Št. 136 (15.580) leto Ul. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- sužnjeni Evropi.______________________________ TRST - Ul, Montecchl6-Tel. 040/7796600________ GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190____ 1 cnn l ID poštnina plačana v gotovini IDUU LIK SPED. IN ABB.POST.GR. 1/50% ČETRTEK, 13. JUNIJA 1996 Prvi, vendar pomemben korak Bojan Brezigar Deželni svet Furlanije -Julijske krajine je z včerajšnjim glasovanjem sprejel odločitev, ki jo je slovenska manjšina terjala in pričakovala vse od ustanovitve Dežele. Za zahtevo, da mora biti zastopstvo slovenske manjšine v deželnem svetu zajamčeno, pa vsa ta dolga desetletja ni bilo posluha. Kdor je tej zahtevi ugovaijal, je to počenjal na osnovi ugotovitve, da so Slovenci vedno izvolili kakega predstavnika po normalnem postopku, to je z rednimi volitvami kandidatov ppsamez-nih strank. To je bilo tudi res, saj je od prve zakonodajne dobe sedelo v deželnem svetu kar nekaj Slovencev, najmanj, dva, enkrat celo Štirje, vse do leta 1993. Pred tremi leti pa je prišlo, predvsem na pritisk socialistične stranke, ki je hotela z omejitvijo prisotnosti manjših strank sebi zagotoviti Cim veC svetovalskih mest, do spremembe deželnega volilnega zakona in prvič v zgodovini naše Dežele do izvolitve samo enega slovenskega svetovalca. Nevarnost, da Slovenci na osnovi nove volilne zakonodaje, ne glede na stranko, v kateri delujejo, povsem izpadejo iz deželnega sveta, je torej povsem realna. Odtod potreba, da se v zakon vključi določilo, ki niti za Italijo ni novost, saj velja podobno določilo za Ladince na Južnem Tirolskem, pa tudi volilna zakonodaja za evropske vohtve vsebuje posebno »manjšinsko« klavzulo. Ne glede na dokončno izbiro, o kateri bo moral deželni svet Sele razpravljati, je torej vCerajSnja odločitev nadvse pomembna, saj odraža trende evropskih listin in se uvršCa med bolj razvite manjšinske zakonodaje v Evropi. Ob tem je vredno povedati, da so trditve, da gre za preštevanje manjšine iz trte izvite, saj besedilo v nobenem primeru ne povezuje zastopstva manjšine z njeno Številčnostjo. To določilo je pomembno tudi zaradi odnosov med Italijo in Slovenijo, ki vključujejo tudi manjšinsko problematiko, pri čemer je italijanska stran sedaj nekoliko manj deficitarna. Seveda, včerajšnje glasovanje je bilo Sele prvi korak Danes bo moral deželni svet dokončno odobriti besedilo, nato bo o tem odločal državni parlament in končno bo dežela ponovno poklicana, da izdela volilni zakon. Md glasovanja pa je nedvomno veliko politično dejanje, kakršnega naSa manjšina v deželnem svetu Se ni bila deležna: mnogokrat je bil sicer govor o Slovencih, vendar je to prvič, da nam Dežela priznava formalno pravico, da z zajamčeno prisotnostjo kot manjšina soodločamo v okviru njenih institucionalnih pristojnosti. ■ Tudi SSk ocenjuje stališče I Nord Libero kot provokacijo TRST - Tudi občinska svetovalca SSk Peter MoCnik in Andrej Berdon odkrito ocenjujeta, da amandma svetovalcev Nord Libero Tamburinijeve in Marchesicha o pravici svetovalcev do »rabe materinega jezika« predstavlja golo provokacijo, ki je usmerjena v razbijanje večine. Sama sta predložila resulucijo, ki so jo pod- prli vsi slovenski svetovalci (tudi Dolenc in Godina) in ki je usmerjena v trajen rezultat glede rabe slovenskega jezika. Med včerajšnjo sejo je predstavnik AN Šerpi zelo ostro napadel podpis asociacijskega sporazuma med EU in Slovenijo, italijansko vlado pa je obtožil, da je izdala 350 tisoC žrtev eksodusa. Na 5. strani Dva dni brez Primorskega dnevnika Zaradi stavke grafičnih delavcev podjetja DZP-PRAE Primorski dnevnik jutri in v soboto ne bo izšel. Prihodnja številka Primorskega dnevnika bo tako izšla v nedeljo, 16. junija. Bralce prosimo za razumevanje. TRST / PRI GLASOVANJU O PREDLOGU ZA SPREMEMBO DEŽELNEGA STATUTA Deželni svet se je opredelil za zajamčeno zastopstvo Slovencev TRST - »Deželni zakon lahko vsebuje določila, ki naj olajšajo izvolitev svetovalcev, ki so izraz jezikovnih manjšin, in ki zajamči izvolitev vsaj enega svetovalca, ki je izraz slovenske jezikovne manjšine.« Tako se glasi odstavek 13. člena deželnega statuta, za katerega se je vCeraj z večino glasov izrekel deželni svet. O celotnem členu, ki ga je včeraj odobril po odstavkih, se bo deželni svet izrekel danes. Ce bo sprejet, kar je zelo verjetno, bo to predlog deželnega sveta za spremembo deželnega statuta, o katerem se bo moral izreci rimski parlament. Deželni statut FJK je namreč ustavni zakon, ki ga je treba spreminjati s postopkom, ki je predviden za ustavo. Včerajšnje izglasovanje odstavka o zajamčenem zastopstvu za slovensko manjšino pa je vsekakor pomembno politično dejanje deželnega sveta. Za tako zastvaljen odstavek se je izreklo 25 svetovalcev, 15 jih je bilo proti 7 pa se jih je vzdržalo. Za ta odstavek so glasovali svetovalci DSL in Ljudske stranke, del svetovalcev Severne lige in dva svetovalca SKP, proti pa so bili desnica in Zeleni, ki so v odstavku videli nevarnost narodnostnega preštevanja. Glasovanje v deželnem svetu so pozitivno ocenili podpredsednik Miloš Budin, predsednik SKGZ Klavdij Palčič in Slovenska skupnost, Zeleni pa so bili kritični. Na 3. strani RIM / ARDEATINSKE JAME Tudi Hass med krvniki RIM - »Tudi sam sem se udeležil ustrelitve pri Ar-deatinskih jamah, Kappler pa je esesovske poročnike obvestil, da bodo ustreliti vsakogar, ki bi ne ubogal ukazov.« Tako je vCeraj na procesu proti Erichu Priebkeju pričal major Karl Hass. Na 11. strani BANKE / OBVEZNO MNENJE Antitrusf odobril vstop gmpe CAER v Kmečko banko RIM - Kot je vCeraj poročala agencija AN-SA, je organ za jamčenje konkurence in trga (anti-tmst), ki ga vodi Giutia-no Amato, izdal pozitivno mnenje o vstopu bančne grupe CAER med delničarje goriške Kmečke banke. Antitrust je svoje privoljenje sporočil Banki Italije, ki se je bila svojcas obrnila nanj za .predpisano mnenje o koncentraciji na bančnem področju. Kot je znano, je grupa CAER, ki jo sestavljajo hranilnice iz Emilije Ro-magne, s 35 odstotki ka- pitalskega deleža relativno najvecji delničar Kmečke banke. Do formalizacije njenega vstopa je prišlo na obenem zboru delničarjev v začetku preteklega maja, na katerem je bila KmeCka banka dokapitalizirana. Kot nam je povedal predsednik upravnega sveta banke odv. Peter Sancin, je sodelovanje z novim delničarjem dobro in korektno, vsa prizadevanja pa so zdaj usmerjena v relansiranje zavoda po veC kot letu in pol komisarske uprave. VVASHINGTON Prodi v ZDA v dvojni funkciji S Clintonom se je pogovarjal kot premier in kot predsedujoči EU VVASHINGTON - Italijanski premier Romano Prodi je vCeraj opravil komaj deseturni uradni obisk v ZDA. Skupaj z zunanjim ministrom Dinijem je imel z ameriškim predsednikom Clintonom dve srečanji: prvega kot predsedujoči Evropski uniji (prisoten je bil tudi predsednik evropske komisije Santer), drugega pa kot šef italijanske vlade. Na 2. strani Danes v Primorskem dnevniku Rubež z nasiljem v Trebčah V Trebčah je davčni izterjevalec zarubil Lucijanu Malalanu del hišne opreme, ker ni plaCal davkov, tega pa ni storil, ker je zahteval obrazec za izplačilo v slovenščini. Stran 5 Šolske prireditve ob koncu pouka Na številnih osnovnih in nižjih srednjih šolah so se vCeraj z zaključnimi prireditvami poslovili od pouka. Strane Začetek del za financarsko šolo Na goriškem letališču so vCeraj zakoličili razlaščene občinske parcele, dela za novo vojašnico pa naj bi se začela pred 21. junijem. Stran 8 Obisk pri koroških kolegih Delegacija SDGZ se je pretekle dni mudila na plodnem obisku pri svojih slovenskih kolegih na Koroškem. Stran 9 Da ne bi bili za vedno »pregnani« Pri založbi Devin je izšla knjiga pričevanj oseb, ki so bile med prvo svetovno vojno pregnane s svojih domov na Goriškem. Zbral jih je Viti Prinčič. Stran 10 WASHINGTON / POGOVOR S CLINTONOM BRESCIA / SKLEP ŠEFA TOŽILSTVA Prodi in Dini na deseturnem obisku v ZDA Salamone ne bo vodil preiskav o Di Pietru Gre za postopke, v katerih je bil Di Pietro prizadeta stranka VVASHINGTON Predsednik vlade Romano Prodi je včeraj dopotoval na kratek, komaj 10-urni obisk v ZDA, kjer je imel popoldne (pozno zvečer po našem času) daljši pogovor z ameriškim predsednikom Billom Clintonom. Prodija, ki je v Wa-shington priletel direktno iz Bruslja, spremlja zunanji minister Lam-berto Dini. Na letališču ju je pričakala množica novinarjem, vendar ne Prodi ne Dini nista dala nobenih izjav. Oba sta kmalu po prihodu v ameriško glavno mesto imela prvi pogovor s šefom ameriške diplomacije VVarrenom Chri-stopherjem, ki jima je tudi priredil kosilo skupaj Italijanski premier Romano Prodi (foto AP) s številnimi predstavniki ameriške administracije. Prodi je nato z Dini jem odšel na Belo hišo na prvo srečanje s Clintonom v svojstvu predsedujočega Evropski uniji. »Evropski« značaj srečanja je poudarila tudi prisotnost predsednika in podpredsednika evropske komisije Jac-quesa Santerja in Leona Brittna. Ob zaključku pogovora so imeli Clinton, Prodi in Santer skupno tiskovno konferenco. Sele v poznih večernih urah pa je bilo na vrsti dvostransko italijan-sko-ameriški srečanje, na katerem sta se Prodi in Clinton pogovarjala o dvostranskih odnosih in o vprašanjih skupnega interesa. V trenutku, ko poročamo, je srečanje še v teku, ob zaključku pa je napovedana nova tiskovna konferenca. Antonio Di Pietro na arhivskem posnetku (foto AP) BRESCIA - Brescian-ski tožilec Fabio Salamone ne bo vodil več preiskav, ki zadevajo bivšega sodnika in sedaj ministra za javna dela Antonia Di Pietra. Tako je včeraj odločil šef bre-scianskega tožilstva Giancarlo Tarquini, ki je vse preiskave, ki posredno ali neposredno zadevajo Di Pietra zaupal drugim tožilcem. Edina izjema zadeva preiskavo o takoimenovanem »dosjeju Achille«, to je preiskava o nadzorstvu dela obveščevalne službe nad dejavnostjo sodnika Di Pietra. O tem nadzorstvu priča gradivo, ki ga je posredoval »vir« s konvencionalnim imenom »Achille«. Fabio Salamone je skupaj s kolegom Sil- Sindikalno sporočilo uslužbencev DZP - PRAE Ker nam podjetje do tega trenutka ni zagotovilo mesečnih plač, smo bili prisiljeni oklicati dvodnevno stavko v četrtek, 13, in v petek, 14. junija 1996. Če nam do ponedeljka, 17. 6. 1996, ko bomo imeli odločilni sestanek z Direkcijo podjetja, ne bo zagotovljeno niti najmanjše upanje glede naših pravic in izplačil osebnih dohodkov, se bomo odločili za se drastič-nejse sindikalne ukrepe. ZDRAVSTVO / NEZADOVOLJSTVO SINDIKALNIH ORGANIZACIJ Bindijeva napoveduje racionalizacijo stroškov Uvedli bodo nov sistem prispevkov za državno zdravstveno službo in poenotili ceno zdravil RIM - Minister za zdravstvo Rosy Bindi (na fotografiji) je napovedala dva ukrepa v zdravstvu v okviru gospodarskih ukrepov za uravnovešanje državnega proračuna. V intervjuju za televizi-sjki dnevnik TGl je Bindijeva rekla, da upokojenci, ki imajo do 8.5 milijona letnega dohodka ne bodo plačevali nobenega prispevka državni zdravstveni službi. Za višje pokojnine »bomo uvedli 1, 5 odstotni prispevek, kar pomeni, da bodo upokojenci plačali v bistvu en ticket v enem letu«. Povedala je, da bo ta prispevek mogoče odbiti od prijave osebnih dohodkov,. Drugi ukrep, ki ga je napovedala Bindijeva, je sprememba cene zdravil. Enaka zdravila bodo imela enako ceno in določena bo najnižja od tistih, ki so trenutno na trgu. Bindijeva je dodala, da celoten obseg ukrepov v zdravstvu ne bo dosegel tisoč milijard lir, dosežen pa bo z »racionalizacijo izdatkov«. Napovedani ukrepi so vzbudili precejšnje začudenje v sindikalnih orga- nizacijah. Sindikati upokojencev so poudarili, da jih ukrep preseneča in ne ustreza temu, kar so se dogovorili z vlado, dodali pa so, da želijo preučiti ukrepe, preden jih ocenijo. Tajnik UIL Pietro Larizza pa je menil, da »imajo ukrepi priokus starega, saj se skuša obremeniti spet upokojence«. Proti klestenju v zdravstvu so protestirali deželni odborniki za zdrastvo in tudi sindikati družinskih zdravnikov so poudarili svoje nezadovoljst- viom Bonfiglijem vodil tri preiskkave o domnevnih prekrških, ki naj bi jih zagrešil Di Pietro. V vseh treh primerih je Salamone zahteval od sodnika za predhodno razpravo, naj formalno obtoži bivšega milanskega sodnika in naj zahteva redni proces. Toda njegove zahteve so bile zavrnjene z dolgimi utemeljitvami, v katerih sta dva različna sodnika za predhodni postopek ocenila obtožbe tožilstva kot neosnovane. V nekem primeru je sodnik za predhodni postopek celo vrnil gradivo tožilstvu in zahteval preiskavo o klevetanju Di Pietra, saj naj bi tri priče, ki jih je Salamone imel za glavne opornike njegove bremenilne teze, v bistvu obrekovale bivšega milanskega sodnika. In vzbudilo je precejšnjo senzacijo dejstvo, da je bila tudi ta preiskava zaupana Salamoneju. Sef brescianskega tožilstva se je v teh dneh očitno premislil in sklenil, da preiskave zaupa drugim tožilcem. Tudi Di Pietro je pred časom zahteval, naj bo Salamone razrešen. Ko je bil še sodnik, je Di Pietro namreč preiskoval delo Sala-monejevega brata. Bresciansko tožilstvo vodi še nekatere preiskave, v katerih pa Di Pietro ni preiskovana oseba, amapk prizadeta stranka. Med drugim skuša ugotoviti, ali sta Silvio in Paolo Berlusconi skupaj z gradbenikom Antonio D’Adamom skušala izsiljevati Di Pietra in ga prisiliti, da zapusti sodstvo. VREMENOSLOVCI NAPOVEDUJEJO OHLADITEV BLIZU RAVENNE / AVTOCESTNI ODSEK A14 BIS VEČ UR ZAPRT Tudi papežu je vroče RIM - Val vročine, ki je zaradi visoke stopnje vlage v zraku še bolj nadležna, bi se utegnil že danes ali najkasneje jutri nekoliko poleči. Vremenoslovci napovedujejo namreč prihod nizkega pritiska z britanskih otokov proti Evropi, ki naj bi povzročil zmerno znižanje temperature - za tri ali štiri stopnije. Ohladitev naj bi najprej občutili v severovzhodnem delu Italije, se pravi v naših krajih. Kljub manjšim ploham (eno smo doživeli tudi pri nas) so bile temperature včeraj domala v vsej Italiji izrazito visoke za to letno obdobje, saj so večinoma krepko presegale 30 stopnij. Vročina pa je tudi prispevala k dvigu ravni ozona, kar so zabeležili v Gornjem Poadižju pa tudi v Bologni, Milanu, Genovi, Rimu in Firencah. Ponekod, na primer v Firencah in Neaplju, so tudi uvedli prometne omejitve v mestnem središču. Poleg vročine in ozona pa se v Milanu ubadajo tudi s problemom vode, ki je odločno primanjkuje. Občinska uprava zagotavlja, da že od petka dalje ne bo problemov, po drugi strani pa so pri civilni zaščiti napovedali, da bodo lahko dobavili vodo s cisternami, »če bo to potrebno«. Včerajšnjo vročino pa so občutili tudi v Vatikanu, kjer je papež imel izje- moma splošno avdijenco pod streho, in sicer v notranjosti vatikanske bazilike (na sliki AP), ne pa na Trgu sv. Petra, kot je to običaj. V baziliki-je zjutraj sprejel kakih 3500 vernikov in Poljske, Švice, Avstrije, Nemčije in Nizozemske, drugih 8000 vernikov, povečini iz Italije, pa je popoldne sprejel v avli Pavla VI. Tovornjak zavozil na nasprotno cestišče V nesreči sta bila dva moška ubita, eden pa hudo ranjen RAVENNA - Dva moška sta bila na mestu mrtva, tretji pa leži s pridržano prognozo v bolnišnici v Lugu; to je tragičen obračun prometne nesreče, do katere je prišlo včeraj zjutraj na avtocestnem odcepu A/14 bis v bližini Ravenne. Nesrečo je povzročil tovornjak, katerega šofer, 22-letni Roberto Bacolini iz bližine Vareseja, je iz še nepojasnjenih vzrokov zgubil nadzor nad vozilom, zavozil najprej na desno v guard rail, od koder ga je odbilo na nasprotno stran cestišča. Tu je tovornjak trčil v nasproti vozečo lancio the-mo, ki se je razbila na dva kosa in se zažgala, njen voznik, 27-letni Mirco Simoni iz Ravenne, je bil pri priči mrtev. Tovornjak pa je še nadaljeval divjo vožnjo in trčil v drugi tovornjak, ki je prevažal kontejnerje in katerega šofer, 36-letni Marco Fellini iz Codigora, je bil hudo ranjen. Prvi tovornjak se promet usmerili po enem botrovala tudi huda je nato prevrnil, tovor gli- samem cestišču. vročina, ki je najbrž še ne, ki jo je prevažal, pa je Kot rečeno, še niso stopnjevala utrujenost šo-prekril cestišče. znani vzroki, zaradi kate- ferja. Avtocesta je bila seve- rih je šofer tovornjaka Na sliki (telefoto AP) da dalj časa zaprta, šele zgubil nadzorstvo nad vo- prizorišče nesreče na av-nekaj ur kasneje so lahko zilom, verjetno pa je temu tocesti pri Ravenni. Korak do zajamčenega zastopstva Slovencev v deželnem svetu TRST - »Deželni zakon lahko vsebuje določila, ki naj olajšajo izvolitev svetovalcev, ki so izraz jezikovnih manjšin, in zajamči izvolitev vsaj enega svetovalca, ki je izraz slovenske jezikovne manjšine«. Tako se glasi odstavek 13. Člena deželnega statuta, ki ga je včeraj z večino glasov sprejel deželni svet. Po dolgi razpravi so svetovalci z večino glasov odobrili vse odstavke Člena, o členu v celoti pa se bodo dokončno izrekli danes. To bo vsekakor samo predlog, ki ga bo deželni svet naslovil rimskemu parlamentu, ki se bo moral o vprašanju dokončno izreci, saj je deželni statut FJK ustavni zakon in ga je treba spremeniti s postopkom, ki je predviden za reformo ustave. V dolgi debati, ki se je začela v torek popoldne in se nadaljevala vCeraj do večernih ur, sta bila dva najbolj sporna problema. Prvi je zadeval vedno, ki naj bi bila potrebna za izglasovanje in spreminjanje novega volilnega zakona, drugo pa je zadevalo prav manjšinsko problematiko. Dejstvo, da je bila končna formulacija razširjena v primerjavi s predlogom Miloša Budina, Gottarda in Silve Fabris, dokazuje, kako so se ob tem vprašanju lomila kopja. Na eni strani so nekateri hoteli omogočiti zajamčeno zastopstvo tudi Furlanom in nemški manjšini, po drugi strani pa je desnica nasprotovala zajamčenemu zastopstvu slovenske manjšine. Končno se je za odstavek, kot smo ga navedli, na poimenskem glasovanju izreklo 25 svetovalcev, 15 jih je bilo proti, ■ 7 pa se jih je vzdržalo. Za odstavek v navedeni formulaciji so se izrekli svetovalci Demokratične stranke levice in Ljudske stranke, del svetovalcev Severne lige, dva svetovalca SKP (ena svetovalka se je vzdržala, eden pa je bil odstoten), medtem ko so mu nasprotovali predstavniki desnice in Zelenih. Debata je jasno pokazala, kako problem zastopstva manjšine še razdvaja politične sile. Tako je na primer Ferruccio Saro (FI) menil, da bo najbrž potrebno štetje slovenske manjšine. Se ostrejši so bili predstavniki Nacionalnega zavezništva in Liste za Trst, ki so ostro nasprotovali zajamčenemu zastopstvu slovenske manjšine, češ da bo - kot je dejal Coiro - »to diskvalificiralo deželni svet v Rimu«. Vsi so svoje nasprotovanje utemeljevali tudi z dejstvom, da je Slovenija postala pridružena Članica Evropske Unije. Za pravico slovenske manjšine, da ima zajamčeno zastopstvo, sta so se odločno zavzeli Milož Budin in Renzo Travanut (DSL) ter Fausto Monfalcon (SKP). Vsi so poudarili nujnost zaščite slovenske manjšine, glede Furlanov pa dejali, da so vsekakor večina in jim že to dejstvo jamCi zastopstvo. Zeleni pa so utemeljili svoje nasprotovanje z bojaznijo, da bi tako zastavljen Člen omogočil narodnostno štetje. Ob koncu je odstavek o Slovencih prodrl z večino glasov. Dokončni predlog nove verzije 13. člena deželnega statuta se glasi: »Deželni svet je izvoljen ob splošni volilni pravici na neposrednih tajnih volitvah po pravilih, ki jih določa deželni volilni zakon. Število svetovalcev se določi na osnovi zadjega štetja in sicer po en svetovalec vsakih 20.000 prebivalcev, ali ostankih z veC kot 10.000. Deželni volilni zakon se sprejme z absolutno večino na dveh glasovanjih, ki sta »oddaljeni« vsaj 45 dni eno od drugega; drugo glasovanje ni potrebno, Ce zakon v prvem branju odo-bro dvetretjinska večina. Ce vlada zavrne volilni zakon, velja Člen 29. Deželni zakon lahko vsebuje določila, ki naj olajšajo izvolitev svetovalcev, ki so izraz jezikovnih manjšin ih ki zajamči izvolitev vsaj enega svetovalca, ki je izraz slovenske jezikovne manjšine«. Vzdušje je v deželnem svetu je bilo napeto in razprava je bila nekaj časa prekinjena. Predsednik odbora Cecotti je nato predlagal amandma, ki je zamenjal vse popravke in popravke popravkov, o katerih je do tedaj razpravljala skupščina. O navedeni formulaciji se bodo deželni svetovalci izrekli danes. Ce bo sprejeta, kar je zelo verjetno, se bo o tem vprašanju moral izreci rimski parlament. Deželna vlada pa je že v torek obljubila, da se bo zavzela zato, da bi vsi pristojni dejavniki usklajeno pospešili pot reforme deželnega statuta. Na sliki: Deželni svet je med včerajšnjim pomembnim zasedanjem odobril popravek k deželnemu statutu, ki je korak do zajamčenega zastopstva Slovencev v skupščini FJK Komentarji MILOŠ BUDIN Podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin, ki se je zelo zavzel zato, da bi bil odobren popravek o zastopstvu slovenske manjšine in je skupaj s svetovalcem Isido-rom Gottardom in Silvo Fabris predložil popravek, je po včerajšnjem glasovanju v deželnem svetu izjavil, da »računam na to, da bo celoten člen izglasosovan tako, kot ga je po odstavkih že odobril deželni svet«. Po njegovem mnenju je zelo pozitivno, da je deželni svet z večino glasov sprejel odstavek, ki govori o zajamčenem zastopstvu za Slovencev v FJK. »Ce bo parlament potrdil to formulacijo 13. člena deželnega statuta, bodo tudi vsebinsko zapečateni razlogi specialnosti naše dežele, kar bi bilo za nas kot skupnost zelo pozitivno,« je menil Budin. Po njegovem mnenju je včerajšnje glasovanje v deželnem svetu eden od pozitivnih dogodkov za manjšino, ki smo jim bili priča v zadnjih dneh. KLAVDIJ PALČIČ Ob izglasovanju take formulacije glede zagotovljenega predstavništva manjšine v deželnem svetu, smo kot skupnost lahko samo zadovoljni. Na vsak način je pravilna pot, da si dežela začenja prevzemati odgovornosti in kompetence na tem področju, saj je to Se do nedavnega odklanjala. Pa Čeprav je njen status dežele s posebnim statutom že od vsega zaCetka taksen tudi ali morda predvsem zaradi prisotnosti nase skupnosti. Lahko si želimo, da bi po tem koraku prišlo do pospešenega reševanja naših odprtih problemov, tako rekoč v duhu federalizacije države, kar preprosto pomeni zbližanje državnih institucij z državljani in njihovimi potrebami. SLOVENSKA SKUPNOST SSk izraža veliko zadovoljstvo nad odobritvijo popravka. Res je, da je zadnja formulacija nekoliko zve-rižena, vendar v njej je nedvoumno zajamčeno zastopstvo slovenske narodnostne skupnosti v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine, za kar se SSk že dolgo poteguje. Gre za uveljavitev ene temeljnih pravic nase narodnostne skupnosti, pa Čeprav Se nedokoncno, in posredno za ponovno priznanje naSe manjšine kot nepogrešljivega sestavnega dela deželne stvarnosti. Pri tem ne gre spregledati, da Ce bo gori navedeni popravek dokončno prodrl tudi v rimskem parlamentu vsaj v tistem delu, ki zadeva naSo manjšino, bo v deželnem statutu slovenska manjšina sploh prvič izrecno imenovana. SSk je prepričana, da je deželni svet z odobritvijo omenjenega popravka napravil pomembno gesto za utrditev enakopravnega sožitja v našem obmejnem prostoru. Za to izraža priznanje silam upravne večine in sploh vsem posameznim svetovalcem, ki so popravek podprli, posebno priznanje pa si zasluzi Ljudska stranka, ki je v zadevi odigrala odločilno vlogo. PAOLO GHERSINA Bojimo se, da je bila vCeraj v deželnem svetu odprta pot za štetje slovenske manjšine, ki ji Zeleni nasprotujejo, je menil svetovalec Paolo Ghersina. Po njegovem je boljši medetnicni pristop, ki naj olajša izvolitev manjšinskih predstavnikov na listah strank. TRST / VEČERNO SREČANJE PO JUTRANJEM ODKRITJU KIPA SREČKA KOSOVELA V LJUDSKEM VRTU Dan, ki bo ostal zapisan v zgodovini dijaškega doma Praznovanja 50-letnice delovanja Slovenskega dijaškega doma SreCko Kosovel so se predvčerajšnjim zaključila s prireditvijo v domskih prostorih in z družabnostjo, ki je v parku okrog doma trajala do pozne noči. Vsemu praznovanju je dalo poseben pomen jutranje odkritje v Ljudskem vrtu Kosovelovega spomenika, ki ga je mestu podaril ravno dijaški dom: ta enkratni dogodek je bil v središču pozornosti in pozitivnih komentarjev tudi na veCemi prireditvi, ki je sicer tudi zaznamovala zaključek šolskega leta. VeCera se je udeležilo veliko število gostov, predvsem mladih od predšolskih otrok do univerzitetnih študentov in drugih mladih gostov doma (na sliki KROMA), pa tudi staršev, in nekaj šolnikov, ki se jim je ravnatelj Edvin Švab zahvalil, kakor tudi vsemu domskemu osebju, za uspešno sodelovanje. Švab je še zlasti toplo pozdravil konzula Slovenije Pelikana, predsednika SKGZ, ki je matična organizacija doma, Palčiča, predsednika Zavoda za šolstvo Slovenije prof. Skoka, predstavnika deželnega šolskega nadzorništva Miglioneja, predsednico sodišča za mladoletne Bottanovo, predsednika zveze industrijcev Azzari-to, pa še zastopnike deželne in občinske uprave, furlanskega filološkega društva, ravnatelje domov iz Gorice in Ljubljane, ter prebral pozdrav, ki ga je ob tem jubileju Slovenskemu dijaškemu domu naslovil predsednik republike Scalfaro. Predsednik združenja Dijaški dom prof. Dušan Križman je s svoje strani naglasil vlogo ustanove, ki si je v 50 letih priborila ugled s svojim uspešnim delovanjem, katerega je bilo deležnih že več generacij mladih Slovencev. Prof. Križman pa je priznal zbranim, da je še 'vedno »pod močnim in nedopovedljivo prijetnim vtisom tega, kar smo doživeli pred poldnevom v mestnem parku. In karkoli tu spletam v Čast naše hiše, ki jo pogumno maha v drugo petdese-tletje, ne odtehta zgodovinskih trenutkov, ki so pokazali v zelenem srcu mesta, da se med dobro- misleCimi in lepo Čutečimi občani in upravitelji uresničuje pravo vzdušje normalnega medsebojnega razumevanja in sprejemanja. ... Naš dom, ki je bil duša te pobude, je dobil s tem dogodkom priznanje za diskretno, a načrtno dozidavo sožitja med tu živečima narodoma.« Javna priznanja domu so izrekli še predstavnik Zavoda za šolstvo Slovenije Skok, predsednik SKGZ PalCiC, namestnica direktorice svetoivanske-ga didaktičnega ravnateljstva Mikolj, ravnateljica italijanske osnovne šole v Kopru Decleva. Po govorih se je večer nadaljeval s kulturnim programom. Gojenci, ki obiskujejo dom so predstavili telovadni nastop, nato so nastopili z glasbeno točko dijaki in dijakinje italijanske šole P. Vergerio iz Kopra ter dijakinji doma iz Celovca, pa še gojenka doma I. Cankarja iz Ljubljane. Nastope je zaključila skupina mladih iz Sarajeva, ki so se pridružili stalnima gostoma doma iz tega me- sta: predstavili so dve recitaciji in pesem Sarajevo ljubav moja, ki je v sicer veselem in razigranem veCeru izstopila kot opomin, da na svetu ni vse lepo in prav, da pa ravno ljubezen in volja po življenju mladih lahko premagata tudi vojno zlo. V domskem parku se je zatem odvilo prijetno družabno srečanje ob zvokih pihalnega orkestra tržaških občinskih rikrea-torijev Gentili-Toti, pozneje pa rock in disko glasbe do zaključka tega posebnega dne, ki bo ostal zapisan v zgodovini Slovenskega dijaškega doma, pa tudi Trsta nasploh. G L O S A Ko se v Moskvi pogovoijoš o Sloveniji... Jože Pirjevec Vstanem ob štirih in hitim na Brnik, da ne zamudim letala v Moskvo. Na Seremetevu ni vec tako napeto kot pred leti, ko so obmejni miličniki v vsakem tujcu videli režimu potencialno nevarnega agitatorja. Dekle, ki kontrolira moj potni list, se mi celo nasmehne, ko opravi z njim. V Moskvi sem bil zadnjic pred dvemi leti, zato me še kako zanima, kaj se je tu spremenilo, kakšni bodo moji vtisi. Nekaj bleščeče novega in zlatega vidim že ob vožnji z avtomobilom skozi center, kjer nedaleč od Kremlja dokončujejo rekonstrukcijo mogočne katedrale Kristusa Odrešenika, ene od najbolj prominentnih žrtev Stalinove urbanistične megalomanije. Seveda pa je zame največja novost to, da se peljem na slovensko veleposlaništvo, ki so ga v zadnjem Času odprli v nadvse uglednem plemiškem dvorcu v samem mestnem središču. Prvič se mi dogaja v življenju, da grem na neko ambasado s sproščeno samozavestjo pripadnosti in moram reci, da je ta občutek nadvse prijeten. Moskva je v znamenju bližnjih volitev, pravzaprav v znamenju Jelcina, ki se smehlja s propagandnih plakatov. Moram reči, da gre za nadvse spretno izdelan poster: na njem se predsednik naslanja na deblo mogočnega drevesa, kakor da ga je fotograf presenetil na sproščenem sprehodu. Nekaj pastoralnega, ekološkega in pomirjujočega je v tem portretu, ki nekako sugerira sporočilo: »Glejte, kot hrast sem. Z mano se vam ne bo nič hudega zgodilo.« Vprašljivo pa je, ali ga-Rusi tudi tako razumejo. Ta dvom me obide, ob listanju revije Novoje Vremja, kjer je objavljena predvolilna anketa, na katero so odgovorili znani intelektualci. Naj navedem odgovore pesnice Nine Kabiš: Za koga boste volili? »Za Jelcina. In samo zato, ker ni nikogar boljšega.« Boste volili po vesti ali boste izbirali manjše zlo? »Seveda bom izbrala manjše zlo. Kakšna vest neki.« Pričakujete represijo, Ce zmaga Zjuganov, ali se bomo "izmazali” -po poljski varianti? »Ne verjamem, da se bomo v Rusiji "izmazali”. Pri nas še nikoli ne.« Kakšna Čustva vas obhajajo pred volitvami: hazard, strah, upanje? » Zaskrb1 j en o st. Imam sina.« Dan se zaključi s sprejemom v Mednarodnem trgovskem centru, kjer je organizirana razstava slovenskih proizvodov. Množica ljudi, med katerimi najprej srečam Mišo Broza, edinega še živega Titovega sina, na to pa še celo vrsto slovenskih podjetnikov in ruskih kolegov - med temi so nekateri presenetljivo dobro seznanjeni celo z našo tržaško stvarnostjo. Pozneje, na domu mojega gostitelja Toneta Rupnika, ministra na slovenskem veleposlaništvu v Moskvi, se ob sovjetskem šampanjcu (ki se je izkazal za bolj trdoživega od starega režima), se do zgodnjih jutranjih ur razgovoriva o najini skupni ljubezni, o Sloveniji... KOROŠKA / POGAJANJA MED ZSO IN NSKS Osrednji organizaciji o prioritetnih vprašanjih Narodni svet je sprejel vabilo ZSO na pogovor CELOVEC - Napoved obeh vladnih strank SPO in OVP po neuspešnem zasedanju narodnostnega sosveta za koroške Slovence sredi maja na Dunaju, da v manjšinskem vprašanju ne bo nikakršnih premikov, dokler obe osrednji slovenski organizaciji na Koroškem v bistvenih vprašanjih ne uskladita svoja nasprotujoča si stališča, ter nedavni sklepi sosveta za gradiščanske Hrvate, ki je soglasno podprl tako predlog vladnih strank o krepitvi pristojnosti sosvetov in ustanovitvi stalne konference predsednikov in. podpredsednikov sosvetov, kot tudi sprejetje usta- CELOVEC - »Slovenija do leta 2001 v Evropski uniji?«, »Slovenija na poti v Evropo« in podobno se glasijo naslovi člankov o podpisu pogodbe o pridruženem članstvu med Evropsko unijo in Slovenijo v ponedeljek v Luksemburgu, pri Čemer koroški dnevniki še posebej izpostavljajo, da je Slovenija s podpisom sporazuma upoštevala tudi avstrijske in s tem koroške želje. Podpisu pridružitve-nega sporazuma so avstrijski mediji namenili pozornost, Čeprav je poročanje o sporu med Veliko Britanijo in ostalimi Članicami EU-ja zaradi vnega določila, s katerem Avstrija priznava svojo zgodovinsko zraslo jezikovno, kulturno in etnično raznolikost, sta očitno močno pospešila pripravljenost za dialog med obema osrednjima političnima organizacijama koroških Slovencev. 2e v naslednjih dneh se bodo namreC predstavniki Zveze slovenskih organizacij (ZSO) in Narodnega sveta koroških Slovencev (ZSO) sedli za skupno pogajalsko mizo in skušali premagati »mrtvo točko« in s tem večmesečni zastoj pri reševanju mnogih nerešenih problemov slovenske manjšine na Koroškem. »norih« krav nekoliko zasenčilo za Slovenijo še tako pomembno odločitev. Ocena podpisa sporazuma je nadvse pozitivna. Glede izpolnitve avstrijskih želja v sporazumu npr. koroško-štajer-ska Kleine Zeitung navaja, da bo Slovenija do 1. julija leta 1998 zaprla vse brezcarinske prodajalne ob meji z Avstrijo, nadalje pa še izpostavlja, da tudi za Slovenijo ne bo več veljala ureditev prostega tranzitnega prometa. Ostali avstrijski časopisi in nacionalna radiotelevizija pa so izpostavili širšo dimenzijo dogod- Pobudo za dialog med ZSO in NSKS je dal predsednik Zveze slovenskih organizacij (in hkrati predsednik narodnostnega sosveta za koroške Slovence) Marjan Sturm takoj po neuspešnem zasedanju sosveta. Sturm je takrat predlagal, da bi zastopniki obeh osrednjih organizaciji Cimprej izdelali prioritetni seznam vseh aktualnih vprašanj. Za tista, o katerih že obstaja soglasje, pa naj bi manjšina zvezni vladi takoj posredovala konkretne predloge. Glede spornih vprašanj, npr. zastopstvo manjšine, zajamčeni mandat v zakonodajnih telesih, itd., pa naj bi ka in s tem v zvezi navedli, da je Slovenija prva od nekdanjih jugoslovanskih republik, ki je podpisala sporazum o pridruženem članstvu z Evropsko unijo. In nadalje: Čeprav je Slovenija šele kot deseta država srednje in vzhodne Evrope zaprosila za polnopravno Članstvo v EU, »lahko upravičeno upa, da bo ena prvih, ki bo sprejeta« v ta ekskluziven krog. VeC Časopisov v zvezi s tem tudi poroCaja, da se bo to zgodilo do leta 2001, pogajanja o polnopravnem članstvu pa naj bi se morda začela že v drugi polovici prihodnjega leta. (IL) osrednji organizaciji skušali najti kompromisne rešitve. Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip je zdaj v pogovoru z našim listom potrdil, da je predsedstvo NSKS na svoji zadnji seji sprejelo ponudbo ter da je seveda prav tako zainteresirano, da se končno kaj premakne z mrtve točke. Olip s tem v zvezi ni omenil nikakršnih pogojev za začetek pogajanj in je dejal, da je treba pospešiti rešitev vseh teh vprašanj, pri katerih je možno doseči soglasje med obema osrednjima organizacijama. Kot že podpredsednik sosveta Marjan Pipp pa je podčrtal, da za NSKS seveda ostaja najpomembnejša točka rešitev vprašanja, kdo zastopa slovensko narodnostnost skupnost in da njegova organizacija v tem vprašanju ne namerava odstopiti od svoje zahteve po demokratično izvoljenem skupnem zastopstvu koroških Slovencev. Sturm je na to vprašanje odgovoril že na tiskovni konferenci po seji sosveta, ko je dejal, da se ZSO zaveda tega vprašanja (»Čeprav mu ne dajemo prioritete«) in je tudi pripravljena v tej zadevi »iskati kompromisno rešitev, pri Čemer pa mora biti izhodišče status quo, torej obstoj dveh priznanih osrednjih političnih organizaciji koroških Slovencev, Zveze slovenskih organizacij in Narodnega sveta koroških Slovencev«. Ivan Lukan AVSTRIJA / MEDIJI 0 PRIDRUŽENEM ČLANSTVU SLOVENIJE Pozitivna ocena sporazuma Slovenija je upoštevala tudi nekatere avstrijske želje NOVICE SSO zahteva srečanje z načelniki deželnih svetovalskih skupin GORICA - Ob diskusiji o spremembah deželnega statuta in ob ugotovitvi znižanja finančnih sredstev na zakonu za obmejna področja št. 46/91 ter ob še neizvedeni ustanovitvi službe za manjšine vsled Cesar se beležijo hude zamude pri izplačilih deželnih prispevkov, je predsednica Sveta slovenskih organizacij naslovila na predsednika deželnega sveta brzojavno zahtevo za nujno srečanje zastopnikov slovenske manjšine z načelniki svetovalskih skupin. V nedeljo v Kobaridu srečanje obmejnih županov KOBARID - Kobariška občinska uprava je dala pobudo za slovensko italijansko družabno kulturno srečanje županov z obmejnega območja, ki bo v nedeljo, 16. junja, ob 15. uri pred Kulturnim domom v Kobaridu. Srečanja se bo udeležil tudi predsednik slovenskega parlamenta Jožef Školč. Kobariške manifestacije, tako so nam povedali, se bodo udeležili tudi župani in upravitelji beneških občin iz Nadiških in Terskih dolin. Izredno bogat je tudi kulturni spored, ki ga bodo oblikovali elani mešanega pevskega zbora Planinska roža, Beneški puobje, ki jih vodi Giuseppe Chiabudini, godci in plesalci folklorne skupine Ivan Laharnar, nonet Simon Gregorčič, zbor Znamenje iz Voljč ter beneški pevski zbor Matajur. Za to priložnost se bo predstavila tudi folklorna skupina kulturnega društva Ivan Trin-ko iz Čedada. Slavnostni govornik bo župan iz Kobarida Pavel Gregorčič, (r.p.) VULANOVA / OD DANES Na letošnjem Biker Festu zanimiv glasbeni program V kraju Villanova pri San Danieleju v Furlaniji se bo danes začel praznik Biker Fest ’96. Gre za praznik motoristov, ki si je v sedmih letih prislužil izjemen uspeh. Lani ga je obiskalo kar 15.000 ljudi, letos pa predvidevajo, da se jih bo do nedelje, dokler bo trajal praznik v Villanovi, skupno-nabralo nad 20.000. Kot se za tovrstni praznik spodobi, vsebuje program vrsto zanimivih pobud: poleg tipičnega programa za ljubitelje motornih koles, kot so tetoviranje, barvanje motornih koles, tekmovanja z mehaničnim bikom, bun-gee jumping, sexy showi, parade motornih koles z izbiranjem najlepših, loterija, ki srečnemu dobitniku dodeljuje primerek slovitega Harleya David-sona, in seveda reke piva, so prireditelji poskrbeli za kakovosten glasbeni program. Tega bo danes ob 19. uri o tvorila skupi- na Radifiera, ob 21. mi bo nastopila metalna rock skupna Motorhead, ob 22. uri folk rock skupina Modena City Ramblers, opolnoči pa rock blues skupina Tolo Marton Band. Jutri bodo zaigrale italijanska rock skupina Franco Ghetti & The East Tornado, solidna mlada milanska skupina Soon ter skupina Rats, ki meša kulturo ameriških Indijancev in tradicijo bikerjev. V soboto bo koncerte o tvorila rock skupina Tre allegri ragazzi morti, potem pa bosta igrala še bend Monica Guareschi Group in skupina The 6th Street band, višek veCera in celotne kulturnega dela prireditve pa bo nastop slavnega angleškega ro-ckerja Al vina Leeja, bivšega liderja skupine Ten Years After. Biker Fest ’96 bo v nedeljo ob 10. uri zjutraj zaključi kitarist Pi-etro Nobile. AW Razpis natečaja zaoblikovanje prapora ZSKD TRST - Zveza slovenskih kulturnih društev obvešča, da je podaljšan rok natečaja za oblikovanje Zvezinega prapora. Natečaja se lahko udeležijo likovni ustvarjalci treh pokrajin Furlanije Julijske krajine. Osnutke lahko avtorji pošljejo na sedeže ZSKD v Gorici (ul. Malta 2, 34170 Gorica) v Trstu (ul. S. Francesco 20 - 34133 Trst) in v Čedad (ul. K Agosto, 8 - 33043 Čedad) do 31. oktobra 1996. Osnutek ali osnutki (vsakdo lahko pošlje tudi več izdelkov, le da so označeni z drugačnim geslom) morajo odgovarjati naslednjim pogojem: - prapor naj upošteva zvezin znak; Ce ga ne, naj zabeleži razpoznavno značilnost našega prostora in manjšinskega življenja; - osnutki naj bodo označeni na hrbtni strani z geslom; - osnutkom naj avtorji priložijo zaprto kuverto z geslom na zunanji strani. Kuverta naj vsebuje osebne podatke avtorja z naslovom in telefonsko številko. Vse osnutke bo pregledala strokovna komisija, ki jo bo imenoval Odbor ZSKD in javil sestavo tisku. Izbran osnutek bo primerno nagrajen. Deželni odbor ZSKD H S POLETNO SEZONO~T-i Od pivih dni junija spet vozi Očnica na Višaije TRBIŽ - Z začetkom junija se je ponovno zavrtela žičnica za Višarje in s tem se je zaCela tudi letošnja romarska sezona. Na začetku bo kabinska žičnica delovala samo ob sobotah in nedeljah, od 22. junija dalje pa vsak dan. Na Višarje vozi kot rečeno kabinska žičnica, ki v samih 16 minutah pripelje do 1850 metrov visokega svetišča. Vožnja je nadvse udobna in primerna tudi za starejše osebe. Spodnja postaja žičnice se nahaja v bližini Ovčje Vasi, samo 5 km od Trbiža. Urnik obratovanja žičnice je od 9.00 do 17.00 ob delavnikih, ter od 8.30 do 18.30 ob nedeljah in praznikih. Za skupine so predvideni posebni popusti. Umik maš v svetišču je sledeč: ob 12.00 ob delavnikih; ob 9.30, 10.30, 12.00 in 15.00 ob nedeljah in praznikih. Tudi letos bo poskrebljeno za mašo v slovenskem jeziku. G. Jožko Kragelj bo namreC vse poletje prisoten na Višarjah in bo, ob pomoči nekaterih drugih duhovnikov, skrbel za primeren sprejem slovenskih vernikov. Na vrhu bodo seveda odprti tudi karakteristični lokali, kjer je mogoče dobiti prigrizek in spominke. V Domu »Al Convento« pa bo od letos možna tudi prenočitev. OBČINSKI SVET / RABA SLOVENSKEGA JEZIKA Slovenski svetovalci zavračajo obtožbe Marchesichev predlog ocenjujejo zo provokacijo Svetovalec Nord Libero Giorgio Marchesich je včeraj spet odkrito obtožil slovenske občinske svetovalce, da so prav oni tisti, ki ovirajo uvedbo rabe slovenščine: nasprotovali naj bi pač popravku, ki ga je vložil skupaj s Tamburinije-vo in ki predvideva pravico do »rabe materinega jezika«. Proti takemu amandmaju se je že izrekel Igor Dolenc (DSL), a tudi Peter Močnik in Andrej Berdon (SSk) menita, da gre za provokacijo, ki ne spada v nobeno strategijo obrambe manjšinskih pravic in je usmerjena samo v razbijanje večine. »Mislimo, da sta župan in sedanja uprava ubrala pravo pot glede zaščite,« je poudaril Močnik, »z Berdonom pa bova predložila resolucijo, ki nosi podpise vseh slovenskih občinskih svetovalcev in je usmerjena v trajen rezultat.« Z resolucijo se občinski svet obvezuje, da »upoštevajoč člen 6 ustave, člen 8 Osimskega sporazuma, člen 3 statuta FJK, člen 1 občinskega statuta, razsodbe ustavnega sodišča št. 28/82, 26/92, 375/95 in 15/96 preveri čas in način za revizijo občinskega statuta in pravilnika občinskega sveta glede rabe materinega jezika s strani svetovalcev, ki pripadajo slovenski manjšini; obenem občinski svet obvezuje Zupana, da čimprej poseže pri krajevnih in državnih oblasteh z namenom, da v razmeroma kratkem času pride do sprejetja pravične zakonske zaščite.« Včerajšnjo skupščino, ki se je precej zavlekla in o kateri bomo še poročali, je najprej razživel predstavnik AN Šerpi, ki je zelo ostro napadel podpis asociacijskega sporazuma med Slovenijo in Evropsko unijo. Trdil je, da je ita- lijanska vlada izdala 350 tisoč žrtev in je zahteval, da sejo prekinejo za 30 sekund v počastitev spomina žrtev fojb in »nasilja jugoslovanskih čet«. Marchesich se je s takim stališčem strinjal, če bi se spomnili tudi 40 tisoč Tržačanov, ki so po vojni odšli iz Trsta, Berdon, Močnik in predstavniki DSL so zapustili dvorano, štirje predstavniki večine, ki so ostali v dvorani, so glasovali proti resoluciji, ki pa je bila sprejeta. Zatem so na klopi razobesili istrsko, čemur je predsednik skupščine oporekal, češ da gre za kršitev pravilnika. Zatem so zastavo umaknili in seja se je nadaljevala. Kot smo dejali, se bomo k njej povrnili. Do zaključka redakcije namreč ni prišla na vrsto ne razprava o Mar-chesichevem predlogu, ki je zbudil toliko polemik, ne o resoluciji Močnika in Berdona. n SKGZ / PRED POKRAJINSKIM OBČNIM ZBOROMh Priložnost za oceno položaja Občni zbor bo v soboto v Zgoniku Slovenska kulturno gospodarska zveza za tržaško pokrajino se intenzivno pripravlja na pokrajinski občni zbor, ki bo v soboto popoldan v prostorih zgoniškega športno-kultur-nega centra. Za tržaško SKGZ bo to formalno sicer drugi, a v bistvu prvi občni zbor, na katerem bo priložnost oceniti delo organizacije na pokrajinski ravni, po sprejetju novega statuta. Slednji je namreč določil mandatno dobo za čas treh let (namesto prejšnjih dveh) in to obodbje se sedaj izteka. Občni zbor bo poleg formalnih zadev, ki predvidevajo izvolitev novih vodstvenih organov, dejansko tudi prva priložnost za oceno, v kolikšni meri se je obnesla pred tremi leti na novo zasnovana pokrajinska organiziranost SKGZ, ki naj bi dala večji poudarek krajevnemu dogajanju in specifikam. Predvidevati je torej, da se bo pokrajinski občni zbor zveze usmeril v mnoga krajevna vprašanja, saj je SKGZ preko svoje strukture in mreže včlanjenih organizacij prisotna v številnih dejavnostih manjšine. Občni zbor pa se obenem gotovo ne bo mogel izgoniti tudi političnim ocenam dogajanja v zadnjih treh letih, ki so bila za manjšino ter njene dejavnosti zelo burna in polna sprememb. Za Tržaško je ob tem še posebej pomembno dejstvo, da se je minuli mandat pokrajinske SKGZ začel točno ob izvolitvi Illyjeve občinske uprave, kar je za mesto samo in tudi manjšino pomenilo velik zasuk glede na preteklost. Usmeritev SKGZ v pokrajinsko delovanje je vsekakor dobila večjo upravičenost, v kolikšni meri pa je manjšinska organizacija izpolnila pričakovanja, pa bo stvar razprave in ocene na občnem zboru. Nezaslišano dejanje: Lucijanu Malalanu so zarubili del hišne opreme Včeraj dopoldne je policaja v Trebčah zarubila Lucijanu Malalanu del stanovanjske opreme, ker ni poravnal davčnih obveznosti. Tega pa Malalan ni storil ne zato, ker bi hotel davke utajiti, pač pa zato, ker je prejel pozivnico za plačilo le v italijanščini, zahteval pa jo je v slovenskem jeziku. Policijski poseg je bil skrajno grob in nasilen in je globoko odjeknil v vasi in tudi v širšem okolju. To je bil že drugi poseg organov javne varnosti pri Malalanovih. Tudi v prvem primem so se agenti vedli skrajno arogantno ter na Ludjanovo zahtevo po tolmaču odvrnili s klasičnim »Qui siamo in Italia«. Malalan je včeraj še pred prihodom davčnega izterjevalca in polidje odšel v Zadružno kraško banko in si priskrbel krožni ček za vsoto, ki bi jo moral poravnati izterjevalnici. Ko je izterjevalec prispel, je bil pripravljen, da mu ček prečk, a zahteval je prisotnost tolmača Po negativnem odgovom je telefoniral na tržaško kvesturo, govoril je s funkdo-narjem, a nič ni pomagalo. Polidsti so dobili nalog, da vdrejo v njegovo hišo. Ključavničar je nasilno odprl vrata, zatem je izterjevalec opravil svoje. Dekv-cem neke zadruge je naročil, naj odnesejo dva barvna televizorja, mizo in šest stolic iz dnevne sobe, kavč, dva fotelja in sobno svetilko. Delavd so vse naložili na dostavno vozilo in odpeljah. Malalan je vdor in mbež ocenil kot »oborožen rop,« kar je tudi povedal fimkdo-narju na Kvesturi. Danes bo o tem dogodku govor v oddaji Forum na koprski TV, ki jo vodi Mirjam Muženič. Začetek oddaje ob 18. uri. Kot rečeno, je dogodek odjeknil tudi v širši javnosti. Obravnaval ga je tudi pokrajinski odbor SKGZ na svoji seji in izrazil solidarnost ob grobem policijskem posegu elanu pokrajinskega sveta SKGZ Ludjanu Malalanu, ki se zavzema za uveljavljanje slovenskega jezika. ZDRUŽENJE EVROPSKI DOM Uspel prvi niz predavanj o EU za srednješolce Mladi in Evropa: tako bi se poimenovali »darilni paket«, ki ga je združenje Evropski dom (Časa d’Europa) v letošnjem šolskem letu poklonilo študentom zadnjih letnikov višjih srednjih šol. V njem je bil predvsem niz predavanj, s katerimi so pobudniki želeli mladim predstaviti nastanek in razvoj evropskega povezovanja, delovanje in pristojnosti raznih evropskih inštitucij, odnose EU z drugimi državami, predvsem z evropskim Vzhodom in seveda pobude, ki jih EU namenja mladim. Ponudbo združenja, s katero je takoj soglašalo šolsko skrbništvo, je sprejelo precej tržaških šol, med temi tudi licej Prešeren. Slovenski dijaki so se med drugim udeležili kar treh konferenc, ki so bile zastavljene zelo informativno: po 15-20 minutnem uvoduje beseda pripadla dijakom, ki so zastavljali vprašanja. Pobudnike in predavatelje, kot so povedali na včerajšnjih konferencah združenja (dopoldansko so namenili tisku, popoldansko pa šolnikom), je nekoliko presenetilo veliko zanimanje za dogajanje na »vzhodu«, še posebej na območju bivše Jugoslavije. Včeraj so člani združenja (vodita ga predsednik Al vise Barison in podpredsednik Giorgio Rossetti) tudi počr-tali, da bi želeli razširiti oz. utrditi delovanje, vendar pa zato potrebujejo dodatna finančna sredstva. Trg Gutenberg: Srbija, ki je proti Miloševiču Toka dogodkov niso spremenili, vendar so vsaj jasno izpovedali, da so proti. Gre za množično skupino srbskih intelektualcev, ki so se v letih ’92-’93 zbirali v in okrog Beograjskega krožka, kateremu je med drugim uspelo, da izda dve knjigi »pričevanj proti«. Iz izbora prispevkov, ki so v originalu izšli v knjigah Druga Srbija in Intelektualci in vojna, je nastala italijanska knjiga L’altra Serbia - Gli intel-lettuali e la guerra (zal. Selene), ki so jo predstavili včeraj na Trgu Gutenberg. Kljub ne preveč posrečeni uri (opoldne) in pasji vročini se je na predstavitvi knjige srbskih intelektualcev-oporeč-nikov (proti vojni, proti Miloševiču, proti mitu o veliki Srbiji) le zbralo nekaj ljudi. O publikaciji je najprej spregovorila urednica Melita Richter Malabotta, ki je predvsčm poudarila, da je pomen italijanske izdaje v širjenju glasu disidentov izven Srbije. Intelektualci, ki niso odobravali politike vodstva srbske države, so namreč s težavo komrmicirali med seboj, vendar njihov glas skorajda ni segel čez državne meje. »Zunanji opazovalec« Juan Octavio Prenz pa je opozoril na dejstvo, da so v Srbiji zgodovino prekrili z mitom in s tem zgodovino in sedanjost čisto napačno brali. Glas članov Beograjskega krožka je zato tudi glas proti delirantni miselnosti. (bip) JE BILA USODNA NEZNOSNA VROČINA? Dve nerazumljivi smrti Domnevajo, da je žensko obšla slabost med kopanjem, kar ji je bilo usodno: čeprav so ji takoj priskočili na pomoč, ji namreč nikakor niso mogli več pomagati. V e-nem od kopališč ob Mira-marskem drevoredu, v višini lokala Machiavelli, je paznik opazil v vodi truplo ženske, ki je negibno plavalo na površju. Potegnil ga je do obale in ga z raznimi tehnikami skušal oživiti. Zatem je poklical osebje Rdečega križa, vendar je bil ves napor zaman. Kasneje so ugotovili, da gre za 76-letno Graziello Cian (na sliki) iz Ul. Gozzi 9. Ta primer je obravnavala policija, ki se ubada tudi s smrtjo 46-letnega Furia Vi-sentinija iz Ul. Corridoni 6. Moški (na sliki desno) je predvčerajšnjim prišel na .obisk k babici, v Ul. Val-maura 55. Zvečer je ostal na balkonu, v 8. nadstropju, kjer je gledal televizijski program. Babica je odšla spat okrog 23. ure, tedaj ga je zadnjič videla: bil je pri življenju, nič ni dajalo slutiti tragedije, ki se je ponoči pripetila. Ko je namreč zjutraj vstala, je bil mrtev. Morda ga je zaradi vročine teh dni obšla usodna slabost, vendar ne izključujejo kakšne druge možnosti, saj je bil povsem zdrav moški, ki bi ga nekaj stopinj več ne smelo kar tako ugonobiti. Dve nesreči pri delu V Ul. Rio Primario (nedaleč od Rižarne) se je v skladišču Petroli Costieri Trieste poškodoval uslužbenec podjetja Cartubi iz Milj, 36-letni Franjo Geljič. Delavec, ki je sicer doma na Hrvaškem, vendar prebiva v Trstu, je bil na nekem 5 metrov visokem zidu, ko je izgubil ravnotežje in padel, pri čemer se je udaril v prsi in si zlomil levo lopatico. Odpeljali so ga v katinarsko bolnišnico, kjer se bo zdravil 40 dni. Podjetje Cartubi je bilo zadolženo za obnovo protipožarnega varnostnega sistema. Pri delu se je včeraj zjutraj poškodoval tudi 24-letni Alberto Sette iz Jesola, vendar je šlo le za lažji udarec. Sette je bil na delovišču gradbenega podjetja Sfera v Ul. Apiari 21, ko mu je spodrsnilo in je z glavo nekam udaril. Imel je varnostno čelado, kar je verjetno udarec zelo ublažilo. NOVICE Obvestilo tajništva SSŠ Tajništvo Trst Sindikata slovenske šole sporoča, da bodo danes 13. na oglasni deski tržaškega šolskega skrbništva objavljeni naslednji natečaji: 1. izredni natečaj po naslovih z izpitom (2 pisni nalogi in kolokvij) za prehod upravnih koordinatorjev iz IV. v V. službeno stopnjo; 2. izredni natečaj po naslovih s praktičnim preizkusom za prehod tehničnih sodelavcev iz IH. v IV. stopnjo; 3. : izredni natečaj po naslovih s praktičnim preizkusom za prehod upravnih sodelavcev iz HI. v IV. službeno stopnjo. Rok za vložitev prošenj bo zapadel 13. julija. Nastop TPPZ v Bazovici V soboto in nedeljo bo na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici pomemben praznik. Tražaški partizanski pevski zbor P. Tomažič bo namreč v nedeljo ob 18. uri priredil koncert bobemih in partizanskih pesmi, v petek in soboto pa bodo udeležence praznika, katerega dobiček je namenjen ohranitvi Stadiona 1. maj popestrili nastopi ansamblov Keydea, Satus Simbol in Adria Kvintet. Gre za prireditev, ki želi še podčrtati in podkrepiti željo in obvezo Odbora za ohranitev Stadiona 1. maja. (NL) Nastop Otroškega zbora Ladjica Na devinsko-nabrežinskem sedežu šole združenja »Punto Musicale« v kongresni dvorani večnamenskega centra v Vižovljah bo v nedeljo ob 21. uri »Praznik glasbe«, ki ga prireja združenje. Na sporedu bo koncert glasbenikov združenja, v prvem delu pa bo nastopil tudi harmonikar Corrado Rojac. Ob 17. uri pa bo na zaključnem nastopu gojencev zapel otroški zbor Ladjica. Jutri srečanje z Bossijem Severna liga sporoča, da bo jutri ob 18.30 v hotelu Savoia srečanje z Umbertom Bossijem. Skupščina DSL o referendumih DSL prireja danes ob 18. uri na Rocolu (na Rocol-ski cesti 79) javno skupščino o deželnih referendumih o zdravstvu; posegla bosta Sergio Fuccaro, ki je pri Cgil odgovoren za zdravstvo in Giorgio Sirot-ti, ki je v stranki zadolžen za zdravstvo in socialno pohtiko. SKP: zborovanje o referendumih V Ljudskem domu v Podlonjerju v Ul. Masaccio 24 bo jutri ob 20. uri javno zborovanje, ki ga SKP prireja o deželnih referendumih o zdravstvu. Predsedoval mu bo pokrajinski tajnik SKP Jurij Canciani, prof. Sergio Minutillo pa bo govoril o zdravju, ki je pravica, ne pa blago, na katerem je dovoljeno špekuliranje. V Ljudskem domu v Naselju sv. Sergija v Ul. Peco 7 pa bo jutri od 18. do 20. in v soboto od 9. do 19. ure seminar na temo »Delo, sindikat, socialni konflikti«. Sklenil ga bo Roberto Musacchio, član vsedržavnega vodstva SKP in koordinator strankinega departmaja za delo. Angleškemu fiziku »Dirac 1995« Ravnatelj Centra za teoretsko fiziko Miguel Angel Virasoro bo jutri ob 11.30 podelil »Kolajno Dirac 1995« angleškemu fiziku Michaelu Berryju z Bri-stolske univerze. ŠOLSTVO / OBČNI ZBOR ŠOLSTVO / NA OSNOVNIH IN NIŽJIH SREDNJIH ŠOLAH »Novi« Sindikat slovenske šole V odboru ni dosedanjih tajnic Prireditve: slovo pouku in pozdrav počitnicam Na številnih šolah so tudi podelili bralne značke Sproščeno in prisrčno so se včeraj na osnovnih in nižjih srednjih šolah poslovili od pouka. Izpraševanj in učenja ni bilo, povsod je bilo praznično, kot se za dan pred počitnicami spodobi. Na večini šol so bile na sporedu zaključne prireditve in odprtja razstav ročnih in likovnih izdelkov. Mnogokje so na zaključnih prireditvah podelili bralne značke in druga priznanja najbolj uspešnim in prizadevnim uCencem in dijakom. Vsaka od prireditev bi za trud in požrtvo-vanje, ki so ga vanjo vložili ucenci, dijaki, učitelji in profesorji zaslužila, da jo posebej omenimo, a bilo jih je toliko, da bi stran ne zadostovala. Zato smo jih izbrali le nekaj (in se za »krivično« izbiro že sedaj opravičujemo). V boljunskem gledališču F. Prešerna so se srečali dijaki dolinske nižje srednje šole in svetoivanske in katinarske šole sv. Cirila in Metoda. Sodelovanje med šolama se je letos utrdilo na zimovanju, pustni zabavi in orientacijskem pohodu, da so se dijaki med seboj že poznali. Najprej je priljubljeni fotograf Mario Magajna podelil »domačinom« Gregorčičeve bralne značke, sledil je »Murales show«, ki so ga domiselno pripravili dijaki katinarskega oddelka, v katerem ni manjkalo duhovitosti, smeha in zabave. Fantje zaslužijo res pohvalo. SvetoivanCani so s petjem, plesom in petjem predstavili odlomke iz dela Slavka Pregla o Pekovcih in Polancih, prireditev pa sta zaključili nagrajevanji likovnega ex-tempora in oriantacijskega pohoda. »Zelo lepo« je bilo tudi na prireditvi na prosešk3i nižji srednji šoli F. Levstika, vsaj tako jo je ocenil ravnatelj Devetak. Starši so napolnili prvo nadstropje, dijaki so pod vodstvom mentoric pripravili nekaj glasbenih točk, recitacij Kosovelovih pesmi in balet. Dijakom 2. in obeh 3. razredov so podelili priznanja ob sodelovanju na natečaju Vama Sola, najbolj vneti bralci so prejeli bralne značke, najboljši dijaki pa knjižno darilo. Osrednja točka programa je bila vsekakor dramatizacija Levstikovega Martina Krpana v humoristični izvedbi, ki je izzvala pri gledalcih obilo smeha. Na rojanski osnovni Soli Bazoviških junakov so imeli v gosteh uglednega domačina, dolgoletnega-profesorja in ravnatelja Humberta Mamola, ki je mladim poslušalcem »razkril«, kako je potekalo življenje v Rojanu nekoč. Pravil jim je o Soli, o navadah, običajih. Mamolo je učencem tudi podelil bralne značke, uCenci pa so staršem pripravili splet pesmi in verzov, »glavna točka« programa pa je bila vsekakor predaja šolskih ključev četrtošolcem. Sindikat slovenske šole ima novo vodstvo. Izvolili so ga na torkovem nadaljevanju občnega zbora v Prosvetnem domu na Opčinah. Naj-veCjo novost novega izvršnega odbora predstavlja odsotnost dosedanje prve in druge tajnice Marte Košute in Nadje Debenjak. 2e pred nadaljevanjem občnega zbora sta se Solnici odločili, da ne bosta več kandidirali, pa čeprav ju je kar nekaj prisotnih večkrat povabilo, da naj bi se premislili. Nov izvršni odbor odslej sestavljajo (v oklepaju prejeti glasovi): Miloš Jugovič, Vesna Danieli in Vlasta Novak (vsi 58 glasov), Melita ValiC (57), Kati Kostnap-fel (56), Barbara Lapornik, Anamarija Škabar in Marija Chemelli (vse 55), Marija Lozej in Boris Artač (54), Liljana Švara (53), Joško Baša (42) in Živka Marc (36). V nadzorni odbor so bili izvoljeni Iva Bone, Marko Oblak in Peter Močnik (vsi 58 glasov), elani razsodišča pa so Maja Fonda, Kostanca Mikulus in Milena Padovan (vse 58 glasov). Občni zbor se je nadaljeval tam, kjer so ga 31. maja prekinili: pri predstavitvi kandidatnih list. Dosedanji izvršni odbor je predstavil enotno listo z osmimi kandidati, med katerimi pa ni bilo ne prve ne druge tajnice. Vsi pozivi drugih šolnikov, da naj bi nadaljevali svoje delo, so bili zaman. Številni prisotni - nadaljevanja občnega zbora se je udeležilo 58 šolnikov, to je še veC kot prvotnega občnega zbora - so predvsem Nadjo Debenjakovo vabili, naj se premisli, ker je bilo njeno sindikalno delo res dragoceno. Prizadeta je vabila zavrnila, češ, da se njena vizija sindikalnega udejstvovanja ne ujema z linijo, ki je prevladala ob pripravi kandidatne liste. Na predloženi kandidatni listi je bilo vpisanih osem kandidatov, premalo za sestavo izvrš- nega odbora, ki ga mora po statutu sestavljati od najmanj devetih do največ petnajstih elanov. Zato se je na obenem zboru pridružilo osmerici še pet kandidatinj. Pred volitvami je bilo slišati še nekatera kritična mnenja šolnikov, med temi tudi bojazen, da bi se sindikat podrl. Mnogo je bilo tudi pozivov k složnosti, saj napovedi niso rožnate: šolnike čakajo naporni trenutki. Na volitvah je bila vodičem dana možnost, da sami dodajo (ali Črtajo) nekaj imen na kandidatni listi, da bi jo dopolnili do skupnih 15 kandidatov. Volivci so ob 13 kandidatih volili še za skupno 16 šolnikov (največ preferenc je prejela Nadja Debenjak, 25), a vsi so se odrekli pristopu v izvršni odbor. Po volitvah je bila še predstavljena resolucija, ki zavrača vsakršno krčenje Inštituta za slovansko filologijo na Filozofski fakulteti Tržaške univerze, ki »spada med temeljne pravice do izobraževanja slovenske manjšine v Italiji in v njem se oblikujejo novi kadri za poučevanje na slovenskih šolah v Gorici in trstu.« Sindikat slovenske šole bo poslal resolucijo rektorju tržaške univerze in ministru za šolstvo in univerzo. V njej zahteva, da naj bi v okviru inštituta »deloval popolni slovenistični oddelek: obsegal naj bi pouk jezika, pouk slovstva, lektorat in pouk didaktike slovenskega jezika, s strokovno usposobljenimi predavatelji, ki naj prihajajo tudi iz Slovenije v dogovoru s slovenskimi univerzami.« »Slovenskim študentom na tržaški univerzi naj se omogoči, da del študija opravijo na slovenski univerzi in naj se jim priznajo opravljeni študiji in izpiti,« piše še v resoluciji, ki so jo odobrili slovenski šolniki na občnem zboru Sindikata slovenske šole. MK V Boljuncu podelitev bralnih značk domačinom in »Murales show« katinarskih srednješolcev Mario Magajna je podelil bralne značke dijakom šole S. Gregorčiča Domiselna katinarska trojica v duhovitem »Murales showu« Na Proseku, v Rojanu, pri Sv. Ani in Sv. Ivanu Dijaki proseške šole F, Levstika na včerajšnji prireditvi Humbert Mamolo je spregovoril rajonskim osnovnošolcem Na osnovni šoli M. Gregorič-Stepančič so učenci zapeli (malčki pa poslušali) V Marijinem domu pri Sv. Ivanu so nastopili malčki iz vrtca in osnovnošolci POBUDA EKONOMSKEGA KROŽKA Stik s pristaniščem V prostorih TPK Sirena je bilo pred dnevi zanimivo srečanje z naslovom Pomorska tehnika in problematika tržaškega pristanišča. Pobudo je dal Ekonomski krožek s 'podjetjem Medi-terranea. Pred kratkim so si namreč elani krožka ogledali tržaško pristanišče, tako novi kot stari del. Pristanišče je gotovo eno izmed najvažnejših ekonomskih realnosti ne samo tržaške pokrajine, temveč celotne dežele. V svoji zgodovini pa je preživel tudi boljše trenutke, predvsem pod avstrijskim cesarstvom, ko je bilo glavno pristanišče za celotno srednjo Evropo. Po priključitvi Trsta Italiji pa je postal le eno izmed tolikih pristanišč in zaradi tega ni bil vreden posebne pozornosti. O pretekli pomembnosti pristanišča pričajo stavbe v starem delu luke, ki so iz arhitektonskega vidika zelo zanimive, a prazne in razpadajoče. Občasno jih uporabljajo za snemanje filmov ali dokumentarijev. Novi del luke pa je popolnoma drugačen, predvsem bolj živahen. V zadnjem času se je zelo razvil promet s Turčijo in prav zaradi tega gradijo pred vhodom v novi del novo stavbo, kjer bi bili novi uradi za poslovanje v pristanišču. Ogled pri- stanišča je bil zelo zanimiv a žal je zmanjkal čas, da bi stekla beseda o raznih aspektih dela v pristanišču in o tržaškem pristanišču posebej. Zaradi tega so člani Ekonomskega krožka organizirali srečanje, na katerega so povabili Filipčiča, direktorja Mediterranee, in kapetana Volpija-Lisjaka, ki je prav pred kratkim izdal zanimivo knjigo Slovensko pomorsko ribištvo. Filipčič je uvodoma spregovoril o raznih procedurah in dokumentih, ki so potrebni pri prevažanju blaga po morju. Govora je bilo tudi o raznih tarifah. Volpi-Li-sjak pa je spregovoril o zavarovanju in o ladjah. Govor je bil seveda tudi o tržaškem pristanšču in o njegovi ekonomiji. Čeprav je delovanje tržaške luke v zadnjih časih upadlo, so perspektive dobre predvsem zaradi znižanja stroškov upravljanja. Trst seveda ne sme pričakovati, da bo prišla pomoč iz Rima, temveč se mora z lastnimi močmi uveljaviti in pritegniti nove uporabnike. Treba je biti daljnovidni, v obalnem primeru se lahko zgodi, da današnje novosti v zelo kratkem času zastarijo, kar se je v Trstu, tudi glede pristanišča, večkrat zgodilo. (E.B.) Resonet nastopil v Barkovljah V torek zvečer je v cerkvi Sv. Jerneja v Barkovljah nastopila Vokalna skupina »Resonet«, ki jo vodi Aleksandra Pertot. Že to, da je skupina posvetila izkupiček svojega nastopa domačemu barkovljan-skemu društvu, ki se spopada z obnovitvenimi deli sedeža in potrebuje torej denarno pomoč, je privabilo v cerkev veliko število članov društva, katerim so se pridružili vsi tisti, ki ljubijo lepo petje in jim je podajanje tudi zelo zahtevnih skladb in njihova izvedba zelo pri srcu. Slo je za zahteven program, v katerem so se pevci in pevke predstaviti s skladbami Gallusa, Bmcknerja, Mendelssohna, Racmhaninova, Bartnjanskega, Gruberja in še drugih, katerim so morati, ob koncu koncerta dodati, na željo nav- dušenega občinstva, se pet skladb. Po tem uspelem koncertu, s katerim so bili zadovoljni pevci, pevke, zborovodkinja, predvsem pa občinstvo, čakata zbor v teh dneh še dva nastopa. Na programu imajo nastop v dvorcu na Vogrskem, v soboto in nedeljo pa še gostovanje v Bergamu. Zboru in zborovodlanji vse dobro! Neva Lukeš Danes, ČETRTEK, 13. junija 1996 TONE Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.54 - Dolžina dneva 15.38 - Luna vzide ob 3.45 in zatone ob 18.21. Jutri, PETEK, 14. junija 1996 VASJA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 31,1 stopinje, zračni tlak 1025,7 mb narašča, veter vzhodnik severovzhodnik 9 km na uro, vlaga 34-od-stotna, nebo rahlo poo-blačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Valentina Mauro, Francesca Jerončič, Matteo Felluga, Alan Caris, Gabriele Battaglia, Andrea De Lisi, Elia Miraz, Lorenzo Bernini, Massimo Sorella. UMRLI SO: 78-letni Mario Kampos, 61-letni Gior-gio Tommasi, 76-letna Ada Bencetti, 93-letna Marcella Carameli, 74-letna Liberata De Monte, 81-letna Alma Lucia Gabassi, 78-letni Ar-mando De Silvestro, 82-let-na Caterina Coslovi, 87-let-ni Lodovico Grion, 2-letni Luigi Persello, 85-letna Eu-femia Bidin, 47-letni Gino Zacchigna. I : LEKARNE Od PONEDELJKA, 10., do SOBOTE, 15. junija 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 VCERAJ-DANES Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 421040), Ul. Revoltella 41 (tel. 947797), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253). ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Goldonijev trg 8, Zavije - Ul. Flavia 89. ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Goldonijev trg 8 (tel. 634144). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL-tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - Danes dvorana rezervirana. Jutri: 17.15, 21.30 »Schindler’s List«, r. Števen Spielberg. EKCELSIOR - 18.25, 20.20, 22.15 »Difesa ad ol-tranza«, i. Sharon Stone. EKCELSIOR AZZURRA - 18.10, 20.05, 22.00 »Girl 6 - Sesso in linea«, r. Špike Lee. AMB ASCIATORI 16.30, 18.20, 22.15 »II flore del mio segreto«, r. Pedro Almodovar NAZIONALE 1-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Screa-mers - Urla nello spazio«, i. Peter VVeller. NAZIONALE 2 - 18.00, 21.30 »Casino«, i. Sharon Stone. NAZIONALE 3 - 17.30, 19.45, 22.00 »L’esercito delle dodici scimmie«, i. Bruce VVillis, Brad Pitt, Madeleine Stowe. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Fargo«. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Le donne di Mandingo sono tutte puttane«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 18.20, 20.15, 22.10 »Diabolique«, i. Sharon Stone, Isabelle Adjani. ALCIONE - 20.00, 22.10 »Tre vite e una sola mor-te«, r. Raul Ruiz, i. Marcel-lo in Chiara Mastroianni, Anna Galiena. LUMIERE - 20.30, 22.15 »Le affinita elettive«, r. Paolo in Vittorio Taviani. a PRIREDITVE KD LIPA vabi na otvoritev razstave narodnih noš "ODPRLE SMO SKRINJO”jutri, 14. t. m., ob 20.30 v Bazovskem domu. Sodeluje Gallus kon-sort: Dina Slama, Erika Slama in Miloš Pahor. Urnik razstave; 15., 16., 22. in 23. junija od 18. do 21. ure. Vabljeni! PEVSKI ZBORI Vesela pomlad vabijo na koncert mladinskega zbora, ki bo jutri, 14.t.m., ob 20.30 v župnijski cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. Zborovodja Franc Pohajač, pri orglah Martin Vremec. SD MLADINA - Baletni odsek obvešča, da bo v soboto, 15.t.m., ob 20.30 v Domu Alberta Sirka v Križu ponovitev zaključne- A.O. J. STOKA bo danes, ob 20. uri ponovno uprizoril otroško igro Žarka Petana PET PEPELK Glasba Aljoša Starc, režija Sara Balde Vljudno vabljeni! TK TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča dijake in starše da lahko naročijo učbenike za šolsko leto 1996/97. Za naročila do 15. julija zagotavljamo dobavo do začetka šolskega leta ga baletnega nastopa. Vabljeni. SD PRIMOREC - Trebče prireja 15., 16., 22. in 23. t. m. vsakoletni PRAZNIK ŠPORTA na prireditvenem prostoru Griža ob nogometnem igrišču. Odprtje dobro založenih kioskov vsak dan ob 17. uri. Za glasbo bo poskrbel ansambel Key-dea. SKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja v sodelovanju z dekliškim pevskim zborom Devin in moškim zborom Fantje izpod Grmade v nedeljo, 16. t. m. PROSLAVO OB 200-LETNICI MAVHINJSKEGA ZVONIKA. Program: ob 10.30 maša, ob 11.30 ex -tempore za otroke in amaterje, ob 20.30 kulturni spored z nastopom pritrkovalcev in recitalom “Zvon sem slišal pod nebom nocoj". Na ogled bo tudi razstava slik o kraških jamah (JK Grmada). Vljudno vabljeni! SD BREG priredi 15., 16. in 17. t.m. SAGRO NA JAMI v Boljuncu. V soboto, 15.t.m. ples z ansamblom Happy Day. V nedeljo, 15.t.m., ob 18. uri godba na pihala Breg, Vanka in Ton-ca ter kvartet Magda, Nadja, Gabrijela in Peter; ob 20. uri ples z ansamblom Long Slunk. V ponedeljek, 17. t.m. ples z ansamblom Status Symbol. Vsak dan bodo delovali dobro založeni kioski. TPPZ ”Pinko Tomažič” in Odbor za ohranitev stadiona 1. Maj prirejata 14., 15. in 16. junija KULTUR-NO-SPORTNI PRAZNIK na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici. Igrati bodo ansambli Keydea, Status Symbol in Adria kvintet; v nedeljo, 16. junija, bo ob 18. uri koncert TPPZ ”P.Tomažič”. Vabljeni! Si IZLETI DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE prireja izlet v Idrijo v soboto, 15. junija. Ogledali si bomo rudnik in mestni muzej, zgodovinski center in kositi v gostilni, kjer nudijo samo domače jedi. V popoldanskem času bomo obikali bolnico Franjo. Prijave in pojasnila nudi Vesna, tel. št. 271862 v opoldanskem času. SLOVENSKO zamejsko numizmatično društvo J.V. Valvasorja organizira v nedeljo, 16.t.m., celodnevni izlet na Koroško. Ogledali si bomo karolinški muzej v Možberku in mestni muzej v St. Vidu. Za informacije Stojan Sosič, tel. 213348 in Andrej Stekar, tel. 0481/537145 (v večernih urah). TPK SIRENA vabi člane v nedeljo, 23. t. m. na izlet v RADOVLJICO z ogledom čebelarskega muzeja, Sivčeve hiše in starega jedra s kosilom pri “Lectarju" ter v KROPO z ogledom žebljarskega muzeja in Vigenjca. Prijave v ponedeljek in četrtek od 18. do 20. ure. H ŠOLSKE VESTI UCENCI osnovne šole KD Kajuh in malčki otroškega vrtca iz Gropade vabijo na ogled razstave likovnih in ročnih izdelkov danes, 13. in jutri, 14. t.m. od 9. do 12. ure. UCENCI in učiteljice osnovne šole Alojz Gradnik - Repentabor vljudno vabijo na ogled razstave likovnih izdelkov in ročnih del danes, 13. in jutri, 14. t.m. ter naslednji teden od 9. do 12. ure. OTROŠKI vrtec Boršt vabi na razstavo ročnih del v nedeljo, 16. t. m. od 8.30 do 12. ure in od 17. do 19. ure in v ponedeljek, 17. t. m. od 8. do 10. ure. Na ogled so tudi diapozitivi o sodelovanju z vrtcema od Domja in iz Mačkolj in likovni izdelki otrok zadnjega letnika otroškega vrtca in prvega razreda osnovne šole iz Boršta. □ OBVESTILA SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA Tržaška pokrajina sklicuje pokarjinski občni zbor Slovenske kulturno gospodarske zveze za Tržaško, ki bo v soboto, 15. t.m., ob 15. uri v dvorani športno-kul-turnega centra v Zgoniku. Dnevni red: 1. izvolitev delovnega predsedstva, volilne komisije in verifikacijske komisije; 2. poročilo pokrajinskega predsednika; 3. razprava in sklepi; 4. volitve pokrajinskega predsednika in pokrajinskega sveta; 5. izvolitev pokrajinskih delegatov za deželni občni zbor ter kandidatov za glavni odbor in kandidatov za nadzorni odbor deželne SKGZ; 6. razno. FOTOGRAFSKI STUDIJSKI KROŽEK Zarek iz Sežane priredi fotografski ex tempore KRAS ’96, v soboto, 15. in v nedeljo, 16.t.m. na prosto temo z območja Krasa. Odprt je vsem ljubiteljem fotografije z obeh strani meje v dveh skupinah. 1. do 16. leta starosti, 2. nad 16. letom. Vsak udeleženec lahko sodeluje z največ dvema dia filma (24 x 36), ki ju prinese s seboj. Obvezni so filmi za postopek razvijanja E-6(dia). Vpisnina znaša 1.000 tolarjev za en film in 1.500 za dva , ob vpisu. Vpisovanje bo oba dneva med 8. in 20. uro ob vhodu v stari del Štanjela. Vračanje posnetih tuljav je nepreklicno do 20. ure v nedeljo 16. t.m.. Za razvijanje in okviritev dia poskrbi prireditelj. Petčlansko žirijo sestavljajo priznani strokovnjaki. Predvajanje in nagrajevanje bo v soboto zvečer 29. t.m. v Štanjelu. ZSKD vabi predsednike in člane vseh društev na Tržaškem na pokrajinski občni zbor, ki bo v sredo, 19. t. m., ob 20. uri na sedežu ZSKD v Trstu (Gregorčičeva dvorana). Na dnevnem redu sta uvodno poročilo o dosedanjem delovanju in okvirno načrtovanem delu, volitve pokrajinskega odbora in pred- oprl n i Vq SD SOKOL vabi ljubitelje športa in zabave, da se prijavijo na turnir 24 ur odbojke, ki se bo odvijal v soboto, 13. in v nedeljo, 14. julija nepretrgano 24 ur. Vsa pojasnila glede turnirja, programa in pravil MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUEST-UI. Valdirivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697 igre ter vpisovanja dobite na tel. št. 208065 ( Tanja in Lara) in 299632 (Marjanka v večernih urah). Pohitite! SKD IGO GRUDEN -Nabrežina obvešča člane, da bo jutri, 14.t.m. izredni občni zbor in sicer v župnijski dvorani v Nabrežini, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. SD SOKOL obvešča člane, da bo jutri, 14. t.m., izredni občni zbor in sicer v župnijski dvorani v Nabrežini, ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - Trst bo svoj 26. poletni pevski seminar organizirala letos v Radencih od 11. do 17. avgusta. Vzporedno s pevskim seminarjem bo potekal tečaj za mlade organiste. Vpisovanje sprejemajo odborniki ZCPZ do 20. t.m. □ ČESTITKE Danes slavi svojo 21. pomlad naša draga VALENTINA. Da bi bila vedno zdrava, srečna in vesela kot doslej ji želijo papa, mama, brat Adriano z ženo Moreno ter nečakinji Sara in Martina, ki ji pošiljata 21 vročih poljubčkov. Voščilom se pridružuje še nekdo, kdo pa naj sama ugane. MALI OGLASI tel. 040-361888 DAJEMO v najem prostor primeren za urad ali ambulanto v centru Boljunca. Tel. (040)227052 od 14. do 15. ure. UGODNO prodam klimatsko prenosno napravo "Pinguino De Longhi” popolnoma neizkoriščen. Telefonirati od ponedeljka, 16.t.m. dalje na št. 44555 (13. -15. in od 19. dalje). V DOLINSKI občini prodam hišo z vrtom potrebno poravil. Tel. št. 040/226225. LESTVE za nabiranje češenj ali za katerokoli drugo potrebo? Dobite jih pri Pohištvo Koršič - Ul. San Cilino 38 - Trst. Tel. St. 040/54390, fax 350150. PRODAJAMO rabljeno kosilnico Goldoni FC 85 po ugodni ceni. Tel. št. 040/632200. HIŠO z vrtom prodajamo v Vižovljah. Tel. št. 369907 (v uradnih urah). PRODAJAM zazidljivo zemljišče na Padričah. Tel št. 040/212736 od 19. do 20. ure. PRODAM gliser 4 m z motorjem Johnson 25 in vozičkom za približno 4.000.000 lir. Tel. št.040/ 229100. VALVAZORJA, 1. iz- -dajo (1689), prodam najboljšemu ponudniku. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Drevored XXIV Mag-gio 1- 34170 Gorica, pod šifro “Valvazor". PODJETJE v obrtni coni Dolina išče izkušenega ključavničarja (saldocar-pentiere). Tel. št. 040/228563 (8-12, 13-18). GOSPA srednjih let nudi pomoč v gospodinjstvu trikrat tedensko. Tel. št. 0038667/82551. AVTOMEHANIČNA delavnica in avtokaroserija Guštin, Ul. Carsia 45, išče resnega avtokleparja- delavca. Tel. št.040/ 214522. dnevno, tudi v večernih urah. Tel. št. 573560. RABITE pomoč in družbo za starejšo osebo med poletnimi počitnicami! Prosta sem 24 ur dnevno. NUDIM pomoč starejši onemogli osebi, nekaj ur Pisati na Publiest Srl, Ul. Valdirivo 36, 34132 Trst, pod šifro" Poletje". POMOČ nudim družini kot čistilka ali otroška varuška v jutranjih urah. Cena po dogovoru. Tel. 828251. DAM v najem stanovanje v predmestju z vrtom za nerezidente. Tel. št. 826459 v večernih urah. NUJNO kupim avtomobil v dobrem stanju za primerno ceno. Tel. št. 228390. V NAJEM nudimo prostor v centru mesta primeren za trgovino. Klicati na tel. št. 040/300826 (8-16). OSMICO imajo pri Miškotu na Opčinah, Ul. delle Peonie/ul. Potonik St. 3. OSMICO je odprl Ladi Rebula - Repnic 2. Vabljeni. OSMICA je v Medji vasi št. 1 pri Zupanovih. PRISPEVKI Na sv. Antona dan bi praznovali svoj god trije Gasperčiči. V njihov spomin daruje Silva Gasperčič 50.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. V spomin na Josipa Žagarja, ob 2. obletnici smrti, daruje Stojan z družino 50.000 lir za KD Slovan. Ob 25. srečanju obmejnih planinskih društev na Matajurju daruje Vesna Tul 50.000 lir za novo kočo na Matajurju. Alma in Aleksi) Pertot darujeta 100.000 lir za SZ Bor in 100.000 lir za SD Polet. N.N. daruje 100.000 lir za Knjižnico Pinko To-mažuč in tovariši. N.N. daruje 20.000 lir za Dom Brdina. Ob 3. obletnici smrti moža in očeta Franja Žužek daruje družina 100.000 lir za Pevski zbor Fantje izpod Grmade. Ob 6. obletnici smrti drage mame darujeta Dario in Luciano 100.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na Betko Barič daruje Pina Pertot 30.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na Edija Persi darujeta Erika in Mira Pu-rič 50.000 lir za obnovo sedeža SK Brdina. t Po hudi bolezni nas je zapustil naš dragi Pino Žerjal Pogreb bo danes, 13. t. m., ob 13. uri iz kapele v Ul. Costalunga. Svojci Skedenj, Boljunec, Opčine, 13.6.1996 t V 91. letu starosti je odšla v večnost naša draga Olga Terčon Pogreb bo v soboto, 15. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v mavhinjsko cerkev. Sestra Pavla in nečak Franko z družino DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka. Mavhinje, 13.6.1996 SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-lax 040-768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600 FINANCARSKA ŠOLA / POSTOPEK GRE NEZADRŽNO DALJE MEJA / ODDAJA NOCOJ OB 20.30 NA RAI 3 Začetek del predviden že pred 21. junijem Včeraj zakoličili razlaščene parcele goriške občine Obmejne zgodbe goriškega prostora Oddajo, v kateri nastopajo tudi razni Slovenci, bo iz Gorice v živo vodil novinar Paolo Rumiz Kljub nasprotovanju večjega dela goriske javnosti gre postopek za gradnjo financarske šole nezadržno naprej. Včeraj so tehniki družbe Ser-vizi Tecnici prevzeli in zakoličili občinske parcele na letališču, ki so del območja, ki naj bi ga zasedla vojašnica. Približno enournemu zakoličenju parcel so sledili geom. Giovanni Pagbarulo, ki je pri družbi Servizi Tecnici pristojen za razlastitvene postopke, geom. Ilvo Fontani-ni, ki je pripravil meritve in zapisnik, pa tudi goriški župan Gaetano Valenti. Občina se nikakor ni proti-vila razlastitvi. Včeraj je bilo sicer za to že prepozno, nasmejani županov obraz pa je bil živ dokaz, da sedanja uprava nima nobenega namena ovirati postopka. Druga včerajšnja zaskrbljujoča vest je, da bo podjetje, ki ima v zakupu dela, po vsej verjetnosti že pred 21. junijem odprlo gradbišče. Prefektov odlok o nujnostnem postopku (ki je bil potreben za razlastitev in pospešitev gradbenih postopkov) nosi namreč datum 21. marca, podjetje pa mora po predpisih odpreti gradbišče v treh mesecih. Odprtje bo sprva najbrž le formalno, z manjšimi pripravljalnimi deli, medtem ko naj bi z glavnino del začeli po poletnih počitnicah. Ker pa se določenim krogom mudi - prav jutri se bo namreč Deželno upravno sodiSCe izreklo o prizivu Pokrajine zoper vojaško tajnost - se utegne vsa zadeva po- spešiti. Te vesti potrjujejo zaskrbljenost svetovalcev opozicije v občinskem svetu, kjer je Nicold Fornasir predsinoCi opozoril na nevarnost, da se iz dneva v dan prekine delovanje Aerokluba in dejansko zapre letališče. Včerajšnji dogodki so še podkrepili razloge za zaskrbljenost. Na sliki (foto Bumbaca) župan Valenti sledi zakoličenju razlaščene občinske parcele Nocoj ob 20.30 se na državni 3. televizijski mreži RAI začenja nov niz oddaj z naslovom »Confini« (meje). V nocojšnji prvi dveurni oddaji bo tudi daljši prispevek iz Gorice. Oddaja bo obravnavala pojav meja, na samo fizičnih med državami, temveč tudi miselnih. V nocojšnji oddaji bodo trije prispevki v živo iz Turina, Gorice in Palerma. Goriški del oddaje bo vodil znani tržaški novinar Paolo Rumiz, prenašali pa ga bodo v živo s šempetrskega mejnega prehoda. V goriškem primeru bo govor o fizični meji med državama, o travmah, ki jih je meja prinesla goriškemu prebivalstvu, o miselnih pregradah pa tudi o prese- ganju meje, ki bo s pravkar doseženim sporazumom o pridruženem članstvu Slovenije v Evropski uniji dobilo pomemben impulz. V oddaji bomo lahko prisluhnili pričevanjem raznih slovenskih ljudi. Prof. Nadja Velušček, ki stanuje v Novi Gorici, poučuje in deluje pa tostran meje, je sodelovala z Rumizem pri oblikovanju oddaje in bo prispevala tudi svojo osebno izkušnjo. Nadalje se bodo oglasili Vlado Klemše (o razdeljenem mirenskem pokopališču) Marija Vogrič iz Steverjana (hišo ima na meji), družina Furlan, ki v Šempetru prav tako živi “na meji”, pa še upravitleji hotela Transalpina in učenci iz Nove Gorice, ki obi- skujejo likovni zavod v Gorici. O sindromu meje bo spregovoril psihiater Augusto Debemardi, med raznimi drugimi sodelujočimi (upati je, da bodo v oddaji našli prostor za vse) pa bi omenili nastop, ki ga bo v živo imela “multietnicna” glasbena skupina “Zuf de Zur”, in Mama Radigno, rockerja in kabaretista, ki bo povedal o čezmejnih stikih med glasbeniki pa tudi o svoji osebni izbiri, ko je kot italijanski oče vpisal hčerko v otroške jasli v Šempetru. Skratka, oddaja naj bi torej televizijskemu občinstvu po vsej državi nudila zanimiv prerez življenja in zgodb ljudi v značilnem obmejnem prostoru, kakršen je goriški. NOVICE Festival poulične glasbe Ena najbolj zanimivih pobud v programu poletnih prireditev občinskega odbomištva za kultmo je tridnevni festival poulične glasbe, ki bo preplavila ulice in trge centra Gorice od jutri do nedelje. Namen je kulturno in turistično poživiti mesto. Ob tem ne gre spregledati zanimivosti skupin, ki bodo predstavile pisan izbor ljudske glasbe, od multietniCne glasbe goriške skupine “Zuf de žur” do furlanske in venetske ljudske glasbe, do motivov italijanskega juga, okcitanske in irske glasbe ter ameriških folk in blues balad. Spored bodo predstavih danes ob 11.30 na gradu. Zgibanke z umiki koncertov pa so na voljo v baru na gradu, na županstvu, na sedežu Ascom in v uradu turistične ustanove v Ul. Diaz. Shod SKR o referendumih Cez deset dni, 23. junija, bomo poklicani na volišča, da se izrečemo o petih referendumih o organizaciji zdravstva v deželi. SKP prireja danes ob 10.30 volilni shod pred ljudskim vrtom v Gorici, kjer bo deželni svetovalec Roberto Antonaz pozval občane naj glasujejo petkrat DA. SKP pri tem ugotavlja, da nasprotniki izvajajo “strategijo molka in dezinformacije”, z namenom, da bi ljudje ne šli glasovat in da bi se tako lakho nadaljevala politika klestenja zdravstva. Razstava Dimitrija Kodriča V galeriji Kulturnega‘doma bodo jutri ob 18.30 odprili razstavo slikarja Dimitrija Kodriča, rojenega leta 1941 v Brjah pri Braniku, ki pa že več desetletij živi v Avstraliji. Do danes je imel preko 20 samostojnih razstav, tako v Avstraliji in Novi Zelandiji kot tudi v Evropi (Italija. Slovenija). Razstava, ki jo Kulturni dom prheja v sodelovanju z NSK iz Trsta, bo odprta do 30. junija od 9. do 13. in od 16. do 18. ure. r ” KRZ naSštvo "1 PELLICCERIA EISA GORICA - Ul. Garibaldi 3 -Tel. 0481/32363 POPOLNA j RAZPRODAJA j VSEH KRZNENIH IZDELKOV j ZARADI ZAMENJAVE UPRAVITELJEV REALNA ZNIŽANJA OD 20% DO 80% Obv. občini 24/4/96 Šola na Plešivem poimenovana po pesniku Ludviku Zoizutu Slovenska osnovna šola na Plešivem in občina Krmin vabita v nedeljo, 16. t.m., ob 18. uri na slovesno prireditev ob poimenovanu šole po ljudskem pesniku Ludviku Zorzutu. Ob tej priložnosti bo tudi otvoritev šolskega igrišča in parka ob šoli, ki so ga uredili člani Kulturnega krožka briške mladine s Plešivega. Ludvik Zorzut, rojen v Medani 28. aprila 1892 (umrl je v Kanalu leta 1977) je pesnik Goriških Brd. V vabilu na prireditev so organizatorji zapisali: »Njegovo poezijo preveva globoko, prvobitno čustvo ljubezni in navezanosti na rodno zemljo. Dolgoletna oddaljenost od domačih Brd je v njem še okrepila željo po domačiji... Brda so mu navdihovala prigodniško in z etnografskimi elementi obarvano lirično pa tudi epsko poezijo. Pesnil je v barviti briški govorici, bogati na soCnem ljudskem izrazoslovju. Njegova edina pesniška zbirka nosi naslov Ptička briegarca. Obsežno je tudi Zorzutovo publicistično delo (članki, potopisi, pokrajinske monografije, folklorni, zgodovinski, planinski zapisi...). Njegove prispevke zlahti izviren slog, prirojena duhovitost in spontan humor. Bil je poznavalec furlanskega sveta in tkalec plodnih dobrososedskih odnosov med Slovenci in Furlani.« KRONIKA / 2RTEV JE 43-LETNI MICHELE GIANNATTASIO Surovo pretepen na domu Napadalci so ga obdelali z bezbolskima kijema in oblili z vrelo vodo OBČINA / URADNI JEZIK Furianščina priznana? Fiorelli spravil v zadrego občinsko upravo Policija je uvedla preiskavo, da bi razčistila okoliščine in ozadje surovega pretepa, katerega žrtev je bil predsinoCi 43-letni Michele Giannatta-sio iz Gorice na svojem domu v Ul. del Santo. PredsinoCi je svak ob 21.30 prišel k njemu na obisk in ga našel ranjenega in krvavega v postelji. Poklical je rešilno vozilo. V bolnišnici so Giannat-tasiu ugotovili zlom čeljusti in druge rane po glavi, pa tudi opekline po raznih delih telesa, ki naj bi mu jih povzročila vrela voda. Sprejeli so ga na zdravljenje s prognozo okrevanja v 60 dneh. O zadevi so seveda obvestili policijo, ki skuša ugotoviti vzroke in storilce surovega napada. Giannattasio, ki je zaradi temne polti znan tudi z vzevkom Michele Negro, je policij poznan kot uživalec mamil. Preiskovalci, ki jih koordinira namestnik državnega pravdnika dr. Eligio Pao-lini, preverjajo hipotezo, da je pretep prav v zvezi s kakim zapletom glede prodaje ali odkupa doze mamil. Na Giannattasio-vem domu so med drugim našli dva okrvavljena bezbolska kija, ki naj bi bila torej orožje napadalcev, pa tudi sledove krvi na motoristični čeladi. Le naključna naj bi bila okoliščina, da Giannattasio živi v isti ulici kot Patrizia Pillisi, ki je bila v pred dnevi žrtev surovega pretepa v Fari, za katerega je osumljen njen nekdanji prijatelj Paolo Pascoletti. Občinski svetovalec Zelenih Renato Fiorelli je predsinoCi spravil v zadrego večino na občini s predlogom naj furianščina postane uradni jezik v občinskem svetu. Med uradno korespondenco občine je namreč Fiorelli staknil dopis deželi, v katerem go-riška občinska uprava v smislu 5. člena deželnega zakona št. 15/96 o zaščiti furlanskega jezika in kulture »uradno potrjuje, da se furlanski jezik tradicionalno uporablja na goriški občini«. Namen dopisa, je ugotovil Fiorelli, je bil očitno ta, da bi občina koristila prispevke za uveljavljanje furlanske kulture. Vse to je lepo in prav, je dejal, vendar, Ce je že uprava izjavila, da se na občini uporablja furlansci-na, potem bi morah iz doslednosti ta jezik uporabljati tudi v občinskem svetu. Zato je predlagal, naj bi svet takoj vzel na znanje, da je v skladu z opredelitvijo občinske uprave furianščina postala uradni občevalni jezik. Predlog je pri predsedniški mizi povzročil določeno zbeganost. Na dlani je bilo, da bi priznanje fur-lanšCine odprlo pot tudi slovenščini. Po mrzličnem posvetovanju in napovedi, da bodo Fiorelliju odgovorili kasneje, smo nato do konca seje pogrešali vsakršen pozitiven ali negativen odgovor. Fiorelli nam je včeraj povedal, da bo insistiral. Ce predsednik občinskega sveta ne namerava priznati, da je z navedenim dopisom raba furlanščine že sprejeta v občinskem svetu, bo zahteval, naj se o zadevi glasuje. Ce bo občinski svet potrdil, rabo fur-lanščine, prav, v nasprotnem primeru pa naj se občina odpove prispevkom za zaščito jezika, ki ga noče priznati. KINO GORICA CORSO 18.00-20.00-22.00 »Fourrooms«. 11 PRIREDITVE KD SKALA GABRJE vabi na Koncert na borjacu v soboto, 15. t.m., ob 21. uri. Nastopili zbor Skala, dekliški zbor Devin in vokalna skupina Sotočje iz Sela. KD KRAS DOL-POLJANE obvešča da bo avtobus za Rezijo v nedeljo odpeljal ob 7. uri izpred spomenika na PalkišCu. SPD GORICA prireja 15. in 16. junija izlet na Koroško z vzponom na Peco. Prijave na sedežu še danes. □ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - DTJDINE, Trg S. Fran-cesco 4, tel. 530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - OBČINSKA 1, Ul. Te-renziana 26, tel. 482787. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH - ROJEC, Ul. I Maja 76, tel. 882578. POGREBI Danes: 11.00, Tiberio Scha-betz iz Tržiča v cerkev Pija X. in na glavno pokopališče; 12.45, Pasqua Venchiarutti vd. Trom- • betta iz bolnišnice Janeza od Boga v Osoppo. KD OTON ŽUPANČIČ vabi na vaški praznik »VRŽOT ’96« PROGRAM: JUTRI, 14. 6.: ob 20.30, briškola z bogatimi nagradami SOBOTA, 15. 6.: ob 15. uri, ex tempore za najmlajše; ob 19. uri, odprtje kioskov; ob 20.30, ples z ansamblom Lapos NEDELJA, 16. 6.: ob 19. uri, kulturni program - Saljivka Tat s čirom (igrata elana dramske skupine PD Stan-drež) in nastop mladinskega pevskega zbora O. Zupančič. Vaški praznik, ki se bo odvijal v Kulturnem domu A. Budala v Standrežu, se bo nadaljeval do 23. junija. GLASBENA MATICA šolsko leto 1995/96 Gorica Zaključni nastop gojencev Glasbena soba v Doberdobu, v sodelovanju s Pihalnim orkestrom “Kras”, danes, 13. t. m., ob 18. uri NUJNO iščemo osebo, ki bi raznašala PRIMORSKI DNEVNIK PO STANDREŽU v zgodnjih urah Obvezno lastno prevozno sredstvo in zagotovljen namestnik v sluCaju odsotnosti. Prijave in informacije na upravi PD v Gorici, drev,24. Maja 1, tel. 533382. TRENDI / CONFINDUSTRIA Recesija vse bolj izrazita V prvem polletju se bo bruto domači proizvod znižal za 0,3% RIM - Recesijski trend italijanskega gospodarstva postaja vse bolj izrazit, ugotavlja študijski center Con-findustrie, ki predvideva, da se bo bruto domači proizvod v prvih šestih mesecih letošnjega leta - glede na drugo polletje lanskega -znižal za tri desetinke odstotka. Negativna konjunk-turna usmeritev izhaja iz dejstva, da se po močni upočasnitvi v prvih treh mesecih leta BDP tudi v drugem trimesečju ne bo zvišal. Edina pozitivna nota je zavirajoči trend inflacije, ki bi lahko decembra padla na 3 odstotke, s čemer bi se povprečna letna stopnja znižala na 4 odstotke. Industrijska proizvodnja, ki je upadla že v prvem trimesečju (za 2,6% v primerjavi z zadnjim trimesečjem lanskega leta), bo v drugem, trimesečju stagnirala, zato je po mnenju štu-dijskegfa centra Confindu-strije mogoče sklepati, da se BDP ne bo povišal, kar pomeni, da se bo v primerjavi z drugim polletjem lanskega leta znižal za 0,3 odstotka. Upadanje proizvodne ravni ima seveda negativne posledice na zaposlitev, o čemer govori večje zatekanje podjetij k uporabi socialnih blažil-cev. Od januarja do aprila se je uporaba dopolnilne blagajne povečala za 12,8 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta. Italijanskemu gospodarstvu ne pomaga več v tako izdatni meri kot v preteklih letih niti izvoz, kajti povpraševanje tujine je šibko, tako zaradi mrtvila na evropskem trgu kot zaradi okrepitve tečaja lire. Sorazmerno skromnejše so zato tudi listnice naročil za italijanske proizvajalce, ki jih ni ošibilo samo zmanjšano povpraševanje iz tujine, ampak tudi mrtvilo na domačem trgu, posebno kar zadeva povpraševanje po investicijskih dobrinah. Včeraj se je začel prvi Goriški sejem NOVA GORICA - V nekdanjih skladiščih podjetja Meblo v Kromberku pri Novi Gorici so včeraj slovesno odprli prvi Goriški sejem. Gre za prvo sejemsko prireditev v Severni Primorski, na katero se je krajevno gospodarstvo odzvalo v veliki meri. Do nedelje bo na sejmu razstavljalo kar 195 podjetij, od tega skoraj 70 odstotkov iz Primorske, kakih 15 iz Italije, ostalo pa iz notranjosti Slovenije. Na otvoritvi in tudi na posvetu o lokalnem in regionalnem razvoju malega gospodarstva, ki je bil v Obrtnem domu, je predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah podčrtal pomen gospodarstva na zahodni slovenski meji v novi situaciji, ki je nastala po podpisu pridruzitvenega sporazuma Slovenije z Evropsko unijo. Sodelovanje z Italijo je seveda nujno in mora biti obojestransko. Slovenija bo v prihodnjih letih »evropski most na Vzhod«, in prav primorska podjetja, ki poznajo tako zahodno kot vzhodno gospodarstvo, bodo lahko igrala zelo pomembno vlogo. O tej temi bo tekla beseda tudi na sobotnem posvetu z naslovom Med nami ni meja, ki ga Gospodarska in Obrtna zbornica Slovenije prirejata v sodelovanju s SDGZ in SGZ v dvorcu Vogrsko. Goriški sejem bo odprt do vključno nedelje od 10. do 20. ure, ponuja pa vrsto spremenih prireditev, med katerimi bo danes na vrsti dan turizma, v petek pa bo dan Vipavske. (AW) Po razjasnitvi »nesporazuma« z Viscom na borzi spet mrtvilo MILAN - Za liro je bil včeraj ugoden dan, saj je okrepila svoj položaj do vseh glavnih bankovcev, vključno z dolarjem, razpoloženje na milanski borzi pa se je po razjasnitvi »nesporazuma« s finančnim ministrom Viscom popravilo. Spekulativne operacije, ki so v torek povzročile porast vrednosti poslov na 720 milijard lir, so bile omejene in tako se je na borzni trg vrnilo mrtvilo, ki je obrodilo za komaj 434 milijard lir poslov. Nazadovanje borznih in- deksov je preprečilo le zanimanje tujih vlagateljev za delnice ENI, ki so dosegle včeraj kotacijo 7.420 lir. Zadnji Mibtel je napredoval za 0,32 odstotka, enako kot Mib-30, splošni indeks MB pa je pridobil 0,54 odstotka in se od začetka leta ovrednotil za 11,6 odstotka. Borzna komisija Consob je včeraj odredila preiskavo o spekulacijah, do katerih je prišlo v torek po objavi vladinega programa za davčno reformo. LIRA ČET PET PON TOR SRE 1545,7 1546,6 1551,3 1551j6 1549£ OBISK / DELEGACIJA SDGZ PRI SLOVENSKIH KOLEGIH NA KOROŠKEM Možnosti za sodelovanje med manjšinskima gospodarstvoma Prihodnje srečanje bo v noši deželi TRST - Delegacija Slovenskega deželnega gospodarskega združenja je bila pretekli teden v gosteh pri sorodni organizaciji slovenskih podjetnikov na Koroškem. Podpredsednik SGZ Joža Habernik in tajnik Jože Picej sta sprejela predstavnike naših podjetnikov na sedežu Zveze bank v Celovcu in jim prikazala vlogo organizacije, ki združuje osem kreditnih zadrug (s 16 podružnicami), štiri blagovne zadruge in živinorejsko zadrugo. To je v bistvu ne samo finančna, ampak vsestranska hrbtenica slovenskega gospodarstva na Koroškem, ki daje delo več sto koroškim Slovencem. Med obema predstavništvoma je najprej stekel pogovor o možnih skupnih temah sodelovanja, od institucionalnih stikov do operativnega sodelovanja med podjetji in raznimi sektorji. Kot so za SDGZ poudarili podpredsednik Marino Košuta, predsednik nadzornega odbora Marino Pečenik, predsednika bančne in gostinske sekcije Andrej Gergolet in Lino Doljak ter ravnatelj Vojko Kocjančič, sta za obe manjšinski gospodarstvi prvenstvenega pomena odnos do matice in nove možnosti sodelovanja, ki lahko nastanejo v okviru obmejnih gospodarstev s podjetji iz Sovenije. Zdravo in čvrsto gospodarstvo bo v obeh stvarnostih še naprej predstavljalo eno od najzanesljivejših jamstev za obstoj in razvoj vsega ostalega manjšinskega družbenega tkiva - kulturnih in socialnih ustanov, šole, medijev itd. To so organi SDGZ in koroške SGZ večkrat izrazili pristojnim forumom v Sloveniji in na celovškem srečanju je bilo sklenjeno, da bosta v tem smislu obe organizaciji usklajeno nastopili, ko bo v slo- venskem državnem zboru razprava o resoluciji za posege v prid manjšin, kjer naj bi bili predvideni tudi posebni gospodarski instrumenti. Koroški kolegi so opozorili predvsem na težak položaj mešanih podjetij in tovarn, ki tvegajo zaprtje zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Predstavniki SGZ in SDGZ so nadalje preverili možnosti sodelovanja na ravni servisnih služb, od izmenjave izkušenj do skupnih iniciativ, npr. za promocijo gostinske in turistične ponudbe v obeh deželah. Koroška organizacija je mlajša (nastala je leta 1988) in tudi manj obsežna kot SDGZ, saj v Avstriji opravljajo večji del sindikalnih in drugih storitev za podjetja trgovinske zbornice, ki so z drugačnim ustrojem in z neposrednimi upravnimi volitvami ne-posrednejši izraz podjetniške baze. Pa vendar ima koroška SGZ še drugo specifiko, namreč da promovira in uskljajuje gospodarske interese slovenskega podjetništva in skupnosti na Koroškem. Okrog tega poslanstva lahko najdeta obe manjšinski organizaciji skupen jezik in večjo učinkovitost. Predstavniki SDGZ so nato obiskali nekatere najznačilnejše postojanke slovenskega gospodarstva na Koroškem. V samem središču Celovca so si ogledali kompleks Mohorjeve družbe, ki obsega knjigarno, založbo, poslovne oddelke, podzemsko parkirišče, zasebno ljudsko šolo, dijaški dom in menzo, ki skupaj s sosednim sedežem Zveze bank predstavlja jedro slovenstva v koroškem glavnem mestu. Kot je povedal dinamični direktor Mohorjeve družbe, mag. dr. Anton Koren, je tradicionalno zasidrana verska založba v zadnjih desetletjih razvila množico povezanih gospodarskih in tu- di drugih dejavnosti, ki zaposlujejo okrog dvesto ljudi. Med njimi gre omeniti uspešno tovarno čistilnih naprav Kor-Eko v Borovljah, ki sodi v okvir ameriškega mednarodnega holdinga Krof-ta. Lastnik vodilne znamke za tovrstno ekološko panogo, ki ima mrežo obratov po vsem svetu, Ljubljančan dr. Krofta, je mešano podjetje Kor-Eko ustanovil s slovenskim koroškim podjetjem Korotan in to zdaj oskrbuje s svojimi zahtevnimi napravami mesta in velike industrijske komplekse po vsem svetu. Zanimiv tehnični ogled je vodil generalni direktor inž. Massimo Di Bella, italijanski strokovnjak, ki se je dobro udomačil v koroški stvarnosti (na zgornjem posnetku). V Borovljah so predstavniki SDGZ obiskali še nov sedež krajevne posojilnice, kjer so jim predsednik dr. Franc Wutti, predsednik nadzornega odbora Melhior Verdel in ravnatelj Franz Kelih prikazali dobre rezultate poslovanja posojilnice, ki poleg domačih sodeluje tudi s strankami iz Slovenije. Zadnja etapa obi- ska je bila tudi zelo zanimiva, na več hektarjev raztezajoči se površini mizarskega in pohištvenega obrata Gasser, ki z več kot 50 zaposlenimi pripravlja in montira sestavne elemente za lesene hiše, druge strukture, pohištvo (na spodnjem posnetku vodstvo SDGZ z lastnikom Franzom Gas-serjem in mag. Picejem). Ob splošni sliki, ki je potrdila, da je koroško manjšinsko gospo-dastvo živo in perspektivno, velja podčrtati, da so bili posebno koristni in stvarni prav obiski pri podjetjih, med katerimi je bilo mogoče najti stične točke in možnosti za sodelovanje, od skupne turistične promocije do izmenjave izkušenj na kadrovskem področju, od skupnih založniških pobud do sodelovanja kamnosekov, umetnostnih in drugih obrtnikov pri proizvodnji lesenih hišic itd. Ob zaključku sta se obe organizaciji dogovorili za povračilni obisk v naši deželi, tokrat že na ravni zainteresiranih podjetnikov in s točno opredeljenimi interesi. Davorin Devetak 12. JUNIJ 1996 v LIRAH £2 1 t 3 valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1529,00 1569,00 nemška marka 997,00 1024,00 I francoski frank 293,00 302,00 p E 2. holandski gulden 887,00 914,00 belgijski frank 48,00 50,00 P funt šterling irski šterling 2346.00 2407.00 2417.00 2480.00 ti danska krona 257,00 265,00 h grška drahma 6,20 6,60 kanadski dolar 1117,00 1151,00 1? japonski jen 13,90 14,40 i.3 švicarski frank 1205,00 1242,00 avstrjski šiling 141,10 145,40 ]5 S nonreška krona 232,00 239,00 ti -SL švedska krona 227,00 234,00 S 8) portugalski escudo 9,60 10,00 := španska pezeta 11,70 12,30 § avstralski dolar 1208,00 1245,00 | madžarski florint 11,00 14,00 slovenski tolar 11,00 11,60 a hrvaška kuna 265,00 290,00 12. JUNIJ 1996 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1534,00 1564,00 nemška marka 1002,00 1020,00 francoski frank 293,00 303,00 holandski gulden 885,00 910,00 belgijski frank 48,16 49,96 funt šterling 2342,00 2422,00 irski šterling 2405,00 2500,00 danska krona 257,00 267,00 grška drahma 6,20 6,80 kanadski dolar 1115,00 1150,00 švicarski frank 1208,00 1233,00 avstrijski šiling 141,01 145,51 slovenski tolar 11,20 11,50 12. JUNIJ 1996 V LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1549,880 ECU — 1909,920 — nemška marka — 1008,840 — francoski frank — 297,600 — funt šterling — 2381,700 — holandski gulden — 900,940 — belgijski frank — 49,039 — španska pezeta — 11,959 — danska krona — 261,470 — irski funt — 2444,630 — grška drahma • — 6,381 — portugalski escudo — 9,783 — kanadski dolar — 1134,780 japonski jen — 14,174 — švicarski frank — 1224,910 — avstrijski šiling — 143,350 — non/eška krona — 236,120 — švedska krona — 230,770 — finska marka 330,180 12. APRIL 1995 V DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.5007 1.5047 1.5087 funt šterling 2.2676 2.2746 22816 irski funt 2.3436 2.3506 2.3576 kanadski dolar 1.1055 1.1095 1.1135 ncozemski gulden 89.387 89.497 89.607 švicarski frank 23.120 123.220 23320 belgijski frank 4.8587 4.8687 4.8787 francoski frank 29.375 29.435 29,495 danska krona 25.850 25.910 25.970 norveška krona 23.078 23.136 23.198 švedska krona 22.345 22.405 22.405 italijanska lira 0.9534 0.9574 0.9614 avstrijski šiling 14.200 14.220 14.240 španska peseta 1.1912 1.1952 1.1992 portugalski escudo 0.9700 0.9730 0.9760 japonski jen 1.3805 1.3820 1.3835 finska marka 31,940 32.020 32.100 PRIČEVANJA / VILI PRINČIČ - PREGNANI FESTIVAL TRIESTE PRIMA Pomemben zapis usode goriških ljudi Knjiga pričevanj o 1. svetovni vojni je izšla pri Devinu Kopelentova glasba v izvedbi dobrih čeških solistov Ze pred dobrim letom sem zvedel, da zbira Vili PrinCiC na Goriškem pričevanja o življenju in trpljenju primorskih beguncev v raznih taboriščih avstroogrske monarhije in Italije za časa prve svetovne vojne. V Gabri j ah se mi je tako primerilo, da sem v pogovoru s priletno domačinko, ki mi je pomagala razčiščevati nekatere dogodke v zvezi z življenjem v rubi j-skem gradu po vojni vihri, zvedel, da ima zmenek tudi z drugim zbirateljem starih pričevanj. Podobno sva se s Prinčičem »križala« še nekajkrat v Dolu in na doberdob-ski planoti. No, zdaj so ta Prinčičeva pričevanja izšla pri založbi Devin v lični knjigi z naslovom »Pregnani«. »Obredel sem vse slovenske vasi na Goriškem, od Brd pa do Krasa in Tržiča z nekaterimi »skoki« tudi čez državno mejo,« pravi avtor v predgovoru. Gradivo, ki se mu je pri tem nabralo je kar obsežno in se bralcu ponuja v nizu 66 ločenih pričevanj, v katerih nam res spregovorijo ljudje iz najrazličnejših krajev Posočja. Usoda naših pregnancev, ki so se morali umakniti iz rodnih krajev zaradi neposredne bližine fronte, je bila seveda v glavnem podobna za vse, naj jih je pot v pregnanstvo privedla kam v notranjost Slovenije, v Bruck ob Litvi, v Steimklamm, VVagno ali v katero drugo taborišče v prostranem cesarstvu, ali pa z druge strani kam v notranjost Italije. Njihovo bedno življenje so, kakor znano, označevali pomanjkanje vsega, odtrganost od družine, popolna negotovost glede bodočnosti, nemalokrat črna lakota in Zal tudi številni primeri prerane smrti zlasti med najmlajšimi in ostarelimi begunci. Kljub tej enakosti usode številnih prizadetih primorskih Slovencev pa so posamezniki doživljali begunstvo na dokaj različen način in ob različnih izkušnjah in dogodivščinah. Viliju Prinčiču je tako uspelo nanizati več desetin podobnih usod v zbirko zgodb, ki se kljub skupni »rdeči niti« vendarle tudi močno razlikujejo druga od druge in ki ponujajo bralcu zanimivo pahljačo razmer, v katerih so se čez noč pred 80 leti znašli številni primorski sorojaki. Pisec je imel srečno roko tudi pri zbiranju slikovnega gradiva, s katerim je opremil posamezna poglavja. Tekst namreč dopolnjujejo desetine in desetine slik, ki jih je avtor zbiral po raznih arhivih, v znatno pomoč pa so mu bili tudi nekateri zasebniki z Goriškega. Slike, ki so jih prispevali zasebniki, so celo - bi rekel - najbolj zanimive, ker so pač praviloma manj dostopne kot tiste, ki jih hra- nijo razni javni arhivi, knjižnice in muzeji. Se pesebej je treba v tej zvezi omeniti bogastvo slikovnega materiala, ki ga je avtorju dal na razpolago dolgoletni goriški zbiralec in fotograf Mario Muto. Glavna zasluga Prinčičevega dela pa je seveda ta, da je avtor zbral in otel pozabi pričevanje ljudi, ki so danes že krepko v letih in ki predstavljajo še zadnje žive priče, h katerim se lahko zatečemo, ko se ukvarjamo s problemi prve svetovne vojne. Pokolenje, ki je prestalo tedanje izkušnje, je žal že izumrlo, mlajše generacije so se v zadnjih desetletjih ukvarjale pretežno z drugimi problemi ter so v glavnem, razen maloštevilnih izjem, zanemarile problematiko prve svetovne vojne (tudi za poklicne zgodovinarje je bil drugi svetovni spopad bolj zanimiv in »aktualen«). Kar zadeva dogajanja na sami fronti in tik za njo v naših krajih, to je ob Soči in na Krasu, se je sicer tako na italijanski kakor tudi na avtroogrski strani nabrala obsežna vojna literatura, avtorji teh del pa so skoraj vsi brez izjeme pripadniki »višjih slojev«, se pravi oficirji, politiki, razni funkcionarji ali pa celo državniki. Navadni vojaki in preprosti ljudje, torej pripadniki tistih slojev, ki so v vsaki vojni najbolj prizadeti in ki največ žrtvujejo - in med te sodijo tudi pregnanci iz-naše Primorske med prvo svetovno vojno - pa praviloma ne pišejo, temveč o svojih doživljajih kvečjemu kdaj pripovedujejo. S svojimi Pregnanimi je Vili Prinčič zato opravil hvalevredno delo, saj je rešil pred neizogibno pozabo 66 takih usod in upati je, da bo še kdo pohitel in zbral - kolikor jih sploh je še - še druga pričevanja naših ljudi o tistih usodnih letih, preden jih neizprosna roka naravnih zakonitosti zbriše iz našega kolektivnega spomina. Z grafičnega vidika je knjiga vabljiva, slike so v njej nanizane kakor v domačem spominskem albumu, začetek posameznih poglavij pa poživljajo drobne reprodukcije slikovnega elementa z naslovne strani. Avtor in urednik Andrej Furlan sta se v tiskarni Graphart odločila za črke, ki se morda zdijo na prvi pogled nekoliko prevelike glede na obliko in vsebino dela. Tako izbiro pa je narekovala skrb, da bi bila knjiga lahko berljiva tudi za pripadnike tiste generacije, ki je gradivo zanjo konkretno prispevala: skromen, a vendarle simpatičen znak pozornosti do naših nekdanjih pregnancev. EUo Fornazarič Kdor misli, da je ekspresionizem mimo, se moti. Seveda, če pomislimo na slovensko literaturo, se lahko sprašujemo, ali nam ni morda bližji Šalamun od Kosovela. Tako se v glasbi lahko sprašujemo, če nam ni Philipp Glass bližji od Berga. Vendar imamo občutek, da sta ludizem in minimalizem pojav, ki se bo kmalu zaokrožil, podobno kakor svojčas neoklasicizem Stravinskega. Sam ekspresionizem je sicer zaokroženo zgodovinsko gibanje, vendar je njegov nazor še vedno aktualen. Naj se tu navežemo na koncert, ki je bil v ponedeljek, 10. junija v Goethe Institutuv Trstu (foto KROMA). Projekt Sodobni Trst - Dialogi z umetnostjo srednje-vzhodne Evrope je letos za niz Trieste Prima priredil veliko srečanj z najnovejšo glasbeno ustvarjalnostjo. Med temi je ponedeljkov večer predstavil češkega skladatelja Marka Kopelenta. Ce listamo po njegovem življenjepisu, razbiramo, kako daleč mu je bila stvarnost od idealov: za časa sovjetske okupacije je Marek Kopelent popolnoma izgubil vodilni položaj v češkem glasbenem ambientu in vrsto let preživel v popolni osamljenosti. Ce je bil na svojih začetkih zaverovan v postvvebernizem (kar smo občutili v njegovem Četrtem godalnem kvartetu iz leta 1967, kjer godala ječijo izza VVebernovih gluhih tišin), se nato njegova govorica razraste v ganljivo, široko povednost: na Balado za klavir iz leta 1976 mislimo. Tu je pred nami velika Zelja po izpovedi, ki s težavo premaguje prisilno zadrgo režima, in začetni g je v svojih iteracijah dramatično obarvan. Pa tudi v tonalnih namigih občutimo isto težo. Sicer je ta »mučni filter« del postekspresionistič-nega izraza, ki si ga je izbral Kopelent prostovoljno, vendar ostaja v tej dimenziji njegova izpovednost globoko doži- veta. Za ekspresionistični individualizem gre. Naj poudarimo, da mislimo s tem na razkol, ki ga umetnik doživlja med svojim svetom in stvarnostjo. Razkol, ki postaja v ekspresionističnem prijemu radikalen. V skladbah, ki jih je napisal po političnem preobratu, občutimo drugačno, svetlejše vzdušje. To velja zlasti za začetno skladbo večera, Le petit rien, za pikolo-flavto in tolkala, ali pa za Canto espansivo za klarinet solo. Kopelent je skladatelj s smislom za celoto, kar smo zlasti opazili v Le chant du merle za mezzosopran, flavto, harmoniko in klavir, na tekst Jana Zachrad-nička. Glasbila so v popolnem ravnovesju z glasom. Naj pa zasedba ne zavaja: daleč je od Poulencovih Cocardes, bliže je Bergu. Sicer drži, da je Kopelentova pisava brž razpoznavna, v njegovi glasbi se različni značajni prijemi spajajo z določeno, veščo harmonsko barvo; efekti so krasnega značaja, uporabljeni so okusno, »ravno na pravšnje mesto padajo«. Koncert je ponudila češka prestolnica: izbrala si je svoje najboljše soliste, med katerimi so zablesteli zlasti čelist Ji-ri Barta (Karrak, za čelo in klavir) in pianistka Gertrud Schneider (v omenjeni Baladi za klavir). Sicer bomo čelista poslušali tudi na naslednjem koncertu. Za monumentalnost koncerta je prispevala zaključna skladba Eineš Tages za šest violončel, ki je zaokvirila zanimivo srečanje z izjemnim sodobnim češkim umetnikom. Odmevnost dogodka (vse skladbe so bile v praizvedbi za Italijo) je tokrat privabilo v veliko dvorano Goethe Instituta številno publiko. Češka glasba bo soudeležena tudi na današnjem koncertu. Nastopal bo svetovno uveljavljeni češki čelist Jiri Barta s sodelovanjem priznanega tržaškega pianista Corrada Gulina. CR ZA NAJMLAJŠE »Polstoletni« Pastirček Reviji namenja pozornost tudi letošnji tržaški knjižni sejem »Polstoletni« Pa^ stirček se v svoji deseti letošnji številki najprej zahvaljuje vsem, ki so tako ali drugače prispevali k uspelemu praznovanju. Prireditvi, ki je bila 10. maja v Gorici, je tudi posvečena barvna priloga z obilnim fotografskim materialom. Sicer pa tudi ta revija odhaja na zaslužene počitnice, saj se je za del »šolske populacije« pouk že končal. O Pastirčkovi 50 let dolgi poti pa bodo spregovorili tudi na letošnjem tržaškem knjižnem sejmu, srečanje se uredniki revije bo v soboto popoldne. Bertold Brecht Abend: Gisela May v KD Ob podelitvi nagrade Trieste Con-temporanea Giseli May, ki bo potekala jutri ob 11.30 na sedežu tržaške trgovinske zbornice na Borznem trgu, pripravlja združenje Sodobni Trst v soboto, 15. junija pravcato poslastico. S songi VVeilla, Dessaua in Eislerja, glasbenikov, ki so tesno sodelovali z Brechtom, bo v tržaškem Kulturnem domu nastopila z recitalom velika gledališka umetnica, tista Gisela May, ki je ena od živečih prič zavesti nemškega velikana in umetnica, ki je ponesla Brecht-VVeillovo poslanico po vsem svetu. Svet kulture praznuje namreč letos Brechtovo leto in združenje Trieste Contemporanea - Sodobni Trst je bilo postavljeno pred dilemo, kako naj se oddolži s poklonom taki osebnosti kot je Bertold Brecht Nemški dramaturg, pesnik in gledališčnik predstavlja namreč eno od ključnih figur v literarnem in gledališkem obzorju prve polovice stoletja, a ne samo te. Njegovo gledališče je globoko vplivalo na sodobne filmske in gledališke režiserje - tu so Godard, Stramb, Kluge, Fassbinder in še Streh-ler, Zadek, Mtiler, Freyer - Brechtovi kodeksi “razbitja" scenske iluzije pa so se globoko zarezali v zavest filmsko-gledališkega “normalnega" univerzu-ma. Organizatorji velikega tržaškega festivala so se usmerili na sodelovanje med dramaturgom Brechtom in glasbenikom VVeillom, da bi tako ponudili prerez liričnega ustvarjanja - pesmi in songov - tega nemškega velikana. Poglejmo, kako piše Franco Fortini v uvodu italijanski izdaji »Pesmi in songov«: ... Splošna napaka v branju Brechtovih striktno didaskaličnih, polemičnih ali političnih verzov je ta, da pozabljamo aplicirati efekt “odtujitve" tudi na liriko - to je tista dvojna igra, brez katere ni ne umetnosti in ne poezije... Zgleda, da sam Brecht potrjuje to tezo v svojem Delovnem dnevniku: »... Lirika ni nikoli zgolj suha ekspresija. Dojeti liriko predstavlja nič večjo ali manjšo operacijo od gledanja ali poslušanja; še več, to je operacija, ki od človeka zahteva večjo aktivnost in angažiranost. Pesnikovanje moramo imeti za človekovo dejavnost, družbeno prakso, ki je protislovna in v stalni menjavi, kot aktivnost, ki je pogojena od zgodovine in M sama ustvarja zgodovino...«. Recital Gisele May, ob klavirski spremljavi Adama Benzvvija, obsega širok izbor songov VVeilla, Dessaua in Eislerja, glasbenikov, ki so bili tesno povezani z nemškim velikanom. Namerna izbira lokacije tega izrednega gledališko-glasbenega dogodka - slovenskega Kulturnega doma - pa hoče biti obenem predznak kategorične valence, ki jo združenje Trieste Contemporanea - Sodobni Trst ponuja tukajšnji družbenosti: razbitje prejudicialnega ideološkega naboja in prepozitiven pristop k skupni poti ob pragu novega tisočletja. AR. LJUDJE IN DOGODKI Četrtek, 13. junija 1996 RIM / PROCES PROTI KRVNIKU ARDEATINSKIM JAM ERICHU PRIEBKEJU Major Karl Hass: Streljal sem, sicer bi me postavili ob zid RIM - »Tudi sam sem se udeležil ustrelitve pri Ardeatinskih jamah, Kap-pler pa nas je na zasedanju z vsemi esesovski-mi poročniki obvestil, da bodo ustrelili vsakogar, ki bi ne ubogal ukazov.« S temi besedami se je včeraj v vojaški bolnišnici Celia zaCelo pričevanje majorja Karla Hassa na procesu proti Erichu Priebkeju. Hass je ležal na bolniški postelji, zavesa pa je televizijskim kameram preprečila, da bi lahko posnele njegovo pričevanje; odgovarjal je na vprašanja javnega tožilca Antonina Intelisa-na. Kappler, ki je bil prisoten na zasliševanju, je zelo pozorno sledil besedam bivšega esesovskega majorja. »Kappler je zbral vse esesovske poročnike -je nadaljeval bi^ši major Karl Hass- in nam rekel, da smo bili žal prav mi določeni za streljanje. Vsaki od poročnikov bi moral osebno ustreliti po' dve osebi, tudi zato, da bi dal vzgled našim podrejenim. Jaz, skupno s Kapplerjem, Priebkejem in Koblerjem, smo bili med prvimi, ki smo steeljali. Vsakdo je izstrelil samo en strel v osebo, ki je stala pred njim; pred Ardeatinskimi jamami sem bil vsega skupaj 15 minut. Ne spominjam se, kdo je vse organiziral, vem pa samo, da je sezname imel v rokah Priebke, ki je osebno in sprotoma nadzoroval osebe, ki so stopale s kamiona. Spomnim se tudi, da se je kdo od nas po streljanju opijanil; jaz pa sem se vrnil v moje urade na nemški ambasadi.« Glede na dejstvo, da je bilo ustreljenih pet oseb veC, je Hass povedal, da mu je sam Kappler nekaj dni pozneje zaupal, da je zagrešil veliko »neumnost«. »Ne mislim, je dodal Hass, da so se napake zavedli po ustrelitvi, ampak prej, v trenutku, ko so žrtve stopale s kamionov. Takrat pa so bile že priče in kot take tudi ustreljene.« Bivši esesov-ski major je tudi izjavil, da ni vedel, kaj se je dogajalo v uradih v Ul. Tasso; sam jih je le poredkoma obiskoval samo zato, ker je nemška ambasada imela urad za kulturo v isti palači. Delno zmedeno in protislovno pričevanje Karla Hassa se je nadaljevalo z vprašanji odvetnikov civilnih strank, ki so večk- rat skušali naCeti primer umora Bruna Buozzija in Priebkejeve odgovornosti pri tem, predsednik sodišča Custelli pa vprašanja ni dovolil in Hassa le vprašal, Ce je osebno videl, da bi Priebke zagrešil še druge zločine: odgovor je bil »ne«. Eden od odvetnikov ga je tudi vprašal, zakaj je skušal zbežati s hotela. »Takoj ko sem prispel v Rim, da bi pričal na procesu, je odgovoril Hass, me je stalno nadzorovalo veliko oseb, karabinjerjev in policajev; domneval sem, da gre za past in zato sem tudi zagrešil to veliko neumnost.« Mu je kdo grozil, morda organizacija Odessa? »Tukaj mi ta organizacija ni grozila, je odgovoril, v preteklosti pa mi je. Pred Časom so mi očitali, da se jaz kot svoboden človek sprehajam po Italiji, medtem ko so drugi kameradi v zaporu. Odessa, ki obstaja, pa ni pomagala Priebkeju in s to zadevo nima nobenega opravka«. Poleg tega je Hass preciziral, da bi Kappler po njegovem lahko zavrnil streljanje, vendar pa se je za to odločil, »da bi se lepo izkazal.« Posnetek s televizijskega ekrana o zasliševanju Karla Hassa v rimski vojaški bolnišnici (telefoto AP) V SAN PAOLU V BRAZILIJI / 47 MRTVIH IN 472 RANJENIH NOVICE Katastrofa v trgovinskem centru zaradi eksplozije plina SAN PAOLO (Brazilija) - 47 mrtvih in 472 ranjenih je še začasni obračun strahovite eksplozije, ki je povsem uničila trgovinski center v kraju Osasco, 20 kilometrov daleč od San Paola. Eksplozijo so po vsej verjetnosti povzročile plinske jeklenke, ki so bile shranjene v kletnih prostorih in so se iz neznanih razlogov vnele. Reševalci, ki so prišli na kraj nesreče z dokajšnjo zamudo zaradi kaotičnega prometa v tem predmestju San Paola, so ves dan kopali med ruševinami, izpod katerih so povlekli še marsikatero osebo živo. VeC kot 150 rešilnih voz je ves dan peljalo ranjence, od katerih so nekateri v smrtni nevarnosti, v razne okoliške bolnišnice. Preiskovalci pa medtem preučujejo, ali ni obsegu katastrofe botrovala tudi naglica, s katero je bil trgovski center pred dvema letoma zgrajen. Postavljen je bil namreč v pičlih dveh mesecih, kar predstavlja pravi rekord. Dejstvo pa je, da se je streha po eksploziji sesula na nižja nadstropja, Čeprav so bili nosilni stebri nepoškodovani. Na slikah (telefoto AP); pod naslovom ogromna luknja, ki je zazijala v fasadi trgovinskega centra, spodaj pomoč ranjencem. Na Kitajskem izvršili v nekaj dneh na desetine smrtnih obsodb PEKING - V okviru kampanje proti kriminalu je bilo na Kitajskem v zadnjih štirih dneh obsojenih na smrt in usmrčenih najmanj 48 oseb. Po Časopisnih vesteh so prejšnji teden usmrtili 14 oseb v Jinanu, drugih 26 pa v Yunanu. V Šanghaju so včeraj usmrtili dve osebi zaradi razpečevanja mamil, v Pekingu sta bili izvedeni dve smrtni obsodbi zaradi ropa, tri roparje pa so usmrtili v Changsaju in 7 v Hunanu. Skupno število izvršenih smrtnih obsodb ni znano, iz pomanjklivih podatkov pa bi se dalo sklepati, da jih je bilo od začetka aprila - ko je stekla kampanja proti kriminalu - do danes najmanj 300. Vse obsodbe so bile izvedene s strelom v glavo. Trčila vojaška helikopterja SYDNEY - Dva avstralska vojaška helikopterja sta včeraj trčila med poletom, pri Čemer je bilo 17 vojakov mrtvih, 28 pa ranjenih. Helikopterja vrste Black Hawk sta letela v višini koamj 50 metrov od tal v okviru vojaške protiteroristične vaje. Do nesreče je prišlo v kraju Tovmsville v Queenslandu. Eksplozivno pismo ranilo španskega sodnika MADRID - Neki španski sodnik je bil včeraj hudo ranjen, ko je v svojem uradu na madridskem sodišču odprl eksplozivno pismo. Jose Antonio Jime-nez Alfaro - tako je sodniku ime - je pismo našel med korespondenco na svoji pisalni mizi. 19 mrtvih pod ruševinami ISLAMABAD - Najmanj 19 oseb je umrlo v Hyde-rabadu, v južnem Pakistanu, pod ruševinami starega poslopja. Vzroki usada niso znani, vse kaže pa, da je zob Časa poškodoval nosilne strukture stavbe. Reševalci še vedno kopljejo med ruševinami v iskanju drugih žrtev in morebitnih preživelih. V Severni Koreji našli grobišča iz bronaste dobe PYONGYANG - V mestu Hoeiyong v Severno Koreji so arheologi izkopali skupino grobišč, ki izhajajo iz bronaste dobe. Ob grobovih, ki imajo obliko čolna, so našli tudi številne dobro ohranjene okraske iz Človeške kosti, kar bi utegnilo pomagati pri ugotavljanju antropoloških značilnosti takratnih prbivalcev tega področja. RUSIJA / EKSPLOZIJA V PODZEMNI ŽELEZNICI PRESTOLNICE Teroristi ustrahujejo moskovske volilce Odgovornosti za bombni napad ni prevzel še nihče MOSKVA (Reuter, M.S.) - Ruski predsednik Boris Jelcin je včeraj obsodil torkov teroristični napad v moskovski podzemni železnici, ki je zahteval štiri smrtne žrtve, 16 ljudi pa je bilo ranjenih. »To divje, barbarsko dejanje na predvečer vohtev ima jasen namen destabilizirati razmere v prestolnici in ustvariti ozračje negotovosti in strahu v Rusiji,« je Jelcin sporočU prebivalcem Moskve. »Izbrali smo svobodo in človeško dostojanstvo, vendar še vedno obstajajo številni nasprotniki te izbire,« je Jelcin zaklical na zborovanju na Rdečem trgu. »Tisti, ki so nas želeli prestrašiti z eksplozijo na metroju ... tisti podleži, ki želijo preprečiti volitve so pripravljeni iti tako daleč. Domovina jim tega ne bo odpustila. Nobene prihodnosti nimajo,« je še dodal. Ruski minister za notranje zadeve, vodja Zvezne varnostne službe in glavni državni tožilec so izdali skupno izjavo, v kateri zagotavljajo, da bodo zagotovili varno izvedbo volitev. »Vse napade na državo in javno varnost bomo preprečili. Onemogočili bomo vse poskuse motenja dela volilnih komisij ter pritiske na člane komisij in volilce,« so zapisali v skupni izjavi. Doslej odgovornosti za napad v metroju ni prevzel še nihče, čeprav moskovski župan, Jelcinov zaveznik Jurij Lužkov ne izključuje možnosti, do so bombo nastavili čečenski separatisti. Lužkov je še izrazil mnenje, da je bil napad usmerjen predvsem proti njegovi vnovični izvolitvi. Včeraj je Rusija praznovala dan neodvisnosti, ki so ga privrženci Jelcinovih rivalov izkoristili za množična zborovanja v Moskvi. Približno dva tisoč komunistov je s sovjetsko zastavo zakorakalo proti nekdanjemu poveljstvu KGB, pohod svojih privržencev pa si je omislil tudi nacionalist Vladimir Žirinovski. Oba zborovanja sta minila brez incidentov. Vodja komunistov Gena-dij Zjuganov, ki se bo najverjetneje uvrstil v drugi krog predsedniških volitev, je vnovič napadel Jelcinove reforme. »Danes je jasno, da niso reformatorji, temveč morilci svoje domovine,« je sporočil svojim privržencem. Žirinovski pa se je tokrat oklical za predsedniškega kandidata kompromisa, ki ponuja politično stabilnost. »Le mi smo sposobni preprečiti nadaljnje poslabašanje razmer v državi,« se je pohvalil in požel bučen aplavz. ________________V OSPREDJU____________________ Bombe na podzemnih železnicah Čeprav sejejo grozo, niso ravno učinkovito teroristično orožje LONDON (Reuter, L.S.) - Povprečen miroljuben meščan si težko predstavlja kaj bolj grozljivega: oglušujoča eksplozija strese zemljo; desetine, morda celo stotine prestrašenih, ranjenih ljudi je ujetih v past globoko pod mestnimi ulicami; v temi, odrezani od sveta čakajo, da se bodo do njih prebili reševalci. Mora lahko traja ure in ure. Napadi na podzemnih železnicah so eno od najbolj strah zbujajočih orožij sodobnih teroristov. Ne izbirajo žrtev, poleg tega pa onemogočijo javni promet in tako poškodujejo živčni sistem velemesta, kar lahko korenito spremeni vsakodnevni ritem življenja milijonov ljudi. V zadnjem takem napadu, do katerega je prišlo v torek v ruski prestolnici, so umrli štrije nedolžni Moskovčani, dvanajst pa je bilo ranjenih. Lani je bomba, podstavljena v pariškem metroju, zahtevala osem življenj. Krivcev - bržkone alžirskih skrajnežev -niso nikoli odkrili. Kmalu zatem je pojem »podzemna teroristična akcija« dobil novo razsežnost, ko je fanatična ja- ponska verska sekta s smrtonosnim plinom sarinom umorila enajst potnikov tokijskega metroja, kar štiri tisoč pa jih je poškodovala. Oktobra istega leta je prišlo v Bakuju, glavnem mestu Azerbajdžana, do največje tragedije v zgodovini eksplozij v podzemnih železnicah. Peklenski stroj je ubil več kot tristo ljudi. Toda ne glede na to, kako »priljubljeni« se zdijo tovrstni napadi, izvedenci za boj proti terorizmu trdijo, da število takih akcij v svetu ne narašča. Menda se morebitni storilci dobro zavedajo, da ne gre ravno za učinkovito teroristično orožje, saj ponavadi smrtnih žrtev še zdaleč ni tako mnogo, kot pri napadih na prostem, denimo pri, eksplozijah avtomobilov-bomb. Razumljivo, saj je podzemna eksplozija intenzivna in prostorsko omejena. Zaradi istega razloga je tudi materialna škoda dokaj majhna, servisnim službam pa pogosto uspe za silo usposobiti železniško omrežje še isti dan. Tudi v Moskvi je bilo tako, saj so postajo Tulskaja že včeraj zjutraj znova vključili v redni promet. EKSPLOZIJA V MOSKOVSKEM METROJU Moskovski župan Jurij Lužkov trdi, da je eksplozija v podemni železnici del kampanje za preprečitev predsedniških in mestnih volitev, ki bi jih morali izvesti v nedeljo. MOSKOVSKI METRO Lubjanka (nekdanje poveljstvo KGi^P 7. junij Daljinsko vodena bomba je ranila Valerija Sanceva, kandidata za namestnika moskovskega župana 11. junij Štirje ljudje so izgubili življenje, 12 pa jih je bilo ranjenih v eksploziji bombe na postaji Tulskaja legenda:tAL postaja podzemne železnice REUTERS NOVICE INDIJSKI PARLAMENT IZGLASOVAL ZAUPNICO NOVI VLADI NEVARNO IZRAELSKO ODLAŠANJE Pogajanja v Oslu uradno prekinjena OSLO (STA) - Sarajevska vlada je dokončno odklonila podpis sporazuma o nadzoru oborožitve na območju nekdanje Jugoslavije, ker ne pristaja na to, da bi bila Republika Srbska v sporazumu obravnavana kot država, je včeraj v Oslu sporočil vodja pogajanj, general Vigleik Bide. Povedal je, da se sodelujoče strani iz BiH kljub vsemu strinjajo, da bodo »ustavile uro«, da bi našle rešitev za omenjeno politično oviro, ocenil pa je, da bi bilo treba sporazum skleniti do 20. junija. Delegacije BiH, Hrvaške, ZRJ, Republike Srbske in Federacije BiH bodo s pogajanji nadaljevale na različnih ravneh, tudi ob robu mednarodne konference v Firencah. Nemški obrambni minister Volker Rtihe pa je sporočil, da bodo vojaki mednarodnih sil Iforja v Bosni ostali do januarja prihodnjega leta, zlasti zaradi tehničnih razlogov. VVilliam Perry o mirovnih silah vMakedoniji in BiH SKOPJE (STA) - Ameriški obrambni sekretar VVilliam Perry je včeraj prišel v Skopje na enodnevni obisk, namenjen razvoju vojaškega sodelovanja med državama. Perry se je sestal z makedonskim predsednikom Kirom Gligorovim in obrambnim ministrom Blagojem Handžiskim, pogovarjali pa so se o prihodnosti mirovnih sil Unpredep v Makedoniji, ki štejejo 1.100 vojakov, od tega polovico ameriških. Ameriški obrambni sekretar je med drugim povedal tudi to, da bi Nato lahko oblikoval posebne sile, ki bi leta 1997 skrbele, da vojna na Balkanu ne bi znova izbruhnila. V tem primeru bi v njih morale sodelovati tudi ZDA. Govda je ustoličen NEW DELHI (Reuter, B.Ž.) - Indijski parlament je včeraj po dvanajsturni razpravi izglasoval zaupnico vladi premiera Deva Govde. Nekdanji premier Narasimha Rao pa se medtem sooča z vse resnejšimi obtožbami o vpletenosti v podkupovalne afere, zaradi česar dobiva vse več pozivov, naj odstopi z mesta predsednika Kongresne stranke. Levosredinska Združena fronta premiera Deva Govde ima v 545 članskem parlamentu 190 sedežev, podporo pa mu je obljubila tudi Kongresna stranka, ki ima 140 sedežev. Govda je, preden je dobil zaupnico, dejal, da se zaveda, da morda ni najbolj primeren za mesto indijskega premiera, toda mnogi njegovi privrženci kljub temu trdijo, da se je z njim pojavil pravi človek v pravem trenutku. Novi premier se namreč od svojih predhodnikov zelo razlikuje in tako odraža spreminjajočo se podobo indijske politike, v kateri dobivajo vse večjo moč regionalne sile in predstavniki nižjih kast. Govda izvira iz južnega, pretežno kmetijskega dela Indije. V New Delhiju nikoli ni imel vidnejšega položaja, poleg tega pa zelo slabo govori Hindi, M je prevladujoči jezik severne Indije. »Govda je zelo reprezentativen produkt nekdaj marginaiizi-ranega dela Indije, ki sedaj predstavlja večino,« meni Ašis Mandi iz Centra za preučevanje razvijajočih se družb. Novi premier, ki ima samega sebe za poljedelca, je član socialistične stranke Džanata Dal. Kljub temu pa ni sovražnik industrije in denarja. »Njegovo srce bije za podeželsko revščino, vendar to ne pomeni, da sovraži bogate,« je dejal eden od njegovih sodelavcev. Prva naloga, s katero se bo morala spopasti nova indijska vlada, bo oblikovanje proračuna za finančno leto 1996/97, ki se je začelo 1. aprila. Govda bo moral uskladiti interese svoje koalicije, ki jo sestavljajo tako zagovorniki svobodne trgovine kot komunisti. Vlada namerava novi proračun predstaviti v drugi polovici julija, medtem pa si bo prizadevala za začasno podaljšanje obstoječega proračuna, ki naj bi veljal do septembra ali oktobra in tako omogočil normalno delovanje nove vlade. Govda se bo moral zelo kmalu spopasti še z eno težavo. Pojasniti bo namreč moral vpletenost nekdanjega premiera Narasimha Raa v podkupovalne afere -predvsem v škandal z ume- tnimi gnojih. Govda je obljubil, da bo izsledke raziskave o aferi z umetnimi gnojili predstavil v parlamentu. Prav tako pa je policija sporočila, da je odkrila nove dokaze, da je Rao neki regionalni stranki plačal določeno vsoto denarja, ta pa ga je v zameno podprla ob parlamentarnem glasovanju o zaupnici. Omenjene izsledke je pograbila opozicijska stranka Baratija džanata in nanje v dvodnevni razpravi o zaupnici novi vladi nenehno opozarjala, s čimer je hotela novega premiera spraviti v zadrego. Toda Govda je ob tem ostal miren in dejal, da ga doslej še nihče iz Kongresne stranke ni prosil, naj škandal potisne v ozadje. Obtožbe proti Rau pa so sprožile zaskrbljenost tudi v sami Kongresni stranki, kjer so Raa začeli pozivati, naj odstopi. O tem vprašanju naj bi voditelji Kongresne stranke razpravljali danes. Analitiki menijo, da bo Rao kljub vsemu ostal predsednik Kongresne stranke, ker nima primernega naslednika. Ge pa bo prisiljen odstopiti, se bo s tem okrepila manjšinska vlada, saj je mnogo članov Kongresne stranke izrazilo željo, da bi se pridružili levosredinski koaliciji. Minil je še en rok za delni umik z Zahodnega brega HEBRON (Reuter, B.Ž.) -Izrael je zamudil Se en rok za delni umik z Zahodnega brega. Zupan Hebrona je dejal, da lahko palestinski obub vsak čas preraste v nasilje. »Zaradi nenehnega odlašanja umika izraelskih sil iz Hebrona sem zelo razočaran. Peres je to storil dvakrat, sedaj pa njegovo prakso nadaljuje tudi novi premier Benjamin Netanja-hu,« je dejal župan Hebrona Mustafa NatSe. Nekdanji kabinet Simona Peresa je Palestincem obljubil, da se bodo izraelski vojaki iz Hebrona umaknili do 12. junija. Toda prejšnji teden je Peres odločitev o umiku prepustil svojemu nasledniku. Netanjahu, ki nasprotuje menjavi 'zemlja za mir’, pa je dejal, da se bo o vprašanju Hebrona pogovarjal šele potem, ko bo sestavil novo vlado, kar naj bi se zgodilo že do 17. junija. Natše meni, da bo nadaljnje zavlačevanje umika izraelskih enot iz zadnjega mesta na Zahodnem bregu privedlo do prave katastrofe. »Netanjahu bo izgubil podporo mednarodne skupnosti... Prav tako ne bo več nobenih odnosov med arabskimi državami in Izraelom,« je napovedal župan Hebrona. Medtem pa se je novi izraelski premier Netanjahu kon- čno le sprijaznil z usodo, da se bo moral pogajati s Palestinsko osvobodilno organizacijo. Zupan Tel Aviva Roni Milo, ki je član Likuda, je na srečanju z enim od voditeljem PLO dejal, da bo Netanjahu prenehal nasprotovati pogovorom z Jaserjem Arafatom, ki je z laburistično vlado podpisal tri sporazume. »Mirovni proces pomeni pogovarjati se s Palestinci,« je dejal Milo in dodal, da se bo Netanjahu z Arafatom sešel po sestavi vlade. Politični analitiki menijo, da bo Netanjahu mesto zunanjega ministra ponudil Davidu Leviju, ki je to delo opravljal že v Li-kudovi vladi, ki jo je vodil Ji-cak Samir. Član Samirjeve vlade je bil tudi upokojeni general Jicak Mordehai, ki naj bi zasedel mesto obrambnega ministra. Poleg tega pa analitiki menijo, da bo Netanjahu zase obdržal precej več pristojnosti, kot njegovi predhodniki. To je predvsem posledica dejstva, da je prvi neposredno izvoljeni izraelski premier. Simon Šifer, dopisnik največjega izraelskega časopisa Jediot Ahronot, je zapisal, da se Netanjahu sicer zaveda, da mora nadaljevati mirovni proces, vendar pa je položaj kljub temu zapleten, ker je nova koalicija do mirovnega procesa zelo sumnjičava. DELEGACIJA PARLAMENTARNE SKUPŠČINE SVETA EVROPE V SLOVENIJI Slovenski mediji še niso povsem po okusu politikov Poziv k ustanovitvi posebnega parlamentarnega kanala LJUBLJANA (STA) - Odbor Parlamentarne skupščine Sveta Evrope za parlamentarne odnose in odnose z javnostjo je včeraj v Ljubljani začel svoje večdnevno zasedanje. Člani odbora SE, ki se v Sloveniji mudijo na povabilo državnega zbora, so se dopoldne sestali s predsednikom parlamenta Jožefom Školčem, predstavniki parlamentarnih političnih strank in državnim sekretarjem v ministrstvu za zunanje zadeve Petrom Vencljem. Predsednik DZ je predstavnikom SE predstavil bistvene podatke o političnem življenju Slovenije. Sogovornikom je predstavil strukturo parlamenta in poudaril, da sta dve mesti v slovenskem parlamentu z ustavo posebej namenjenim predstavnikoma narodnih manjšin, ki živita v Sloveniji. Pri tem je omenil projekt privatizacije, sprememb družbenih podsistemov, šolstva in zakonodaje na področju šolstva. Slovenija po besedah predsednika DZ od SE predvsem pri- čakuje, da se bo znotraj SE uspostavil prostor za razumevanje razlik. Predsednica odbora Parlamentarne skupščine Sveta Evrope za parlamentarne odnose in odnose z javnostjo Lara Margret Ragnarsd‘ottir je uvodoma v pogovoru s predsednikom DZ poudarila, da SE pozorno spremlja dogajanja v Sloveniji in izrazila upanje, da bo tokratni obisk sluzil utrditvi odnosov. Pozitivno je ocenila podpis sporazuma o pridruženem članstvu Slovenije v EU. Odnos med pozicijo in opozicijo v DZ in možnosti dostopa političnih strank do medijev sta bila osrednji temi pogovorov s predstavniki parlamentarnih shank, ki so se ga udeležili Marjan Šetinc (LDS) in Miroslav Geržina (SKD) kot predstavnika vladne koalicije ter Borut Pahor (ZLSD) in Tone Peršak (DS) kot predstavnika opozicije. NajveC pozornosti so v tokratnem delu pogovora namenili prav odnosu med mediji in politiko. Predstavnike SE je zanimala predvsem struktura medijev v Sloveniji, podpora države različnim medijem ter odnosi med mediji in politiki. Peršak je predstavnikom SE predstavil položaj in število medijev v preteklosti in sedanjosti ter poudaril, da je bila slovenska država ob zače- tku svojega nastanka zainteresirana za pluralizacijo medijev. Pahor, ki je sicer tudi vodja slovenske delegacije v Parlamentarni sku-SCini SE, je poudaril, da je večinsko mnenje v Sloveniji, da obstaja svoboda javne besede in tako tudi neodvisnost medijev. Miroslav Geržina pa je na raCun medijev izrekel nekaj kritik in menil, da ti s svojimi upravičenimi in neupravičenimi kritikami v javnosti ustvarjajo negativen odnos do parlamenta. Peršak je ob tem opozoril, da v slovenskih medijih manjka predvsem »Cista informacija«. Šetinc se je zavzel za ustanovitev parlamentarnega kanala, saj je po njegovem mnenju tudi nacionalni medij nagnjen k populizmu. Pahor je kot enega izmed ra- Voditeljica delegacije SE Ragnarsdottirjeva se nadeja plodnejšega sodelovanja s Slovenijo (Foto: B.P.) zlogov za takšno stanje navedel dejstvo, da javnost zaradi zgodovinskih izkušenj - ko politika 50 let ni bila jarma zadeva -ni takoj razumela, da je parlament tudi prizorišče razhajanj, prerekanj, polemik, obstrukcij in proceduralnih zavlačevanj. Menil pa je, da je politična kultura v Sloveniji na visoki ravni, saj obstaja dovolj strpnosti za poslušanje drugačnih mnenj. Marjan Šetinc, ki je ori- sal splošne razmere v slovenskem političnem življenju, je menil, da se opozicija in pozicija v Sloveniji oblikujeta tudi »projektno«. V pogovoru z državnim sekretarjem Petrom Vencljem je predstavnike SE zanimal predvsem sedanji položaj in prihodnost Slovenije v odnosu do EU in njena vloga v SE. Vencelj je poudaril, da so procesi združevanja v Evropi odvisni od pravilnih odgovorov na vpraša- nja sobivanja pestre množice narodov, ki živi v Evropi. Popoldan se je odbor parlamentarne skupščine SE sreCal s predstavniki medijev, ki so goste iz Sveta Evrope »seznanili z razmeroma zadovoljivim položajem medijev v Sloveniji«. Med obiskom v slovenskem glavnem mestu bosta predstavnike SE sprejela tudi slovenski predsednik Milan KuCan ter ljubljanski župan Dimitrij Rupel. SLOVENIJA JE PRVIČ URADNO SODELOVALA V STRUKTURNEM DIALOGU EVROPSKE UNIJE NOVICE Seznanjanje z delom medvladne konference BRUSELJ (STA) - Italijansko predsedstvo Evropske unije in pridružene Članice unije so v Luxembourgu pozdravili udeležbo Slovenije v strukturnem dialogu, Id so se ga naši predstavniki prvič uradno udeležili, potem ko jim je to omogočil ponedeljkov podpis pridružitvenega sporazuma. Italijanski državni sekretar Pierro Fassino je v imenu Italije kot predsedujoče petnajsterici diplomate iz desetih pridruženih Članic (Slovenije, Češke, Madžarske, Poljske, Slovaške, Bolgarije, Romunije, Estonije, Latvije in Litve) ter z Malte in Cipra seznanil s potekom medvladne konference o institucionalni reformi EU. Med dru- gim je napovedal, da je italijansko predsedstvo EU za vrhunsko srečanje petnajsterice, ki bo 21. in 22. junija v Firencah, pripravilo posebno poročilo o poteku medvladne konference, s katerim se bodo lahko seznanile tudi pridružene države, ki bodo povabljene na vrh. Slovenijo sta v torek zvečer na prvem sestanku v okviru strukturnega dialoga zastopala direktor urada za evropske zadeve v zunanjem ministrstvu Benjamin Lukman in vodja misije Republike Slovenije pri EU v Bruslju Boris Cizelj. Pridružene države so na tem sestanku izrazile zadovoljstvo z delom italijanskega predsedstva, ki je na področju informiranja pridruženih članic o poteku medvladne konference storilo celo več, kot so te pričakovale. V razpravi se je izkazal interes pridruženih člaic, da bi bila Evropska unija cim bolj učinkovita, da bi prevze- la tudi odgovornosti na področju notranje in pravosodne politike (t.i. tretji steber EU) ter veC odgovomesti na področju zunanje in varnostne politike. Slovenski diplomatski viri so ocenili, da imajo pridružene države skozi strukturni dialog dober vpogled v dogajanje v uniji in priložnost, da izražajo svoja stahšCa, kar tudi posredno vpliva na potek medvladne konference, saj predsedstvo unije vodi evidenco o njihovih predlogih in ocene le-teh, nato pa jih prenaša v razpravo petnajste- rice v okviru medvladne konference. Slovenija je že prejela novo vabilo na sestanek v okvim strukturnega dialoga, ki bo potekal 25. junija v okviru dvodnevnega sestanka kmetijskih ministrov EU. Italijanski zunanji minister Lamberto Dini pa je v ponedeljek v Lmtembourgu predsednika slovenske vlade ustno povabil na vrhunsko srečanje v Firencah, kjer se bodo 22. junija sestali predsedniki držav ali vlad in zunanji ministri petnajstih Članic EU in dvanajstih kandidatk za Članstvo v uniji. OKROGLA MIZA SLOVENSKEGA SVETA EVROPSKEGA GIBANJA John Major pisal Drnovšku LJUBLJANA - Predsednik vlade Janez Drnovšek je prejel pismo britanskega kolega Johna Majorja, v katerem le-ta izraza zadovoljstvo, da je konCno prišlo do podpisa sporazuma o pridruženem članstvu Slovenije v EU. Major je zapisal, da je bila Velika Britanija ves Cas ena najbolj odločnih zagovornic širjenja EU in je naredila izjemo v svoji politiki, da bi lahko prišlo do podpisa sporazuma s Slovenijo. Ta odločitev je bila za London zelo pomembna, je zapisal britanski premier in dodal, da je širjenje unije ključno za mir in blagostanje v Evropi. Ignac Golob s švicarskim državnim sekretarjem LJUBLJANA - Državni sekretar v zunanjem ministrstvu Ignac Golob se je vCeraj sešel s švicarskim kolegom Jakobom Kellenbergerjem. Govorila sta o dvostranskih odnosih in jih ocenila kot zelo dobre. Golob je izpostavil vprašanje delovnih dovoljenj za slovenske državljane v Švici in pojasnil, da Ljubljana pričakuje, da bo Bem te slovenske državljane ustrezno obravnaval. Švica ta Cas predseduje Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, zato so gosta zlasti zanimali slovenski pogledi na varnostni položaj na Balkanu. Slovenija se mora prebiti v ospredje »pridružene Evrope« Petnajsterica nima čarobne palice s pomočjo katere bodo izginile vse naše dosedanje težave LJUBLJANA - Slovensko evropsko gibanje je vCeraj v luCi nedavnega podpisa pridružitvenega sporazuma Slovenije z Evropsko unijo pripravilo zanimiv pogovor o povezovanju nase države s petnajsterico. V pogovoru so sodelovali nekateri elani omenjenega gibanja, med njimi tudi njegov predsednik in državni sekretar v ministrstvu za zunanje zadeve Ignac Golob, nekdanji zunanji minster Dimitrij Rupel in vršilec dolžnosti zunanjega ministra Zoran Thaler ter nekateri poslanci državnega zbora in ugledni predstavniki strokovne javnosti. Tema plodnega razgovora je bila usmerjena na razmišljanja o tem, kaj naj Slovenja pričakuje od (pridruženega) članstva in kako naj v prihodnje okrepi svoja prizadevanja za to, da se bo uvrstila v prvo skupino držav, ki bodo v začetku prihodnjega stoletja zapečatile članstvo v EU. Dejstvo, da polnopravnega članstva ne more pričakovati vseh 12 pridruženih Članic EU - v Bruslju se govori o sprejetju najmanj 2 in najveC 4 držav - je po mnenju sodelujočih tehten razlog, da Slovenija na vseh področjih izpostavi svoje prednosti pred ostalimi »tekmicami«, pri Čemer pa država po mnenju prof.dr. Bojka BuCarja, ne sme pozabiti na spodbujanje proevropske zavesti v domovini. Po njegovem mnenju v Sloveniji namreč ni malo ljudi, ki niso naklonjeni evropski integraciji, zaradi Cesar naj se država zgleduje po mnogih Članicah EU, ki integracje v petnajsterico niso prepustile naključju, promocijsko kampanjo evropskega združevanja pa so v mnogih primerih »prevzela« gibanja, podobna temu, ki je vCeraj pripravilo omenjeni razgovor. Večina sodelujočih je -nekateri bolj drugi manj vzhičeno - podpis pridruzi-tvenega sporazuma označila kot pozitivni korak Slovenije, pri Čemer si sodelujoči niso zatiskali oci, Ceš da ima EU čarobno palico, s pomočjo katere bodo izginile vse težave, temveč so poudarili, da našo državo čaka še veli- ko dela za udejanjenje svoje »evropskosti«, pri Čemer niso spregledali niti dejstva, da EU sicer ni integracijska institucija brez težav, a tudi kot taka Sloveniji nudi priložnost, da uresniči svoje interese v evropskem prosto- ru. V tem duhu bi bilo po mnenju komentatorke Dela Mojce DrCar-Murko izjemno koristno, Ce bi Slovenci zaceli razmišljati o tem, kaj lahko naredijo, da bi bila njihova država bolj prepoznavna, po Cem se razlikuje od svojih (pridružitvenih) tekmic in predvsem, v Cem jih prekaša. Konkurenca po njenem mnenju ni tako huda, kot si mislimo, Čeprav ima veCina omenjenih držav veC ozemlja, kot Slovenija Barbara Surk Evropsko-ameriški vrh v Washingtonu VVASHINGTON (STA) - Italijanski premier Romano Prodi kot predsedujoči evropskemu Ministrskemu svetu, predsednik Evropske komisije Jacques Santer in evropski komisar Leon Brittan, zadolžen za odnose s Severno Ameriko, so vCeraj prispeli v VVashing-ton na vrhunsko srečanje Evropske unije in Združenih držav, ki ga priredijo vsaki dve leti. Najvišji predstavniki EU naj bi se v Beli hiši srečali z ameriškim predsednikom Billom Clintonom, prvič po začetku novega obdobja v evropsko-ameriških odnosih, ki ga je obeležil podpis novega transatlantskega sporazuma decembra lani. Pregledali naj bi napredek, ki sta ga Bruselj in Washington dosegla pri uresničevanju sporazuma ter sprejeli smernice za delo v drugi polovici leta. Namen transatlantskega sporazuma je razviti tesnejše vezi na štirih MjuCnih področjih: pri spodbujanju miru, stabilnosti in svetovnega razvoja; v boju proti zločinu, mamilom, onesnaževanju in drugim globalnim izzivom; pri znanstvenem napredku, izobraževanju, kulturi in gospodarstvu; pri ustvarjanju novega transatlantskega trga, na katerem želijo odstraniti ovire za medsebojno poslovanje. EU je naj-večji trgovinski partner ZDA in obratno: trgovina med njima je leta 1994 znašala 361 milijard dolarjev. Trent Lott novi vodja senatne večine WASHINGTON (STA) - Potem ko se je republikanski senator in predsedniški kandidat Bob Dole v torek umaknil iz senata, da bi se posvetil volilni kampanji, so republikanci vCeraj za novega vodjo svoje senatne večine imenovali 54-letnega Trenta Lotta iz Mississippija. Opazovalci ugotavljajo, da so se v predvolilnem času republikanci odločili za še bolj agresivnega in konservativnega politika. Lott je sicer tesen zaveznik predsednika predstavniškega doma, republikanca iz Georgije Newta Gingricha. Užitek odžejanja LJUBLJANA - Podjetje Kolinska - Rogaški vrelci je včeraj predstavilo novo naravno mineralno vodo na domačem tržišču, ki so jo poimenovali Edina. Voda, ki jo črpajo iz Marijinega vrelca pod Bočem, je izredno čista, saj jo črpajo iz globine 600 metrov. Analize strokovnjakov v Rogaških vrelcih dokazujejo, da je voda s svojo čistostjo in harmoničnim okusom odlična tako za samostojno pitje kot za mešanje z drugimi alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami. Vodo polnijo v različne velikosti steklenic in plastenk, s tem, da je negazirana Edina na voljo samo v slednjih. (KaN, foto: Barbara Reya) Socialna demokracija in gospodarski liberalizem LJUBLJANA - Svet Združene liste je včeraj zvečer pripravil v Cankarjevem domu javni forum z naslovom Socialna demokracija in gospodarski liberalizem. Ob udeležbi eminentnih poznavalcev našega gospodarskega sistema, med katerimi so bili dr. Maks Tajnikar, dr. Janez Malačič, dr. Andrej Kumar, dr. Ivo Lavrač, dr. Bogomir Kovač, je razpravo usmerjal dr. Rado Bohinc, ki je pobudnik gibanja za socialdemokracijo Slovenije. (M. P., foto: Boban Plavevski) „„„„„ „ . . _______________________________________________________________ MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR / INŠPEKTORAT ZA OKOLJE MESTNA ORGANIZACIJA ZLSD Pesti jih pomankanje kadrov No inšpektoratu noj bi imeli tudi zelo slabe pogoje za delo - O projektu Nadzorniki LJUBLJANA (STA) - Z združitvijo pristojnosti urbanistične, večjega dela gradbene, stanovanjske inšpekcije in inšpekcije za okolje se je obseg dela Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, ki deluje od 1. januarja 1995, bistveno povečal, medtem ko je kadrovski potencial ostal nespremenjen, je na včerajšnji novinarski konferenci, kjer so med drugim predstavili organizacijske in kadrovske novosti ter pristojnosti inšpektorata, povedal glavni republiški inšpektor Vekoslav Rajh. Trenutno ima inšpektorat 68 urbanističnih in gradbenih inšpektorjev, 24 inšpektorjev za okolje in prostor in le 3 inšpektorje za stanovanjsko področje. Glede na število občin v Sloveniji tako vsak urbanistični ali gradbeni inšpektor pokriva 2 občini, okoljski inšpektor 6 občin, stanovanjski pa 49 občin. Kot je poudaril glavni republiški inšpektor Rajh, delo inšpektorjev dodatno otežujejo slabi pogoji za delo, saj inšpektorjem primanjkuje službenih vozil, računalnikov in mobilnih telefonov. Poleg tega pa je inšpekcija za okolje in prostor pogosto dežurni krivec za zadeve, katerih vzroki se skrivajo drugje, in- ZZP o podpisu sporazuma z EU LJUBLJANA- Zveza za Primorsko (ZZP) ob podpisu pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo (EU) potrjuje izhodišče dobrega sosedstva, medsebojnega spoštovanja, enakopravnosti in največjega možnega sodelovanja. Slovenija pa v EU ne sme vstopati »po milosti« nikogar, niti kot posledica zakulisnih dogovarjanj. Mnenje slovenskih državljanov je potrebno preveriti na referendumu, menijo v ZZP. V EU obstajajo Sloveniji sovražne sile, ki se ne bodo zaustavile v prizadevanjih, da bi dokazovale svojo nadvlado, večvrednost in zgodovinske pravice do naše zemlje. Takšnim silnicam podlegajo tudi vlade določenih držav članic EU, nadaljuje ZZP in poudarja, da bi se morala tega zavedati tudi parlament in vlada. (N. R.) špekcija pa je pač zadnji člen v verigi dejavnosti različnih subjektov, je dejal Rajh, ko je govoril o težavah, s katerimi se srečuje inšpektorat. Na novinarski konferenci so še poudarili, da je ocenjevanje uspešnosti dela odvisno od meril: v inšpektoratu so glede na število inšpektorjev in opremo zadovoljni z opravljenim delom, medtem ko javnost rezultate vrednoti dokaj negativno. Iz statistike je razvidno, da vsak inšpe- ktor letno opravi 220 večjih zadev, med katere sodijo tehnični pregledi, izvršbe, preverjanje zadev v zemljiški knjigi in drugo, kar je tudi po mednarodnih merilih zelo veliko. Inšpektorat pesti pomanjkanje kadrov, saj so z uredbo letos prepovedali nova zaposlovanja v državni upravi. V zvezi s tem so omenili projekt Nadzorniki. V okviru javnih del so zaposlili 38 brezposelnih srednješolcev, ki na terenu opravljajo nadzomiška dela na novogradnjah, kar prispeva k hibej-šemu odkrivanju nedovoljenih posegov. Inšpektorat je lani razpisal 2748 izvršb, opravil pa 336. V prvih petih letošnjih mesecih je opravil 60 izvršb, njihovo izpolnjevanje je oviralo predvsem slabo vreme, dogaja pa se tudi, da lastniki sami opravijo izvršbo, jo legalizirajo ali pa zaprosijo za njeno odložitev, so še povedali na novinarski konferenci. Javnost je na njihov račun izrekla že marsikateri očitek (Foto: Barbara Reya) Svojih ne damo, tujih nočemo LJUBLJANA - V uvodnih besedah včerajšnje novinarske konference je dr. Lev Kreft (predsednik MO ZL Ljubljana) sporočil, da je bilo v podporo razpisu referenduma, na katerem bi zavrnili vsako možnost prestavljanja in rušenja spomenikov v Ljubljani, zbranih zadostno število podpisov za državni referendum. Po mnenju dr. Krefta je to le odraz benutnega vzdušja med meščani Ljubljane v odnosu do spreminjanja mestne spomeniške podobe. V sbanki pa bi se radi izognili vsem nepotrebnim »poletnim političnim neumnostim« ter predlagatelja javno pozivajo, da odlok o odstranitvi »spornih« spomenikov umakneta, je še dodal dr. Kreft. Metka Tekavčič (podpredsednica mestnega sveta) je predstavila zaplet okoli izgradnje mestnega vodovoda. Stranke »desnice«, kot so jih poimenovali na ZLSD, so namreč nasprotovale celo sprejemu programa izgradnje vodovodnega omrežja v Ljubljani. Po besedah Tekavčičeve jih takšna nerazumljiva dejanja navajajo k ugotovitvi, da imajo »desni predstavniki« tako močne položaje znobaj holdinga, in se jih povrhu vsega tudi tako krčevito oklepajo, da ne dopustijo niti razprave o tem, kakšen je program in finančno stanje holdinga, kaj šele o bodočih načrtih. »Delujejo po načelu, dokler je dobiček, je holding naš, ko pa »zaškriplje«, pridemo po pomoč v mestni svet«, je zaključila Tekavčičeva. Stane Brezovar, svetnik ZL, je predstavil delovanje in problematiko krajevnih skupnosti, predvsem pa je želel opozoriti na položaj v katerem so se znašli, po sprejetju statuta 31. 5. 1995, zaposleni v KS. V statutu so namreč črtati zagotavljanje finančnih sredstev za zaposlene v KS, za popravo te napake pa v sbanki v mestnem svetu ne najdejo pobehne podpore. Danilo Tomšič je še predstavil zadnjo sejo mestnega sveta, na kateri so govorili o obnovi Ljubljanskega gradu ter postavitvi spomenika domobrancem, ki so jo predlagale »desne« stranke ter jo uspele tudi spraviti v obravnavo ob podpori svetnika LDS. Nadalje je Tomšič predstavil načrt stanovanjskega programa, ki so ga sprejeti za 1996 skupaj s finančnim načrtom ter delovanje stranke v prihodnje. Tomaž Natlačen LDS / BOGOMIR KOVAČ O GOSPODARSKI POLITIKI ZDRAVSTVO / RAZSIKAVA NA KLINIČNEM CENTRU Optimistične napovedi Stanje v slovenskem gospodarstvu naj bi se v drugi polovici leta normaliziralo Nezadovoljstvo zaradi težkih delovnih pogojev Medicinske sestre ne želijo biti »razčlovečeni« zdravstveni tehniki - Slabi odnosi z vodstvom LJUBLJANA - Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize je nedavno izdelal t. i. pomladno poročilo o trenutnih gospodarskih gibanjih v Sloveniji, iz katerega je med drugim razvidno, da je Slovenija »banzicijsko recesijo« presegla leta 1994, v lanskem letu pa nakazala, da se približuje željenim ekonomskim kazalcem. O podrobnostih tega poročila ter o gospodarski politiki v Sloveniji je na včerajšnji novinarski konferenci Liberalne demokracije Slovenije govoril predsednik strateškega strankinega sveta za gospodarska vprašanja dr. Bogomir Kovač, ki je uvodoma dejal, da pozitivni načrt gospodarskega razvoja do leta 2000 med drugim predvideva od pet do Sest odstotno gospodarsko rast in znižanje inflacije na evropsko raven. Po njegovi oceni se je tako zaradi zunanjih kot tudi nobanjih razlogov »gospodarski voz« v drugi polovici lanskega leta zasukal navzdol, kar je bil rezultat tega, da so se zunaji trgi začeli zapirati hibeje od pričakovanj. Poleg tega smo imeti v lanskem letu nevšečnosti na področju politike plač, ki je bila višja od produktivnosti, kar je zmanjšalo sboškovno konkurenčnost v gospodarskem izvozu - to pa je se dodatno poslabšalo gospodarske razmere v državi. Temeljno gibanje slovenskega gospodarstva je po Kovačevem mnenju utemeljeno z izvoznim povpraševanjem in vse kar počnemo je odvisno od tega, na kakšen način se odpirajo oziroma zapirajo zunanji bgi oziroma v kolikšni meri uspemo izboljšati konkurenčnost slovenskega gospodarstva na tujih trgih. »V drugi polovici letošnjega leta pa naj bi se v skladu z ukrepi za razbremenitev gospodarstva stanje v slovenskem gospodarstvu normaliziralo s stopnjo rasti okoli tri odstotke in s stopnjo konkurenčnosti slovenskega gospodarstva,« je napovedal Kovač in dodal da je z vidika pridruženega članstva k Evropski uniji naša država prevzela veliko institucionalno obvezo, da bo njena prva prioriteta v prihodnosti proces tehnične in institucinalne harmonizacije pravnega in ekonomskega sistema in to v skladu z Belo knjigo. Z vidika notranjih institucionalnih omejitev pa je po njegovem mnenju najbolj kritično vprašanje sboškov dela oziroma dohodkovne politike. Sicer pa veliko možnost vidi na zunanjem kreditnem področju Kovač prav tako povdarja, da je za Slovenijo izredno po- membno, kako vpliva na tečajno politiko in na celoten sbo-skovni splet. Sedanji vladni paket gospodarskih ukrepov je po njegovi oceni začetni korak k željeni razbremenitvi gospodarstva s sboškovne sbani, zato da bi se naša konkurenčnost povečala. Vesna Vukovič LJUBLJANA - Za včerajšnji dan je bila sicer napovedna stavka sindikata zdravstva in socialnega varstva, a je ni bilo, ker so bile kršitve kolektivne pogodbe večinoma odpravljene. Ker pa sindikat že nekaj let opo- zarja na problematiko pomanjkanja srednjih in višjih medicinskih sester, je v pomoč pri načrtovanju aktivnosti za izboljšanje razmer sindikat v Kliničnem centru pripravil raziskavo o njihovem položaju. Od 1844 zdravstvenih tehnikov na KG jih je bilo v reprezentativni vzorec zajetih 650 oziroma 35 odstotkov. Pokazalo se je, da je največji problem neizplačilo nadur in nezmožnost pri odločanju o terminu koriščenja prostega dneva. Pomemben vzrok za nezadovoljstvo so tudi odnosi znotraj ustanove. Kar 94 odstotkov medicinskih sester na KC meni, da je njihov položaj nezadovoljiv, zelo slab ali celo nevzdržen. Najpogosteje je vzrok za to premajhna plača, slabi delovni pogoji ter cenjenost v okolju in družbi, presenetljivo veliko pa je nezadovoljstvo zaradi nezmožnosti sodelovanja pri sprejemanju odločitev. Dobra tretjina vprašanih prav tako meni, da so odnosi med vodstvom klinike in medicinskimi sestrami slabi. Razveseljivo je pozitivno mnenje zdravstvenih tehnikov o svoji strokovnosti, saj jih 91 odstotkov meni, da so zadovoljivo ali odlično strokovno usposobljeni, žal pa je prav strokovnega usposabljanja zaskrbljujoče premalo premalo. Ce to pove- žemo še s premajhnim številom zdravstvenih tehnikov, se lahko čez nekaj let odrazi v poslabšanju oskrbe bolnikov, za katero skoraj polovica anketiranih že zdaj meni, da ni ustrezna. Vprašani so tudi povedali, da so od njih ne tako redko zahtevali, da opravljajo delo, ki ne ustreza njihovi izobrazbi. Skratka, položaj ni rožnat, na podlagi izsledkov ankete pa bo republiški sindikat načrtoval svoje aktivnosti za pogovore z vodstvom KC in za oblikovanje ustrezne pogajalske strategije.. Sindikat je prisluhnil tudi zahtevi srednjih medicinskih sester, da se jim vrne krivično odvzeti naziv. Srednje medicinske sestre, kot smo slišali na včerajšnji novinarski konferenci, namreč ne priznavajo poklica zdravstveni tehnik, ki so ga prinesle šolske reforme, saj razčlovečuje odnos bolnik - sestra. Preveč se pozablja, da so srednje medicinske sestre nosilke nege v bolnišnicah, vendar na primer za njihovo izobrazbo ne v KC ne kod drugod ni poskrbljeno. Katarina Novak H DANES SE JE ZAČELA MATURA H-| Srečno slovenski maturanti! Dijaki bodo maturitena spričevala prejeli 22. julija LJUBLJANA - Danes se z drugo izpitno polo iz slovenščine uradno začenja letošnje spomladansko maturitetno obdobje, Id se 1» končalo v soboto, 29. junija, so sporočili iz ministrstva za šolstvo in šport. Letos k maturi prvič pristopa 8.366 dijakov 116 slovenskih srednjih sol, kar je 10 odstotkov vec kot lani Mahne se udeležujejo tudi kandidati, ki jo opravljajo skladno s praviti v dveh delih. Kandidati, ki želijo izboljšati oceno in ki opravljajo enega ali dva na lanski maturi negativno ocenjena predmeta ati pa maturo v celoti, opravljajo ponovno. Hkrati z maturo bo državni maturitetno-izpitni'center izvedel preizkusne in diferencialne izpite iz posameznih predmetov za tiste kandidate za vpis na univerzo, ki so srednjo šolo končali pred uvedbo mature ter nostrifikacijske izpite za tiste kan- didate, ki so končali srednjo šolo v tujini. Novost letošnje mature so nadzorni učitelji, ki prihajajo iz drugih sol, in naj bi z učitelji iz matične sole nadzorovali potek pisnih izpitov. Pri zunanjem ocenjevanju pisnih izdelkov, ki bo sledilo pisnemu delu mature, bo sodelovalo 930 posebej usposobljenih zunanjih ocenjevalcev. Po končanem ocenjevanju bo državni izpitni center obdelal podatke, ki jih bo do 19. julija sporočil visokošolskim ustanovam. Dijaki bodo maturitetna spričevala prejeti 22. julija. Jesenski maturitetni rok bo potekal med 2. in 7. septembrom, dijaki, ki niso obiskovali maturitetnega programa, pa bodo opravljati zaključne izpite. Ti bodo potekati med 17. junijem in 1. julijem po internih razporedih, ki jih določijo posamezne šole. (N. R.) GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Mednarodni festival operete 1996 V torek, 18. t. m., ob 20.30 premierska predstava operete »Sissi« z glasbo Fritza Krei-slerja - ponovitve 19., 20., 22. in 25. t. m; od 23. t. m. do 13.7. bo na programu »Cantando sotto la pioggia«, glasba Nacio Herb Brovm; od 14.7. do 2.8. opereta »Scugnizza« Maria Coste. Predprodaja vstopnic za vse predstave je že v teku pri blagajni Dvorane Tripcovich (9-12, 18-21). Trg Zedinjenja Italije »Trg Gutenberg« Danes, 13. t. m.: ob 16. uri Nord-Est - Poezija 90. let: srečanja in branje; ob 16.45 Poklon Rimbaudu; 17.15 »Papirnata potovanja« srečanje z Rosellino Archinto; ob 18.15 »Literatura in grafologija; ob 19. uri srečanje z avtorjem: Gian Luigi Falabrino. Laboratorij: od 9. do 11. ure ilustracije z Jasno Merku; od 9. do 11. ure poezije s Francom Facchinijem. Jutri, 14. t. m., Srečanja z avtorjem: ob 12. uri Ronald Kaltenegger; ob 16.45 Oscar Mattel; ob 17.45 Roberto Morelli; ob 18.45 Gioia Calussi; ob 11. uri predstavitev Študentske revije »II 18«; ob 16. uri »La Piccola bibliote-ca delVOrrore«. Laboratorij: od 9. do 12. ure Anna Grillo bo predstavila didaktične vaje za jasli in vrtce; od 9. do 13. ure predstavitev didaktičnih iger. V soboto, 15. t. m., Srečanja z avtorjem: ob 10.30 Orio di Brazzano, Antonio in Furio Scrimali; ob 12. uri Diego Redivo; ob 17.30 Livio Isaak Sirovich; ob 18.15 Giuseppe O. Longo; ob 19.15 Fabio Fumi; ob 20.45 Fulvio Tomizza; ob 16. uri predstavitev revije Pastirček, sodelujeta Damjan Paulin in Olga Tavčar; ob 16.45 revije za mladino. Za informacije: Državna knjižnica (tel. 631679, Studijski center A. Alberti (tel. 371403, tajništvo Sole La luna a est - Teatra della luna tel. (574233 - ali 0336/264842). KOROŠKA ŠENTJAKOB V BOŽU: v raboto, 15 I. m., ob 19. uri prireditev »Narod hoCe preživeti«: nastopata kurdski plesni skupini Koma Etrus in Koma Sores ter MePZ Rož. TINJE: Dom prosvete v soboto, 15. t. m., ob 20. uri klavirski recital Tonija Kernjaka. PLIBERK: V Posojilnici: danes, 13. t. m., ob 19. uri nastop uCencev Glasbene Sole. CELOVEC: V Ljudski soli Mohorjeve: jutri, 14. t. m., ob 16. uri nastop uCencev Gla- sbene Sole. Modestov dom: jutri, 14. t. m., ob 19. uri klavirski večer. VRBA: Casineum: v soboto, 15. t. m., ob 19. uri koncert s harfo in prečno flavto (Eli-sabeth Fabian in Christian Filipič). SENTPRIMOŽ: Pri Voglu - Ribiški klub Podjuna: v soboto, 15. t. m., ob 20. uri ribiški ples - igra duo Peugeot. SUHA: Suski grad: v soboto, 15. t. m., ob 20.30 15 let okteta Suha. RAZNE PRIREDITVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti: danes, 13. t. m., ob 20.30: gojenci Societa Ginnastica triestina s predstavitvijo baleta in modern jazz. PROSEK Kulturni dom: danes, 13. t. m., ob 20.30 bo na sporedu otroška igra Žarka Petana »Pet pepelk«. Glasba Aljoša Starc, režija Sara Balde. GORICA Kulturni dom (Ul. Brass 20): V torek, 18. t. m., ob 20.30 javno sne-manjeTV oddaje »Pri nas doma« z naslovom »(Ne)enotno v tretje tisočletje?«. Sodelovali bodo Darko Bratina in Lojze Peterle ter predstavniki političnih strank. Prisotni bodo imeli možnost'neposredno sodelovati pri diskusiji. GLASBA TRST Gledališče Rossetti Jutri, 14. t. m., ob 20.30 prirejata gledališče Verdi in Združenje Punto Musicale koncert Harvard-Ratcliffe Orchestra pod vodstvom Jamesa Vannatosa. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Rossetti in v galeriji Protti. V soboto, 22. t. m., ob 21. uri bo v gledališču Rossetti nastop Slovenske filharmonije iz Ljubljane. Prodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich. Gledališče Miela - Glasbena mladina Italije-Koncertna sezona 1996 Koncertna sezona se bo danes, 13. t. m., ob 20.30 s koncertom Kvarteta iz Veneta ter me-zosopranistke Patrizie Belloni in pianistke Sabine Arru. Avditorij Muzeja Revoltella Poletni koncerti gledališča Verdi v ponedeljek, 17. t. m. klavirski recital An-drea Trovato; 24. t. m. klavirski recital Roberta Poli ter 1. julija klavirski recital Lorenza Di Bella in Roberta Prosseda. Predprodaja vstopnic je že v teku pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 18-21). Dvorana Tripcovich V petek, 28. t. m., ob 20.30 koncert orkestra gledališča Verdi pod vodstvom Juliana Ko-vatcheva Predprodaja vstopnic je že v teku pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 18-21). GOETHE INSTITUT - (Ul. Coroneo 5) Trieste Prima: danes, 13. t. m. Chromas En-samble. Prodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 16-19) in na dan koncerta od 19.30 dalje v Goethe Institutu. RAZSTAVE TRST Konjušnica miramarskega gradu: do 30.6. je na ogled razstava »Karel Teige. Arhitektura, poezija. Praga 1900-1951«. Muzej Revoltella: na ogled je ena najlepsih kolekcij moderne umetnosti, ki je pripadala Manliu Malabottiju. Trg Gutenberg: na ogled je razstava ilustracij Vesne BenedetiC. Občinska razstavna dvorana na Trgu Unita: na ogled je razstava »Trieste. Realta, immagi-ne, immaginazione«. Galerija Bassanese: na ogled je razstava Alika Cavaliereja z naslovom »Pian Cordova, Romagnano Sesia 28078». Dvorana Turistične ustanove (Ul. S. Nicold): do 18. t. m. razstavlja Sabrina Matucci. Gostilna Stalletta-Ul. Giuliani 36: do 22.6. je na ogled razstava desetih tržaških slikark. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 5.7. je na ogled razstava beneškega slikarja Silvana Rubino z naslovom »Silence...! don’t speak about silence« BOLJUNEC - Pivnica III. generazione: razstavlja Giusy Grisafy. BAZOVICA - Bazovski dom: jutri, 14. t. m., ob 20.30 otvoritev razstave narodnih nos Odprle smo skrinjo«. Na otvoritvi sodeluje Gallus consort (Dina Slama, Erika Slama in MiloS Pahor). OPČINE - Dom Brdina: prireja Kulturno društvo La Rupe-Ob Pečini razstavo fotografskih posnetkov udeležencev prvega fotografskega tečaja; na razpolago bo kotiček s fotografko opremo za vse obiskovalce, ki se želijo preizkusiti v portretiranju. Razstava bo odprta do ponedeljka 17. junija od 17. do 20. ure. GORICA Kulturni dom: jutri, 14. t. m., ob 18.30 otvoritev razstave Dimitrija Kodriča. Katoliška knjigarna - Travnik: Do 21.6. razstavlja kipar Zmago Posega. Ogled po urniku knjigarne. ŠTANJEL V razstavišču Stolp na vratih je na ogled razstava »Kras 1 - pod drobnogledom« Davida Terčona. KOROŠKA CELOVEC Deželni muzej razstava »Zgodnje krščanstvo na Koroškem«. Deželna galerija: do 23. t. m. razstavlja Me-litta Moschik. Galerija pri Joklnu (Badgasse 7): do 14. t. m. je na ogled razstava »Kreativno izražanje prizadetih otrok in mladostnikov«. BELJAK Muzej Mesta Beljak: Skriti zakladi (mineralogija in zgodovinsko rudarstvo na Koroškem). ŠENTJANŽ V ROŽU k-k center: do 13.7. je na ogled Fotorazstava »Asservate-Auschvvitz, Buchenvvald, Yad Vashem« - Naomi Teresa Samon. BILČOVS Kulturna delavnica Gasser: na ogled je razstava »Glineno pohištvo za raj» Corneliusa Colige. SPITAL OB DRAVI Galerija Cafe Moser: do 29. t. m. je na ogled skupinska razstava E.Marchesini, C.Madey-ski, S. Fior, L. Pangher, R. Mosetti - motivi iz Trsta, Trevisa, Gradeža in Benetk. GLEDALIŠČA SNG DRAMA Erjavčeva 1. Liubliana tel: 061/221-511 Peter Handke: URA, KO NISMO NIČESAR VEDELI DRUG O DRUGEM Na fotografiji Sebastijan Cavazza kot POPOTNIK V DOLGEM DEŽNEM PLAŠČU. Danes, 13. junija, ob 19.30, za abonma ČETRTEK in IZVEN. Jutri, 14. junija, ob 19.30: A. Hieng: LAŽNA IVANA, za IZVEN in KONTO. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopovo 14 tel: 061/210-852 Arthur Miller: POGLED Z MOSTU Danes, 13. junija, ob 20. uri, za abonma ČETRTEK in IZVEN. Jutri, 14. junija, ob 20. uri, za abonma RED V in IZVEN. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Krekov trg 2 tel.: 061/314-962 Veliki oder Z. Krilit;: JAJCE Jutri, 14. junija, ob 18. uri, delno IZVEN. Kulturnica, Zidovska steza 1 Z. Kriliti: JAJCE Sobota, 15. junija, ob 10. uri, delno IZVEN. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE Vilharjeva 11. Ljubljana tel: 061/125-33-12 M. Pograjc: MESTO KJER NISEM BIL Nedelja, 16. junija, ob 21. uri. Glasba: DEMOLITION GROUP v živo! ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2. Ljubljana tel: 061/312-860 F. Sehoviti: KURBE Danes, 13. junija, ob 19.30, za IZVEN. ZADNJA PONOVITEV V SEZONI. P. T. Afričan: EVNUH Jutri, 14. junija, ob 19.30, za IZVEN. ZADNJA PONOVITEV V SEZONI. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica tel: 065/25-326 Nataša Kos: ALBRECHT, plesna predstava. Sobota, 15. junija, ob 21. uri. PREMIERA. CANKARJEV DOM Glasba Danes, 13. in jutri, 14. junija, ob 19.30: MODRI ABONMA I in II: ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE. Dirigent Saša Vederni-kov. Solist Till Fellner, klavir. Program: M. Mihevc, L. van Beethoven, D. Šostakovič. Sobota, 15. junija, ob 20. uri: Lojze Lebiti: AJDNA. Glasba o Času za zbore, kljunaste flavte, tolkala in sintetizator. Krstna izvedba dela v počastitev razstave prazgodovine do srednjega veka. Gledališče Danes, 13. junija, ob 20.30: B. Slade: OB LETU OSOREJ Ples Ponedeljek, 17. junija, ob 20. uri: NaT. Koreogragija in ples: Herve Diasnas. Film UNAEliriKKINl) Od petka, 14. do torka, 18. junija, ob 20.30: UNDERGROUND POZDRAVLJENI, PRE- (PODZEMLJE). DNAMCI! - Ljubljana od Režiser Emir Kusturica. Blagajna je odprta od 11. ure do 13.30 in od 16. do 20. ure, ob sobotab od 10. do 13. ure in uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015. GLASBA DRUGA GODBA '96 Danes, 13. junija, ob 21. uri: SIERRA MAESTRA (Kuba). Križanke, Ljubljana, ob 21. uri. BIG CAKE (Budimpešta), LINK DER VVASSER & XENIA (Deskle), POSITIVE ENERGV -MONFALCONE (I), THE COP & FRIENDS (Nova Gorica). KRIŽANKE lig francoske revolucije 7. Liubliana Torek, 18. junija, ob 21. uri: Jutri, 14. junija: FUN-DA-MENTAL (Anglija). Diskoteka DC 3 Dakota, Ljubljana, ob 21. uri. SIERRA MAESTRA. Barfly, Celje, ob 21. uri. Sobota, 15. junija: SALIF KEITA (Mali). Križanke; Ljubljana, ob 21. uri. DOLENJA TREBUŠA 22. junija, ob 17. uri: FUNKY OPEN AIR FESTIVAL '96. Nastopajo: HEAVY LES VVANTED (Ljubljana), SOUL FINGERS (Zagreb), PARNI VALJAK. HALA TIVOLI Celovžka 25. Liubliana Sobota, 15. junija, ob 19.30: MoTORHEAD. Zasedba: Lemmy, volal, bas; Phil Campbell, kitara; Mekkey Dee, bobni. Rock koncert. SLOVENSKA FILHARMONIJA Kongresni trg 10. Ljubljana Ponedeljek, 17. junija, ob 19.30: Till Fellner, klavir. Spored: W. A. Mozart, J. S. Bach, A. VVebern. RAZSTAVE MAGISTRAT Mestni trg. Ljubljana Scott VVeinkle Predlog za Slovensko hišo v New Yorku. MESTNA GALERIJA Mestni trg 5. Ljubljana Marijan Tršar Retrospektivna razstava. Razstava bo na ogled do 5. julija. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Dunajska 31. Liubliana Koloman Novak Slike/Iluzija 3D Razstava bo na ogled do 23. junija. GALERIJA LOTERIJE SLOVENIJE Trubarjeva 79. Ljubljana Igor Kregar in Miha Pirnat ml. Akrili in olja. Razstava bo na ogled do 21. junija. VISCONTI FINE ART KOLIZEJ Gosposvetska 13. Ljubljana James Brown Slike Razstava bo na ogled do 20. junija. POSLOVNI CENTER MERCATOR Dunajska T07. Liubliana V galeriji je do 27. junija na ogled razstava del akademskega slikarja Bogdana Borčiča. GALERIJA COMMERCE Einspielerjeva 6. Liubliana Veljko Toman Slike Razstava bo na ogled do 21. junija. GRAD PODSREDA KOZJANSKI PARK EVROPSKO UPORABNO STEKLO Pregledna razstava, 600 predmetov devetdeset oblikovalcev iz dvanajstih evropskih dežel od Skandinavije do Sredozemlja. (Do 29. septembra) GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI Glavni tra 24. Sloveni Gradec Anton Herman EKOPROJEKT Razstava bo na ogled do 7. julija. GRAD PODSREDA KOZJANSKI PARK Elizza C. VVong in Aqua Aqua Fotografije, olja in akvareli. Razstava bo na ogled do 30. junija. POKRAJINSKI ARHIV Glavni trg 7. Maribor Anton Martin Slomšek Dokumentarna razstava bo na ogled do 15. junija. GALERIJA IVANA GROHARJA Mestni trg 27. Skofia Loka Franc Novinc Najnovejse slike Razstava bo na ogled do 21. junija. GALERIJA CASINO Obala 75a. Portorož Stefan Planinc Slike Razstava bo na ogled do 18. junija. KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Ljubljana Alenka Sottler SVETLOBA PODLAGE Razstava bo na ogled do 30. junija. GALERIJA ŽULA 2 Židovska 2a. Maribor Jože Šubic Slike. Razstava bo na ogled do 28. junija. © 1994ISLTM NOGOMET / DOSLEJ NA EP Povprečna igra in malo golov Navdušenje v taboru »azzurrov« po zanesljivi zmagi nad Rusijo LIVERPOOL - V taboru »azzurrov« in po vsej nogometni Italiji se še ni polegla evforija po torkovi zmagi italijanske reprezentance proti Rusiji. Črnogleda predvidevanja pred nastopom Sacchijeve reprezentance na tem EP so se tako razblinila Gez noC ob prvi zmagi in sedaj se že kar glasno napoveduje finalni obračun za najboljšega v Evropi prav med Italijo in Nemčijo. O tem je prepričan tudi bivši Ju-ventusov igralec in sedaj eden boljših v nemški reprezentanci An-drea Moller, ki pravi: »Finale 30. junija med nami in Italijani bi bil lep obračun med dvema najpomeb-nejširna šolama v Evropi. Do finala je pot še zelo dolga, če lahko sodim po tem, kar so reprezentance pokazale na prvih tekmah, potem je na dlani, da sta največ pokazali nemška in italijanska reprezentanca.« Posebni Vogtsov opazovalec Rainer Bonhof, ki si je v živo ogledal srečanje v Liverpoolu, je celo mnenja, da ima Italija še veliko rezerv in da bo pravo lice pokazala v nadaljnjih tekmah. Zvezni trener »azzurrov« Arrigo Sacchi je sicer zelo zadovoljen z uspehom nad Rusijo, vse pa svari pred pretiranim optimizmom: »Dobili smo le bitko, a vojna je še dolga. Bolj kot zmaga je pomembno vzdušje v ekipi, in predvsem novi entuziazem in samozavest igralcev, ki sta zajeli vse moštvo po tem uspehu. V prvem polčasu smo imeli precej težav, v drugem pa je prišla na dan velika požrtvovalnost in borbenost vseh naših fantov.« Ne glede na zmago »azzurrov« proti Rusiji, pa je bila kakovostna raven igre po prvih tekmah tega EP na dokaj nizki ravni. Razen Nemčije, Italije in Francije so v glavnem vse ostale reprezentance igrale pod pričakovanjem. Tu mislimo predvsem na Anglijo in Nizozemsko. Sicer pa je med 16 finalisti velika izenačenost in če dodamo še, da so na prvih tekmah vse reprezentance igrale dokaj previdno in da je tudi pasja vročina zahtevala svoje, potem je upati, da bomo v nadaljevanju le priča boljši in predvsem za oko lepši igri. Tudi golov je bilo doslej malo in skoraj vse so dosegli »Italijani«; poleg Casiraghija še nogometaši, ki igrajo ali so igrali v Italiji. Tu so: Turkyhnaz, Stolčkov, Vlaovič, Moller, Dugarry, Brian Laudrup. V Hrvaškem taboru, kljub zmagi nad Turčijo, vzdušje ni ravno idilično. Razen Vlaoviča, ki je dal odločilni gol, se ostali igralci zavedajo, da so proti Turkom krepko razočarali. In olje na ogenj je še dolil Tomislav Ivič, ki trenira Arabske emirate in je v Angliji kot opazovalec. »Reprezentanca, ki ima v svoji sredi toliko asov, bi morala veliko bolje igrati. Hrvati so slabo trenirani, poleg tega sta Blaževiču taktika in telesna priprava povsem tuji. Postal pa je trener reprezentance, ker je Tudjmanov prijatelj,« je brez dlake na jeziku povedal Ivič. V BARU TRŽAŠKEGA PRISTANIŠČA Turški šoferji obnemeli po golu, ki je prinesel zmago hrvaški ekipi Namesto hupanja, orientalska glasba O turškem nogometu se večkrat berejo ah shšijo neverjetne zgodbe. Obleganja slačilnic so na dnevnem redu, hudim porazom sledijo samomori, smrtne žrtve so celo del praznovanj po pomembnih zmagah. Fanatizem je dosegel take meje, da je v Istanbulu kar 13 športnih dnevnikov, od katerih vsak dnevno posveča tri strani dogajanjem v taboru treh največjih klubov: Fenerbah-ceja, Galatasaraya in Besiktasa. Masovna prisotnost turških šoferjev v tržaškem pristanišču, kjer čakajo na trajekt za Istanbul je bila nemajhen izziv. Tako je ob predvčerajšnji tekmi turške reprezentance proti Hrvaški prišlo do obiska v baru pristanišča, ki se je za to priložnost po pričakovanju spremenil v levji brlog. Kakih sto šoferjev - Turkov je bilo natrpanih v zanje premajhnem prostoru in kdor je predolgo večerjal, je moral v ekran buljiti skozi okno. V prvem polčasu je dobro organizirana pa čeprav v napadu hudo neučinkovita igra Turkov navduševala šoferje. Ob vsaki dolgi napadalni akciji njihovih ljubljencev so začeli glasno skandirati ime igralca, ki se je dotaknil žoge. Tu velja povedati, da Turki igralce kličejo po imenu ne pa po priimku. Med polčasom se je v zame seveda nerazumljivi turščini razvnela debata o prvih 45 minutah. Iz obrazov in kretenj bi se dalo razbrati, da so si vsi edini, da bi se v hrvaški mreži morah znajti že vsaj dve žogi. Največje odobravanje sta na oko požela Abduhah in Ogun. Ko je v drugem delu še šoferjem postalo jasno, da Turčija gola ne bo dala, se je razlegel klic Saffet, Saffet, ki je očitno zahteval vstop napadalca Galatasaraya. Zaslužen aplavz pa je požel vratar Rustu, ki je lepo zaustavil Vlaoviča. Zal se je položaj na mah spremenil z golom Hrvaške: ubogi Turki so kot bi trenil utihnili, več se jih je šlo hladit izven že razbeljene sobe, le nekaj je bilo takih, ki so imeli še toliko volje, da so ozmerjati trenerja za prepozen vstop Saffeta. Turški tovornjaki, katerih glavna značilnost so mogočne trobente na strehi kabine, so biti gotovo pripravljeni na glasno hupanje, tako pa se je tu pa tam oglašala tipična orientalska glasba. (DK) NOGOMET / DANES NA EP ODBOJKA NA MIVKI / V ŠTANDRE2U NOGOMETNE »ČAKOLE<< Bolgarija - Romunija in Švica - Nizozemska NEVVCASLTE. BIRMINGHAM - Danes bosta na EP na sporedu dve tekmi. Popoldne se bosta v skupini B ob 17.30 pomeriti Bolgarija in Romunija, ki imata v svojih vrstah nogometaša, ki sta (bila) med boljšimi v Evropi, in sicer Ha-gija in Stoičkova. BOLGARIJA: Mihajlov, Kičičev, Ivanov, Guenčev, Jankov, Cvetanov, Lečknv, Jordanov, Balakov, Kostadi-nov, Stoičkov. ROMUNIJA: Pmnea, Belodedici, Petrescu, Prodan, Selymes, Lupescu, Popescu, Munteanua, Hagi, Laca-tus, Moldovan (Raducioiu). Ob 20.30 pa bosta v A skupini stopili na igrišče v Birminghamu Švica, ki je na uvodni tekmi tega EP pripravila Angležem grenko pilulo, in Nizoemska, Id je proti Škotski iztržila le točko. NIZOZEMSKA: Van Der Sar, Reiziger, Blind, Bo-garde, R De Boer, Seedorf, Davids, VVitschge, J. Cruyff, Bergkamp, Hoekstra. ŠVICA: Pacolo, Hottiger, Vega, Henchoz, Quentin. Vogel. Geiger, Sforza, Foumier, Chapuisat, Turkylmaz Tudi letos je turnir lepo uspel Nastopom v štirih kategorijah je sledilo veliko število gledalcev Za nami je tudi 5. odbojkarski turnir na mivki v Standrežu in obračun je tudi tokrat, kot vsako leto, pozitiven. Prvič je dosedanjemu organizatorju KD Zupančič priskočil na pomoč OK Val. Bilo je nekaj težav zaradi neizkušenosti, toda na koncu se je vse izteklo celo boljše kot so pričakovali. Največ zanimanja je vladalo za finalne boje, ki so v domu Andreja Budala okoli igrišča privabili veliko število radovednežev. Kljub pozni uri, so vztrajali do konca. V moški kategoriji TOP 12 je zmagala videmska dvojica Di Lenar-do/Cappellini, pri čemer je Cappellini v zadnjem hipu zamenjal »standardnega« Di Cecca. Druga sta bila Marotta in Bruno (prav tako iz Vidma), tretja pa Tržačana Aizza in Cola. Članski turnir 2x1 je pripadel trojki Diego Pe-tejan, Monica Tomasin, Massimiliano Franco. V finalu je bila boljša od Brede Cok, Igorja Floreni-na in Roberta Makuca. Tretji ex aequo sta bili ekipi Finatti, Rigonat, Busdachin in Michela Tomasin, Aleš Hlede, Mitja Koršič. Na sporedu sta bila tudi turnirja za mladince in mladinke. Med mladinci sta se uveljavila Loris Mania in Robert Lutman pred Plesničarjem in Braionejem ter Mučičečm in Briscom. Med dekleti pa sta slavili zmago Tomšič in Kovic pred dvojicama Ambrosi, Danielis in Uršič, Kocjančič. Sledilo je bogato nagrajevanje s podelitvijo pokalov in priložnostnih nagrad in daril, istočasno pa so proslavili tudi napredovanje, ki so ga dosegle Valove odbojkarice. ZA OSNOVNOŠOLCE OPENSKEGA DIDAKTIČNEGA RAVNATELJSTVA Poligon in med dvema ognjema V športnem centru na Padričah je bilo vse živo Svojo zaključno športno manifestacijo so pred dnevi v športnem centru na Pa-dricah imeli tudi osnovnošolci openskega didaktičnega ravnateljstva. Učenci in učenke prvih treh razredov so se pomerili v spretnostnem poligonu, tisti iz zadnjih dveh razredov pa so imeli tekmovanje v ekipni igri med dvema ognjema. Organizator srečanja je bil prof. Mario CaC, ki v okviru sodelovanja med ravnateljstvom in SZ Sloga vodi uCence in učenke tudi med šolskim letom. REZULTATI 1. razred: 1. Saša Malalan (BEV), 2. Miki Meriggio-li (BEV), 3. Daniel Paulin (BEV), 4. Saša Ferfolja (BEV), 5. Nadja Polissa (BEV), 6. Martin Magris (TOM), 7. Marko Žerjal (BEV), 8. Danjel Simonettig (BEV), 9. ALberto Antoni (BEV), 10. Tanja Babudri (BEV), 11. Marta Čermelj (BEV), 12. Michael Škabar (TRU), 13. Marko Strajn (BEV), 14. Erik TauCar (TOM), 15. Erik Derin (BEV), 16. Anja Grgič (TRU), 17. Jana Zupančič (TRU), 18, Matej Lupine (BEV), 19. Tomaž Smotlak (BEV), 20. Marko Iskra (TOM), 21. Martina Mezgec (TRU), 22. Eva Fucka (TOM), 23. Martin Milkovič (TRU), 24. Tina Šinigoj (TOM), 25. Katerina Pautiz-zi (BEV), 26. Erik Calzi (TRU), 27. Gregor Žnidaršič (BEV), 28. Matteo Bellini (TOM), 29. Adriana Jarc (BEV), 30. Carlo Stojkovič (TOM). 2. razred: 1. Andrea Skerlavaj (TOM), 2. Luca Bergagna (BEV), 3. Marin Mikulič (BEV), 4. Vanja Veljak (TOM), 5. Dean Guštin (BEV), 6. Jernej Scek (TOM), 7. Sara Zupančič (KAJ), 8. Kristjan StipanCič (KAJ), 9. Peter Carli (TOM), 10. Laura Vattovani (BEV), 11. Anja Malalan (BEV), 12. Helena Pertot (BEV), 13. Lisa Meriggmli (BEV), 14. Rok Križmancič (KAJ), 15. Nikolaj Covaccio (TOM), 16. Jasmin Pečar (BEv), 17. Mia Kalc (TOM), 18. Jasna Kneipp (BEV), 19. Sara Planinšek (BEV). 3. razred: 1. Jan Sossi (BEV), 2.Mateja Piccini (BEV) in Taisija Cesar (TOM), 3. Veronika Daneu (BEV), 4. Matija Rauber (BEV), 5. Martina Gantar (BEV), 6. Simon Rožac (BEV), 7. Olaf Simonettig (BEV), 8. JAdranka Jovanovič (BEV), 9. Suzana Covolo (TOM), 10. Antonella Derin (BEV), 11. Peter Schillani (TOM), 12. Ivana Zidarič (BEV). Med dvema ognjema Bevk (Opčine) 4. razred: Sara Carli, Matija Dolenc, Aleš Ferluga, Tina ForCiC, Daša Hrovatin, Branka Jovanovič, Jakob Jugovič, Denis Polissa, Eda Prpič, Jasmin Risegari, Maja Sancin, Kristjan Stopar. Bevk 5. razred: Urška Daneu, Federica D’Ercole, Matej Iscra, Jasna Košuta, Katja Križman, Karin Malalan, Miriam Malalan, Jagoda Lupine, Daša Pangerc, Roberta Purich, Saša Sossi, Fanika Starec, Alja Sturman, Ivan Zupan, Ferenc Vojtko. Trubar (Bazovica) in Kajuh (Gropada): Katerina Gregori, Boris Kalc, Elena Racman, Morena Calzi, Denis lozza, Martina Berce, Veronika Carli, Denis Černigoj, Eva Carli, Roberta Citirani, Igor Ghezzo, Aleksandra Gregori, Aleks Jev-nikar, Danjel Slavec, Sara Vidah. Tomažič (Trebče): Greta Barbieri, Denise Bellini, Martina Coretti, Sonja Covolo, Sophija Kralj, Sere-na Covolo, Aljaž Milic, Peter Planišek, Žiga Ražem, Metka Šinigoj, Veronika Veljak, Samuel Ze-riali. Najvišjo ceno imajo napadalci Za zdaj predvsem veliko besed Je že tako, da v poletnih mesecih igrani nogomet prepusti mesto »čakolam«. V A ligi in tudi v malem, a nič manj pestrem amaterskem svetu in tudi pri nas ni nič drugače. Standreška Juventina, ki bo v prihodnji sezoni igrala v elitni ligi potrebuje predvsem solidnega napadalca, ki bi zagotovil ducat golov. Ponudba je na Goriškem precej skromna, morda pa bi lahko prišel kdo izmed mladih igralcev Pro Gorizie. V sosednjih So-vodnjah, kjer je nekaj časa dišalo po mali revoluciji, so odhod trenerja Cupinija (ali res k Mossi?) že rešili z napredovanjem dosedanjega kapetana Interbartola na klop. Paolo Hmeljak se je oglasil s plaže in dejal, da ne bo več igral, čeprav mu tega mnogi ne verjamejo.Pravo senzacijo pa predstavlja novica, da bi se Marko Fajt znal preseliti k Zarji. Sandi Gergolet je na nekaterih poprvenstvenih turnirjih igral za Mladost in ni izključeno, da se bo odlični vratar vrnil v Doberdob. Zanj je v Sovodnjah že itak pripravljena zamenjava -Stefan Tommasi. Kot večina tudi Bazovci potrebujejo napadalce. Na spisku predsednika Zarje Mirjana Žagarja je nekaj imen, niso pa izključena presenečenja z onstran meje. Po tekmi med letošnjimi in nekdanjimi igralci so nekateri celo mnenja, da bi tudi Robert Voljč in Egon Fonda prav prišla. Rešen pravzaprav ni niti problem trenerja, saj ima tržaški trener leta Renato Palcini precej ponudb. Poleg odhoda Osmanhodžiča in prenehanju igranja Ispira ter Gregoriča je gotovo le to, da je Fabio Jurincich na preizkušnji pri Opicini. Primorje je v še kar dobrem položaju. Na Proseku so potrdili lansko zasedbo in že preizkusili nekaj morebitnih okrepitev. Nekaj nejasnosti je le v zvezi z Mi-claucichem, ki je postal cilj San Giovannija. Alen Sardoč bo ekipo zapustil zaradi študijskih obveznosti izven Trsta, zato pa se bo ob zmanjšanem študijskem bremenu na igrišče morda vrnil njegov brat Erik. Mladinca Ivan Kuk in Edvin Braini bosta gotovo na spisku potrjenega trenerja Nevia Bidussija. Ce San Giovanni, kot je zelo verjetno, ne bo uspel privabiti Miclaucicha v svoje vrste, bo Vesni preklical posojilo za Maura Zocca. Za Križane bi se tako, kljub golgetrski žilici Petra Sedmaka (po Štirih golih v zadnjem kolu je njegov poletni vzdevek postal »tetra«) postavilo vprašanje napadalca. Plavi tudi iščejo zanesljivega vratarja. V nižjih ligah ni večjih novosti, če izvzamemo to, da ima zdaj že bivši trener naraščajnikov Zarje Miloš Tul ponudbo s strani drugoligasa Krasa. Tul naj bi torej treniral v Repnu, razen če ne bo dobil ponudb z Goriškega (mladinske ekipe Aquileie ali Itale San Mar-co). V tretji amaterski ligi (beri Gaja) bi se znali kaliti nekateri lanski mladinci Primorja, od katerih Kristjan Zangari odhaja k vojakom na daljno Sicilijo. Poglavje še za tiste, ki eno ali več let ne igrajo. Sasha Digovich je pri vojakih, a v Trstu, vendar se je predal boksu. Moreno Trampuš je letos igral za proseško godbo, a bi spet rad igral na višjem nivoju. Bivša primorjaša Mar-co Natalicchio in Aleksander Zachigna pa bi tudi rada snela čevlje s klina. (DK) ODBOJKA / ŽENSKA D LIGA Val: cilj dosežen Uspeh sod trdega dela Valovke so držale obljubo. 2e pred pričetkom sezone so napovedovale naskok na C2 ligo in so cilj naposled tudi dosegle. Ni bilo lahko. Kar nekajkrat je kazalo, da se jim želje ne bodo izpolnile. Nekaj težkih tednov so preživele že v rednem delu prvenstva, v določenem trenutku play offa pa je med mnogimi opazovalci celo prevladovalo mnenje, da se bo Go-ričankam povratek v C2 ligo ponesrečil. Potem je prišla odrešilna tekma v Gonarsu in veliko slavje ekipe, ki je letos med vsemi našimi šesterkami v svojem prvenstvu dosegla najvišjo končno uvrstitev - drugo mesto. »Zdaj, ko smo dosegli cilj, je seveda končni vtis zelo pozitiven. Napredovanje je cilj trdega dela, saj smo do zdaj opravili s člansko ekipo 188 treningov in odigrali 60 tekem, čeprav moram tudi reči, da z letošnjo prisotnostjo na treningih ne morem biti stoodstotno zadovoljen. Za prestop v C2 ligo smo se objektivno morali truditi bolj kot smo predvidevali. Krivi smo si predvsem sami. Glede tudi na to, da so proti nam vsi igrali z maksimalno močjo, ker smo pač prihajali iz višje ligi, naš pristop ni bil vedno naj- bolj ustrezen. Na koncu so nam vsi priznali, da smo bili pravzaprav najboljša ekipa v ligi, a pohvale nič ne pomagajo, če svoje premoči ne znaš vedno dokazati na igrišču. Res pa je tudi, da smo v ekipo vključili precej mladih igralk, in da je ekipa novembra doživela šok, ko je bila kapetanka Lara dolgo časa odsotna zaradi pljučnice,« je sezono komentiral trener Zoran Jerončič, ki se je za pomoč še posebej želel zahvaliti odborniku Zlatku Vižintinu in pomočnici na trenerski klopi Erijani Grobiša. V sozvočju s trenerjem so tudi misli predsednika OK Val Iva Roječa: »V društvu smo seveda zelo zadovoljni. Cilj je bil povratek v C2 ligo, zato smo tudi obdržali garnituro igralk, ki je nudila največ jamstev, da se cilj doseže, in smo ekipo pomladili manj kot bi lahko. Vsi, ki so prispevali svoj delež k napredovanju, si zaslužijo pohvalo, od igralk pa bi osebno omenil še posebej Manuelo Tomšič, ki je v play offu odlično odigrala vlogo standardne podajačice, čeprav je sezono pričela v 1. diviziji.« Predsednika smo tudi vprašali, ali se mu ne zdi, da Valovo napredovanje pomeni oviro na poti dogovarjanja z 01ympio, o katerem se tudi vsako poletje veliko govori. »Mogoče je to res. Toda glede združevanja ostaja moje stališče nespremenjeno. Primarno je, da društva vložijo vse sile v mladinski sektor. Samo če bomo tu vsi dobro delali, lahko dozorijo pogoji za žensko združeno ekipo. Zdaj je breme dela z mladimi pretežno na ramenih našega društva, 01ympia pa glede tega precej zaostaja. To vsekakor ne pomeni, da se nočemo pogovarjati o članskih ekipah. Nasprotno, moramo se sestati, pregledati kakšne so želje in pričakovanja obeh društev in to ne izključuje možnosti, da bi lahko prišlo do kakšnega premika igralk,« je povedal Rojec. Njegova glavna skrb je trenutno vsekakor internega značaja. »V društvu se je treba pogovoriti, kaj pravzprav hočemo z ženskim sektorjem. Z organizacijskega vidika moramo namreč izboljšati marsikaj in napočil je čas, da se odbomiške vrste okrepi z novimi silami.« (ak) Trenerja Zorana Jerončiča smo zaprosili, naj nam v nekaj besedah opiše vsako od protagonistk Valovega napredovanje v C2 ligo. Lara Vižintin: Kot kapetanka in igralka je odigrala zelo pomembno vlogo bodisi s tehničnega vidika bodisi kot vezni člen v ekipi. Kljub družinskim obveznostim je bila vedno na svojem mestu. Maša Braini: Zelo koristna, »jolly«« ekipe. Tudi v soboto je obrnila potek tekme, ko je stopila na igrišče. Moja napake je bila, da sem jo premalo izkoristil. Monica Tomasin: Število točk in prisotnost na treningih (94%) povedo vse. Kljub študiju v Trstu je povsem izpolnila pričakovanja. Michela Tomasin: Zelo dobra igralka s preveč nihanji. Ce bi jih odpravila, bi bila igralka za višjo ligo. Ines Orel: Izkušena igralka, ki je dala, to kar sem si od nje čakal. Zasluži si pohvalo, da se je kljub težki operaciji ponovno vključila v ekipo. Federica Cemic: Z večjo zagnanostjo na treningih, bi tehnično lahko še dosti bolj napredovala. Petra Mikluš: V drugem delu sezone je zelo zrasla in bo dosegla marsikaj, če bo pripravljena več trenirati. Eriča Blasizza: Dobro je podajala, na treningih pa bi morala več garati. Katja Zavadlal: V tej sezoni je manj igrala, predvsem zato, ker je vmes dostikrat zbolela. Lani je igrala dosti boljše. Manuela Tomšič: Dosti je igrala prav v play offu. Ce bi bila hitra kot brat (podajača Soče, op. ur.) in bi se bistveno izboljšala v obrambi, bi lahko bila najboljši podajač v pokrajini in morda še kaj več. Ilenia Zuccarino: Malo je igrala. Ce bo delala, predstavlja kapital za bodočnost. Barbara Uršič: Dobra in resna igralka. O njej se bo še veliko govorilo. Sonsrorey Tosoratti je zapustila ekipo pred koncem prvenstva. NOVICE Danes in jutri nadaljevanje balinarskega prvenstva Danes (v četrtek) in petek se bo nadaljevalo zamejsko prvenstvo, ki ga prireja balinarska komisija ZSSDI. Na sporedu bo tehnično zbijanje. Prijavilo se je 24 balinarjev, ki jih je organizator razdelil v 4 skupine. Današnji izločilni del bo na štirih baliniščih (Sokola, Nabrezi-ne-Aurisine, Poleta in Gaje), finalni del, ki ga prireja Nabreži-na-Aurisina pa na balinišču tega društva. Finalno srečanje je predvideno za jutri okoli 22. ure. Street hokej pri Poletu SD Polet je pred kratkim na »Pikelci« na Opčinah priredilo zanimiv članski turnir v »street-hokeju« (namesto kotalk »rol-lerji«) s palicami in s pravili hokeja na ledu. Turnirja so se udeležili hokejisti iz Slovenije, Lignana, Gorice, Ronk in seveda iz Trsta. Ekipe so sestavih z žrebom igralcev (teh je bilo 20). Najboljši posameznik pri članih je bil nedvomno Mauro Medeot, toda tudi Poletovi predstavniki Fon-zari, Mitja in Samo Kokorovec so se odlično izkazali v svojih ekipah. Na sporedu je bila tudi mladinska tekma med Poletom in Piranom. Poletovci so nastopili z zelo mladimi hokejisti, ki se niso mogli enakovredno upirati starejšim gostom, ki so seveda tudi visoko zmagah. Cicibonaši zmleli borovce Cicibana - Bor 15:0 (8:0) V zelo pričakovanem nogometnem dvoboju med sostanovalci l.maja so košarkarji Cicibone povsem nadigrah odbojkarje Bora, ki so se sicer trudili, da bi dosegh vsaj častni gol, vendar jim to ni uspelo □GIBONA: Volk, D.Kovačič, Križmančič, Battilana, Tomšič, Persi, Jogan. Rezervi: Iz.Bajc, L.Furlan. BOR: G.Koren, Ruttar, LFurlanič, RPavlica, D.Furlanič, Ta-bemi, G.Cuk. Rezervi: Betocchi, Sluga. Sodnik: Pejo (Bih) Strelci: Jogan 4, Persi 3, Tomšič 2„ L.Furlan, Križmančič, Volk (Um), Bajc, Battilana, Kovačič. (VJ) Obvestila ZSSDI obvešča, da bo danes, 13. junija ob 20.30 v domu Brdina na Opčinah seja smučarske komisije. SD POLET vabi vse člane in simpatizerje, da si ogledajo društveno tekmovanje v umetnostnem kotalkanju na kotalkališču v Re-pentabrski ulici na Opčinah v soboto, 15. t m. s pričetkom ob 17. uri. Sledila bo zakuska in nagrajevanje najboljših kotalkarjev. SK DEVIN prireja ob zaključku sezone družabni večer, ki bo na sedežu v Cerovljah v soboto, 15. tm. ob 20. uri. Nagrajevanju najboljših atletov bo sledila družabnost in predstavitev diapozitivov s Snežnika in okolice ob priliki raznih srečanj. Zaželjena je čimbolj številna prisotnost. Potrditev sprejema tajništvo na tel. St. 2916004 ob večernih urah danes, 13. tm. JADRANJE / BENETKE Med laserji odlično 3. mesto Aleša Omarija (Sirena) V soboto in nedeljo je bila v Benetkah (organizacija Diporto Veneziano) trofeja De Zotis, veljavna za kvalifikacije za državno prvenstvo kategoriji laser ter 420. Lepo vreme je v popoldanskih urah tako v soboto kot v nedeljo poskrbelo za zmeren termičen veter z jakostjo do petih metrov na sekundo. Trinajst posadk razreda 420, med katerimi je bila tudi Cupina dvojica Mattia Spinazzola ter Alessio Pinzin, je opravila skupno štiri plove in sicer dva v soboto ter dva v nedeljo. Cupina posadka je ob zmernem jadranju zasedla končno 6. mesto ter tako napravila korak naprej v skupnem izboru za kvalifikacije. Zmaga pa je odšla ponovno izjemni ženski dvojici sester Boschin iz sosednje sesljanske SNPJ. Laseristi so se udeležili le nedeljskega dela regate ter opravili skupno dva plova. V kategoriji standard (starejši) se je najbolje odrezal Sirenin jadralec Aleš Omari, ki je s solidnim jadranjem zasedel končno tretje mesto v zahtevni konkurenci dvajsetih tekmovalcev. Na kratki razdalji mu je sledil čupar Mitja Bužan, ki je svoj laser zapisal na peto mesto lestvice. V kategoriji radial (mlajši) je Kristjan Kovačič (Cupa) zasedel 5. mesto. Regato je sicer Aleš Omari takole komentiral: »S 3. mestom sem zelo zadovoljen. Sicer pa me že naslednji teden čaka v Tarantu regata radial, ki jo organizira italijanska vojna mornarica. Sledil pa bo trening z državno reprezentanco v Bariju, ki mi bo, upam, odprl vrata za mladinsko evropsko prvenstvu julija letos v Angliji.« Končni vrstni red: 420 1. Boschin - Boschin (SNPJ), 2. Bi vi - Da Monte (San Giorgio), 3. Tedesco - Baldin (CDV), 6. Pinzin - Spinazzola (Cupa). Laser standard: 1. Saša Njeverof (Zvok), 2. Stefane Rivoli (SC Ausonia), 3. Aleš Omari (Sirena), 5. Mitja Bužan (Cupa). Radial: 1. Enrico Zennaro (CNC), 5. Kristjan Kovačič (Cupa). PLANINSKI SVET...PLANINSKI SVET...PLANINSKI SVET...PLANINSKI SVET Na Matajurju tudi naši planinci O velikem planinskem shodu na Matajurju je v teh dneh Primorski dnevnik obširno poročal. V tej rubriki naj povemo, da se je 25. jubilejnega srečanja obmejnih planinskih društev, ki ga je vzorno priedi-la Planinska družina Benečije, poleg številnih planinskih predstavnikov in političnih osebnosti, udeležilo okrog 70 SDPT-jevcev, ki so pod Matajur dopotovali s polnim avtobusom in z osebnimi avtomobili. Prisotnih je bilo še najmanj 30 elanov SK Devin in SZ Sloga. V kratkem pozdravnem nagovoru se je predstavnik SPDT zahvalil Benečanom za prečudovit dan na Matajurju, ki je bil svetel dokaz da Benečane preveva izredna planinska zagnanost in želja po splošni krepiti z zavednosti in slovenski prisotnosti v Benečiji, ki jo hočejo še podkrepiti z gradnjo svoje koče na Matajutrju. (na sliM skupina tržaških planincev pod Matajurjem. Foto: L. Abram) . Srečanja se je udeležilo tudi nad šestdeset članov SPD Gorica. Nekaj planincev in prijateljev SPDG pa je na prireditev prišlo na svojo pobudo. Večina se je tudi podala na vrh gore.edtem ko je bilo sonca in vročine v izobilju, pa z razgledom ni bilo nič. Kljub temu je bilo nedeljsko srečanje enkratno. Toliko slovenskih planincev iz Italije, Koroške in Slovenije Matajur najbrž še ni dočakal. Kakor tudi maše ob petju slovenskih zborov. Planinska družina Benečije se je, kar zadeva organizacijo, zares potrudila in, upamo, da ne bo pretirano, če zapišemo, prekosila samo sebe. Na prireditvenem prostoru pri zavetišču Pelizzo se je zbralo skoraj dvakrat več udeležencev od pričakovanih. Na srečanje z »integralovci« Vsi prostori v avtobusu, ki bo v nedeljo, 23. junija, peljal tržaške planince na srečanje s pobratenimi planinci Integrala v Ljubljano, so zasedeni. Zanimanje je bilo tako veliko, da so Ze vsa mesta oddana in je zato vpisovanje zaključeno. Mnoge privlači namreč spored izleta, saj se bodo ob prihodu v Ljubljano najprej sprehodili po starem delu mesta, si v spremstvu vodičev ogledali razne zgodovinske in kulturne znamenitosti in šli na ljubljanski grad. Ogled bo trajal približno dve uri, nakar se bodo izlet- niki iz Trsta pri Šuštarskem mostu vkrcali na splave, na katerih se bodo peljali do Podpeči in se nato vrnili v Ljubljano pod Kongresni trg. Plovba bo trajala približno 6 ur in povratek v Ljubljano je predviden okrog 18. ure. Na splavih bo poskrbeljeno za okrepčilo in seveda dobro voljo. Zal je moralo SPDT zakasniti za eno uro odhod iz Trsta, da omogoči izletnikom opraviti dražavljansko dolžnost. V nedeljo, 23. junija, so namreč v deželi Furlaniji julijski krajini volitve za pet referendumov in volišča odprejo ob 8.00 uri, zato bo odhod avtobusa s trga Ober-dan ob 8.30 in četrt ure kasneje izpred društva Tabor na Opčinah za planince s kraške-ga območja. SPDT poziva zato izletnike, naj se čimprej potrudijo na volišča in nato do avtobusa, da ne bo zamud pri odhodu. (L.A.) V soboto in nedeljo izlet na Peco Ze dolgo načrtovani izlet na Peco - mejno goro na Koroškem - bo v soboto in nedeljo, 15. in 16. tm. Prevoz je predviden z lastnimi sredstvi, odhod pa v soboto zgodaj dopoldne. Prenočevanje Bo v domu pod Peco, od koder je do vrha gore še dve uri hoda. Pojasnila in (zadnje) prijave še danes med 19. in 20. uro na sedežu društva ul. Malta 2 tel. 33029. Pripravlja se izlet v Dolomite V juliju bo SPDG priredilo izlet v skupino Tofane v Dolomitih (območje Gortine). Interesenti naj čimprej sporočijo na sedež društva. Prevoz bo z lastnimi sredstvi. Izlet je primeren za izkušene planince. V hribe s člansko izkaznico društva Začenja se sezona intenzivnega obiska v gorah, kjer je treba zlasti na zahtevnejših turah tudi prenočevati. Člani zamejskih slovenskih planinskih društev imajo v vseh planinskih postojankah v Sloveniji enake ugodnosti, kakor člani planinskih društev iz Slovenije. Popust jim priznavajo tudi v planinskih zavetiščih v Italiji in Avstriji. Pogoj je seveda, da imajo s sabo izkaznico in predvsem, da so za letos (1996) plačali članarino. SPDG zato poziva člane, da do konca junija poskrbijo za plačilo članarine, kajti julija in avgusta bo sedež društva, ki je sicer odprt dvakrat tedensko (ob sredah od 11. do 12. ure in ob četrtkih od 19. do 20. ure) zaprt. Četrtek, 13. junija 1996 ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO f \ Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21,3.-20,4: Vedno svoje pozornosti boste namenjali svojemu videzu v očeh dragih, kajti menili boste, da vas okolica zaradi vaše prezaposlenosti s seboj vse bolj odrinja na rob. Motite se. BIK 21,4-20.5.: Počutili se boste kot v kleščah, nemočni in prepuščeni dobri volji višjih sil. Kade vas imajo, zato bodo počakale, da se iz stiske kaj naučite, nato pa vas bodo osretile s svobodo. DVOJČKA 21.5,-21,6,: Vaše ideje se še zmeraj ne bodo hotele ujeti z resničnostjo, pa ne zato, ker bi bila napačna resničnost, ampak zato, ker ste svoje ideje zgradili iz iluzij namesto iz izkušenj. RAK 22. 6. - 22. 7.: Želeli se boste povzpeti, zato boste vpregli rezervne konje, jih ošvrknili z bičem dobre volje in jih pognali v dir. Saj bo slo, težava bo le v spoznanju, da ste cilj vseskozi držali v rokah. LEV 23.7. - 23.8.: Ce vas bo sredi belega dne pograbilo, da bi se vrgli v posteljo in se prepustili osvežilni mod sna, nikar ne omahujte. Če vam bo partner očital lenobo, ga vljudno povabite med rjuhe. DEVICA 24 8. - 22. 9.: Končno se boste zaceli spraševati po ozadju vaše čustvene nestanovitnosti. Ugotovili boste, da je razpon med vašimi željami in ovirami, ki jim stojijo na poti, zlahka premagljiv. TEHTNICA 23.9. - 22. TO.: Pozornost nadrejenih bo v vaši notranjosti vzbudila sum. Ne bojte se, nočejo vas izriniti, želijo se le prepričati, ali ste res tako vestni in sposobni, kot trdijo tiha priporotila. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Ne boste se vec upirali svojemu izzivalcu; razgaljeni se boste postavili predenj, mu dopustili, da si vas privošči do dna, nato pa triumfalno opazovali, kako seiščev kosih ogledala. STRELEC 23.11.-21.12.: Vaše razumevanje dove-ške duše bo danes izjemno, zato se ne boste vec motili z občutki krivde, da ste jim s svojim obnašanjem, prirejenim svoji rasti, vzbudili dodatno trpljenje. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Razmišljajte o tem, kako karseda hitro ustaviti svoje motorje, sicer se vam bo zgodilo, da boste morali čez teden dni razmišljati o tem, kako sestaviti koščke v celoto. VODNAR 21. T. -19. 2.: Lotili se boste naloge, kr bo na prvi pogled vedeti neskončna, toda že po prvih korakih krste vzneseno ugotovili, da ste jo končati prej, preden ste se ovedli, da je sploh ni bilo. RIBI 20. 2. - 20. 3.: Odpravili boste omajano zaupanje v druge; dodali jim boste nekaj lepih lastnosti ter jim odvzeli večino tistih, Id jim jih je pritaknilo vaše razočaranje. Spet bo vse na svojem mesta! Mraz seže tudi ovcam do kosti Prvi letošnji sneg na Novi Zelandiji (tam se bo kmalu začela koledarska zima) je presenetil ovce, ki so se brezskrbno pasle na travnikih Južnega otoka. Mraz jim je kljub volni segel do kosti, zato so se stisnile v gručo in počakale na svojega pastirja, da jih je odpeljal na toplo v hlev. (Foto: Reuter) Orjaški spomenik namesto tobogana Otroci v kazahstanski prestolnici Alma-Ati so za svoje igrišče določili kar spomenik nekemu pisatelju, okrog katerega žubori prijetno hladna voda (Foto: Reuter) Sin Joan Collins je slikar, hči pa pevka Nekdanja ameriška televizijska zvezdnica Joan Collins je v propadlem zakonu s pevcem Anthonyjem Newleyem (na sliki desno) rodila dva otroka - sina Sacha in hči Taro. Zdaj sta oba že odrasla, Sacha (na sliki levo) se poskuša uveljaviti kot slikar, hči Tara pa kot pevka in TV voditeljica. Skoraj dve toni smeti z Everesta KATMANDU - V nepalsko prestolnico Katmandu so v ponedeljek s helikopterjem z Mount Everesta prepeljali skoraj dve toni smeti. Med njimi so bile prazne konzerve, šotori in plastične vrečke, ki so jih v zadnjih štiridesetih letih odvrgli alpinisti med svojimi prizadevanji, da osvojijo najvišji vrh sveta. Čistilno akcijo so začeli aprila skupaj z nepalskim ministrstvom za turizem in nepalsko planinsko zvezo. 19-članska ekspedicija je med čiščenjem našla tudi truplo nekega alpinista, je zveza objavila v ponedeljek. Kot je dejal predsednik zveze, je nad taborom 6500 metrov visoko še 15 ton smeti in vsaj osem trupel. Čistilno akcijo nameravajo ponoviti drugo leto. Srebrnino podaril državi LONDON - Britanski milijonar Arthur Gil-bert, ki živi v ZDA, se je odločil Veliki Britaniji zapustiti svojo zbirko srebrnine, vredno 113 milijonov dolarjev. 83-letni Gilbert je pred 47 leti iz rodne Anglije odšel prek luže in tam z nepremičninskimi posli obogatel. Živi v Los Angelesu, kjer je zdaj tudi njegova bleščeča zbirka. Britanska nacionalna loterija bo prispevala 22,5 mibjona dolarjev, da bodo uredili pritličje londonske hiše So-merset House, kjer bo razstavljena milijonarjeva zbirka. SKANDINAVSKA KRIŽANKA A MOJSTER V POSNEMANJU ZGIBI IZVAJANJE IZOLACIJE DEBELOKOZN RASTLINOJEDEC Z ROGOM ARABSKA NACIONALIS- TIČNA STRANKA VISEČI KAPNIKI DESNI PRITOK PADA ELTON JOHN JUZNOAFR. DENARNA ENOTA ESKIMI MESTO V VIPAVSKI DOLINI PRITOK REKE ALLERV NEMČIJI / MESTO V LORENI V FRANCIJI KDOR SE UKVARJA Z ALKIMIJO ŽIVINSKA KRMA RENU KDOR ORJE / REKA V SLAVONIJI GRADITEU GODAL IZ CREMONE SLOVENSKI IGRALEC (JOŽE) JUZNOAM. PAPIGA URAVNIKNA FEVDALNEM DVORU ZVODNIK REKA, KI TEČE SKOZI VELENJE NEUDELEZE- VANJE POUKA SL. KOROŠKI PESNIK (FRAN RIM. BOG LJUBEZNI MLEČNI IZDELEK DEL STOPAIA MESTO V HERCEGOVINI ZENSKA, KI SE SONCI GOLA GL. MESTO TURČIJE MESTO NA FILIPINSKEM OTOKU PANAV ALEKSANDRU. ŠKOF IN TEOLOG IZ 3. STOL POGODBA 0 NAJEMU LETALA NAMERA GR. MIT. ČAROVNICA ZAJAJE RIM. VOJSKOVODJA, KI JE PREMAGAL ATILO Z KALININ SL KOROŠKI NAROD. PRERODITELJ ANGL. OTOK V IRSKEM MORJU TEPEŠ GORBAČOVA SOPROGA SVETISCE V MEKI Z DESKA S KOLESCI MAJHEN GLODALEC REŽISER KUSTORICA MILANO TRAVNIK OB VODI URADNI SPIS TRUP OCENJEVAL. ENOTA PRI TEKMOVAJU ODPRTINA V ZIDU PRAŠIČ SVICARSKO- FRANCOSKI PISATELJ (CLAUDE) SVEDSKI TENISAC LISTAVEC (ČAJ!) MANJ POMEMBNA, CENENA STVAR ZENSKA, KI IGRANA VIOLONČELO SRBSKI PESNIK (VAŠKO) ■ OSEBNI ZAIMEK NATRIJU PODOBEN ELEMENT (Li) ENAKI ČRKI SUHA ROZA MANJŠA RIBA DRŽAVNI ZBOR UNIČEVALKA ZELEZA ULITA TISKARSKA ČRKA FRNIKOLA MIROVANJE V PROSTORU NAD TLEMI GR. BOGINJA ZEMLJE, GAJA MESEC ZID. KOLEDARJA OTOK OB ZAH. IRSKI OBALI VIDNOST, RAZPOZ- NAVNOST RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Kotiček: Kljukčeve dogodivščine TV DNEVNIK Alpe - Jadran (ponovitev) RAI 2 RETE 4 ITALIA T 8r Slovenija 1 RAI 1 Dnevnik, 6.45 Jutranja odd. Unomattina (vodita Livna Azzariti, Luca Giu-rato), vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Le tigri di Mom-pracem (pust, It. '70, i. I. Ras simo v, C. Gravy) Dnevnik iz Neaplja Nam: ENG - V živo Vreme in dnevnik Nam: Gospa v rumenem -(i. A. Lansbury, Bonnie Bartlett) Dnevnik, 13.55 rubrika Business, gospodarstvo Film: Mai gridare al lupo (pust., ZDA ’83, i. C. Martin Smith, B. Den-nehy, Z. Ittknangnaq) Mladinski variete Solleti-co, risanke, nanizanke EP v nogometu: Bolga-rija-Romunija Danes v parlamentu Dnevnik Aktualne zanimivosti: Italia sera Variete: Luna Park (vodi Mara Venier) Vreme, dnevnik in Šport Film: Časa, dolce časa? (kom., ZDA ’86, i. Tom Hanks, S. Long) Dnevnik Aktualna odd.: Cliche (vodi Carnmen Lasorella) Dnevnik, zapiski, horoskop, noCni pogovori, vremenska napoved Videosapere: Taglio bas-so, 0.40 Faraonovo oko Aktualno: Sottovoce -Potihoma MKI Film: Perdono (dram., ZDA ’52. i. JH. Cravvford) Variete: II cappello sulle ventitre Otroški variete Nan.: Avvocati a Los Otroški variete Ciao ciao Videostrani Nan.: Blossom, 9.05 Un Angeles, 9.00 nad. Un mattina, vmes risanke Otroška oddaja pezzo di cielo volto, due donne, 10.00 Aktualno: Secondo noi Samo za punce, 3. del Film:Le pistolere (ve- Zingara, 10.30 Renzo in Nan.: Super Vicky, 9.45 Svet divjih živali, pon. 1. stern, Fr. ’71) Lucia, 11.45 La forza Genitori in blue jeans, dela angleške poljudno- Rubrika o zdravstvu deli’ amore, vmes (11.30) 10.20 MacGyver znanstvene oddaje Dnevnik dnevnik Variete: Planet Po domače Nan.: Velika dolina Nan.: Hiša v preriji Nan.: T.J. Hooker Poročila Dnevnik, Zdravje, ru- Dnevnik Tg 4 Odprti studio, Fatti e mi- Kolo sreče, pon. tv igrice brika o knjigah Rubrika o lepoti sfatti, 12.50 Šport studio Čudna pokrajina: Ekologija v gospodinjst- Nad.: Sentieri Variete za najmlajše, Osvetlitev srednjega ve- vu (vodi A. Di Pietro) Aktualno: Dan za dnem vmes risanke, 14.25 Ciao ka, 2. del angleške doku- Nad.: Quando si ama, Film: Stanno tutti bene Ciao Nevvs mentarne serije 15.10 Santa Barbara (dram., It. ’90) Variete: Colpo di fulmine Pro et contra Dnevnik - flash Dnevnik in vreme Varieteja: Generazione X, TV Dnevnik 1 Variete: E 1’ Italia raccon- Variete: Game Boat 16.05 Planet Otroški program: Živ žav ta - Italija pripoveduje, Aktualno: Večerni Forum Nan.: Bayside School, Fallerjevi, vmes (17.15) dnevnik (vodi Rita Dalla Chiesa) 16.45 Beverly Hills, 32. del nemške nadalje- Sereno variabile Film: La fmestra della ca- 17.45 Primi baci vanke Dnevnik in šport mera da letto (krim., Odprti studio, vreme, Kolo sreče, tv igrica Nan.: Ispettore Tibbs ZDA ’87, i. S. Gutten- 18.45 Secondo noi, 18.50 Risanka Šport in kratke vesti berg, I. Huppert), vmes Šport studio TV Dnevnik 2 Variete: Go-Cart (23.30) dnevnik Nan.: Baywatch Seinfeld, Nogomet: Svica-Holand- Filmske novosti, pregled Variete: EuroPeo Show 9. del ameriške humori- ska (EP), vmes (21.15) tiska, rubrika o lepoti Nan.: Flipper(i. C. Fleen, stične nanizanke dnevnik Film P. Haas, Brian Wimmer) Tednik Aktualno: Top Secret Variete: EuroPeo Show > ts Moški, ženske Dnevnik, vreme, rubrika Dobrodelni variete: 30 Nikar, oddaja o prometu N eon glasba Danes v parlamentu @ CANALE 5 ore per la vita Film: Omicidio a luči ji TV Dnevnik 3 Poslovna borza Ponoči, na trgu Italija rosse (dram., ZDA ’84, r. 'j? Severna obzorja, 15. del Variete: Tenera e la notte B. De Palma, i. C. Was- ameriške nanizanke Nan.: Soko 5113 Na prvi strani, vreme son), vmes (23.45) Fatti Poročila ^ RAI 3 Jutranji dnevnik, Drobci Film: Legittima difesa (kriim, Fr. ’47) Videosapere: Vstop prost, Filozofija, Zdravje, Barva mesta. Potovanje po Italiji, Znanstveni dnevnik, itd. Dnevnik Aktualno: Telesogni, 13.00 Kljub vsemu, moja Italija, 13.35 VideoZorro Deželne vesti, dnevnik Športno popoldne: triatlon, kanu, EP v nogometu, golf, kolesarstvo Film: Ciao, ciao Birdie (glas., ZDA ’63) Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob soup. Blob Aktualna odd.: Confini Dnevnik, deželne vesti Aktualno: lo gli scriverei Boks: Severini-Colombo Dnevnik, pregled tiska, nočna kultura Film v originalu: What Every VVoman Knevvs (kom., ZDA ’34, r. G. La Cava, i. H. Hayes) Variete: Maurizio Costan-zo Show (ponovitev) Aktualno: Forum - Televizijsko sodiSCe (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, Hunter Tylo) Nan.: Robinsonovi - Izpit (i. Bill Cosby, K. K. Pull-man. Lisa Bonet) Variete: Časa Castagna Otroški variete Bim Bum Bam in risanke Nam: II villaggio del cor- sari Kviza: OK, il prezzo e giusto! (vodi Iva Zanic-chi), 19.00 La mota della fortuna (vodita Mike Bongiorno, A. Elia) e misfatti Italija 1 šport # TELE 4 17.45, 19.30, 22.00, 0.05 Dogodki in odmevi Nad.: Fiori d' arancio Sit - Comedy, 16.50 Nanizanka Film Gospodarstvo Film: Letti gemelli (kom., ’42, i. J. Bennett) MONTECARLO Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti- zia (vodita Lello Arena, Enzo lacchetti) Variete: Modamare a Po-sitano (vodita Alberto Castagna, Anna Falchi) Dnevnik Variete: Maurizio Costan- zo Show, vmes (0.30) nočni dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Striscia la notizia Pregeld tiska 20.00, 22.50, 0.15 Dnevnik, 13.30,19.50 Šport EP v nogometu Film: Gioventii ribelle (dram., ZDA ’56) Varieteja: Tappeto volan-te, 18.00 Zap Zap EP v nogometu, 17.30 Bolgarija-Romunija EP v nogometu: Svica-Holandska Film: Jaz in Annie (kom., ZDA 77, r.-i. W. Allen) Slovenija 2 Euronevvs Iz deževnega tropskega gozda, pon. 5. dela V žarišču, pon. Andi - gora molitve, pon. japonske dok. oddaje Zapustite svojega moža, prosim, pon. avstrijskega filma Seinfeld, pon. 8. dela Severna obzorja, 17. del Piratke, pom 1. dela Košarka NBA, posnetek Po Sloveniji Poslujemo, 5. del poslovne oddaje Tok tok V žarišču EP v nogometu: Švica -Nizozemska, prenos Dr. Quinnova, 2. del ameriške nanizanke Podoba podobe Euronevvs H Koper 16.00 16.30 17.30 18.00 18.45 19.00 19.30 20.00 20.30 21.00 22.00 22.15 22.30 Euronevvs Folk est '95 Vesolje je... Slovenski program Primorski forum Primorska kronika Vsedanes TV dnevnik Vesolje je... Alpe Jadran Četrtkova športna oddaja Meridiani, aktualna tema Vsedanes TV dnevnik Euronevvs Slovenski program Karaoke - dobra volja je najbolja, zabavno-glasbena oddaja OtO Hrvaška 1 7.25 7.30 8.15 10.00 10.05 10.15 10.45 11.10 11.20 11.30 12.00 12.15 12.40 14.35 14.40 15.05 15.40 16.50 17.50 18.25 18.40 18.55 19.30 20.10 21.15 22.10 22.15 22.35 23.05 1.45 TV koledar Poročila Santa Barbara, 1277. del ameriške nadaljevanke Dobro jutro Poročila Gostje v studiu Zvezde in planeti, dokumentarna oddaja Katedrala sv. Vida na Reki, dok. oddaja Gostje v studiu Aktualnosti Otroški program Poročila Ljubezen, 265, del ameriške nadaljevanke Enkrat ni nobenkrat, ponovitev ameriškega filma Zgodba o glasbenem inštrumentu Mladi Robin Hood, 9. del otroške nanizanke Poročila Izobraževalni program Dotik smrti, 4„ zadnji del Kolo sreče Moč denarja Klub D. D. Hugo, tv igrica Dnevnik Potovanje z Zirinovskim, dokumentarni film Željka Ogresta in gostje Poslovna razstava Dnevnik Slika na sliko Theatron Poročila 'N Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 10.30 Pregeld tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 21.32 Lepe melodije; 22.30 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. Slovenija 2 5.00. 6.30, 7.30, 8.00, 8.30,9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Radio most: Koper-Ljubljana-Maribor; 9.35 Popevki tedna; 11.15 Izjava tedna; 12.00 Opoldne; 13.40 Obvestila; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Kdo ve; 17.00 Stergo ergo; 18.00 Vroči stol; 19.30 Riži Bizi Jazzy; 20.00 Jazz; 21.00 Pogovori proti etru; 22.00 Zrcalo dneva; 22.23 Mala nočna filmska. sko temo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Izvirniki in priredbe; 16.40 Tretja stopnica; 17.00 Banchetto musicale; 18.05 Svetovna reportaža; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zbori; 20.00 Iz arhiva Simf. RTV Slovenija; 22.05 Večerni logos; 22.20 Zvočni zapisi od nekoč; 23.00 Izbrali smo;23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30,10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.15 Vsak dan je dober dan; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Informacije; 9.40 Hit dneva; 9.45 Od otroštva do mladosti; 10.40 Power play; 10.45 Zanimivosti, reportaže; 11.15 Včeraj, danes, jutri; 12.20 20 modrih; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13.00 Daj, povej; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 16.55 6 prešernih; 17.15 Borza; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbena kronika; 19.30 Večerni pr.; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK. Slovenija 3 7.00, 8.00. 9.00, 10.00, 1.1.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 10.05 Zgodnja dela; 13:05 Mehurčki; 13.20 Ringaraja; 13*.35 Glasbena mladina ; \^14.05 Izobraževalni program; 15.00 Na ijud- Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, "Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 32-322; 9.35 Onda su onda; 9.50 IE. Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Souvenir d'ltaly; 11.00 Kulturna odd.;12.00 Ballo e bedo; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 14.30 Sanje o počitnicah; 16.00 Ob 16-ih; 18.45 Jazz; 20.00 RMI. Radio Trst A 7.00,13.00,19.00 Dnevnik, 8.00,10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Iz dežele mirnega jutra; 8.40 Slov. glasba; 9.15 Odprta knjiga: Zgodbe iz filmskega življenja (P. Zobec, prip. V. Jurc, 4.); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Koroška poje; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale: Veš, poet, svoj dolg?; 15.00 Soft mušic; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: MePZ Vasilij Mirk; 18.00 Dopisnice z najbližnjega vzhoda; 18.30 Made in ltaly; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 15.00 Rok z Vami; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 18.30 100 odstotno Posladkanje v glasbi. Radio Koroška 18.10 -19.00 Rož - Podjuna - Žila, y Primorski dmmik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285A45289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481 -532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 / L nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%: mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Postni ir. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 66 6A6 # c VREMENSKA SLIKA 1020 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 05.10 in zašlo ob 20.54. Dan bo dolg 15 minut. L O . ‘‘t U II d j \ IS j C X/ o lil j U U X J . u X najnizje -17 cm, ob 20.05 najvisje 47 cm. Tutri: ob 3.04 najnižje -52 cm, ob 9.29 najvisje 23 cm, ob 14.37 najnižje -16 cm, ob 20.39 najvisje 48 cm. BIOPROGNOZ Obtežilni vpliv vremena bo Cez dan postopoma popuščal in do večera tudi ponehal. m 7 10/22 TRŽIČ 13/24 C TEMPERATURA VODA POSTAJA st C POSTAJA stC TEMPERATURE IN VIŠINE SNEGA V GORAH Mura Gornja Radgona 19,0 GradašCica Dvor 12,9 1 500 m 23 Sava Radovljica 13,2 Savinja Veliko Sirje 19,3 1 1000 m 19 Sava Šentjakob 15,9 SoCa Solkan 15,8 1500 m 15 Sava Hrastnik 17,8 Idrijca Podreteja 11,1 } 2000 m 11 Sora Suha 15,3 Vipava Dolenje 11,3 | 2500 m 7 Ljubljanica Moste 18,0 Jadransko morje Koper 26,2 :: 2864 m V™™ 4 Snežna odeja je dokaj sesedena in utrjena, vendra zaradi toplega vremena zmehčana, v višjih legah pa ponoči zamrzne, tako da zjutraj in del dopoldneva drži človeško tezo. Na območjih, kjer so še večje količine napihnjenega snega, je nevarnost proženja snežnih plazov 2., sicer pa je splošna nevarnost minimalna, 1. stopnje. ZAGREB 14/25 o V Sloveniji: Precej jasno bo z dnevnimi temperaturami od 21 do 26 stopinj C. Obeti: V soboto bo precej jasno. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Zahtevno prosto plezanje na jez SANTA BARBARA (Kalifornija) - jezu Hoover, pri čemer se je poslužil 20-letni stuntman in free climber neznatne razpoke. Ob koncu je zado-John Robotham je za film, ki ga sne- voljen dejal, da tako zahtevnega ple-ma Chevv Chase, preplezal »smer« na zanj a ni še preizkusil. Greenpeace zapustila kitajske teritorialne vode PEKING - Ladja mednarodne ambientalistične organizacije Greenpeace je včeraj izplula iz kitajskih teritorialnih voda; pred tem je pekinški vladi izročila poslanico, v kateri poudarja svoje nasprotovanje jedrskim poskusom. Eden od aktivistov je izjavil, da je bila akcija Greenpeaceja uspešna, medtem ko sta plovilo -stari preurejeni 58-metrski vlačilec- ob izplutju iz teritorialnih voda spremljali ladji kitajske mornarice in to po skoraj treh urah od prihoda in po dolgih pogajanjih. Ladja, ki je imela na krovu 32 oseb, na boku pa razpet velik transparent z napisom »stop bombing Lop Nor« (dovolj z bombami na Lop Nor, kjer Kitajci opravljajo jedrske poskuse), je v soboto odplula iz Manile in včeraj dopoldne priplula v bližino Sanghaia. Namen »povsem miroljubnega« poslanstva je bil načeti dialog s Kitajsko o prekinitvi jedrskih poskusov. Ko je priplula v izliv reke Jangce, kjer je vhod v Sanghaisko pristanišče, je ladjo takoj prestreglo letalo kitajske vojašake mornarice; z ladje so zahtevali manjše plovilo, prošnja pa je ostala brez odgovora; obalna straža pa je preko radia ladji sporočila, da je kršila kitajske teritorialne vode. Ladjo Greenpeaceja so obkolile Štiri ladje, 40 neoboroženih Kitajcev v uniformi pa je stopilo na njen krov; posadko so lepo pozdravili in nato zaceb pogajanja s kapetanom Ulfom Bir-ganderjem. Agencija »Nova Kitajska« je medtem sporočila, da je bilo ladji zaukazano, da takoj izpluje iz kitajskih teritorialnih voda; z ladje pa je aktivist Michael Kuhn sporočil, da elani posadke niso imeli namena presenetiti Kitajce s kakršnokoh protestno akcijo. Visoki dohodki princa Charlesa LONDON - Princ Charles naj bi za lansko leto moral plačati okrog milijon funtov šterlingov (2,3 milijarde Er) davkov. Samo Cormvallsko vojvodstvo naj bi mu navrglo skoraj 4, 9 milijona funtov Šterlingov. Wa-leški princ naj bi po pisanju njegovega avtobiografe imel še razne delnice v vredno- -sti dveh milijonov funtov, od Cesar je imel nadaljnjih 50 tisoč funtov dobička. Peklenski stroj na sodišču ESKILSTUNA (SVEDSKA) - Po pisanju švedske tiskovne agencije TT je včeraj ena oseba izgubila življenje, druga je bila ranjena, ko je na sodišču v kraju Eskilstuna (150 km zahodno od Stockholma) podi peklenski stroj. Do tragedije je prišlo med obravnavo o neki razporoki: ko so zaceb govoriti o ekonomskih aspektih, je moški iz žepa potegnil dinamit in ga prižgal. Najmanjše mesto je v Ubelu PEKING - »Ljudski dnevnik« trdi, da se najmanjše mesto nahaja v Tibetu: Yumen v pokrajini Longyu meri le 7 kvadratnih kilometrov in ima vsega skupaj 4 prebivalce, dva sta funkcionarja, dva običajna meSCana, a vsi pripadajo isti družini. Vročina ne prizanaša Kot po vsej Evropi, imajo tudi v Frankfurtu te dni problem, kako se izogniti tropski vročini. Na sliki bazen v Forest stadiumu.