Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST Si 'AMERIKI
Gisto; Za vero in narod — ga praviooin resnico — od boja da maVil
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA1 V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA ® CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V D ENVER, GOLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDIN JENIH DRŽAVAH.
'(Official Organ of four Slovenian Organizations)	,
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN-SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH , AMERIŠKIH.
ŠTEV. (NO.) 245.
CHICAGO, ILL., SREDA, 22. DECEMBRA — WEDNES DAY, DECEMBER 22, 1937
LETNIK (VOL.) XLVI.

i-Tudl
Javnost na Japonskem ve več o nevarnosti, ki preti državi od Rusije, kakor pa o sedanjem sporu z Ameriko. — Rusija in Japonska baje ob meji obe dobro pripravljeni. — Glavna sporna točka je afera glede ribiških pravic.
Tokio, Japonska. — Med
tem, ko japonska javnost v splošnem ne ve dosti o sedanjem ribanji? med njeno vlado in Zed. državami, kajti v časopisju je o *celi aferi kaj malo razloženega in je povedanih le par manj pomembnejših dejstev, se pa nasprotno tem bolj obširno raeprav-lja napetost s sovjetsko Rusijo, ki postaja baje od dne do dne ostrejša. Splošno se pričakuje, da utegne priti do spopada s to veliko sosednjo državo, in ljudstvo sprejema ta poročila vse prej kakor pa z navdušenjem, kajti ve, da bi v tem slučaju dobila Japonska za vrat sovražnika, s katerim bi se ne mogla tako igrati kakor s slabo oboroženo Kitajsko.
Dopisnik nekega tukajšnjega vplivnega lista poroča iz Mandžurije, da se je ugotovilo, da Rusi z vso intenzivnostjo oborožujejo svojo vzhodno mejo. Po prekosibirski železnici se dovaža tja, noč in dan moštvo, municija in orožje. Iz drugih virov pa> se ugotavlja, da kljub svojim bojnim operacijam v notranjosti Kitajske niso niti Japonci pustili nezavarovane svoje meje proti Rusiji; v Manžukuo imajo do 350,000 mož pripravljnih, ako bi prišlo do spopada, in okrog peipinga pa nadaljnjih skoraj
250,000 mož.
V sporu med Rusijo in Japonsko gre predvsem za to, katera država bo imela glavni Prestiž na Daljnjem vzhodu, vendar pa, ako bo v resnici Prišlo med njima do konflikta, utegne biti neposredni povod zanj kaka manjša afera, ^led temi stoji v prvi vrsti zadeva glede ribiških pravic za Japonce ob ruskem sibirskem obrežju. Za tisoče in de-settisoče Japoncev je to ribanje že dolga desetletja sko-raJ edini dohodek. Za pravi-Co> da smejo tamkaj ribariti, se sklenejo med vladama °beh držav od časa do časa p°sebne pogodbe. Prva taka Pogodba se je sklenila v letu 19°5; obnovila se je nato v l925, na kar se je pozneje ob raznih prilikah preuredila in Zn°va potrdila. S 1. januarjem Pogodba poteče, toda ruska v,ada ne kaže nikake naklonjenosti, da bi jo bila prijavljena obnoviti, dasi je Japonska že ponovno in ponovno napravila na njo tozadevni pritisk. Vodilne japonske osebnosti zdaj izražajo grožnjo, da se bo uporabljala sila, ako bi Rusi skušali ovirati japonske ribiče pri njih Poslu, in, ako bi do te sile v resnici prišlo, bi bil do splošnega spopada kaj kratek korak.
Vsled teh napetih odnošajev z Rusijo so na tukajšnji borzi delnice skoraj vseh važnejših družb znatno padle. Te ner-voznosti ni moglo odpraviti niti eno vodilnih glasil finanč-
ZMAGA VLADNIH ČET
Španski nacijonalisti vrženi
nazaj pri Teruelu.
Pariz, Francija. — V sosednji Španiji so se zadnje dni bili srditi boji za mesto Te-ruel. To mesto leži nekako v sredi med Madridom in Va-lencijo in je bilo važna ter močno utrjena postojanka nacionalistov. Kljub strahovito mrzlemu vremenu so vladne čete izvršile zadnji teden presenetljiv napad in tudi zavzeli prve utrdbe. Do ponedeljka so nato dosegle mesto samo Presenečenje je povzročil ta napad še predvsem zato, ker se je splošno pričakovalo, da bodo nacijonalisti v par dneh pričeli s svojo ofenzivo.
-o-
GEN. PRAVNIK OBTOŽIL SODNIKA
Washington, D. C. — Proti federalnemu sodniku F. A. Geigerju iz Milwaukee je generalni pravnik Cummings vložil obtožbo, ki jo je poslal na juridični odbor poslanske zbornice. Ako bo obtožba sprejeta, utegne biti sodnik za vedno odstavljen od svojega urada. Kakor Cummings navaja, je dal sodnik razpustiti neko federalno poroto, ki je preiskovala obtožbe zaradi kršitve zakona proti trustom, vložene proti Fordu, Gen. Motors in Chrysler družbi; s tem je Geiger preprečil, da bi se proti tem druužbam pod-vzela kazenska obravnava v svrho preprečitve nadaljnje kršitve omenjenega zakona. -o-
SLEPEC BO OPRAVLJAL OKRAJNI URAD
Whitesburg, Ky. — Cossie Quillen iz mesta Neon se pri pravlja, da bo sprejel 1. ja nuarja urad klerka v okraju Letcher. Dasi je mož popolno-ma slep,je bil vendar izvoljen v ta urad pri novemberskih volitvah, pri čemer se je razložilo volilcem, da bo mož lahko izvrševal svojo službo s pomočjo zmožnega pomočnika. In to pomoč mu bo nudila njegova žena sama, ki je po poklicu učiteljica.
-o--
ZAPOSLITEV SE Z ZIMO ZNIŽALA
Washington, D. C. — Po izkazu, ki ga je izdal delavski department, je bilo število delavcev, ki so bili sprej«-ti v privatnih podjetjih, v novembru za 25 odstotkov nižje kakor v oktobru. Skupno je bilo na novo zaposlenih v novembru 224,226 oseb.
nega sveta, ki je zatrjevalo, da ni vzroka, bati se vojne Z Rusijo, češ, da je ta država tako razdrapana vsled notranjih sporov,da za vojno sploh ni zmožna* ..j^Mta«^**.**
ČETE OSTANEJO V KITAJU
Ameriško brodovje in vojaštvo se obdrži na Kitajskem.
Washington, D. C. — Državni tajnik Hull je v ponedeljek podal izjavo, da vlada nima namena, odpoklicati to-časno ameriških čet in ameriškega brodovja s Kitajske, kakor se je od mnogih strani, celo v kongresu samem, izražala zahteva. Hull je dejal, da je dolžnost vlade, skrbeti za varnost življenja in premoženja Amerikancev, ki žive na Kitajskem. — Med tem pa vlada še vedno čaka na zadovoljiv odgovor na svojo noto, ki jo je poslala Japonski, v kateri je zahtevala garancije, da se incidenti, kakoršen je bil z ladjo Panay, ne bodo več pripetili.	j
-o-
V RUSIJI ŠE VEDNO STRELJAJO
■■s
Moskva, Rusija. — Po objavi, ki je bila uradno izdana v nedeljo, je bilo zadnji teden postavljenih pred puške nadaljnjih osem oseb, ki so prej opravljale razne visoke državne službe. Vsi so bili obsojeni vsled ferorističnlih činov in špijonaže v prid neke tuje-zemske države. Večina obsojencev je stala prej na diplomatskih mestih. Eden od njih, namreč E. B. Orakelašvilli, pa je bil svoječasno celo min. podpredsednik ter eden ustanoviteljev komunistične stranke v 1903.
NIHČE JI NIČ NE MORE ZA ŠKODO
Alton, 111. — Mrs. Dan Kite se je zadnjo nedeljo zvečer oborožila s sekiro in se spravila na uničevalni pohod po mestu. Dosti škode je povzročila s svojim orožjem, toda nihče ne more proti njej zaradi tega vložiti tožbe. Spravila se je namreč nad "slot-mašine" in jih tekom 45 minut razbila celih 13. Ko je opravila svoje delo,se je sama javila nekemu policistu, ki jo je odpeljal na stražnico. Ni pa se bati, da bi bila kaj kaznovana za svoje delo, kajti oblasti se še spominjajo besed vrhovnega državnega pravnika Kernerja, ko je zadnji teden dejal, da "slot-ma-šine" sploh nimajo pravice do obstoja in jih lahko vsakdo razbije.
-o-
"HVALEŽEN" OBSOJENEC
Buffalo, N. Y. — Skozi devet let, odkar je bil obsojen na dosmrtno ječo,je neki Walter Sarnowski vsako leto poslal iz ječe sodniku A. G. Hinkleyu, ki ga je obsodil, karto z božičnimi voščili. Letos pa je karti priložil tudi u-metno izdelano leseno škatlji-co za dragulje ža sodnikovo ženo. Ali se hoče s tem pokazati hvaležnega sodniku za dosmrtni "board", ali dela to samo iz olike, se ne ve.
-o-
širite in priporočajte list "Amerikanski Slovenec"!
VEČ DENARJA ZA VOJNO BRODOVJE
Washington, D. C. — Mornariški department je poslal kongresu zahtevo, naj se k znesku 518 milijonov dolarjev, ki je bil že odobren za graditev novih ladij tekom letošnjega leta, doda še nadalj-nih 50 milijonov. S tem bi se lahko pričeli graditi še dve novi veliki ladji, s čimer bi se ameriška bojna mornarica približala rekordni velikosti za mirni čas.
KRIŽEMJVETA
—	Jeruzalem, Palestina. — Vojaštvo in policija je preteklo nedeljo preiskalo polovico tega mesta, da izsledi teroriste, ki so zadnje dni izvršili več nasilnih napadov.
—	Berlin, Nemčija.—Zdravstveno stanje generala Luden-dorffa, znanega vojaškega poveljnika v svetovni vojni, se je zadnjo nedeljo poslabšalo in v ponedeljek je mož, ki je bil star 72 let, preminul.
—	Kairo, Egipt. — Med kraljem Faroukom in min. predsednikom Nahasom je prišlo zadnje dni do ostrega spora, v katerem je bila že nevarnost revolucije. Kralj zahteva, da se postavi nacionalistična stranka pod strogo kontrolo.
—	Brooklyn, N. Y. — Z odobritvijo škofa Molloya se bo ustanovila tukaj prihodnji mesec brezplačna šola za unijsko delavstvo, v kateri se bo dajal pouk o delavskih odnošajih na principu papeških delavskih en-ciklik.
--o-
MORILEC NAJDEN PO DOLGIH LETIH
Chicago, 111. — V tukajšnje zapore je bil prepeljal iz Milwaukee preteklo soboto neki S. F. D'Andrea in se bo« imel zagovarjati za umor, ki je bil izvršen pred 13. leti. V avgustu 1924 je bil v Chicagi umorjen neki Vine. Alleruzzo in njegova žena je izpovedala policiji, da je ona storila ta čin. Pred smrtjo pa je umorjeni zatrdil, da ga ni ustrelila njegova žena, marveč njen brat, omenjeni D'Andrea, ki je tedaj bil pri njih s svojo ženo in sestro. Takoj po dogodku je brat z družino izginil in policija ga brez u-speha iskala dolga leta. Izdala ga je končno zdaj njegova žena, 3 katero sta se rred tem časom sprla in loči1*. Tako se je zopet uresničil pregovo, da vsaka stvar pride enkrat na dan
GRADBENI ZAK. PREDLOG V SENATU
Washington, D. C. — Zakonski predlog za pospešitev obrata v gradbeni industriji, ki je bil zadnji teden sprejet od poslanske zbornice, bo bržkone še ta teden odobren tudi od senata. Kongres se ima sicer raziti to sredo, ven dar se napoveduje, da se bo zasedanje vršilo še v četrtek, ako ne bo predlog do srede sprejet, ,___
ŽIGOSAJO SLABOST LIGE
Vplivni belgijski krogi priporočajo, da država zapusti Ligo narodov. — Diktatorske države kažejo večjo moč kot demokratične.
»-ij ■«.*. M. -H
Pariz, Francija. — Iz nekaterih belgijskih krogov, ki baje stoje zelo blizu raznim vplivnim osebnostim v vladi, se čuje, da delujejo na to, da tudi Belgija izstopi iz Lige narodov, s čimer bi sledila Nemčiji, Japonski in Italiji.
Ti krogi povdarjajo, da demokratične države, ki so zdaj še ostale v Ligi, so se pokazale kot slabotne, na katere se manjše države ne morejo naslanjati; male države, kakor je ravno Belgija, pa se morajo pridružiti na tisto stran, kjer vidijo, da je večja moč, ako hočejo ohraniti svojo neodvisnost. In moč ter odločnost so pokazale doslej diktatorske države v vse drugačni meri kakor pa demokratične.
Vprašanje je le, ali se bo tudi belgijski parlament strinjal s to strujo in odobril izstop. Dosti pa je odvisno tudi od bodočih nastopov Lige. Ako bo ta namreč kazala tako neodločnost in slabotnost, kakor jo je zadnja leta, je povsem možno, da je ne bo zapustila le Belgija, marveč se bo začel splošen izhod iz nje. -o-
"MRTVI" PRIŠEL K ŽIV-LJENJU
Chicago, 111. — V letu 1926 je Wm. F. Griese nenadoma izginil iz tukajšnjega svojega doma. Njegova žena je poizvedovala brez uspeha za njim, toda vsa leta je plačevala prispevke za njegovo zavarovalnino v znesku $5025. Po zakonu se more oseba, o kateri se ni slišalo skozi sedem let, uradno p,oglasiti mrtvim, in tako je žsn-ka dosegla, da je reo sodnija izdala tako proglasitev o njenem možu. Istočasno je zahtevala zavarovalnino. Družba pa je med tem po celi deželi uvedla iskanje za izginulim in ga v resnici tudi našla nekje v San Francisco. Naslova pa mož ni hotel dati, da bi žena ne izvedla, kje je.
-o-
SKORAJ MILIJON JAPONCEV NA KITAJSKEM
Washington, D. C. — Neka neobjavljena poročila trdijo, da ima Japonska točasno na kitajskem ozemlju pod orožjem celih 900,000 mož. Le ena desetina od teh je kitajske narodnosti, dočim so ostali vsi Japonci.
STENSKI KOLEDAR RAZPRODAN!
Naročnikom stenskih koledarjev moramo sporočiti, da je vsled izredno velikih naročil zadnje dni vsa letošnja izdaja že razprodana. Ni ga več in z njim letos ne moremo postreči več. Naročnike prosimo, naj vzamejo to na znanje!
Mz Jugoslavije
Drzen napad mladeniča, ki je na ptujski cesti napadel krošnjarja, kateri se mu je zaupal v varstvo in ga oropal. — Strašna usoda družinskega očeta. — Smrtna kosa. — Še druge novice iz starega kraja.
Skrajno predrzen čin
Ptuj, 6. dec. — Na bano-vinski cesti proti Sv. Urbanu sta se 2. decembra srečala 34 krošnjar Izodor Dukovič, doma iz Meljana, občina Bednja, in 18 letni France Zoreč, doma iz Kicarja pri Ptuju. Bilo je okolu pol 19. ure. V temi sta se medsebojno pozdravila. Pri tem je Dukovič povabil Zorca, naj gre z njim v gostilno v Novi vasi. Tam je Dukovič plačal nekaj pijače,obenem je začel gostom praviti, da je Zorca srečal na cesti in ga vzel s seboj ker se boji, da ga ne bi kdo na cesti napadel in oropal.
Cez nekaj časa se je Dukovič podal z Zorcem iz gostilne. Prosil je fanta, naj ga pospremi do Zupančičeve gostilne na Ljutomerski cesti. Na cesti v bližini Malekove hiše pa je Zoreč naenkrat z odprtim bosanskim '.nožem skočil pred Dukoviča ter ga ustavil z besedami: "Daj mi denarnico, drugače te zabodem!" V tem sta se po cesti pripeljala dva kolesarja. Dukovič je kričal na pomoč. Kolesarja pa se v temi nista hotela ustaviti, marveč sta zavila na cesto proti Ro-goznici. Dukovič si v strahu ni mogel pomagati, slekel je zimsko suknjo, jo vrgel na tla in rekel Zorcu, naj si vzame ves denar. To je Zoreč tudi storil. Vzel je iz žepa denarnico, v kateri je bilo okoli 300 din, in je izginil v temi. Krošnjar Dukovič je nato pobral suknjo ter se podal naravnost na orožniško postajo, kjer je prijavil napad. O-rožniki so drugi dan v Kicarju aretirali mladega zločinca in ga izročili sodišču, kjer je napad prostodušno priznal. Denarja ni imel več; pravi, da je denarnico ponoči zgubil.
Vlak ga je razmesaril
Maribor, 6. dec. — Zopet je nehalo utripati človeško življenje pod kolesjem vlaka. Tragični nesreči, ( ki se je te dni pripetila pri Poljčanah in o kateri smo poročali, je sle dila sedaj druga nesreča in sicer, 100 m od železniške postaje v Rušah. Tu je kolesje vlaka zajelo 39 letnega Zma-goslava Hofferja po poklicu trgovskega pomočnika, Mariborčana. Stopal je ob tračnicah in jej, ^očitno /žamišjjenj, preslišal prihajanje vlaka. Bil je ves zmrcvarjen in pri priči mrtev. Njegova tragična smrt je zbudila obče sočutje. Z njim žaluje žena z dvema nepreskrbljenima otrokoma.
-o-
Obsojen
V Mariboru je bil obsojen na sedem dni zapora in na plačilo 3000 Din pogrebnih stroškov hlapec Fran9 Bračič, ki je dne 5. avgusta do smrti povozil časopisnega raznašal-ca Jakoba Satlferja. Bračič se je izgovarjal, da mu je na vo-
zu jodpovedala zavora in da so se splašili konji in zdrveli po cesti ter da je tako prišlo do nesreče.
-o--'
Smrtna kosa
V	celjski bolnici je umrla Marija Fajmut iz Lokovice pri Šoštanju, stara 67 let. — V Tržiču na Gorenjskem je umrl Ivan Sedej, orožniški' stražmojster v pokoju. — V Mariboru je umrla Ana Tkalec, soproga trgovca Tkalca stara 71 let.
-o-
Nesreča
Med delom se je v Mali vasi pri Ježici težko ponesrečil 39 letni delavec Franc Črnilec in je bil pripeljan v ljubljansko bolnico.
-o--g
Nesrečen padec
Na cesti med Dobrovo in Vičem pri Ljubljani je na spolzki cesti padel z motornega kolega trgovec J. Ko-stanjšek f| Polul pri Celju in se nevajnao pobil, da je moral iskati pomoči v bolnici.
•-o-
Za poplavijence
Župnik v Št. Jerneju na Dolenjskem je organiziral široko-potezno nabiralno akcijo, da bi vsaj nekoliko pomagal poplav-ljencem v najtežjem položaju. Po fari so hodili možje in zbirali za poplavljene? razne darove v blagu in denarju. Pomanjkanje živeža je po nekod že kar občutno, kar potrjujejo tudi mli-, narji, ki imajo prazne mline in žive v brezdelju. Nekateri pripravljajo kruh že iz ovsene moke, kar se prej ni nikoli dogajalo.	i
-o-
Drzen napad
V	Dravski dolini med Sv. Ož-boltom in Falo je bil izvršen drzen roparski napad. Nepoznan moški je s samokresom v roki prisilil trgovca z živino Franca Flajsa od Sv. Ožbolta, da mu je izročil denarnico v kateri je bilo 2500 dinarjev. Za roparskim napadalcem je izginila vsaka sled.
Za drugega je hotel sedeti
Pred mariborskim sodiščem se je vršila zanimiva razprava, med katero je sedel na zatožni klopi Alojz Sel, hlapec iz Ranče, ker je hotel odsedeti 14 dnevno zaporno kazen namesto kovača Franca Sela iz Maribora, s katerim pa ni v nikakem sorodstvu. France Sel je pa bil na zatožni klopi, ker je Alojza Sela nagovoril k temu. Sodišče je razsodilo slučaj tako, da je vsakemu prisodilo 1 mesec strogega zapora pogojno za tri leta.
-o- * '
Nesreča
V	Ljubljani na Gosposvetski cesti pred Slamičevo restavracijo se je hudo ponesrečil 14 letni mizarski vajenec Srečko Kopri-vec. Fanta je namreč povozil neki avto in so ga morali odpeljati v bolnico.
Stran 2
'AMERIKANSKI SLOVENEC'
Sreda, 22. decembra 1937
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dn«vor po praznikih.
Izdaja iii tiska:
EDINOST PUBLISHING
CO.
NasUv uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina •
Za celo leto .. Za pol leta .. Za četrt leta
..$5.00 _ 2.50 _ 1.50
Za Chicago, Kanado in Evrapo:
Za celo feto __________________________$6.00
Za pol leta _______________________________ 3.00
Za četrt leta ...................-................ 1.75
Posamezna številka .....................- 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address af publication offic»: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year __________________
For half a year ______________
For three months ___________
___$5.00
__2.5«
.._ 1.S0 Chicago, Canada and Europe:
For one year______________$<.80
For half a year________________3.60
For three months__________1-75
Single copy ___________________________ 3«
Dopisi važnega pomena za hitro objavo moraj* biti daposlau aa uredništvo r»aj dan in pol pred dnevem, ko izid« list. — Za zadnjo številko t tednu j* čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo >• vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Po londonskem sestanku
Po Halifaxovem obisku v Berlinu se je vršil sestanek med francoskimi in angleškimi zastopniki. Posetila sta London Chautemps in Delbos, ki sta imela važne razgovore z Chamberlinom, Halifaxom in Edenom. Takoj po londonskih razgovorih pa se je podal na pot francoski minister Delbos po južnovzhodni Evropi. V Belgradu je medtem že sklenil in podpisal važno trgovinsko pogodbo z Jugoslavijo. Vse to je v neki zvezi z londonsko konferenco.
Brez pretiravanja moremo reči, da je malo diplomatskih dogodkov povzročilo toliko vznemirjenja in resne pozornosti kakor Halifaxova pot na Nemško. Pripomoglo je k temu tudi dejstvo, da se je britanska vlada tako trdovratno zavijala v molk ter s tem dala povoda za zelo raznovrstna tolmačenja. Prav za prav niti danes še ni zanesljivih podatkov o tem, kako so potekali razgovori v Berchtesgadenu in Berlinu; podoba je celo, da bodo ostali v tajnem še dolgo. Zato je Evropa prisluhnila s tem večjo pozornostjo na londonska poročila v dneh, ko sta se tamkaj mudila vodilna francoska državnika. Mednarodna politična javnost se je pač zavedala, da gre za velike reči, za osnovno važne odločitve.
Če se danes postavimo pred nalogo, da bi poskusili napraviti bilanco o vsem tem, pa zaključiti, kaj je dal ta kočljivi kontakt med tremi prestolnicami, je treba predvsem pripomniti, da je to zelo težak poskus. Pred govorico uradnih komunikejev je stvar jako preprosta: ugotovila se je znova pdpolna soglasnost med francosko in angleško vlado v zadevah evropske politike in se označilo soglasno premotrivanje nekaterih aktualnih mednarodnih političnih problemov, ki so se potisnili na dnevni red razpravljanja po pobudi Halifaxovega potovanja.
Toda ta kratka konstatacija potrebuje bistvenih dodatkov. Resnica je, da je soglasje med predstavitelji francoske in britanske vlade učinkovalo silno pomirjajoče. Z zadoščenjem je politična javnost v veliki večini Evrope vzela na znanje, da sta Pariz in London edina v onih vprašanjih, ki so se potisnila na dnevni red razgovorov z mi-sterioznega ozadja Halifaxove misije. Poročila neka-rih listov, ki veljajo za dobro informirane, zlasti londonskih "Times", so pripomogla k senzacionalnemu značaju diplomatskega dogajanja, tako da se je pozornost stopnjevala še znatno nad normalo. Res smo nagnjeni k precenjevanju pomena posameznih listov v zapadni Evropi, toda tudi ako jemljemo V račun, da so "Times" zasebno podjetje, pa da njih uvodniki pomenijo samo naziranje neke skupine, v političnem pogledu malo pomembne, ostane kljub vsemu pojav takih uvodnikov važno dejstvo, ki ga ni mogoče prezreti. Podoba je, da so oni krogi, ki stoje za političnimi uvodniki, zagovarjajočimi novo smer ali vsaj drugačno taktiko britanske politike v srednji Evropi, zelo blizu tistim faktorjem, ki so sprožili Halifaxovo potovanje. Končno se je ob tej priliki znova potrdilo, da obstoje v londonskem kabinetu različna naziranja z ozirom na aktualne mednarodne politične probleme. Ta načelna razlikovanja niso prav za prav nič novega, saj se je izvedelo o njih že ponovno, ob raznih temeljnih križiščih evropske politike. Toda podoba je, da se je to pot pokazalo, da bi mogle te razlike biti vendarle večje in pomembnejše. Saj se je, čeprav le mimogrede zabeležila celo govorica, da bi moglo priti do novih volitev v angleški parlament.
V angleški politiki se tedaj znova ali recimo raje: še vedno bijeta dve smeri za premoč. Ena je smer, ki se dobro zaveda, da se danes noben narod ne more izolirati, tudi ne tako velika država, kakor je imperij Velike Britanije. Ako hoče Anglija ohraniti svoje pozicije, ako hoče očuvati svojo celoto, pa držati na produktivni višini svoj orjaški gospodarski sistem v svetu in napram ostalemu svetu, tedaj imperiju v današnjih razmerah ne k^iže prav nič drugega, kakor da se temeljito oboroži in da'z respektom pred svojo dejansko močjo podpre svojo vlogo, svojo funkcijo za dom in za ves svet. To je tedaj,politika, ki jo je Anglija pričela izvajati po ponesrečeni sankcijski akciji, in ki je našla ogromen odmev po vsem svetu.
Druga smer, ki se uveljavlja v angleški politiki, skuša
obvladati nevarnosti sodobnega napetega stanja med velesilami z drugačnimi sredstvi. Prepričana je, da je najzanesljivejša pot do varnosti ta, ki vzame nasprotnikom iz rok orožje na ta način, da ugodi njihovim željam, pa odpravi vzroke njihovim pritožbam. O tem prizadevanju bi se mogla napisati dolga zgodovina, ki bi tekla skozi vso povojno dobo. Ni nam treba posegati tako daleč nazaj, glose marsikaterega velikega lista na zapadu so te dni vsebovale pripombe o teh političnih poskusih.
Danes govore predstavitelji te politične smeri, da je treba zadovoljiti Nemčijo in sicer jo zadovoljiti tamkaj, kjer je najbolj nezadovoljna. Iz tega miselnega kompleksa je nastala ideja, da bi kazalo napraviti Nemčiji koncesije v srednji Evropi, in sicer tamkaj, kjer drži pot v Podunavje, v Avstriji in Češkoslovaški. Sedaj, ko se polagoma odgrinjajo zavese izpred nekoliko skrivnostne pobude za Halifaxovo potovanje, se razvidi, da v Londonu zares eksistirajo ljudje, ki bi radi Češkoslovaški dekreti-rali kantonalno osamosvojitev sudetskih Nemcev, pa odprli vrata anšlusu v Avstriji, nemara tako nekako, kakor so nekdaj zagovarjali restavracijo na revizijo za Madžarsko, pa še marsikaj podobnega. S temi koncesijami bi se po naziranju onih faktorjev, ki so odgovorni za imenovane pobude, Nemčija smatrala za saturirano, pa bi se s tem odstranila vojna nevarnost na najsigurnejši način.
To podobno stališče si vsaj za enkrat še ni priborilo premoči v Londonu niti v kabinetu niti v politični javnosti. Chautemps in Delbos sta se mogla zato zadovoljna vrniti iz Londona. Državniki, ki so omogočili ta uspeh, menijo, da bi taka koncesija Berlinu povzročila samo še povečanje zahtev, tako kakor je to dosedaj storila še vsaka koncesija z angleške strani. Londonski razgovori so tedaj res znova potrdili francosko-britansko zvezo, toda vsi oni pojavi, ki so jih spremljali, pa vendarle niso ojačili te alian-se, marveč so prej omajali njeno učinkovitost. Tudi ta stran je važna in tudi ta se ne sme prezreti, zakaj potrdilo se je, da spada slej ko prej k sestavnim delom britanske politike.
TO IN ONO IZ SLOVFNSKE METROPOLE NA ZAPADU
Pueblo, Colo.
Kmalu nas bote obsodili, da smo kar zamrznili v pogorju. Mrs. Pepa Meglen se oglasi semintje, pa si le misli naj še drugi poskusijo. Dosti nas kaj zna, pa le premalo porabimo kar smo se naučili.
Farani hočejo vsaj nekoliko pripomoči k cerkvenemu skladu predno se zakluči račun tekočega leta. Skrbni, marljivi delavci za cerkveni napredek so uganili, da napravimo Keno za purmane. Če ga tudi vsak ne bo ujel, bo vendar prijateljem pomagal, da zadene debelega purmana pri Kino. Vstopnina za celi večer je samo en kvoder in še zraven veselo upanje, da prinese domov južno za božič. Prodaja je jako dobra.
Nikdar še nismo imeli toliko sotruclnikov za božično slavnost kakor letos. Prišel je k nami za mali oddih in za pokrepčanje zdravja v gorski zrak Rev. Rajmund Ealko, OSB. Nabral " si j« izvanredno vzgojo v cerkvenem petju tukaj v Ameriki in v Elvropi. Kar po naključju smo prišli pod njegovo krilo. Izobraževal je po deželi najsposobnejše
pevske zbore. Naši željni pevci se kar čudijo, kako hitro jim častiti gospod vcepi v možgane umetno pojmovanje in kakor hitro so izurjeni.
Pri polnočnici in ob 10 so spretno upleteni skoraj vsi pevski zbori, mladina in od-raščeni. Otročički so izbrani, da posnemajo devet angelskih zborov. Premilo in skrivnostno bodo posnemali njih sveto delo — pozdravljanje Deteta Jezusa v Marijnem naročju. Drugi zopejt se napravijo v pastirsko nošo in pa v svetlo opravo Treh kraljev. Vsi imajo izbrane pesmice. Kar nazaj se spustijo dva tisoč let in veličastni obisk božji je živo in jasno pred našimi očmi. Kar napeljejo izurjeni mladi in starejši, v raznih krajih cerkve, povzamejo vsi verni po cerkvi. Tako postane krepko, vseskupno češčenje. Nedolžna mladina je marljivo na delu, vmeti aposteljčki so, ki želijo poživiti sveto vero za nebeško skrivnost. Pravo veselje za verne farane.
Nemila smrt nam je vzela enega naših pijonirjev, France Kcčevar, 72 let star, doma od Ambrusa, Dolenjsko je dobil pljučnico, ki ga je pobrala v teku enega tedna. Trudil se je po svoje za napredek fare
vseh 40. let. Zapušča tukaj štiri sinove in eno hčer, ki držijo skrbno zaklad sv. vere, katerega so sprejeli od staršev, v farni šoli in cerkvi.
Poročevalec
-o-
JUGOSLOVANSKI RADIO PROGRAM ZA PRAZNIKE
Chicago, III.
Letos slavi Mr. George Mar-chan petletnico, ko je začel s svojimi jugoslovanskimi radio programi in sicer bo petletnica ravno na božič, 25. decembra in to od 1:30 pa do 2:30 popoldne preko močne radio postaje W-I-N-D na vašem radio 560 Klc. — Na tem programu bodo sodelovali naši umetniki kot Milan Sigurnjak in Walter Cihonj na havasjko kitaro, duet tambu-raški zbor Sar Planina. Dalje Miss Helen Kovacich in John Kalem, na piano accordion. U-metnika Geo Marchan in Josip Margetič bosta pela božične pesmi. Glavni govornik bo profesor John Zvetina, ki je profesor na Loyola univerzi.
Ta program se bo slišal po vseh osmih državah, ki so blizu države Illinois. Torej ne pozabite na božični dan ob zgoraj omenjenem času nastaviti vaš radio aparat na postajo W-I-N-D, 560 Klc. Ta program bo najboljši, kar ste jih že kedaj poslušali preko radia.
WIND.
G. ANTON ŠTRUKEL V POGOVORU S SLOVENSKIMI F1JONIRJI V LA SALLE
La Saillil.
Danes se pa pogovarjam z Mr. Joe Lušina. Ta naš pijonir se je odpravil v Ameriko 27. julija 1898. Rojen je bil v vasi Bela cerkev,na Dolenjskem, odkoder sta se z ženo čez francosko linijo, odpeljala v novi svet. — Pa naj sam pripoveduje, kako je bilo.
Prispela sva z ženo naravnost v La Salle, ker, tukaj sva imela svoj znance in prijatelje. Delati sem začel v tovarni, kjer izdelujejo farmarske reči in sicer pluge, brane, kolesa, vozove in t.d. Delali smo po 10 ur, včasih pa tudi po 12 ur na dan. Plača je bila takrat $1.40 na dan, nekateri so tudi dobivali več. Pripomniti pa moram, da se je delalo redno. Leta 1900 sem se odpravil v premogorov, kjer sem delal več let. Dobivali smo 79c od tone. Čez par let se je pa stvar obrnila in smo zaslužili 81c za nakopan premog. Tako sem delal v premo-gorovu kakih 15' let, morda še kaj več. — Sedaj sem pa na farmi in imam dobro udobno življenje med odrastlimi otroci. Oženil sem se namreč leta 1894, v mesecu februarju. Rodilo se nama je sedem otrok, od katerih jih še živi pet. — Ali si bil tudi ti pri ustanovitvi fare sv. Roka, sem ga vprašal. — Bil sem, mi je potrdil. Za zemljo z;a katero nam je nasvetoval pokojni Father Šu-štaršič, župnik iz Jolieta, smo plačali $2,800,00. Slovenci smo pa imeli prvo sv. mašo doli v mestu v Kastelovi dvo-
rani. Naš župnik so bili č. g. Father Podgoršek. Oni so kupili zemljo in potem pričeli z delom prve cerkve in šole in to je bilo leta 1902 spomladi, a leta 1903 je bila cerkev že blagoslovljena in darovale so se v njej svete maše. — Ali si bil pri kakem društvu, sem ga dalje spraševal. — Da, pri društvu sv. Družine, št. 5, KSKJ. in sicer sem pristopil leta 1899, torej bo že skoro 38 let. Pri Družbi sv. Družine sem pa že kmalu 17 let. Meseca decembra, 14. leta 1933 mi je umrla žena in od tedaj sem sam z otroci, s sinovi in hčerami. — Tak je bil moj pogovor s tretjim našim pijo-nirjem.	(Dalje prih.)
_—o-
ZAHVALA DAROVALCEM
Milwaukee, Wis.
Dolžnost naju veže, da izrekamo zahvalo vsem tistim, ki ste naju tako lepo sprejeli v hišo in bili z nama prijazni ter nama po svojih močeh tudi darovali za "Archbishop's Emergency Relief Fund" kakor druga leta. — Res, hudo in težavno je dandanes nabirati take ali take darove, pa naj bodo za še tako visoki in blagi namen, kajti taki, ki imajo velika podjetja in trgovine in bi lahko dali kak delar, ne da bi ga pogrešali, se navadno najbolj upirajo ter izgovarjajo na vse načine, da ne morejo, ker da že take preveč f'ajo za cerkev, kupujejo tikete, jI d. — Taki najdejo vse izgovore, samo da jim ni treba potem dati.
Z mojim prijateljem F. Pish-kurjem sva tudi imela nalogo, da sva obiskala nekaj "biznes-menov". Hvala lepa vsem, ki so kaj darovali. Ko smo tako obiskovali, smo prišli do dveh, katera se prištevata kot da sta nekaj več, toda slabo sva naletela. Od obeh nisva dobila niti centa, pa četudi trgujeta med Slovenci. Izgovarjala sta se, da že dovolj izdata, kar jim rad verjamem, toda ne toliko za cerkev, kot za "good time". Ko človek tako oko-lu hodi po takem poslu, doživi vsakovrstne stvari. Tako sva med drugim naletela na trgovino, kjer nam niso zaupali, četudi sva pokazala potrdilo od nadškofa ter naju izpraševala zakaj pobirava itd. Povedala sva, da sva za tako stvar že kolektala pri njih zadnja leta in tako so nama vendarle odrinili dar. — Med mnogimi drugimi sva obiskala tudi vdovo, ki je tako rado-voljno odrinila za njo vse preveliko svoto, da sva se kar zavzela. Da, če bi bilo več takih kot je ta vdova, bi nam z lahkoto šlo pri fari sv. Trojice.
Če se hoče kdo prepričati ali je njih dar gotovo dobil nadškof v roke, naj stopi v župnišče, tam mu bodo pokazali karto, na kateri je njegov dar zapisan. Tam so pa tudi karte teh, ki niso dali darov. Upam, da če dočakam prihodnje take kolekte, da bodo tudi taki, ki letos niso dali, odrinili svoj dar in tako postali u-smiljeni samai^jani. — Torej, vsem tistim, ki so iz dobrega namena kaj darovali za nadškofijske dobrodelne namene, naj Bog povrne takrat, ko bote najbolj potrebovali pomoči. Katere smo obiskali in ste bili z nami prijaz-
Dogodki
SKoventi p®
jAm^riHdl
j
Pozdrav od Pacifika
Chicago, 111. — Na naše uredništvo je te dni iz San Francisca, Calif., prispela dopisnica, katero sta poslala Mr. in Mrs. John Centa ter sinovi. — Mr. in Mrs. J. Centa sta iz Pueblo, Colo. — Na dopisnici pozdravljata in voščita vesele praznike uredništvu in vsemu osobju v našem podjetju, kakor tudi vsem naročnikom in čitateljem Amer. Slovenca, še posebno pa svojim sorodnikom in prijateljem v Pueblo, Colorado.
Žalostna vest
Cleveland, O. — Tukajšnji rojak Mr. Andrew Kotnik ki živi na Bliss Ave., je te dni prejel iz stare domovine žalostno vest, da mu je v vasi Vrh pri Ložu umrl njegov oče Matevž Kotnik, v lepi starosti 75 let. Pokojni zapušča v domovini ženo Marijo, tukaj v Clevelandu pa omenjenega sina.
Tragedija v slovenski hiši
Milwaukee, "Wis. — hiši na 1433 So. Barclay St. so našli mrtvo Mrs. Mary Starich in rojaka Antona Miklicha, ki stanuje v isti hiši v pritličju, toda z naslovom 136 E. Orchard St. Nezavesten je pa bil najden Mi-klichev sin Charles, star 38 let, ki je stanoval z očetom, katerega so naglo odpeljali v Zasilno bolnico. Oba sta bila zadušena s plinom. Kako je prišlo do žalostnega dogodka, preiskuje policija.
,_ *
Na operacijo
Calumet, Mich. — Tukajšnji rojak John Gasparovich, s šeste ulice je bil primoran da se je podvrgel operaciji v Memorial bolnišnici, katero je srečno prestal. — Želimo mu skorajšnjega okrevanja.
Slovenec povožen
Milwaukee, Wis. — Nedavno je bil do smrti povožen od avtomobila tukaj poznani rojak Simon Brumec, star 44 let. Doma je bil 'iz Makol, na Spodnjem Štajerskem in ni bil poročen.
ni, prav lepa hvala in srečne ter" vesele božične praznike.
G. Raly in 1. Pishkur
-o-
VOŠČITE S CVETLICAMI Kadar ste v dvomih, kaj naj bi dali svojim dragim za božič, pokličite svojega florista in naročite za nje kake primerne in krasne cvetlice, s katerimi so cvetličarji dobro založeni za praznike.
Cvetlice so prikupno darilo in niso drage. Več boste dobili za svoj denar, ako kupite cvetlice kakor kaj drugega.
Vsak cvetličar ima fino razstavo raznih božičnih in drugih rastlin, ki bodo okrasile dom in pripravile veselje ter zadovolj-nost tistim, ki jih bodo dobili.
Katoliška družina brez ka toliškega časopisja, je breZ varuha proti laži-tisku.
"TARZAN NA RAZISKOVANJU"
(18)
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Ricc BlUTOllghs
Kratek trenutek potem ko jc Lady Greystokc zaklicala Drownu naj potegne princa hitro na drevo, je že na vso sapo pridirjal mogočen lev iti gi-cer takoj za njo. Jane Lady Greystoke je z vso silo hitela da se oprime drevesa in spleza nanj, toda v tem je,pa že skočil proti njej razjarjen in sestra.-! dan lev , , ,
. . . Krvoločne živali, krvoločni ljudje — oboje .strašno gospodari po afriški džungli! — Z naglim skokom se je Lady (greystoke rešila ua drevo pred zverino, toda Tarzan, njen mož, je bil v vse drugačnem položaju. Da nm pride prava rešilna misel v glavo, je pred svojimi sovjažniki obstal in čakal.
•r-iti.
/Ca trenutek so črni suličarji strmeli nad toliko mirnostjo. Prepričani ho namreč bili, da je Tarzan eden izpied Kavuru, kateri so obdarovani z neko neznano močjo, katero lahko nenadno uporabijo, kadar se je najmanj pričakuje. Njegova neustrašenpst, s katero jih je opazoval, jih je -v teiji še bolj potrdila.
V tem K neka ženska oglasila iz gruče, ki je od daleč opazovala Tarzana in obupno zakričala: "Ubijte Kavuru; oni so ukradli mojo hčerko." "Mojo tudi"; je zavpila druga. Takoj na to se drug.il iz cele naselbine oglasila z divjim krikom: "Ubijte ga I" Na te krike so vojaki trdneje prijeli za sulice.

Zapadna Slovanska
Zveza
DENVER, COLORADO. Naslov in imenik glavnih uradnikov.
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: Anton Kochavar, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Colo. Podpredsednik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington St., Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4417 Penn. St., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo.
2.	nadzornica: Mary Grum, 4949 Washington St., Denver, Colo.
3.	nadzornik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: Frank Primozich, 1927 W. 22nd PI., Chicago, 111.
2.'porotnica:	Johana V. Mervar, 7801 Wade Park Ave., Cleveland, Ohio.
3.	porotnik: Joe Lipersiclc, Jr., Rockvale, Colo.
4.	porotnik: Anton Rupar, 408 E. Mesa Ave., Pueblo, Colo.
5.	porotnik: Mike Popovich, 9602 Ave. L, So. Chicago, 111.
URADNO GLASILO:
"Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111.
Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine.
SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO!
Vese in zadovoljne božične praznike
vsem glavnim uradnikom(cam), društvenim odbornikom (cam) in celokupnemu članstvu Zapadne Slovanske Zveze želi
LEO JURJOVEC,
novoizvoljeni glavni predsednik.
Iz urada predsednika porotnega odbora
Chicago, Illinois.
Vesele božične praznike in srečno Novo leto, želim vsem gl. uradnikom in celokupnemu članstvu Zapadne Slovanske Zveze.
Želim, da bi v letu 1038, vladala bratska ljubezen in sloga med članstvom, da bi se Zveza pomnožila v članstvu in dništvih.
FRANK PRIMOZICH, Predsednik porot, odbora za leto 1937.
m
Chicago Youngster's Branch No. 2, W.S.A.
Chicago, Illinois.
Sincere Greetings for Christmas and Best-Wishes for the New Year to all members of the Chicago Youngster's with hopes that the Neio Year will be a successful year for membership and all other activities.
FRANK PRIMOZICH,
Juvenile Supervisor.
VESELE ki RADOSTNE
božične praznike želi vsem gl, uradnikom(cam), kakor tudi celokupnemu članstvu Zapadne Slovanske Zveze
UREDNIŠTVO GLASILA.
j'innninniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimnninitm'iniiinniniin -'-\s
Dopisi lokalnih društev
^■WuuiiiiuiiuiiHiiHUiiiiiiaiiuiiuuutauuiKiiiiaummiiiit«
°E> DRUŠTVA ZAPADNI JUNAKI ŠT. 4, ZSZ.
Midvale, Utah.
Pred vsem voščim celokupnemu članstvu Zapadne Slovanske ^eze vesele božične praznike ter srečno in veselo novo leto, ki UaJ bi prineslo obilo napredka ^anstvu, društvom in Zvezi v v«akem oziru. — Za prihodnje 'eto si napravimo načrt, da se Podamo s potrojenimi močmi vsi ll;i delo agitacije za novo članstvo. Potrudimo se vsi in pojasnimo takim, ki še niso slišali od naše organizacije, kolike koristi Jim nudi naša Zveza, če pristopi.)'
0 kot člani in članice. Prepričan sem, da besede ne bodo za-ttian. Razložimo jim ugodnosti, ki so jih deležni in katere so mnogo večje, kot jih dajejo druse podporne organizacije. Nič nas ne sme zaustavljati da bi se
DE LA ROCQUE NA SODIŠČU
Siika kaže francoskega voditelja bivše fašistične organizacije Ognjenega križa, de la Rccque, ko je na sodišču v Parizu tožil zaradi obrekovanja nekatere osebe, ki so trdile, da ga je svoječasno podpirala vlada s tajnim skladom.
ne potrudili in najmanj podvojili članstvo pri naši organizaciji do prihodnje, enajste, konvencije. Ce bo vsak član, vsaka članica pridobil samo po enega novega, pa nas bo že lepo število.
Enega člana pridobiti, pa vendar ni nemogoče. Pokažimo, da stremimo za napredkom organizacije in za napredkom naših društev. Zlasti mi, pokažimo, da smo zares junaki, da ne nosimo zaman imena "Gorski Junaki". Delajmo za našo dično podporno organizacijo ZSZ in ob prihodnji konvenciji leta 1941, ki se bo vršila v Chicago, Illinois, bomo s ponosom gledali na svoje uspehe.
Ob tej priliki se želim zahvaliti našim glavnim in društvenim odbornikom, ki so se toliko trudili in delali za uspeh društev in organizacije. — Hvala zlasti vsem tam v Denver ju, za postrežbo, katere smo bili deležni delegatje desete redne konvencije ZSZ in pa za tako' lep sprejem. Zplim vsem glavnim in drugim odbornikom, da bi za
naprej složno delovali v korist in napredek naše organizacije Zapadne Slovanske Zveze, katera naj raste in se množi, da postane mogočna, da bo mogla še mnogim pomagati v njih potrebah in težavah. — Vse za napredek naše podporne organizacije ZSZ! — Ostajam vaš sobrat in delegat desete redne konvencije ZSZ.
Peter B. Golesh
--o-
OD DR. SVOBODA, ŠT. 36, ZSZ.
So. Chicago, III.
Nekaj novega se pripravlja letos pri našem društvu in sicer bomo imeli v četrtek večer 23. decembra, takoimenovani "Miklavžev večer" za naše mlado članstvo, ki spada k "Liberty Jr." To bo prvič odkar obstoja naše društvo, da bo mladina imela svoje veselje pred božičnimi prazniki. Želeti je, da starši, katerih otroci so pri našem mladinskem oddelku, pošljejo svoje otroke ta večer v dvorano. Obenem bo ta večer tudi seja mladinskega oddelka in sicer se prične že ob 7. uri,-po seji bo pa "Miklavž" delil darove. — Tudi starejši člani in članice so povabljeni na vrček dobre pive.
Še nekaj je kar moramo omeniti in sicer, da se zopet pripravljamo na veselo odersko predstavo, katera bo v mesecu februarju. Igra bo jako zanimiva in vesela, da take ali podobne še niste videli na našem odru. Igralci se bodo potrudili, da bodo najbolje napravili in prepričani smo, da v vseobčo zadovolj-nost. Zato se že sedaj opozarjate. Obenem se bodo omenjeni večer kazale v dvorani zanimive premikajoče slike, v katerih boste videli nastopiti delegate in delegatinje zadnje desete konvencije ZSZ v Denverju, Colo. V slikah boste tudi videli zanimivosti zapada, katerim se boste čudili. Te slike je povzel delegat in sedanji glavni predsednik ZSZ. sobrat Leo Jurjovec, ki se je več tednov mudil na zapadu.
Prav vesele božične praznike in srečno novo leto želiva glavnim uradnikom in uradnicam, delegatom in delegatinjam s ka-
terimi smo bili na zadnji konvenciji in članstvu našega društva.
C. Grmek, preds.
M. Popovich, tajnik
--o--
IZ URADA SLOVENSKA EDINOST ŠT. 38, ZSZ.
Frontier, Wyo.
Vsem članom in članicam našega društva, kateri se niso udeležili letne seje se tem potom naznanja, da se vrši naša veselica v soboto 15. jan. 1938. Upati je, da se članstvo udeleži te veselice in kolikor mogoče pomaga vese-ličnemu odboru.
V odbor za prihodnje leto so bili izvoljeni sledeči člani in članice: Predsednica Frances Kri-žak 205 Ruby St., Kemmerer, Wyo.; podpredsednik Joe Kalis-ter, Frontier, Wyo.; tajnica in blagajničarka Jennie Supan, Box 104, Frontier, Wyo.; zapis-nikarica Mary Lumbert, Dia-mondville, Wyo.; mladinski nadzornik Frank Kosec, Frontier, Wyo.-; društveni zdravniki dr. J..R. Newman, dr. John Coleti, dr. J. R. Margins, vsi v Kemmerer, Wyo. — Društvene seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Domu slovenskih društev v Diamond-ville, Wyo. — Prosim, da članstvo to upošteva.
H koncu voščim vsemu članstvu našega društva, kakor tudi celokupnemu članstvu ZSZ in vsem glavnim uradnikom in u-radnicam vesele božične praznike in zadovoljno novo leto.
Jennie Supan, tajnica
IZ URADA DR. ZAPADNA ZVEZDA ŠT, 16, ZSZ.
1
Pueblo, Colo.
Na zadnji leti seji dne 8. dec. so bil izvoljeni v društveni odbor za leto 1938 sledeči:
Predsednik Louis Lesar, 503 Moffat St.; tajnik Anton Rupar, 408 E. Mesa Ave.; blagajnik Joseph Grebene, 301 Park St.; vsi v Pueblo, Colo. — Društvene seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu v dvorani sv. Jožefa na Grovu,
A. Rupar, tajnik
--o--
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
MIKLAVŽEV DAN
Denver, Colo.
Članstvu mladinskega oddelka Zapadne Slovanske Zveze, spadajoči v katerokoli ZSZ društvo v Denverju, se uradno naznanja, da bo imelo mladinsko društvo United Comrades No. 1, svojo redno mesečno sejo v nedeljo 26. decembra. Pričetek bo točno ob eni uri popoldne, kajti po seji bo vstopil v dvorano Miklavž, kateri bo obdaril, kot pc navadi, vse otroke, ki bodo navzoči in pa, ki spadajo v mladinski oddelek dr. sv. Martina št. 1, ZSZ; dr. Kraljice sv. Rožnega Venca št. 7, ZSZ in pa tudi dr. Trail Blazers št. 41, ZSZ. Kajti vsi .člani mlad. oddelka, ki spadajo v zgoraj označena društva, so obenem tudi člani mladinskega društva United Comrades št. 1, ZSZ.
Vsak član bo prejel še.posebno povabilo po pošti, katero povabilo mora prinesti s seboj za identifikacijo. Člani, ki bi slučajno ne prejeli rečeni h posebnih povabil naj se pred sejo zgladijo pri nadzornikih mladine, da se jim dovoli vstop v dvorano, oz. cla bodo upravičeni do darila od Miklavža.
Na to letno sejo, kjer se bo volil odbor za prihodnjo leto, ste vabljeni tudi starši mladine, da boste vsaj enkrat videli kake spretno vodijo seje naši bodoči voditelji Zveze.
Bratski pozdrav in vesele praznike želimo vsemu članstvu ZSZ, zlasti pa še mladini. Ml. Nadzorniki društev ZSZ.
SANTA CLAUSE
Denver, Celo.
Membership of the juvenile department belonging to either St. Martin's lodge No. 1, WSA; Queen of the Holy Rosary No. 7, WSA; or Trail Blazers lodge No. 41, WSA, is hereby officially notified that Sunday, December 26th we are going to have our annual meeting, at which meeting the officers for 1938 shall be elected. The meeting shall be opened promptly at 1 P. M. and immediately after the meeting we are going to be honored with a guest from North Pole who is going to bring each and every juvenile member, that will be present, a gift as he usually does every year.
Every Juvenile member will receive a special invitation by mail, which card you must bring with yon for an identification, which will entitle you to a present from Santa Clause.
Parents of the juveniles are also invited to attend the said meeting where you shall have a chance to see how capably our future leaders are running their meetings.
With best wishes for a Merry Christmas, we remain
Fraternally yours, Juvenile Supervisors W. S. A.
-O-
"Ali imate že zavarovane vaše otroke pri ZSZ? Ako ne, ne odlašate na jutri, ker bo mogoče prepozno!
TO MONO
ŽIVLJENJSKE OBLIKE NA ZEMLJI
Na Kolumbijskem' vseučilišču v New Yorku so zaključili statistično študijo, iz katere je pometi, da je na zemlji poldrug nilijon različnih življenjskih oblik, rastlin in živali. To pa je 'e število doslej ugotovljenih oblik, ki se vsako leto povečuje : odkritji novih rastlin in živali. Raznih živalskih oblik od slona io enostaničnih, samo pod drobnogledom vidnih bitij, je 822.765 .-o--
TAT SE JE MAŠČEVAL
V Budimpešti so imeli razpravo proti nekemu tatu, ki je mel za seboj že nekoliko kazni. Državni pravdnik je zahteval za-/oljo njegove nepoboljšljivosti strogo kazen. Po razpravi je državni pravdnik odšel v svojo sobo, kjer je v svoje presenečenje odkril, da je njegov lepi ko-?uh izginil. Ugotovili so, da se je bil moral splaziti v sobo s pomočjo ponar. ključa. Domnevajo, da je ta tat izvršil svoje dejanje iz solidarnosti do obtoženca, kajti v sobi so bili še drugi dragoceni kožuhi, ki se jih vlomilec pa ni dotaknil.
Kdo ve, če tisti, ki so danes nesrečni v mnogih družinah niso žrtve laži-tiska, ki uničuje moralno življenje v družinah?
VOŠČILO
Vesele božične praznike in srečno zdravo Novo leto želim vsem mojim odjemalcem, vsem sorodnikom in vsem prijateljem in znancem, v Cliica-gi in po vsej Ameriki!
ANTON ZUPANČIČ, Trgovina s čevlji in popravljalnica 1937 West Cermak Read,
1	Chicago, 111.
*
VESELE
božične praznike in srečno zdravo Novo leto želiva vsej najini rodbini, prijateljem in znancem ter vsem naročnikom "Amer. Slovenca" tukaj in v starem kraju!
MR in MRS. ANTON HREN, 200 E. Pittsburgh Ave., Milwaukee, Wis.
IZ DOMOVINE
Nesreča v gozdu
Na Gomilskm se je pri nakladanju hlodov težko ponesrečil 27 letni posestnik Franc Cizej, na katerega je padel težak hlod in so ga morali spraviti v celjsko bolnico.
-o-
Nesreča
Pri svojem obhodu po mestu je našel policijski stražnik v Mariboru že kmalu popol-noči na Koroški cesti neKo žensko, ki je glasno stokala. Ko je stopil bližje je opazil, da je to služinja Antonija Partlič, ki si je pri padcu zlomila nogo.
-o-
Nov dom
Pri Sv. Urbanu so pred kratkim dozidali lep Prosvetni dom, katerega so z vso slo-vestnostjo blagoslovili. Obred blagoslovitve je izvršil domači župnik g. Polanc, o'o veliki udeležbi domačih faranov.
Nenavadna nesreča
V vasi Pirovec blizu Šibe-nika je kmet Jere Mejič kuhal žganje, ko ga je naenkrat objel plamen iz kotla, da je začel goreti kot živa bakla. Oko-lu stoječi kmetje mu niso mogli pomagati, zato so mu za-vpili, naj gre v morje. Mejič jih je poslušal in res skočil v morje, kar ga je tudi rešilo, ker je gorela na njem samo obleka.	• iJ5
DENARNE POŠILJATVE
odpravljamo po dnevnem kurzu in so dostavljene prejemnikom brez vsakega odbitka na dom potom pošte. Včeraj so bile naše cene:
V Jugoslavijo:		V Italijo:	
Za:	Din:	Za:	Lir:
$ 2.55 .	.... 100	$ 6.50	... 100
$ 5.00	200	$ 12.25	... 200
$ 7.20	300	$ 30.00	... 500
$10.00	420	$ 57.00	...1000
$li:<55 .	..... 500	$112.50	...2000
$23.00	1000	$167.50	...3000
Pri večjih svotah poseben popust Za izplačila v dolarjih:
Za $ 5.00 pošljite ................$ 5.75
Za $10.00 pošljite ................$10.85
Za $25.00 pošljite ................$26.00
Vsa pisma pošljite na:
JOHN JERICH
1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL.

Narejeno z nezlomljive medenine, ki se ne ubije.
Ta-le krasni oltarček, ki "ga vidite na tej sliki je 9 in pol inčev visok. Vlit z medenine, ki se no ubije, če pade z rok. Barvan trpežno z krasnimi barvami. S tem altarčkom gre skupaj krasen kip Marije, Presv. Srca Jezusovega, ali pa Male Cvetke sv. Terezije. Tudi k'pi so vliti iz nezlomljive medenine.
Cena $2.
— V vašem domu je gotovo prostor za ta prelepi oltarček. Ali pa dajte vašim staršem, bratom, sestram, ali prijateljem in znancem za bežično darilo. Lepšega daru ui :ic morete misliti.
"GOD BLESS OUR HOME"
To je krasna platica vlita iz iz nezlomljive medenine. Krasno barvana v "Ivorv" (slonokoščene) barve, z rudečim Božjim Srcem sredi, ali pa zlate barve. Platica je pravi kras za vsako hišo. Lep kras bo to za vaše sobe.
Cena 75c
Oba navedena predmeta si lahko naročite tudi po pošti. Vse kar je treba1 je, da naročilu priložite potrebni znesek in zraven pmenite natančno kateri kip izmed navedenih treh želite z ol-tarčkom, ali Marijinega, Presv. Srca Jezusovega ali Male Cvetke sv. Terezije in poslalo se bo vam naročilo po vaši želji. Naročila sprejema:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road	Chicago, Illinois
Stran 4
,'AMERTKANSKI SLOVENEC'
Sreda, 22. decembra 1937
"Dušica"
8
ROMAN j p—^
Spisala B. Orczy Prevedel Paulua
Morebiti bi bila Julietta za miren sporazum, nikakor pa Renata ni bila zanj razpoložena. Chauvelinove odobravajoče oči so jo podžigale in njeno lastno sovraštvo jo je še huje razvnemalo.
"Vaš stari črnuh je moral svoje zaklade dati iz rok, plemenita gospodična!" je pravila in zaničljivo skomignila z rameni. "Pariz in Francija sta stradala vsa leta sem in naša očetovska skrbljiva vlada je zasegla v korist tem zastradancem premoženje, ki so si ga brezsrčni, izdajalski aristi tekom let nagrabili, — na škodo u-bogim in zatiranim."
Julietta je zastokala in skrila obraz v roke.
Prepozno je spoznala, da je dregnila v osinje gnezdo —.
"Gospodična," jo je branila Margareta dostojanstveno, "ne pozabite, da je gospodična Marny moja prijateljica in da ste vi le gost v moji hiši!"
"Ej, — prav nič nisem tega pozabila!" je odgovorila Candeille malomarno. "Priznati pa morate, državljanka, da bi morala biti svetnica v potrpežljivosti, če bi hotela mirno prenesti drzne žalitve tele beraške osebe, ki je šele pred kratkim sedela na zatožni klopi zaradi nenravnega življenja!"
Molk je zavladal po teh besedah in Margareta je razločno čula, kako je Chau-velin zadovoljno vzdihnil. ... ..
Kdo ve, kaj bi bila Julietta odgovorila in kako bi se bil prepir razvil. Pa ni prišlo do tega.
Prijeten, bebast smehljaj je zadonel na pragu in gospod Percy Blakeney je vstopil, izbrano oblečen po najnovejšem pariškem kroju, cedeč se vljudnosti in dvor-ljivosti in poln dobrovoljnega razpoloženja. •
Ko je zagledal Francozinjo, je koj stopil k njej, se ji priklonil, ji ponudil roko in dejal:
"Ali dovolite gospodična, da vas pospremim na vaš sedež?"
Za njim se je prikazal na vratih princ waleški, brezbrižno se je razgovarjal z gospodom Andrejem Foulkes in lordom Dewhurst. In onstran vrat, v sosedni dvorani, je stala gruča veselih gostov, ki so radovedni zrli za visokim obiskom.
Nepričakovani obisk je Margareto in Julietto skoraj prestrašil, tudi Candeille se je vznemirila. Edini Chauvelin je ostal hladen in ravnodušen, mimo je stopil na stran in pustil Percyju prosto pot.
Pa hitro se je Renata Candeille otresla iznenadenja. Prezrla je Blakeneyovo roko, se obrnila z obrazom užaljene igralke k Margareti i» dejala:
"Torej bi morala res mirno prenesti žalitve v hiši, 'kamor ste me povabili za gosta —? Podite me proč kakor nadležnega berača —. Ali ni nikogar med vsemi ljudmi tukaj, ki bi bil dovolj možat in viteški, da bi me branil — ?
Gospod Chauvelin," je pridjala s poudarkom, "če sem prav razumela, vas je republikanska vlada poslala sem v tole deželo, da branite čast in premoženje naših podanikov. Poživljam vas v imenu Francije, da maščujete žalitve, s katerimi so me napadli
.t»
Izzivalno je pogledala naokrog. Nihče se ni genil.
Julietta se je oprijela Margaretine roke, kot bi pri njej iskala moči in zavetja. Percy je še vedno stal z lahno sklonjenim hrbtom poleg Renate Candeille in čakal, da sprejme ponujeno roko, waleški princ in njegov tovariši so se smehljali ter z zanimanjem opazovali razburjeni prizor.
Spet je za trenutek vladal mučen molk, zdelo se je da se sliši, kako srca nemirno bijejo.
Tedaj pa je stopil Chauvelin korak naprej k Renati, miren, hladen, vljuden.
"Verjemite mi, državljanka," je dejal s poudarkom, "verjemite mi, da sem vam popolnoma na razpolago, toda — pomagati vam ne morem, kajti osebe, ki so vas razžalile, so vse nežnega, četudi dražest-nega ženskega spola —!"
Percy se je pri teh besedah zravnal kakor jelka.
"E-hm," je dejal dobrovoljno in zaspano, "moj podjetni prijatelj iz Calaisa! — Gospod, na razpolago sem vam! Usojeno nama je, tako se mi zdi, da morava venomer poravnavati prijetne in zabavne zadeve —.
Se poljubi časa vina, gospod — e-hm — Chauvelin?"
"Prosim vas, gospod Percy Blakeney," je odvrnil Chauvelin strogo, "da vzamete zadevo resno!"	o« ......"Eh — resnoba mi ne de dobro," je odgovoril Blakeney in se trudil, da bi zadušil lahko zehanje, "in — ne spodobi se v navzočnosti dražestnih, kratkočasnih dam."
"Gospod," je nadaljeval Chauvelin nemoten«, "ali naj razumem vaše besede tako, da ste pripravljeni dati zadoščenje gospodični Candeille za žalitve, s katerimi jo je napadla gospa Blakeney?"
Spet se je trudil Percy, da bi zadušil nadležno zehanje, ki ga je prav rado napadlo vsikdar v trenutku, ko je hotel biti zelo vljuden.
Otepel si je neviden prašek s svoje neo-madeževano snažne suknje, zakopal dolge, nežne roke v žepe svojih brezhibno ukrojenih hlač in dejal z najdobrovoljnej-šim smehljanjem, ki ga*je zmogel:
"Gospod, — ali ste že videli zadnjo modo v ovratnicah ? Zelo rad bi vzbudil vaše zanimanje za novi način, kako mi danes tu na Angleškem vežemo ovratnico."
"Gospod Percy Blakeney," je odgovarjal Chauvelin z dostojanstveno odločnostjo, "ker torej nočete dati gospodični Renati Candeille zadoščenja, ki ga po vsej pravici zahteva od vas, vas vprašam, — ali ste voljni, da midva križava meče kakor se spodobi med možmi?"
Percy se je nasmejal, dobrodušno in nekoliko plaho, vzravnal svojo orjaško postavo ter z nepopisnim izrazom v svojih sinjih očeh zrl na suhljatega, drobnega Francoza.
"Dvomljivo je," je dejal počasi, "ali bo-deta v tem slučaju res križala meče dva — moža!"
"Gospod Percy Blakeney —!"
"Gospod —?"
Chauvelin je izgubljal hladnokrvnost, pa šiloma se je premagal, mirno je skušal govoriti in hladno.
Columbia plošče
25066—Kranjski spomini, valček Luna valček, orkester —
75c
25131-Lovska,	' ** v Kdor hoče furman bit, ženski duet ....................75c
25132-F—Na	morju, 1. in 2. del, pojejo pevci Adrije, igra Hoyer trio....................75c
25133-F—Prodana	nevesta, Oj dobro jutro jtmfrca......................................75c
25135-F—Večerni valček,
Hopsasa polka, Hoyer Trio................................75c
25137—F—Tam	kjer lunica, narodna, Vičar tenor, Škrjanček, narodna, Vičar tenor....................75c
25138—Vesela	Urška, valček, Ribenčan Urban, polka, Hoyer Trio....................75c
25139—Kadar	boš ti vandrat šu ..., duet, Uspavanka, duet, gdčni. Loushe in Udovič........75c
25142—Jest	pa za eno deklico vem,..........
Spomin, duet, pojeta gdčni. Udovich in Laushe 75c
25143—Samo	Tebe ljubim, valček,
Krasna Karolina, polka, igra Hoyer Trio..........75c
25144—Pojmo	veseli zdravičko, Hišica pri cest' stoji, poj. gdč.Udovič-Lovše—75c
25145—Štajerska, Vesela Micka, komada na harmonko ................75c
25146—Tirolska	koračnica,
tSari Peter, dva krasna komada ••....................75c
25147—Deklica	pri studencu,
Bleda luna, Krnjev in Gostič................................75c
25148—Pa	moje ženske glas,
Potrkan ples, Frances Cerar in A. Šubelj............75c
25149—Slovenska	narodna koračnica,
Karnjski valček, slov. kmečka godba................75c
25151—Mamica	moja,
Kesanje, duet, g. Anton Šubelj, bariton............75c
25152—Vesela	polka, Franci valček, slov. kmečka godba......................75c
25153—Pozdrav	Gorenjski, Pozdrav Dolenjske, kvartet Jadrana..................75c
25155—Njaprej	zastava Slave,
Našim junakom, vojaška glasba..........................75c
25156—En	hribček bom kupil,
Našim rojakom, inštrumentalni kvartet............75c
25157—Prepoved,
Pod oknom, poj. A. Krnjev in G. Gostič............75c
25158—Spet	ptičke pojo,
Njega ni, pojeta L. Belle in Fr. Plut.................-75c
25162—Ančica,
Ponočni pozdrav, poje tenorist Mr. L. Belle......75c
25163—En	Šušter me je vprašav,
Mornar, pojeti gdč. Udovich in Laushe..............75c
25165—Pri oknu deva je slonela,
Spominek, duet, pojeta L. Belle in F. Plut........75c
25169—Ne	bom se možila,
Mornar, pojete gdč. M. Udovich in J. Laushe—75c
25170—Venček	slov. narodnih pesm, v dveh delih,
poje pevsko društvo Domovina............................75c
25172—Zveličar se je rodil...
Božična, pojeti gdč. Udovich in Laushe............75c
25174—Planinec,
Srcu, poje g. J. Germ................................................75c
25175—Spomin	iz Ljubljane, valček, Večerna polka, igra izvrsten orkester................75c
<25176—Slepec,	' :
Pisano polje
J. M. Trunk
Nekaj o — evoluciji.
Čitatelji se bodo spominjali, da je bila evolucija pred leti skoroda stalno tudi v "Pisanem polju." Bil je to čas nekega procesa in v vseh ameri-kanskih listih je tedaj šumelo, in slovenski privrženci absolutne evolucije — opica — človek — so bili hudo na delu in zatrjevali, da je evolucija fakt, toraj da bi bil človek res le neka malo bolj razvita opica. Vprašanje evolucije je, ampak celo za strokovnjake je to vrlo trd oreh, kriči pa lahko vsak, ker končno je za-di za evolucijo pri mnogih, da bi ne bilo Boga, ako je evolucija fakt. Tu je ves point, če se nekateri tako vnemajo za to evolucijo.
Vzbujajo so spomini. Mle-čozobni študentje smo bili. Tedaj je bila astronomska evolucija na dnevnem redu. Danes se lahko trdi, da tedanja teorija ni več teorija, da naj-resnejši -znanstveniki pripo-znajo ta razvitek kot fakt. Profesor dr. Latzel, ki je pozneje in ob mojem študiranju postal vodja na celovški gimnaziji, je v nekem koledarju poljudno pisal o teoriji (La Placovi teoriji) razvitka svetov. Študentje smo zvohali tisti koledar. O teoriji smo toliko razumeli, kolikor jaz danes razumem o kitajščini. Ampak saj nam ni bilo, da bi razumeli teorijo. V razpravi je bila tudi trditev, da glasom te nove teorije ni treba nobenega — Stvarnika, nobenega Boga. Na to kost smo mi smrkavci padli ko lačni psi. Sam Bog je vsaj meni postavil glavo, v kateri je tudi hudo šumelo, na pravo mesto.
To je tista "prijetna" točka, za katero gre tudi pri takih evolucionistih, ki evolucije same ne morejo umeti, ko je to trd oreh. Ako je evolucija fakt, sklepajo, je človek le o-pica, sklepajo enako, kakor smo videli mi pri La Placovi teoriji, da ni treba Stvarnika, in evolucija je sfiksana, kdo naj se še zmeni za — znanstveno evolucijo.
Teorijo evolucije nista prinesla morda šele Darwin ali Lamarck. Že pred 1500 leti je bila v razpravi, dasi še tako intenzivno, kakor pač u-mevno i^ tedanje dobe; vse to je razvidno, iz spisov Avguština, Gregorija iz Nise in Bazi-lija.
Moderni čas je znanstvene
raziskave razširil. Našli so o-stanke, kosti, lobanje, dasi ni bogvekaj. Znanstveno govori danes o neandertalskem, pe-kingskem in piltdownskem človeku. Ampak vsi ti ljudje, ki naj bi tvorili neki prehod, zvezo (link) med opico in človekom, niso bili najdeni v zemlji, temveč so bili "nared" v raznih laboratorijih v prav brezupnem prizadevanju,' da bi tvorili tako zvezo. Znan-stvo igra pri tem vrlo klaver-no vlogo.
Gerrit S. Miller, Curator of the United States Natural Museum, trdi v svojem poročilu, da je pri neandertalskem človeku le ena točka, kjer so znanstveniki istega mnenja, pri petnajst točkah pa grejo znanstvena mnenja daleč narazen. Pri piltdownskem človeku pravi: "There is only one point on which all agree, while in striking contrast we find that there are not less than twenty points of disagreement."
Dr. Harry Fairfield Osborn, President of the A. Association for the Advancement of Science "pravi v listu" Human Biology":
"I have come to the conclusion that the ape man is a myth." Znanstvenik G. Elliot Smith trdi, "that no close resemblance can be found between the Peking skull and the skull of any living or extinct variety of ape."
Tako govorijo najresnejši znanstveniki, ne morda kaki ropotajoči materialisti, katerim je Bog silno na poti.
(Konec prih.)
V
t ■i.
Božični prazniki
se bližajo in, ako vam razmere dopuščajo, se bodete tudi letos spomnili svojih staršev, bratov in sester ali drugih sorodnikov z malim božičnim darom v obliki denarne pošiljke. Kakot druga leta, se bomo mi tudi letos §e posebej potrudili, da bodo božična nakazila točno dostavljena. Priporočamo pa vam, da nam svoj dar za stari ,kraj čim prej odpošljete. Naše cene za denarne pošiljke so:
Din 200 za $ 5.00—Lir 50 za $ 3.45 Din 350 za $ 8.40—Lir 100 za $ 6.35 ne Din 500 za $11.65—Lir 160 za $10.00 Din 700 za $16.25—Lir 200 za $12.25 Din 1000 za $23.00—Lir 300 za $18.00 Din 2000 za $45.00—Lir 500 za $29.50 Din 5000 za $112.00—Lir 1000 za $57.00 Pri večjih zneskih sorazmeren po; pust.—Cene so podvržene sprememb' gori ali doli.—Pošiljamo tudi v ameriških dolarjih.
POTOVANJE V STARI KRAJ Razne linije prirede osebno voden« izlete za praznike. Ako ste namenjeni v stari kraj pred Božičem, mi pišite za vse informacije.
SORODNIKE IZ STAREGA KRAJA
je sedaj mogoče dobiti, ako vaše premoženje nudi zadostno garancijo. Vse

I
zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni.
Poskusite in prepričajte se! ^
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS
J
+
Pa so fantje proti vasi šli, poj. Gostič-Pirnat----75c
25178—Trije	kovači,
Sirota, poje tenor g. J. Germ................................75c
25179—Ta	martla,
Men vse eno je, duet, poj. gdč. Udovich in Lauše 75c
25182—Jaz	sem gore sin,
Da ne smem, si ukazala. Poje John Germ............75c
25183-F—Galop	polka,
Štajerska, polka, gra R. Daichman's ork.......75c
Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo.
Naročilom priložite potrebn znesek. Pri naročilih manj kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plačamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za stroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati naravnost na
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road ^Chicago, Illinois
POSEBNO V TEM ČASU se priporoča zdravljenje s pristnim
"BAHOVEC PLANINKA"
zdravilnim čajem. Zoper zaprtje, ali bolezni želodca, ledvic, črevesja, glavobola ter za ženske v prestopnih letih in
za ženske bolezni sploh ni boljega ka- ,	„
kor je pristen "Planinka" čaj od le- , po,trebne »"formacije Vam pošljem na
Cena: 1
karne Bahovec v Ljubljani škatlja $1.00, 3 šk. $2.90. ŠVEDSKE, MARIA-CELJSKE ali HOFFMAN KAPLJICE v stekl. po 60c in $1.40.
KNAJPOVI MEŠANI ČAJI: Št. 1,
za želodec, št. 2, zoper prehlad, št. 3, proti kašlju, št. 4, za ledvice, št. 6, za ženske. Cena 50c škatlja. Tavžentro-že, kamelice, in druga Knajpova zdravila v šk. po 25c in 40c. Cenik na razpolago.
ŠPANSKI ŽEFRAN v paketih po 30c in 50c. MUŠKATOV CVET, LOR-BER JAGODE, OGERSKA PAPRIKA in druge jedilne primesi v pak. po 25c in 40c.
VELIKA
BLASNIKOVA.PRATIKA
"Pratika mora biti v hiši" je splošno veljalo pravilo v starem kraju. Tudi v Ameriki živeči Slovenci jo radi prebiramo ker nam podaja dosti zanimivih podatkov o dogodkih in splošnem življenju v starem kraju. Naročite sedaj dokler zaloga traja. Cena samo 25c.
Lahko kar izrežete ta oglas, podčrtate naročeno blago in nam listek pošljete z Money ordrom in naročilo bo točno odposlano. Za naročila manj kakor $1.50 lahko pošljete tudi kar poštne znamke.
STEVE MOHORKO CO.
704 So. 2nd St.. Milwaukee, Wis.
zahtevo.
I
IN DRUGI POSLI starem kraju prodati
NOTARSKI Če hočete v posestvo, če imate dobiti zapuščino ali če Vam je treba urediti kako drugo zadevo v starem kraju, je v vašem interesu, da se obrnete na spodaj na' vedeni naslov:
LEO ZAKRAJŠEK
General Travel Service, Inc. 302 E. 72nd St., New York, N. V«
DR. F. PAULICH
ZOBOZDRAVNIK
2125 So. 52nd Avenue
(poleg Douglas Elevator)
CICERO, ILL.
Tri. Cicero 610
URE: vsaki dan izvzenaSi srede od 9 a. m. do 8 p. m. Ob nedelj ab po dogovoru.