TIM -REVIJA ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO DEJAVNOST MLADINE Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Dušan Kralj, Jan Lokovšek, Drago Mehora, Tone Pavlovčič, Lojze Pr- vinšek, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgo¬ vorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat letno. Celoletna naročnina 70,00 din, posamezna številka 7,00 din Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, jpp. 541 /X • Tekoči račun: 50 101-603-50-480 • Tisk tiskarna kočevski tisk, Kočevje • Revijo sofinancirajo Raziskovalna skupnost, Kulturna skupnost, Izobraževalna skupnost in Skup¬ nost za zaposlovanje Slovenije. Tll\ poštnina plačana v gotovini 18. letnik December 1979 timova igračka PELIKAN Sestavne dele pelikana prerišite na risalni list in jih izrežite po obrisih. Tanjše črte narahlo zarežite, da boste papir laže upo¬ gibali. Po tanki črtkani črti zarežite s spod¬ nje strani. Nato rumeno pobarvajte kljun, narišite oči, trup narahlo tonirajte z mod: i barvo in ko se vse skupaj posuši, že lahk) začnete z lepljenjem. Najprej nalepite k hrbtu oba boka, nato kri i in nazadnje še čop (št. 4, 5, 6) in rep (š . 2). Ko se lepilo posuši, narahlo upognite kr la s pomočjo ravnila in pelikan je gotov. TIM 4 e 79/80 145 TIM 4 December 1979 TIM — REVIJA ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO DEJAVNOST MLADINE • Izdaja Tehniška založ¬ ba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Dušan Kralj, Jan Lokovšek, Drago Mehora, Tone Pavlovčič, Lojze Prvinšek, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgovorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat letno. Celoletna naročnina 70,00 din, posamezna številka 7,00 din • Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, pp 541-X • Tekoči račun: 50101-603-50-480 • Tisk tiskarna Kočev¬ ski tisk, Kočevje • Revijo sofinancirajo Razisko¬ valna skupnost, Kulturna skupnost, Izobraževal¬ na skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slove¬ nije. timova pošta Mitja Sajovic iz Domžal gradi light-shovv, ima pa težave s transformatorjem. Prosim, da potrpi do naslednje številke, v kateri bo¬ mo objavili načrt naprave za izdelavo trans¬ formatorskih navitij, zraven pa še tabelo za izračun razmerij. Kondenzatorje in triake pro¬ daja Mladi tehnik na Cojzovi ulici v Ljubljani. Branko Jeseničnik iz Vitanj želi izdelati pa¬ pagajčka iiz tretje številke, vendar večjega kot je v načrtu. Najlaže si bo pri povečavi pomagal z mrežo, to je tako, da bo prek risbe sestavnih delov narisal mrežo, nato pa jo povečal (in s tem tudi sestavne dele) do zaželene velikosti. Julijan Košir iz Svetij pri Medvodah pravi, da se je TV iger, ki jih je izdelal po Timo¬ vem načrtu, že naveličal, zato bi rad, da objavimo načrt za izdelavo elektronske pu¬ ške, ki se priklopi na te igre. Željo sem po¬ sredoval našemu sodelavcu in upam, da se bo tej prošnji odzval. Oglas bomo objavili. Robert Trdin iz Miklavža hoče takojšen od¬ govor na vprašanje, če mu lahko pošljemo načrt jadrnice. Ker ne želi, da njegovo proš¬ njo objavimo v malih oglasih, mu ekspres¬ no odgovarjam: dragi Robert, preberi pošto v prvi številki letošnjega Tima. Naš redni bralec Nenad Kokovič iz Ljublja¬ ne želi, da mu pošljemo ploščico tiskanega vezja za ojačevalec, ki je bil objavljen v tretji številki. Njemu in ostalim, ki nam pi¬ šejo za ploščice, moram povedati, da bomo le izjemoma pošiljali ploščice tiskanega vezja za RC oddajnik TIM XVII. Za druge naprave pa to ne velja. Zato si bo moral to ploščico izdelati sam. Zdenko Janežič iz Litije se pritožuje, da mu leteče krilo, ki smo ga objavili v letošnji prvi številki, noče in noče letiti. Menda je že kaj narobe naredil, seveda pa se to na daljavo ne da ugotoviti. Najbolje bi bilo, da bi se posvetoval z mentorjem modelar¬ skega krožka na šoli, ali pa se z izdelkom ob priliki oglasil v uredništvu. Igor Dobrovoljc iz Borovnice je naš naroč¬ nik komaj eno leto, vendar mu je revija tako všeč, da jo bo gotovo naročil tudi pri¬ hodnje leto. če se bo zares odločil za to, mu zagotavljam, da bo sčasoma v reviji na¬ šel vse načrte, za katere prosi. Nekaj jih bo objavljenih že v letošnjem letniku. Težje 146 TIM 4 • 79/80 pa bo z načrtom za lestenec iz vezane plo¬ šče, saj take načrte redko objavljamo. Marku Lutarju iz Maribora moram žal od¬ govoriti, da kompletov za izdelavo RC na¬ prav nismo imeli nikoli naprodaj, ne pri nas, ne v Mladem tehniku. Pač pa bo naš sodelavec pripravil ploščice tiskanega vezja za TIM XVII, kot je bilo omenjeno že uvo¬ doma. Ostali material pa si bo moral na¬ baviti sam. Zahvaljujem se mu za oceno Tima, ki se mi zdi presenetljivo objektivna. Vojko Česnik iz Idrije modelari že peto leto, in to predvsem letalske modele. Do¬ slej je delal po načrtih iz Tima, zdaj pa se je odločil za popolno samogradnjo. Skrbi ga, če so podatki, ki jih je povzel po nekoli¬ ko starejši knjigi, še primerni. Skoraj goto¬ vo so podatki tudi v nekaj starejši knjigi neoporečni, kar zadeva strokovnost, je pa tudi na tem področju kot na drugih razvoj šel naprej. Objave splošnih tehničnih po¬ datkov si v Timu zaradi obsega ne moremo privoščiti, so pa za posamezne načrte pre¬ verjeni do take mere, da se lahko brez skrbi loti izdelave, ne da bi se bilo treba bati slabih letalnih lastnosti. Pismo Branka Komela iz Nove Gorice sem zaradi obširnosti in zahtevnosti vprašanj posredoval tov. Lokovšku, zato bo moral na odgovore nekoliko počakati. Isto velja za Boruta Seničarja iz Ljubljane. Franjo Mlinarič iz črenšovcev bo našel vse potrebne podatke za gradnjo RC naprave kar v naši reviji, če se bo seveda dovolj zbrano poglobil v prebiranje rubrike Daljin¬ sko vodenje. Zoran Hočevar iz Grosuplja želi izvedeti na¬ slov modelarske trgovine v Celovcu. Tega žal nimam, mislim pa, da jo bo lahko brez težav našel, če ga bo pot že zanesla čez mejo. Za balso in lepilo pa tole: modelar¬ skega lepila imajo v Mladem tehniku dovolj, balso pa bodo imeli na zalogi spet po no¬ vem letu. Tudi Matjaž Končan iz Velenja nas prosi, da mu pošljemo balso. žal je v uredništvu nimamo na zalogi ali, kot pravijo trgovci tako lepo po slovensko: »je ne držimo«. Pa šalo na stran, balso bodo imeli po novem letu v Mladem tehniku, včasih pa jo imajo tudi v kakšnem klubu, ki se ukvarja z mo¬ delarstvom. Treba bo poiskati najbližjega, in ta bi lahko bil v Slovenjem Gradcu, ker je tam močna letalska sekcija zaradi bliž¬ njega letališča. Zoran Zore iz Zagorja prosi za načrt light- showa. Mislim, da si je medtem že lahko pomagal s katerim od objavljenih načrtov, če pa ne, naj malo potrpi, saj bomo teh na¬ črtov letos objavili še nekaj. Vsem, ki pišete za stare številke Tima, mo¬ ram žal povedati, da razen arhivskih izvodov revij nimamo več na zalogi. To velja za Mi¬ rana Pahorja iz Šempetra, Zorana Krošlja iz Novega mesta in Darka Jovanoviča iz Krškega, pri čemer je treba Darku povedati še to, da teoretično lahko dobi ves material za TV igre pri nas, praktično pa bo to malo težje. Zato pa imamo Timove oglase, mar ne? Jože Kerin iz Ravni pri Krškem je ta čas v Celju, kjer si nabira znanja in učenosti za poklic avtomehanika. Kljub temu še ved¬ no najde dovolj časa, da se posveča svoje¬ mu konjičku, to je izdelavi raznih okrasnih predmetov iz vezane plošče. Morda pa bi prav on lahko poslal Igorju Dobrovoljcu iz Borovnice načrt katerega svojih izdelkov? Upam, da je medtem že prejel drugo števil¬ ko, ki se je, kot vse kaže, prvič nekje izgu¬ bila med potjo (pošto). Naročniki pri naku¬ pu knjige Sam svoj obrtnik ne bodo imeli popusta, zato pač, ker je ni izdala naša za¬ ložba. Imajo pa Timovi naročniki popust pri vseh naših knjigah, vključno z zbirko Vaša domača delavnica. Dušan in Martin Kos iz Brežic se ukvarjata s fotografijo, želita izdelati fotopovečeval- nik, pa ju zanima, če lahko to izdelata do¬ ma in kje bi kupila potreben material. Na¬ črt za povečevalnik smo v Timu že večkrat objavili, če bo treba, pa bomo objavo pono¬ vili. Ves potreben material se dobi pri nas, izdeluje ga tovarna Vega. Tako. Naj bo za zdaj dovolj, ali še bolje za letos, saj bo prihodnja številka izšla že v naslednjem letu. Spodobi se, da si ob tej priliki čestitamo, zato vam želi uredništvo in uprava revije TIM SREČNO NOVO LETO 1980 TIM 4 • 79/80 147 prvi koraki Amand Papotnik IZDELAJMO SVEČNIK ZA NOVO LETO Ob praznovanju novega leta so sveče ozi¬ roma svečniki neobhodno potrebni, kajti s temi svetili še poudarimo praznično razpo¬ loženje ob pričakovanju novega leta. Da pa bi bilo razpoloženje čim boljše, sem se od¬ ločil, da vam poskušam pomagati z nasveti, kako boste sami izdelali svečnik, ki ga lahko postavite ob darila pod novoletno drevo, na mizo z dobrotami, itd. Tokrat nisem pripravil podrobnega načrta, ampak le skico s foto¬ grafijo in nekaj pisnih vzpodbud z namenom, da boste svoj svečnik še dopolnili, nekoliko spremenili oziroma iskali še boljše izvedbe. Posredujem vam svečnik iz lesa (dva prime¬ ra), bakrenih votlih cevi, žice in aluminija¬ ste pločevine. Nekaj napotkov za izdelavo 1. Svečnik iz lesa (»trikotnik«) Za izdelavo potrebujete trd oziroma mehak les debeline 50—70 mm. če boste imeli kvader dolžine npr. 150 mm, ga diagonalno 148 TIM 4 • 79/80 prežagajte in tako dobite že kar dva. Nato pa izvrtajte luknje (glej skico in fotografije) različnih premerov. Najbolje je, da uporabite rezkar ali sveder za les, ker dobite ravno dno izvrtine. Razporeditev izvrtin, velikost trikotnika, vrsta lesa, barvanje oziroma lakiranje je prepuščeno vaši presoji. 2. Svečnik iz lesa (»trapez«) Ta svečnik pa je še nekoliko bolj nenava¬ den, izdelate pa ga lahko tako, da trikot¬ nemu kosu lesa odžagate nekoliko vrha ob diagonali. Izvrtine (koliko in na katerih plo- TIM 4 • 79/80 1 49 skvah) pa so zopet stvar vaše presoje. Oba svečnika priporočam, da lepo površinsko ob¬ delate in zbrusite ter nato lakirate. 150 TIM 4 • 79/80 3. Svečnik iz bakrenih cevi (»0 8«) Za izdelavo tega svečnika potrebujete bakrene cevi (npr. 0 8—10) in skodelice. Sestavni deli (štirje) so v zgornjem — rav¬ nem delu prispajkani, v spodnjem pa upog¬ njeni v obliki črke J. Cevi morate hladno upogibati tako, da cev napolnite z mivko, nato pa jo upognete ob ustreznem okrog¬ lem predmetu v želeno obliko. Skodelice (poz. 4) so svinčene uteži za ribolov (do¬ bite jih pri oddelku za ribištvo v trgovini Lovec). Pritrdite pa jih tako, da v cevi zabijete ko¬ šček lesa (poz. 2), nato pa jih z žebljički, ki imajo široko glavo (poz. 3), pribijete in vstavite sveče. Priporočam vam tanke sveče (sveče za ike¬ bano), ker se bo potem parafin stekal v posodo in ne na mizo. Spajkanja posebej ne bom razlagal, ker me¬ nim, da ta postopek poznate. 4. Svečnik iz žice (»Al 3 mm«) Izdelava tega svečnika je dokaj preprosta. Skica vam prikazuje sestavo treh (lahko so tudi štiri) nožič, ki so povezane s tanko aluminijasto oziroma bakreno izolirano žico. Oblikujete pa ga lahko tako, kot je prika¬ zano (glej fotografijo), pazite le na to, da bo svečnik v spodnjem delu dovolj stabilen. Za upogibanje potrebujete kombinirke in de¬ loma tudi primež, če želite izdelati takšnih svečnikov več, vam priporočam, da si iz¬ delate šablono z nakazano obliko in nato posamezne dele upogibate po njej. Pri po¬ vezovanju delov pa pazite, da bo ovoj lep TIM 4 • 79/80 1 51 'n ovoji enakomerni in trdni. Zgornji del Pa mora biti prilagojen debelini sveče. 5- Svečnik iz pločevine (»Al pločevina 1 mm)« Za izdelavo tega svečnika pa potrebujete kos pločevine (pravokotne oblike), ki je lah¬ ko iz aluminija, bakra oziroma druga ploče¬ vina (bela, pocinkana, železna itd.). Na plo¬ čevino zarišete, podobno kot prikazuje ski¬ ca, označbe za vreze, ki jih izvedete s škar¬ jami za pločevino. Tako dobite dele, ki jih nato ob okroglih predmetih (ceveh) upogne¬ te navzdol in navzgor (glej fotografijo) in to je potem osnovni del — podstavek. Ostane vam še izdelava in montiranje sko¬ delic — posod, ki jih namestite v osred¬ njem delu. 152 TIM 4 • 79/80 Skodelice lahko izdelate tudi tako, da z vi¬ jakom in matico (npr. M3 X 20) spojite dva aluminijasta trakova širine 15 mm in dele te preploščitve upognete ob sveči. Z vašo iznajdljivostjo pa lahko ustvarite tudi še druge oblike svečnika iz pločevine in si umislite izvirne skodelice. Ob vašem svečniku vam želim, da bi novo leto veselo pričakali. Amand Papotnik ŠKATLA ZA DROBNE PREDMETE Velikokrat se srečujemo s problemom, kam spravljati drobne predmete (npr. vijake, ma¬ tice, podložke, žebljičke) ali elektro radio elemente (npr. upore, diode, transistorje), da bi jih imeli v urejenem stanju in ob delovnem mestu. Zato sem vam pripravil celotno tehniško dokumentacijo za izdelavo takšne škatle z desetimi (10) predali. 1. Izbira materiala Za izdelavo takšne škatle lahko uporabite vezano ploščo 4—5 mm, smrekove deščice 4—5 mm ali pleksi steklo — perspeks (mot¬ ni ali prozorni). Svetujem vam, da uporabi¬ te perspeks, in to motnega za ohišje, pro¬ zornega pa za izdelavo pokrovov. 2 . Izbira orodja in napotki za izdelavo 2.1. Če se boste odločili za izdelavo škatle iz lesa (vezana plošča), lahko uporabite pri izdelavi ročno električno orodje klip-klap s priključki. Letvice lahko nažagate s krožno žago in prav tako lahko s pomočjo tega priključka izdelate utore za pomikanje po¬ krovov. 2.2. Nekoliko širše bi tokrat opisal potek izdelave iz perspeksa. Perspeks se da lepo obdelati (žagati, brusiti, poravnavati, vrtati, lomiti, itd.). Celotna škatla je lahko iz per¬ speksa (3—5 mm). Za dno (poz. 2) lahko uporabite perspeks v velikosti 440 X 335 mm, vodila pa morajo biti izdelana iz debe¬ lejšega (5 mm), poz. P, prerez B-B, ker so v vodilih utori za pomikanje pokrovov (poz. 4). Pokrove pa izdelajte iz prozornega per¬ speksa, kajti tako so vsi predmeti (vsebina v predalih) takoj vidni. Posamezne sestavne dele lahko izdelate s pomočjo žaganja (z rezbarskim lokom, z ža¬ go za kovine ali s krožno žago — visoko število obratov). Perspeks pa se da tudi lo¬ miti! Kako? V ta namen morate ob zarisano črto polo¬ žiti kovinsko ravnilo ali kovinski kotnik ter z zarisno iglo močno potegniti po zarisani črti. Nato položite perspeks na rob mize tako, da bo zarisna črta ob robu mize, ko¬ vinsko ravnilo pa ob črti. Sedaj morate z eno roko močno držati kovinsko ravnilo in ga pravokotno potiskati na mizo, z drugo roko pa pritisnete na odmerjeno širino in perspeks lepo poči po celotni dolžini. TIM 4 • 79/80 153 Na ta način se lahko izognete žaganju se¬ stavnih delov, ostane vam le poravnavanje robov. Robove pa poravnavate s steklenim papirjem (št. 1 in št. 0). Kako sestavite posamezne dele v finalni izdelek? Perspeks lahko lepite z OHO lepilom tako, da izvedete nanose lepila na oba dela, ki ju sestavite, pri tem pa morate paziti, da vam lepilo ne pade na površino, ki ne bo lepljena, ker se vsaka, tudi najmanjša koli¬ čina lepila pozneje tudi vidi (kot »lepotna« pikaj. Vodila fiksirate tako, da ob njih pri¬ lepite še posamezne ploščice perspeksa (poz. 3), kajti tako bodo vodila stabilna na podlagi. Največja težava bo verjetno izde¬ lava utorov v vodila. Utore pa izdelate s pomočjo krožne žage, ki ima širino reza 3,5 mm. Če pa nima toliko razperjenih zob, pa lahko ob vodilu krožne žage dvakrat vo¬ dimo ploščo perspeksa, da dobimo širino utora 3,5 ter globino 1,75 mm. Lepljenje posameznih delov v celoto (škat¬ lo) vam ne bo delalo težav. Ostane vam še lepljenje napisne letve, na kateri lahko z nalepkami »odredimo« vsebino v posamez¬ nem prekatu — predalu, in izvedba ročajev za pomikanje pokrovov. Posebni ročaji se¬ veda niso potrebni, razmislite pa, kakšni bi lahko bili (npr. samo vrez za prijem, plastič¬ ni gumb, itd.). 3. Dopolnitve Načrt vam prikazuje eno izvedbo. Imate pa še veliko možnosti glede: 1. izbire materialov, 2. velikosti (globina, širina, dolžina) preda¬ lov, 3. postavitve (ob delovni mizi, na regalu, kot stenska izvedba, itd.). Želim vam obilo uspehov pri delu s plasti¬ ko! Prerez A- A 154 TIM 4 • 79/80 "V Prerez B - 8 Izdelava Za izdelavo tega nogometa potrebujete plo¬ ščo iverice (15 X 400 X 700 mm), letvice 10 x 5, žeblje 20 mm in izolacijo od navad¬ ne žice. Priporočam vam, da naj bi bila izo¬ lacija različnih barv (rdeča, modra). Potrebujete pa še kovinsko kroglico, ki je lahko različno velika, žličko za igranje lah¬ ko naredite iz navadnega lesa, ki ga na kon¬ cu ošilite, lahko pa uporabite tudi žličko od sladoleda (sl. a). Žebljev boste potrebo¬ vali okrog 78, 60 jih boste potrebovali za igralce, ki so lahko različno razvrščeni po Prostoru (sl. b), ostale pa boste rabili za Pritrjevanje letvic. Za sredino igrišča izvrtajte jamico, kamor boste postavili kroglico. Ko boste imeli vse, lahko začnete z igro. Pravila Ta nogomet sem si izmislil sam, zato so tudi pravila drugačna od pravih. Igralca se dogovorita, kdo bo prvi začel. Vsak igra¬ lec lahko udari žogo samo enkrat. Če za¬ četni igralec da že kar iz sredine gol, po¬ stavi igralec, ki dobi gol, žogo na sredino [n začne on. Vsak lahko udari kroglo z žličko samo enkrat, nato pa drug. Tako iz¬ menjujeta strele na nasprotna vrata tako dolgo, dokler ne da eden gol. Igrati se sme samo z žličko. Goli pa se štejejo normalno. Pazite, da ne boste včasih izgubljali živcev in da si ne boste z močnimi udarci sami sebi dajali golov, ki tudi veljajo. Pri igri vam želim veliko uspeha in zmag. Marjan Stranščak MODEL ENOTIRNE ŽELEZNICE Pred vami je načrt modela enotirne želez¬ nice. Ta vam bo služila kot okras in kot razvedrilo, seveda če boste vanjo kasneje vgradili še elektromotorček in nosilec za baterijski vložek. Ker sam načrt ni preveč zahteven, lahko preidemo kar na izdelavo modela. 1. Izbira materiala _ Za izdelavo modela rabite 1 mm debelo plo¬ čevino, katere mere so razvidne iz samega načrta. Tračnico in nosilce lahko izdelaš iz 3 mm vezane plošče, okna in luči pa eno¬ stavno prilepi izrezane iz samolepilne ta¬ pete. 156 TIM 4 • 79/80 Opomba: dela A in B sestavi po črtkani li¬ niji. Načrt je v merilu 1:1. j- Izbira orodja _ Za izdelavo modela potrebuješ škarje za Pločevino in sekač, tračnico in nosilce pa boš izrezljal z rezbarskim lokom. ^ Navodila za izdelavo Načrt modela prenesi na pločevino ter ga lzre ži. Luči boš najlaže izdelal s sekačem. Na označenih delih pločevino upogni pod Predvidenim kotom. Sedaj se lahko lotiš s Pajkanja (spajkaj z notranje strani) in la¬ ganja (jaz sem uporabil Tesarol lak). Lak moraš nanesti v več plasteh, medtem ko se posamezne plasti suše, pa lahko izdelaš tračnico in nosilce. Te izrezljaj iz vezane plošče. Ko je model polakiran, izreži iz sa¬ molepilne tapete okna in luči in jih pazlji¬ vo prilepi. Pobarvaj še tračnico in nosilce, če imaš pa že več izkušenj, vstavi še elek- tromotorček in baterijo. Želim ti obilo za¬ bave. 158 TIM 4 • 79/80 modelarstvo STARTNI ŠKRIPEC Često se modelar sreča s problemom, kako dvigniti RC jadralni model, ki ima težo okoli dveh kilogramov, v višino, če nima po¬ možnega motorja. Običajen visoki start ni primeren za RC modele zaradi njihove teže. Zato uporabimo pri startanju škripec, ki nam omogoči dvigniti model v višino, škri¬ pec si lahko izdelate tudi sami. Dele izrežete iz vezane plošče debeline 5 in 3 mm. V dele št. 2 in 3 izvrtate v sredi¬ šču luknje, ki imajo premer 3,5 mm. Nato dele zlepite v »sendvič«. Del 3 mora biti vstavljen med dela št. 2. Skozi izvrtino nato vtaknete 22 mm dolg kos varilne žice. Nato smer vleke TIM 4 • 79/80 1 59 z obeh strani nataknemo dela št. 1. Žico, ki štrli, ob straneh zatolčemo in tako one¬ mogočimo, da bi nam škripec razpadel, hkrati pa omogočimo lažje napeljevanje lak- sa, tako da eno izmed ročic premaknemo navzgor in tako razklenemo ročici. Kako razklenemo ročici, nam prikazujeta puščici ob stranskem risu. Opozarjam vas, da mo¬ rate na obe ročici nalepiti distančnik št. 4. če želite škripec prelakirati, potem prela- kirajte njegove dele pred sestavljanjem. Na¬ čin starta prikazuje skica 1. V žleb kolesca napeljete laks debeline 1 mm. En konec laksa privežete na klin, drugi konec pa na obroček, ki ga zataknemo za kljukico. Ko oiodelar, ki drži model, da znak svojemu po- I TIM 4 • 79/80 1 61 močniku, le-ta steče s škripcem v roki. Ko modelar, ki drži model, začuti, da hoče mo¬ del poleteti, ga izpusti. POZIV K SODELOVANJU V ZBIRANJU GRADIVA ZA ZGODOVINO SLOVENSKEGA LETALSTVA Poseben uredniški odbor je v dogovoru z založbo Borec iz Ljubljane in s soudeležbo Zveze letalskih organizacij Slovenije, aero¬ dromskih podjetij v Ljubljani in Mariboru in lnex Adrie Avioprometa pristopil k izde¬ lavi Zgodovine slovenskega letalstva. Ta nadvse važna in znamenita publikacija naj bi doživela svojo izdajo nekje do leta 1982 ali 1983 in bo obsegala pregled vseh dosežkov na polju letalstva od zgodovinske¬ ga poleta našega prvega letalca Edvarda Rusijana leta 1911 do konca leta 1979. Zgodovina bo obravnavala konkretne podat¬ ke iz razvoja in dejavnosti letalskih organi- 2 acij na področju Slovenije, podatke o kadrih — letalcih slovenskega porekla, ne glede na to, kje so delovali kot piloti ali pa letal¬ ski strokovnjaki. Posebna pozornost bo po¬ svečena znamenitim letalcem, znanstveni¬ kom, konstruktorjem, ki so ustvarjali letala domačih konstrukcij, in ostalim delavcem in organizatorjem letalske misli. Opisali bomo pomembne dogodke iz letalskega življenja in objavili posebne izjave priznanih letalcev in drugih delavcev. V publikaciji bo veliko pro¬ stora posvečenega ilustriranju tekstov in sestavkov. Glede na to, da je izdelava Zgodovine slo¬ venskega letalstva obsežen in važen podvig, ki mora temeljiti na dosledni dokumentaciji, ter da to delo zahteva obilo težavnega dela pri iskanju pisnega in drugega gradiva, ra¬ čuna uredniški odbor na pomoč vseh tistih, ki lahko na kakršenkoli način pridejo do zanimivih podatkov, fotografij ali drugega gradiva s področja letalstva. Tako uredniški odbor računa tudi na pomoč, ki jo lahko nudi vsaka mladinka ali mladi¬ nec, ki ima smisel za letalstvo in ki si želi, da tudi ta zvrst športa dobi svojo pisano zgodovino. V zvezi s tem uredniški odbor poziva in pro¬ si vso mladino, pa tudi ostale, da prisko¬ čijo na pomoč in s svojimi prispevki obo¬ gatijo podatke za publikacijo. Vse, karkoli bo obogatilo potrebno gradivo, npr. deli po¬ nesrečenih letal, fotografije, pisani podatki ali pa ustna izročila, bo s hvaležnostjo uvrščeno v Zgodovino. Zaradi zapisa ustnih izročil se bomo prav radi oglasili na domu tistega, ki nam jih bo posredoval. Prav tako bomo opravili potrebna kopiranja dokumenta¬ cije ali preslikavanja fotografij, ki so lastni¬ kom dragocen spomin. Trdimo, da se v mar¬ sikaterem predalu kakšne stare omare go¬ tovo nahaja še kakšna zanimiva fotografija ali kakšen drug dokument, ki bo predstav¬ ljal dragoceno dopolnilo ostalemu gradivu. Morda je še kje kakšno staro odlikovanje, ki je bilo last kakega letalca? Poizkusite, potrudite se pri raziskovanju in zbiranju gradiva za Zgodovino slovenskega letalstva in javite se s svojimi prispevki ali predlogi na naslov: propagandna komi¬ sija IO ZLOS, Lepi pot 6, 61001 Ljubljana. V primeru, če bodo prispevki posebno za¬ nimivi, jih bo odkupil muzej jugoslovanske¬ ga letalstva. Pričakujemo vaš odziv! Propagandna komisija pri IO ZLOS 162 TIM 4 • 79/80 Bojan Rambaher LETEČI SEDEŽ Naša nova igrača je vsekakor podobna he¬ likopterju, čeprav nima trupa, kabine, rep¬ nega dela in celo motorja. Leteči sedež spuščamo tako, da zavrtimo ročico vodila. Po želji voditelja lahko helikopter ostro vzleta, lebdi na mestu, se premika naprej in celo obrača in prevrača. Vsekakor veliko možnosti, vendar se morate v vodenju naj¬ prej izuriti. S prijatelji lahko nato napravite zelo zanimiva tekmovanja, na primer v zrač¬ nem slalomu. Leteči sedež je narejen iz lesa, niti, cev¬ čic, žice in pločevine. Z nabavo materiala vsekakor ne bi smeli imeti težav. Sama igrača je sestavljena iz dveh osnovnih de¬ lov — iz leteče ploščadi in ročnega vodila, ki je narejeno iz žice in krmilne naprave. Leteča ploščad Leteča ploščad je sestavljena iz vrtečih se in iz mirujočih delov, torej bi lahko rekli, iz rotorja in statorja. Deli, ki se vrtijo, so: trikotna osnova (del 3), lopatice (del 2) in opora (del 9a) — v jeziku aviatike je to torej rotor. Nepremični deli, stator, pa so naslednji: sedež s figurico pilota (del 1), disk (del 9) in stržen (del 7). Ti deli se¬ stavljajo trup modela. Samo sestavljanje modela se začne pri osnovi (del 3). Osnovo izrežite iz tankega furnirja ali po¬ ljubnega lahkega materiala. Gornjo površino izstopajočih »zobcev« osnove izbrusite pod naklonskim kotom približno 3—5°. Obliko in dimenzije si oglejte na sliki 3. V osnovi na¬ redite žlebove za lopatice in prilepite z mi¬ zarskim klejem ali ustreznim lepilom oporo helikopterja (del 9a), s tem da ste predhod¬ no odrezali en kolobar. Pri sestavljanju in lepljenju obeh delov pazite, da bo središče osnove sovpadalo s središčem, to je osjo opore. Ko ste to naredili, po notranji od¬ prtini opore izvrtajte odprtino še skozi osnovo. Lopatice (del 2) helikopterja izžagajte iz deščic. Oblika lopatice, njene dimenzije in prerez — vse to je prikazano na sliki 3. Da bi oblikovali potreben profil lopatice, gornjo površino obdelajte s smirkovim papirjem — najprej z grobim, nato pa še s finim. Robove lopatic zgladite, kolikor je mogoče, saj so od tega v marsičem odvisne aerodi¬ namične lastnosti propelerja. Izgotovljene lopatice vlepite v žlebove na osnovi. Če ste pazljivo sledili našim navodilom in natančno izdelali in zlepili sestavne dele, morajo ležati lopatice propelerja pod pravil¬ nim vpadnim kotom, ki je, kot smo omenili, približno 3—5°. Trup modela je torej sestavljen iz nepre¬ mičnih delov ploščadi. Sem spada stržen (del 7), disk (del 9), zaporni kolobar (del 8) in podložka (del 8a), dve celuloidni pod- ložki (dela 6 in 11) ter sedež s figurico pi¬ lota (del 1). Za stržen (del 7) imamo zelo praktično re¬ šitev, da se ne boste preveč trudili z izde¬ lavo. Uporabite lahko olesje svinčnika brez grafitnega vložka. Pri sestavljanju vpeljite skozi odprtino namesto vodila žico vodila. Svinčnik z zunanje strani obrusite s smirko¬ vim papirjem, tako da ga boste z lahkoto potisnili v odprtino opore. Na spodnji del boste pritrdili zaporni kolobar (del 8). Di¬ menzija zapornega kolobarja naj bo za 1,5 do 2 mm manjša od notranjega premera vzmeti. Na gornji del nataknite (vendar je sedaj še ne pritrdite) podložko (del 8a). Figuro pilota na sedežu (del 1) bi morda lahko dobili s kakšne stare igrače, vendar bi bila verjetno pretežka. Najbolje je, da jo izrežete iz stiropora. Podložki (dela 6 in 11) sta izdelani iz celuloida. Posamezni deli ploščadi so tako torej pripravljeni za konč¬ no montažo. Ročno vodilo Sama naprava je narejena iz vzmeti (del 4), prek katere prehaja obračanje krmila — ro- TIM 4 • 79/80 1 63 164 TIM 4 • 79/80 čice od ročnega vodila na propeler, ter ne¬ premične žice (del 5) ki, prav nasprotno, preprečuje, da bi se zavrtel zaporni kolo¬ bar (del 8), podložka (del 8a), stržen (del 7) in sedež s figurico pilota. Tako žico kot vzmet boste najlaže naredili iz vzmetne žice debeline 0,2—0,3 mm. žico (del 5) spletite iz dveh, treh niti, pri čemer morate obvezno plesti proti smeri urnega kazalca, tako da se pri vrtenju propelerja in ročnega vodila splet ne bo razpletel. Vzmet lahko zvijete na naslednji način. Vze¬ mite okroglo jekleno žico debeline 5,8 mm in dolžine 20—30 cm. En konec te žice za¬ tegnite skupaj s koncem vzmetne žice v pri¬ mež, nato pa začnite z navijanjem vzmetne žice na jekleno. Navijajte obroč za obro¬ čem, dokler ne dobite vzmeti dolžine 2—3 m. Zaželeno je (pa tudi vaše delo bo lažje), če vzmetno žico med obdelavo segrevate z gorilnikom ali spajalnikom, saj boste tako žico mnogo laže in bolj enakomerno upog¬ nili. Krmilna naprava je sestavljena iz držala (del 17), okvirja (del 14), ploščice za pri¬ trditev žice (del 13), cevi (del 21), ročice (dela 15 in 16), dveh kolutov (dela 18 in 20), ki sta povezana z jermenom, in »zamaškov« (del 19). Držalo (del 17) izžagajte iz debelega furnir¬ ja ali lesene deščice. Očistite in zgladite ga s smirkovim papirjem in vanj izvrtajte luknje premera 6 mm. Držalo je prikazano na sliki 3, po kateri tudi določite mesta, kjer morate luknje izvrtati. Na držalo z vi¬ jaki M5 dolžine 15 mm privijte okvir (del 14), ki ga izdelate iz pločevine debeline 2—4 mm. Nato vzemite pločevino debeline 1—2 mm in iz nje upognite ploščico za pri¬ trditev žice (del 13) (glej sliko 2). Tudi v to ploščico izvrtajte luknje za nete (del 12) in žico. Nato ploščico pritrdite na okvir. Iz lesa izdelajte dva koluta z žlebovi (dela 18 in 20), pripravite šest zamaškov (del 19), gumijast trak ali jermen, cev s premerom 8 mm in jekleno žico s premerom 5 mm. Sedaj začnite z montažo vodila. Cev (del 21) z žico (del 5) vstavite v odprtino okvir¬ ja. Z obeh strani nataknite zamaške in pri¬ trdite žico na ploščico (del 13). Na cev nato namestite kolut (del 20) in za njim še en zamašek. Sedaj že lahko določite potrebno dolžino cevi (del 21). Cev prirežite tako, da bo konec, na katerega morate pritrditi vzmet, gledal iz zamaška kakšnih 10—15 mm. S poskušanjem določite dolžino in mesta upo¬ gibov (kolena) žičnatega dela ročice (del 16). Na konec žice z zamaški pritrdite še leseno ročico (del 15). Da bi bili zamaški trdno pritrjeni na svojih oseh, jih naredite tako, da boste luknje v njih izžgali s pomočjo debelega žeblja. Pre¬ mer žeblja naj bo malenkost manjši od pre¬ merov osi in cevi. Seveda morate biti pri delu pazljivi, da ne boste žarečega žeblja preveč premikali sem in tja, ker boste na¬ redili preveliko odprtino. Da bi trdnost stika povečali, jih še premažite z ustreznim le¬ pilom. Sila trenja med gumico — jermenom in ko¬ luti mora biti čim večja, da bo jermen ko¬ lute dobro vrtel in ne bo drsel. Če v trgo¬ vini ne boste mogli dobiti pripravnega jer¬ mena, ne obupajte, ampak si ga izdelajte sami. Sestavljanje modela Tako kot izdelava se tudi sestavljanje mo¬ dela začne pri leteči ploščadi. Nadalje v stržen (del 7) pritrdite in zalepite žico (del 5). Zgornji konec stržena vstavite v odprti¬ no sedeža. Nato med zaporni kolobar (del 8) in oporo (del 9a) ter med osnovo (del 3) in disk (del 9) vstavite celuloidne pod- ložke (dela 6 in 11). Postavite ostale se¬ stavne dele na svoja mesta in pritrdite na konce stržena zaporni kolobar. Namestite in zalepite še disk in s tem delom ste končali. Sedaj morate spojiti ploščad in krmilno na¬ pravo z žico. Le-to napeljite znotraj vzmeti in nalepite en konec na oporo, drugega pa zavarite na cev (del 21). Zaradi varnosti zvrtajte v cev majhno odprtino, v katero vtaknite konec žice. Ta spoj obmotajte z žico in nato zavarite, tako da bo res dobro držal in ne boste doživeli kakšnega nepri¬ jetnega presenečenja. Zadnje opravilo na modelu pa je bolj var¬ nostnega značaja. Zaradi varnosti prijateljev in sotekmovalcev nalepite na konce lopatic blažilce (del 10) iz mehke gume ali stiro¬ pora. TIM 4 • 79/80 1 65 k 4 06 166 TIM 4 • 79/80 daljinsko vodenje Jan I. Lokovšek »NE DELA« Zadnji čas sem deležen obiskov večjega števila mlajših in starejših modelarjev, ki so zgradili RC naprave po Timovih in drugih načrtih ali pa pokvarili svoje Timove, pa tudi tovarniške. Tako sem imel priložnost zvedeti iz prve roke, kaj komu dela največ težav, kje je bil opis v Timu pomanjkljiv ipd. Moram reči, da je odziv presegel moja pričakovanja in sem bil presenečen nad iz¬ najdljivostjo mnogih, predvsem mlajših mo¬ delarjev (starostni razred 15 let). Žal pa vljudnost nekaterih obiskovalcev ni vedno na višini. Praviloma se ne predstavi¬ jo, »prosim« sem sjišal zelo poredko; na¬ vadno so »imeli delo« zame, na vračilo po¬ sameznih komponent radi pozabljajo. To je res nekaj trdih besed, vendar menim, da so potrebne tudi te. Vsakdo mora biti pri¬ pravljen sprejeti tudi kritiko in ni potrebno, da bi bil zaradi tega posebno prizadet. Ra¬ zume se, da dostikrat težko najdem čas za uglasitev ali popravilo ravno tisti hip, ko mladi amater potrka na vrata, navadno ne¬ napovedan, in to običajno ob vikendu ali prazniku, ampak je včasih potrebno tudi malo počakati. Morda bi nekaj trših besed v prejšnjem odstavku vzelo komu pogum, vendar ne sme biti tako. Pomagal bom PRAV VSAKEMU, ki je gradil RC naprave po Timovih načrtih, in to kolikor bo v moji moči! V Timu objavljeni načrti, predvsem pa opisi so namenjeni tistim, ki nekaj že znajo ozi¬ roma jim taka gradnja ne predstavlja čiste¬ ga začetka. Komur pa je to prva taka grad¬ nja in morda ne pozna niti elementov, je razumljivo, da so opisi premalo obširni. Nasprotno ugotavljajo nekateri spremljeval¬ ci naše rubrike, da je »preveč besed«. Moram reči še nekaj važnega. Nekateri mo¬ delarji so se »razvadili« in prinašajo svoje naprave za vsako malenkost, ki bi ji bili mimogrede sami kos, če bi članek pazljivo prebrali in pri tem uporabljali lastno glavo. Od mene navadno želijo, da jim napravo »spravim v red«. Moj namen pa je ta, da se mladi, predvsem pa začetniki pri gradnji RC naprav čim več naučijo sami. Kdor je uspel rešiti svoj pro¬ blem sam, se je ob tem naučil vsaj deset¬ krat več, kakor če mu ga je kdo drug. Tako pridobljeno znanje se namreč vtisne v spo¬ min globlje kot pri običajnem učenju in je takorekoč trajno. Torej, ko naprava ne dela, poskusite vse mogoče sami, preden odne¬ hate in prinesete napravo meni. V tem smislu so bili opisi v Timu nedvom¬ no res pomanjkljivi. Kaj storiti, ko naprava ne dela tako, kot »v Timu piše«. S tem člankom želim izpopolniti to praznino. Ne nameravam ponavljati tistega, kar je bilo že napisano, pač pa le tisto, kar se je izka¬ zalo v obliki najpogostnejših napak. Dati želim več praktičnih nasvetov po vrstnem redu od izbire materiala, izdelave, uglaše- vanja in vzdrževanja naprav za daljinsko vodenje. Najprej se bomo posvetili spre¬ jemniku, kasneje (v nadaljevanju) pa bo pri¬ šel na vrsto tudi oddajnik. Izbira materiala za RC sprejemnik Če le morete, si nabavite ves material prej, preden se lotite izdelave ploščice tiskanega vezja. Ploščica, ki je narisana v Timu, je vedno prilagojena Iskrinim miniaturnim se¬ stavnim delom. Največ problemov je do se¬ daj bilo z elektrolitskimi kondenzatorji. Le-ti so za različno delovno napetost različno ve¬ liki, in ker napajamo sprejemnik največ s 6 V, je dovolj, da je delovna napetost elek¬ trolitov 6 V. Nekateri, predvsem manjših kapacitivnosti (0,1 pF do 1 pF) se res ne izdelujejo za 6 V, ampak so kljub npr. 35 V delovni napetosti majhni. Veliki pa so lahko tisti, ki jih uporabljamo v napajanju. Če bi vzeli elektrolitski kondenzator 22 pF npr.: 350 V namesto 10 V, bi bil le-ta večji od samega sprejemnika! Pri elektrolitih mo¬ ramo paziti tudi na polariteto. Če pomotoma zamenjate pri gradnji + in —, sprejemnik ne bo deloval. Na sliki 1 sem skiciral posa¬ mezne vrste elektrolitskih kondenzatorjev z označeno polariteto. TIM 4 • 79/80 1 67 temen rob Tudi pri transistorjih ni razporeditev nožič enotna. Za posamezne tipe, ki so najbolj pogosti v Timovih RC sistemih, je narisana na sliki 2. litete, sicer bo doseg sprejemnika slab! Sam sem uporabil feritno jedro premera 2 mm, dolžine 10 mm, oznaka — rdeča. Nekateri pospajkajo celotno površino bakra na ploščici. To je dobro tudi zato, ker je baker tako zaščiten in ne oksidira. Veliko BC237B BF225 SF115 BC107 Slika 2. Razporeditev nožič transistorjev Kako vežemo keramične kondenzatorje in upore, je vseeno. Naj ponovim še enkrat. Pri nakupu elementov za sprejemnik kupuj¬ te čim manjše elemente. Upori naj bodo le 1/8 ali 1/4 W, delovna napetost kondenza¬ torjev naj bo le večja od 6 V, za C3 je lah¬ ko celo samo 3 V. Včasih se zgodi, da ne dobite kompleta MF transformatorčkov. To ni tako tragično, lah¬ ko jih uporabite tudi v kombinaciji rumen, rumen, črn ali bel, bel, črn. Ne vgrajujte že rabljenih, spajkanih elemen¬ tov! V nasprotnem primeru bo delovanje sprejemnika vse prej kot zanesljivo. To ve¬ lja za prav vse elemente od uporov do inte¬ griranih vezij! Izdelava sprejemnika Izdelano (odjedkano) ploščico poglejmo pro¬ ti svetlobi, da vidimo, če se linije kje sti¬ kajo. Z ostrim nožkom (Olfa) popravimo mo¬ rebitne kratke stike. Pred spajkanjem po¬ glejmo, če gredo vsi večji elementi res na svoje mesto. Večjo pozornost posvetimo tuljavama. Naj bosta »lepo« naviti, navoj ob navoju. VF jedro mora biti ustrezne kva- sprejemnikov (ki so prispeli do mene) ni delovalo prav zaradi slabega spajkanja bodi¬ si zaradi mrzlih spojev ali stikov med lini¬ jami. Nekaj besed o spajkalniku. Naj ima moč od 20 do 30 W, konica mora biti ostra, PRED¬ VSEM PA OZEMLJENA, če ni, potem jo mo¬ ramo ozemljiti s pomočjo posebne žičke. V nasprotnem primeru lahko slabo izoliran spajkalnfk poškoduje polvodniške elemente, nekatere (integrirana vezja) pa celo uniči! Ko spajkamo, pritisnemo konico spajkalnika na točko tako, da se z njo dotaknemo točke in žičke obenem, malo počakamo (nekaj se¬ kund), da se okolica segreje, primaknemo tinol žičko za hip, da se nekaj cina stali. Konico odmaknemo takoj, ko je cin zalil celo točko. Če grejete preveč ali pa imate premočno spajkalo, lahko bakrena folija od¬ stopi! Uglaševanje Žal ugotavljam, da marsikdo ne ve, kako priključiti instrumente za merjenje porabe in uglaševanje. Zato sem vezalni načrt za oboje skiciral na sliki 3. 168 TIM 4 • 79/80 in uglaševanje V-meter ne sme imeti prevelike porabe. Na instrumentu navadno piše, npr. 20 k£2/V. Tako ima V-meter na 5 V območju notranjo upornost lOOkOhm. Sprejemnik se ne da uglasiti ali ne dela Zdaj smo zares prišli do jedra našega pro¬ blema. Kaj sedaj, ko ne dela? S čim si lahko pomaga amater, ki nima dragih osci¬ loskopov in druge šare? Zelo veliko se da storiti z navadnim V-me- trom, tistim, ki ste ga uporabljali pri ugla- ševanju, in sicer z merjenjem napetosti na posameznih točkah. Na sliki 4 je narisana shema tipičnega Timovega sprejemnika z vpisanimi izmerjenimi vrednostmi (ko od¬ dajnik ni vključen). Minus pol V-metra vežemo na maso, plus pa na posamezno točko, ki jo merimo. Moj akumulatorček je bil poln in je imel nape¬ tost 5 V. Najprej poglejmo napajanje. Na vhodni spon¬ ki je 5 V. Na uporu R13 malo upade — na 4,9 V. Iz filtra dobimo za približno 0,7 V manj t.j. 4,2 V. Ne jemljite teh vrednosti do pike natančno! Če je baterija slabša, denimo 4,7 V, potem je le-ta po filtriranju (na kolektorju T4) le od 3,9 do 4 V ipd.! Napaka pa bi bila, če bi znašala le 2 do 3 V, medtem ko je 3,7 V že dovolj. Sledimo napajanju naprej. Napetost morata dobiti obe integrirani vezji pa tudi vsi kolek- torji transistorjev. Kolektorja T1 in T2 ter integrirano vezje S 042 P morajo imeti ena¬ ko napetost, kot jo dobimo iz filtra (na emiterju T4). Napako ugotovimo hitro. Npr. na kolektorju T1 ni napetosti, medtem, ko jo kolektor T2 ima. če je spajkanje v redu, je nedvomno krivda v drugem MF transformatorčku! Tudi na T3 in T5 izmerimo višjo napetost (ca. 4 V), ko ni signala. Poglejmo še baze. Pri T1 in T2 sem izmeril 0,85 V, na T3 0,6 V, medtem ko na bazi T5 ni napetosti. T4 je v filtru, zato ima na bazi več, kar 4,7 V. Pri T1 in T2 izmerimo približno po 0,2 V tudi na emiterjih, kar pomeni, da teče tok. Če nismo izmerili vse tako ali vsaj približ- j no tako, nima smisla uglaševati, dokler tega ne popravimo. Pogosta napaka je narobe obrnjena dioda D2. V tem primeru izmerimo napetost na bazi T3 0,7 V, medtem ko je na kolektorju samo 0,5 V ali celo manj. Posledica tega je, j da tudi T1 in T2 ne dobita napajanja na bazi in vezje seveda ne more delovati. Na kolektorju T3 ni napetosti tudi, če je slab upor R5 ali pa kratek stik na maso bodi¬ si zaradi stika zaradi spajkanja, pa tudi stik kondenzatorja C9 na ohišje MF transforma- torčka! Tudi gole žičke uporov lahko prispe¬ vajo svoje pri kratkih stikih. Ker so le-ti pogosti pri integriranih vezjih, pomerite tudi napetosti na S 042 P. Edina meritev, ki ni čisto »ta prava«, je mer¬ jenje na točki 15 integriranega vezja CD 4017, in to zato, ker je upor R12 zelo ve¬ lik. Z mojim instrumentom (notranja upor¬ nost lOOKOhm) sem izmeril le 2,3 V, če¬ prav je dejanska napetost 4,8 V (seveda ko V-meter ni priključen). Denimo, da smo dobili vse napetosti tako, kot morajo biti. Lotimo se uglaševanja. Pri uglaševanju merimo napetost na kolektorju TIM 4 • 79/80 169 Slika 5. Izmerjene enosmerne napetosti na po- prisotnosti signala. Vrednosti, ki se spreminjajo sameznih točkah uglašenega sprejemnika ob s prisotnostjo signala, so uokvirjene! 170 TIM 4 • 79/80 T3. Kot vemo, uglašujemo na minimum in najnižja napetost, ki jo dosežemo, je približ¬ no 0,7 V, ko je signal močan. Takrat se spre¬ menijo tudi nekatere druge napetosti (razen napajalnih). Izmerjene vrednosti so vpisane na sliki 5. Nekatere napetosti vsebujejo že signal, V-meter pa kaže le poprečno vrednost! To so napetosti na kolektorjih T3 in T5 itd. Za¬ nimivo je to, da na bazi T5 izmerimo celo negativno napetost (—0,1 V), kar nam obe¬ nem potrdi prisotnost NF signala. Na izho¬ dih 4017, kjer prej ni bilo signalov, se po¬ javijo kratki impulzi, katerih poprečno vred¬ nost izmerimo (ca. 0,25 V). Zanimivo je, da se pojavi daljši impulz tudi na »višjem« kanalu npr. na izhodu za peti kanal pri 4-ka- nalnem oddajniku (0,8 V), ki pa ga ne mo¬ remo koristno porabiti. NF signal je seveda slišen in ga lahko sle¬ dimo tudi s slušalkami. Najbolje je, če so le-te visokoohmske, ni pa to nujno. Veže¬ mo jih tako, kot prikazuje slika 6. oi, v f i / 25 dB, eliptična, diamantna igla. Matjaž Vidmar Vinka Vodopivca 4 65000 Nova Gorica tel. 23-641 (od 18. do 19,30 ure) TIM 4 ® 79/80 1 91 uganke Pavle Gregorc ENAKE ZAČETNICE Posebnost te izpolnjevanke je ta, da imajo vse besede enako začetno črko. Samo vodoravno: 1. radioaktivna kemična prvina (Th), 2. delavec, ki opravlja težka fi¬ zična dela, 3. prebivalci evropsko-azijske države z glavnim mestom Ankara, 4. šport¬ no srečanje, 5. zmes moke, vode in raznih dodatkov za pripravo kruha, 6. ljubkovalna oblika ženskega imena Tina, 7. strah pred javnim nastopom, 8. klada, na kateri seka¬ mo drva, 9. zakoličena smer ceste ali že¬ leznice, 10. mesto ob vznožju Karavank s tovarno obutve »Peko«, 11. najbolj razširje¬ na rastlina, 12. slavni jugoslovanski izumi¬ telj na področju elektrotehnike, ki je delo¬ val v ZDA (Nikola), 13. kos »pohištva« v učilnici. Črke na debeleje označenih poljih sestav¬ ljajo ime energetskega objekta. MAGIČNI LIK Vodoravno in navpično: 1. pravec, 2. ime sodobnega slovenskega pesnika in prevajalca Klopčiča, 3. polet, zanos, 4. naprava za presvetljevanje teles s kratkovalovnimi žarki, imenovana po nem¬ škem fiziku, ki je odkril te žarke, 5. elastič¬ na snov, dobljena z vulkanizacijo kavčuka, 6. naslov arabskih plemenskih poglavarjev, 7. zgornji del stopala. 12 3 4 BRANA ( ) ANICA KRISTAN ( ) MIKALNIK POLDA ( ) ADISON PRETEP ( ) NOVINAR KOMEN ( ) RASTER GRAVES ( ) DOTACIJA TESTA ( ) BRANŽA ANATOL ( ) SILNICA LUPING ( ) STENKA PREMOČ ( ) ŠOLMAN MIKROB ( } BAKLADA ANDREJ ( ) KLEMENT PLANER ( ) MULJAVA Za besedi v isti vrsti poišči črki, ki, če jo na¬ pišeš namesto zadnje črke besede na levi in na¬ mesto prve črke besede na desni, obema bese¬ dama spremeni pomen. Primer: PREPIR ( ) PO¬ BOTNICA. Če po opisanem postopku upoštevaš črko H, dobiš besedi PREPIH in HOBOTNICA. Nove črke vpiši v oklepaje. Navpično brane črke v oklepajih dajo pojem iz elektrotehnike. Ena od spodaj navedenih besed označuje njegov sestav¬ ni del. Katera beseda je to? ELEKTRODA — ANTENA — TULJAVA — FO¬ TOCELICA — TRANSISTOR 192 TIM 4 • 79/80 IZPOLNJEVANKA V posamezno vrstico vpiši dve besedi, vsa¬ ka je sestavljena iz šestih črk, in sicer tako, da je zadnja črka prve besede isto¬ časno začetna črka druge besede. 1. skupno ime za dišeče drevesne in rast¬ linske smole, ki jih uporabljamo za zdrav¬ ljenje ran ali blažitev bolečin — sodobni slovenski dramatik in režiser, avtor številnih mladinskih radijskih iger (Marjan), 2. pri mletju izločene luščine žitnih zrn, ki jih uporabljamo za živinsko krmilo — prvotni prebivalci Italije, Italiki, 3. sodobni sloven¬ ski mladinski pisatelj (Smiljan, »Sin Mar¬ tin«) — slovenski slikar, udeleženec jugo¬ slovanske odprave na Mount Everest v letu 1979 (Franc), 4. ruski pisatelj in pisec ko¬ medij (Nikolaj, »Taras Buljba«) — angleško moško ime, 5. najstarejše znano organsko barvilo, intka — delavec v opekarni, 6. pri¬ padnik velike skupine narodov v Evropi, h' kateri spadamo tudi Slovenci — vodilo rav¬ nanja ali mišljenja. Navpično brane črke v treh označenih stolp¬ cih dajo tri velikosti tiskarskih črk. REŠITVE ENAKE ZAČETNICE: 1. torij, 2. težak, 3. Turki, 4. tekma, 5. testo, 6. Tinca, 7. trema, 8. tnalo, 9. trasa, 10. Tržič, 11. trava, 12. Tesla, 13. tabla. Končna rešitev: termocentrala. MAGIČNI LIK: 1. smer, 2. Mile, 3. elan, 4. rentgen, 5. guma, 6. emir, 7. nart. ZADNJE IN PRVE ČRKE: Elektromagnet. Tuljava. IZPOLNJEVANKA. Vodoravno: 1. balzam — Ma¬ rinc, 2. otrobi — Italci, 3. Rozman — Novinc, 4. Gogolj — Jerome, 5. indigo — opekar, 6. Slovan — načelo. Končne rešitve: borgis, mi- njon, cicero. BRATJE IN JABOLKA. Rešitev: teta Mici je bratom prinesla 81 jabolk. Razlaga: ko je naj¬ starejši brat vzel svojo tretjino jabolk, je na mizi ostalo še 24 jabolk, torej dve tretjini. Ena tretjina (ki jo je vzel najstarejši brat) je torej 12 (24 : 2 = 12), vseh jabolk je bilo s prihodom najstarejšega brata torej 36 (24 + 12 = 36). To pa sta dve tretjini jabolk, ki jih je pustil sred¬ nji brat, saj je sam vzel le eno tretjino (36 : 2 = = 18) in jih je bilo pred tem 54 (36 + 18 = 54). To pa sta spet dve tretjini jabolk, ki jih je pu¬ stil najmlajši brat, ko je vzel svojo tretjino (54 : 2 = 27). Na začetku je bilo vseh jabolk to¬ rej 81 (54 + 27 = 81). BRATJE IN JABOLKA IZ 3. ŠTEVILKE Teta Mici je obiskala svoje tri nečake in jim prinesla jabolka s svojega vrta. Vendar nečakov ni bilo doma in zato je jabolka pustila na mizi pred hišo in pristavila listek s sporočilom, naj si jabolka sami razdelijo. Prvi se je vrnil domov najmlajši brat in ker ni vedel, če je kateri od bratov že vzel svoj delež jabolk, si je s kupa odbral tretjino jabolk. Za njim je prišel domov srednji brat in tudi on je vzel tretjino jabolk na mizi. Zadnji se je vrnil najstarejši brat. Ker tudi on ni vedel, če sta brata že vzela svoja jabolka, je vzel s kupa na mizi le tretjino jabolk. Tako je ostalo na mizi še 24 jabolk. Koliko jabolk je bratom prinesla teta Mici? NAGRADNA SLIKOVNA KRIŽANKA »ZNANSTVE¬ NIKA«. Vodoravno: Abesinec, lastnina, PL, OK, ar, Nikolaj, kanon, Edo, spomenik, rik, piP eCi kromat, eser, sirena, karat, nav, trn, Itaka, enigmatika, raka, LK, nos, James Watt, kot, Amor, or, Lima, rja, etan, dež, sin. TIMOVI NAGRAJENCI 1. Rajko Setnikar, Tacen 123/a, 61211 Šmartno pod Šmarno goro 2. Nataša Dobre, Križe 82, 64294 Križe 3. Štefan Feher, Dobrovnik 190, 69223 Dobrov¬ nik Pavle Gregorc nagradna križanka naročniki Tima knjigi za vas Elektrotehnika v slikah 263 strani — trda vezava Vse kar je treba vedeti o elektriki in njeni uporabi v enosmernega. Kako taka naprava deluje, bomo razložili kasneje. - če bi akumulator priključili neposredno na izvor izmeničnega toka, bi ga temeljito pokvarili. Polariteto enosmernega omrežja lahko do¬ ločimo na več načinov. Ustrezno napravo si lahko uredimo sami ali pa jo kupimo. Navedli bomo nekaj poskusov. (Vnaprej po opozarjamo, naj se bralci sami ne lotevajo takih poskusov, ker so nevarni. Zadovolje naj se z opisom v knjigi, kajti eksperimen¬ tiranje zahteva izredno previdnost, saj je smrtno nevarno.) Navaden precej velik krompir prerežemo na dvoje in vtaknemo vanj oguljeni konec vodnika, ki prihaja iz vtičnice. Tudi drugi pol vtičnice priključimo na krompir, vendar skozi žarnico. Čez nekaj časa opazimo, da se je na krompirju na¬ pravil zelenkast obroček okoli enega od obeh koncev vodnika. Takoj vemo, da je ta konec povezan s pozitivnim polam vtičnice. V trgovini kupimo reagenčni papir - to je pivniku podoben papir, ki je prepojen s kemikalijo. Nekoliko ga navlažimo in položimo na izolirano podlago. Oba do¬ voda iz vtičnice pritisnemo nanj v razda¬ lji 3 do 5 cm. V tem primeru nastane okoli vodnika, ki je priključen na nega¬ tivni pol vtičnice na papirju rdečkast madež. Naslednjemu poskusu botruje elektroliza vode; o njej bomo govorili še kasneje. Tu navajamo le poskus; v kozarec natočimo vode; ker pa je čista voda dober izolator, vržemo vanjo še ščepec soli. Naprej po¬ stopamo tako, kot vidimo na sliki. Ob obeh vodnikih, ki sta vtaknjena v vodo, opazujemo dvigajoče se mehurčke; teh je Ob enem vodniku več, ob drugem Tnanj. Vodnik, ob katerem je manj mehurčkov — ti so kisikovi — je pozitivno naelektren, drugi, kjer jih je več - ti so vodikovi - pa je negativno naelektren. 6 { Elektronika v slikah 252 strani — trda vezava Skrivnosti elektronike v lahko umljivi obliki — pa tudi radia, televizije in radarja Pri tem smo se spomnili na pravljico o šahu in modrijanu, ki si je izbral kot plačilo za svojo kraljevsko igro samo toliko žitnih zm. kolikor jih dobimo iz šahovnice, če položimo na prvo polje eno, na drugo dve, na tretje štiri, na naslednje osem, potep 16 zrn in tako naprej, vedno s podvojitvijo prejšnjega števila do 64. polja. In končno število? Več kot 18 trilijonov zrn. Vrnimo se k inozaciji v elektronkah. Dš bi slika bila popolna, poglejmo kaj se zgodi z atomom, v katerega prodre elektron in v njem obtiči. Atom zdaj ni več nevtralen, postal je negetivni ion, anoda ga privlači k sebi. Praktično je postal prostor med katodo in anodo izboren prevodnik za velike električne toke; zato lahko nastopi v priključenem anodnem krogu velik tok. Vsekakor pa je potrebna zelo visoka anodna napetost, ki podeljuje iz katode izstopajočim elektronom v smeri proti anodi dovolj velike pospeške, da za¬ dostujejo za ionizacijo plinskih atomov. Anodne napetosti so odvisne od vrste elektronke. Ker se v plinskih elektronkah tvorijo ioni, jih nekateri imenujejo tudi ionske elektronke. — če dodamo plinski elek¬ tronki še tretjo elektrodo, mrežico, po¬ tem se taka elektronka imenuje »tira- tron« (tira pomeni v grščini vrata). F CENA POSAMEZNE KNJIGE JE 70.— DIN, KER PA Sl NAROČNIK TIMA] IMAŠ 10 % POPUST IN DOBIŠ KNJIGO ZA 63,00 DIN, OBE KNJIGI TORU] ZA 126,00 DIN. ČE NAROČIŠ OBE KNJIGI HKRATI. JU LAHKO PLAČAŠ |! V DVEH ZAPOREDNIH OBROKIH. POGOVORI SE S STARŠI, DA Tl NAROČIJO OBE KNJIGI, KI Tl BOSTA KO * RlSTILI TAKO V ŠOLI PRI POUKU KOT V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU. PA TUDI STARŠEM BO PRIŠLA PRAV. ČE KNJIGE NAROČI POVERJENIK TIMA SKUPNO ZA VEČ UČENCEV, MO PRIZNAMO ZA TRUD 5 % POPUST (POLEG 10 % POPUSTA, KI JE NAME NJEN NAROČNIKU TIMA), KAR PREDSTAVLJA PRIHRANEK PRI POŠTNIM