili počasti; pridobil bi bo vsakdo prepričanje o solidnosti našega podjetja. Priperočamo se z odličnim spoštovanjem Iv F. Slawitsch & Heller v Ptujuj *■ i Muri ii ladi 1 '■hruške 1 komad •skim p razven t slučaju KStelj k ■dreves: to v p ■do 15. drevje Iprošerr 1 vsak n lasi E drusa ednakc ihoče v 1 11101 r jami; po dot vodstvi •P jabolli Keg. v»rw. Krasna ilusija! Poslir« varstvo. Najlepši okrasek božičnega drevesca in ki naj uo manjka t nobeni krManeki družini, je mojo iboljšano briljantno angelsko zvonenje za božične drPVP^PP W 1 ^8to lz kov'ne z 6 pozlačenim! angelji 30 cm U1CVOLC 51« I visoko. Garancija za natančno funkcioniranje. Na najmanjšem kakor na največjem drovetm «* lahko lakoj brez priprav priveze; na mizj postavljeno služi ludi kot namizno zvonenje. Na gorki peči lunkcijonira tudi brez plamena sveč. Z gorkim zrakom, ki ga povzrofiije 8 uve-ce ee vrti kolesce, na njemu pritrjeni kloplji vdaiijo na 8 zvoncev in srebrno zvonenje prici.c, ki pripravi ■taro in mlado v pobožno božično voljo. Cena n kartonom in navodilom za komad K l'50. 5 k(mtdiK4£t> I M komadi K 15 — 4 „ ,,6'50 I t* „ „89- 6 „ ,.8'— | »« ,, „ 4*'60 9 „ „1»—. I 60 „ „68 — 100 komadov K 112'— Štev. 2. 1st« »ngeljsko zvonenje za kozlfie dieveseo, ill uri predpoldan za 60 vin.; (30 krajcarjev.) S" Vodstvo ptujskega mestnega kopališča (Pettauar Badeanstalt). 647 Trgovski potnik za potovanje v Štajerski, Koroški in Kranjski ki mora zatorej biti tudi slovenščine popolnoma zmožen, se sprejme pod ugodnimi pogoji pri n^ki slavonski tvrdki, katere naslov pove .Štajerc". Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj raa-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spahati i. t. d. 68 Oblastveno varovano! AlleirvechferBalsam ■u In IiMuml-ifatfala M JLTMirrytoPrt}r«Ji W (oNtKt-Smertm Vsake ponarejanj* kainhro! Edino pristen je Thierryjev balsam z zeleno varstveno "»^"^ z nuno. 12 majhnih ali 6 dvojnatih stekleni« tli velika specijalna steklenica s patentnim zaklonom K 5*—. Thierryjevo centifolijsko mazilo n vse le za tako stare race, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka K 8-60. Pošilja se samo po povzetju ali denar naprej. Te dve domači zdravili ste kot »aj-koljti sploSmiznani in staroilani. Naslavlja naj se na lekarnarja A. Thierry » Pregradi Zaloga po skoro vseh lekarnah. Knjižice s tisocuzvrnih zahvalnih pisem zastonj in poštnine prosto. Seno, slamo in oves kupuje po najvišji ceni Carl Teppei v Celju. 574 Prličt (Plahte) po fl. i#3© za pojstlje iz domačega platna se dobivajo samo v novi veliki trgovini Fabrika za poljedelske in vinogradniške mašine Josef Dangls Wtw. Gleisdorf priporoča najnovejše „Gt>pelna, mlatilne stroje, maSine za rezanj« trme, Srot-mliue, za rezanje repe, „Maisrebler", tribute, pump« za gnojnico, brana za mah (Moos-fegge), konjske mrvne grablj«, ročne gtablje, vile za mrvo, kosa za travo in Sitje, najnovejše sada« mline s kamnitimi valjčki in aa-cinarimi ffVorbrecherjiu. hidravlične preže (z original Oberdruck-Diff-Hebelpresswerke Palent DueV seher (z največjim uspehom), ki se dobiji le pri meni, IngešU ..tfnstal^nenv11.' Rezervni deli. Prodaja mašin tndi na čas in ga rancijo. Ceniki zastonj in franko. 288 Vzdržanje zdravega želodca temelji v glavnem v vzdržanja pospeševanja, in urejevanju prebavljenja ter odstranjenju neprijetnega za-maSenja (Stuhlverstopfung). Dobro, iz zdravilnih ze-lenjav pripravljeno, apetit in prebavljenju, pospešujoče sredstvo, ki odstrani znane posledice »ezmernosti, napacie 4J-jete, pre hlajenje, zamasenje, sestava preobilne kisline n. p. nSodbrennenu, napenjanje itd. in krCno bOleCino odstrani in zmanjša dr. Rota balsam za telodeo iz apoteke B. Fragner v Pragi. Svarilo! Ts' **p'' zav'";a ""'U" p°------------ stavno deponirano varstvena ■arko. .--------- Glavni depot: Apoteka B. FRAGNER, i kr dv.mi lifera.«,:,.,^-„zum tchwarzeq Adler" PRAGA, Klelnselte 203 kot NenifecMt«. | Bsj^- Postna pošiljatev vsak dan. "W 1 eela steklenica 2 K, Vi stekl. 1 K. Po poŠti proti naprej , poSiljatvi K 150 se 1 malo steklenico, K 2'80 pa 1 veliko steklenico, K 4-70 2 veliki, K 8-— 4 velike, K 82-— 14 velikih steklenic franko vseh stacionov Avstro-Ogrske pošilja. Depoti v apotekah avvtnjsfcih.___________ — 8 elika zaloga ■ oblek ■ za rr-oSke in ženske, za otroke vsake starosti. — Zimske ženske jopce (Uberjacken) po fl.5'—, 6"—, 7 —, 8-—, 9—, 10 — se kupi najugodneje v nori veliki trgovini Johann-a Koss v Celju na kolodvorskem prostora. 673 Brata Slawitsch I Kr v Ptuju 106 priporočata izvrstne šivalne stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A . . 70 K — h Singer Medinm90 „ — , Singer Titanial 20 , — „ Kmgschifchen ........140 „ — Ringscnifchen za krojače . . . .180 , - Minerva A..........100 „ — Minerva C za krojače in čevljarje 160 , — Howe C za krojače in čevljarje . 90 „ — Cylinder Elastik za čevljarje . . 180 n — Doli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. Najine cene so nižje kakor povsodi in se po pogodb plačuje tudi lahko na obroke (rate). Cenik brezplačno. 10R Jajca Wenzel Schramm itMmtelj fflasleiih initrameitor (Mas.k-IiitriMeat«), lodnjiski zaprisežen svedeaec v Celju, GraserstraMe 14. Najboljši in najcenejši nakup vsakovrstnih godbenili instrumentov. Najfinejše italijanske strune (glasu ob-»t*joče in čiste na kvinte; Gosie za solerje od 5 K 60 v naprej; Gitare po K 7-10 nap. Citre za koncert od 16 K naprej; Tino Izdelane goele od 16 K naprej; Najfinejše gosle za koncert kakor tudi stare italijanske Instrumente se zmirsj dobijo pri meni. Loke od 1 K 20 napr. Škatle za gosle od 6 K naprej. Dunajske harmonike na dvojni glas z 19— SI tipkami 6 basami od 26 K naprej. Fliigelhorne In trompete od 88 K naprej. Prave francoske loke do najfinejšega izdelovanja. Strune » Oltre s zdrgo itd. so zmiraj v zalogi. Postrežba natančna in urna in se tudi popravljanje vsakovrstnih instrumentov prevzame. *88 Vnikni-rHtrU ntriu^fipndh. >nstriiin#ntiin mitu* fisirmttnif.-* Blago iz zlata, srebra == k in Kina-srebra are in optične predmeti, se posebne in čudoviti pi ceni kupi strne pri M. Gspaltl Trgovina z zlatom in optičnim blagom t WegschaiderjeTi hiši t Ptuja. ------- knpuje po prav dobri ceni And. Suppanz, naku- povalec jajc t P t lju RoMmaaova hiša bliso po •ojilnioe) in v SrodiSčn (Dečkova hiis). Domača pijača narejena t „Mestin" da izvrstno pijačo in j« je najbolje« nadomestilo aa prittni aadni mošt „Moatin" je leatavina naravnih substanc in valed tega neSkodljir ter vpliva ta pijača na človeka oživljajoče in pospešuje prebavo. 300 I. te pijače narejene i „Moatin* stane 4 gld. 80 kr. »Mostin" se dobi pri Janeza P o »en, Špecerijska trgovina, Maribor, Koraka ulica 2©. u* Vozički za otroke se dobivajo po ceni in sicer: prve sorte po.....fl. 6-— droge „ ,........ 7'— tretje „ „.....„ 8— četrte „ „......, 9— pete „ „.....„10-— Za fiaejSe sorte se pošilja posebni cenik od nove velike trgovine Johann-a Koss v Celju 674 na kolodvorskem prostora. I I T Kmetje pozor! Novi yeliki sejmi z žrebetami ^_„ (Fohlenmarkte) ■sasavJ (Fohlenmarkte) = v Ptuju = dne 2., 16. oktobra, . in 25. novembra. NB. Žrebeta, ki se pripeljejo na te sejme, kakor tudi kobile-matere, so proste mit- niške pristojbine in štantnine (Standrecht u. Mautgebiihr). I Postrežba natančna in urna. I Vsaki dan sveže; Povojene klobase Povojene šunke Braunschweiger klobase Safalade in vsake vrste dru-zega povojenega blaga pn Joh. Luttenberger-ju mesar in prekajevalec v Ptuju. Pozor Postrežba natančna in urna. §t^- Ženitna ponudba. Oženiti se želi priden kmečki fant lepega obnašanja, trezen in delaven, star 27 let, s pridno deklico, katera lahko prevzame večjo posestvo ali pa z mlajše vdnvo, tudi 7 otrokom. Lo resne ponudbe naj se pofilejo tekom enega mesca pod naslovom ,,M. P." *XX) poste* stante Radkersburg. fttt Čevljarski učenec se takoj sprejme pri Auto Koren, Čevljarski mojitcr, Maribor, Miihlgasse Nr. 7. Pozor! Čitaj Pozor! Slavonska biljevina Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč-ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kaslju — bolih v prsih, — prehlajenja rj grlu hripavosti, težkem dihanju, astmi — pljučnem h-j taru, suhem kaslju, tuberkulozi itd. itd. Delovanje izborno, vspeh siguren. Cena jt| franko na vsako pošto za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetjn ali če se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 štel" se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od P. Jurišiča, 677 lekarnarja v Pakracu 51. 200 (Slavoniji) Pivo Aparat za točenje piva z zračnim stiskom (Schank-Apparat mit Luftdruck.) Pivo niti najmanje ne trpi, temveč je rezneje in boljše nego pivo, tero se na vsak drugi način toži; pri tem so stroški opravljenja toliko kakor nič. 53! Krasne albume s cenikom črez „Bier-Sckank- u. Abfiill-Apparate" se dobe brezplačno iz tovarne F. Naske Bubentseh-Dejwitz (Praga.) J>r£j| nakupom! si oglejte* novo veliko trgovino od Johann-a Koss v Celja na kolodvorskem prostoru J kjer »e dobiva najugodnejše lepo friSoo I I simsko blago m moške in žensk«, tudi j 1 gotova obleke, lepi štrikani in triki I robci zelO pO CBHl. ..Sia.it petek Hat Naroi Btro-( leto : četrt za !" celo Awe: za rii račui rom nine dati Stevi Urei nietv Piuj nadal 6ir o da rezol naj v de vil E režo staje Gov