Letošnji bienale otroške grafike krasila barva 8 10 S svojimi fontanami povezali Žalec in Marezige Cena: 1,46 EUR Leto: XXI 12 »Dobra volja, pivo, lederhosen in karirasta srajčka – to je Savinjski Oktoberfest!« ŠT. 10 I 30. oktober 2019 25 Spomin na pokojnika, vdelan v sliko Naslednja številka Utripa Savinjske doline bo izšla 27. novembra 2019. Logistični center odprt L. K. T. T. Ministrica mag. Alenka Bratušek je ob odprtju obljubila, da se bodo v kratkem rešile tudi zagate z izvozom in uvozom iz avtoceste v Arji vasi, najprej z začasno rešitvijo s semaforji in širitvijo priključkov na avtocesto, do konca leta 2021 pa s trajno rešitvijo. O odprtju in sodobnem modularnem logističnem centru, ki je v celoti zasnovan okolju prijazno, pa več na str. 11. D. N. Prejšnjo sredo so v obrtni coni Arnovski gozd slovesno predali namenu eno izmed največjih letošnjih investicij gospodarstva v Sloveniji, vrednosti 70 milijonov evrov, Lidlov logistični center. Center, ki ima velike prostorske razsežnosti s 57 tisoč kvadratnimi površinami na več kot 13 hektarjih zemljišč, je prinesel nove izzive in priložnosti tudi v lokalno okolje. Kako lepo je, če pleše uigrano vsa ekipa! LUCIJA KOLAR Trak so prerezali generalni direktor Lidla Gregor Kosi, ministrica mag. Alenka Bratušek in župan Janko Kos. Spomin tudi brez sveč D. N. Pred osrednjim spominskim obeležjem v Preboldu so pripravili bogat kulturni progam s Pihalnim orkestrom Prebold, pevci MoPZ KD Antona Schwaba in učenci OŠ Prebold; zbrane je nagovoril direktor JS RS za kulturne dejavnosti in podžupan Marko Repnik. Dan spomina na mrtve nas vsako leto spomni na svojce, znance, prijatelje, naše najdražje, ki jih ni več med nami. Tudi na tiste, ki jih pogrešamo vse leto in leta. Letos bomo morda prižgali kakšno svečko manj zaradi ekoloških razlogov, a spomin ni odvisen od sija sveč, ampak svetlobe spomina v naših srcih. Vsako leto pripravljamo po Sloveniji in tudi preko meja številne slovesnosti v spomin žrtvam vojne, ki hkrati opominjajo, da se kaj takega ne bi še kdaj zgodilo. Glavni organizatorji so skupaj z občinami in krajevnimi skupnosti organizacije ZB za ohranjanje vrednot NOB. V Občini Prebold je veliko spominskih obeležij, ki spominjajo na tisti čas, najbolj vidno pa morijo nacifašizma izpričuje osrednji spomenik in 172 izpisanih imen žrtev na ploščah obzidja spominskega parka. Kar vsak deseti prebivalec Občine Prebold je v vojni vihri izgubil svoje življenje, kar je največ izmed vseh krajev v Spodnji Savinjski dolini. Letošnjo spominsko slovesnost so pripravili že prejšnji četrtek popoldne. Podobno pa je bilo in še bo v prihodnjih dneh tudi v drugih občinah in krajevnih skupnostih naše doline. Delovni vikend v uredništvu Utripa je bil, kljub temu da sem ga večino časa preživela za štirimi stenami, sončen. Ne le zaradi vremena na drugi strani oken, ki se je pokazalo v svoji najlepši jesenski podobi. Tudi zaradi navdiha, ki smo ga dobili od pisanih noš, bogatih krinolin, prešernih plesalcev, spretnih muzikantov in žvrgolenja pod oknom uredništva, kjer so folkloristi čakali, da pridejo na vrsto za svoj nastop. Državno srečanje slovenskih folklornih skupin je z njihovim igrivim vznemirjenjem pred nastopi prineslo veliko vedrine tudi v naše delo. Ob tem sem se poigravala z idejo, kako bi to pozitivno lahkotnost in uigranost prenesli v tekmovanje in delovanje na drugih področjih, v vsakodnevni rutini, v zasledovanje ciljev v službi in doma. Tekmovanje mora vendarle biti še večji užitek in boljši izziv, če imaš dobrega tekmeca. In zmaga je še slajša, če je težko priborjena. Ob uigranih plesno-pevsko-muzikantskih harmonijah je za zmago ključna ekipa, ki je uigrana, pleše, igra in poje, pripoveduje isto zgodbo. Kako bi ta model prenesli še kam drugam? Vsak izmed nas kdaj sodeluje ali je del ekipe, kjer zaradi zasebnih interesov kdo »solira« ali ščuva druge ali pa vsaj ne prispeva k skupnim ciljem in ne pomaga članu ekipe, ko ga napadejo od zunaj. Od tega imajo seveda največ zunanji veliki bratje, ki neuigranost izkoristijo za svoj uspeh ali zmago. V neuigrani ekipi pa na koncu ni zadovoljen nihče. In potem razmišljam še o drugi dimenziji ekip. Ne glede na to, kaj počnemo, s kom sodelujemo, ali delamo dobro in slabo in komu pomagamo ali pa mu škodimo zavoljo lastnih interesov, na koncu o nas ne odločamo sami, odločamo samo tem, kaj bo od tega imela konkretna ekipa. Občudujem braslovško civilno iniciativo, ki je vztrajno aktivna v zvezi s tretjo razvojno osjo, kljub temu da se zdi, da se bojuje z mlini na veter. Kljub dejstvu, da je bilo najbrž že v začetku jasno, da na razvoj dogodkov razen podaljševanja roka izvedbe, ne bo dosegla ničesar. Ker so se nekje že zdavnaj odločili drugače. Zaradi nekih interesov, ki z navadnimi ljudmi in realnim življenjem nimajo zveze. Vse vmes pa je samo predstava za javnost in pesek v oči, medtem ko se bistvene reči odločajo drugje. Vam je znano? Ne glede na to, kaj počnemo, s kom sodelujemo, ali delamo dobro in slabo, in komu pomagamo ali pa mu škodimo zavoljo lastnih interesov, na koncu o nas ne odločamo sami. Odločamo samo o tem, kaj bo od tega imela naša ekipa. Poslovimo se na koncu vsi. Pravijo, da tako, kot smo živeli. Spomnijo se nas samo po tistem, kar smo dejansko počeli in kakšne odnose smo stkali z ljudmi v svojih okoljih, ekipah ali pa jih nismo. Ali smo se borili za skupne cilje, torej smo negovali korektne odnose z vsakim, ne glede na posebnosti in različna mnenja? Ali smo se bili pri tem pripravljeni tudi izpostavljati navzven, boriti za dobro skupine? Ali smo bili tiho in molčali, ker je varneje, ali smo celo prilivali na ogenj razdora? Dan reformacije je spomin na odločno gibanje za skupno dobro mnogih, brezkompromisen upor proti centrom moči, ki so škodili večini. Tudi po tolikih letih smo lahko na slovenske reformatorje ponosni. Zakaj se po njih bolj ne zgledujemo? Morda bi kot folkloristi minulega vikenda potem lahko bolj sproščeno zaplesali v izzive dnevnih tekmovanj in se veselili skupnih trenutkov. Razmislite na praznik reformacije in naj vas spomni in opomni dan spomina na mrtve. VSAKA HÖRMANN VRATA GOVORIJO SVOJO ZGODBO Generalni zastopnik za vrata Hörmann v Sloveniji: Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141 Kakšno zgodbo bodo govorila vaša? TZ-Anz-4c-Garage-Haus-110x60mm-A-2019-SLO-Matjaz-B.indd 1 www.matjaz.si info@matjaz.si 19/09/19 11:11 2 občinA ŽALEc ŠT. 10 I oktober 2019 Žalec praznuje 55 let Praznično v Galiciji T. Tavčar D. Naraglav Praznik Mestne skupnosti Žalec so združili s praznovanjem 125-letnice Turističnega društva Žalec. V petek, 27. septembra, je bila v Domu II. slovenskega tabora Žalec slavnostna seja ob prazniku MS Žalec. Žalec se prvič omenja v dokumentu iz leta 1182 kot Sachsenfeld. Za mesto so ga razglasili 29. septembra 1964, zato je letos praznoval 55 let. Skozi zgodovino Žalca se je na slavnostni seji v bese- di sprehodila Karmen Kreže, vodja domoznanskega oddelka Medobčinske splošne knjižnice Žalec. Predsednik MS Žalec Rado Gašparič je v svojem nagovoru nekaj besed namenil tudi delu v MS od lanskega do letošnjega praznika ter načrtom za prihodnje. Poudaril pa je, da Obči- Prejemniki priznanj MS Žalec z županom Jankom Kosom in predsednikom MS Radom Gašparičem na Žalec in Mestna skupnost Žalec glede investicij v mestu sodelujeta in se med seboj povezujeta in usklajujeta. Temu je s svojim pozdravom na slovesnosti pritrdil tudi žalski župan Janko Kos. Priznanja MS Žalec sta podelila župan Janko Kos in predsednik MS Žalec Rado Gašparič. Prejeli so jih: Barbara Lovrenčič za zgledno delo v Medobčinskem društvu invalidov Žalec, Martin Mutec za ustvarjalnost na številnih področjih šolskega in zunajšolskega dela, Maja Štamol Droljc za svoje ustvarjalno oblikovanje in krepitev ugleda mesta Žalec, Karmen Štusej za svoje pedagoško delo in dramsko dejavnost, Roman Virant za uspešno predsedovanje svetu MS Žalec ter Zottel Trade za uspešno gospodarsko rast. V imenu vseh nagrajencev se je zahvalil Roman Virant. Prireditev je vodila Jolanda Železnik, v kulturnem programu sta nastopila harmonikarski orkester Glasbene šole Risto Savin Žalec s profesorico Natalio Ermakovo in komik Aleksander Pozvek. Požar jim je vzel dom D. Naraglav GZ Žalec Tri družine so začasno pri sorodnikih, ena pa v stanovanju Občine Žalec. Pomoč pri obnovi hiše že poteka. Nedelja, 6. oktobra, bo stanovalcem večstanovanjske hiše v Migojnicah v KS Griže ostala v neprijetnem spominu. Za to je kriv požar, ki je izbruhnil v mansardnem stanovanju hiše in šestim stanovalcem iz štirih gospodinjstev vzel njihov dom. Dve mansardni stanovanji sta popolnoma uničeni, zaradi posledic gašenja požara pa sta neprimerni za bivanje tudi obe stanovanji v pritličju. Vse družine so začasno pod drugo streho, tri pri sorodnikih, ena v stanovanju, ki ji ga je dodelila Občina Žalec. Občina pa je stanovalcem že zagotovila tudi finančna sredstva, ki jim bodo v pomoč pri trenutnih stroških zaradi požara. Njihovi skromni mesečni prihodki ne bodo zadoščali za financiranje obnove stavbe, na kateri bo po oceni gradbenih strokovnjakov treba porušiti mansardni del do druge plošče in pozidati novega ter ga pokriti z novo streho, kar jih bo stalo približno 60 tisoč evrov. Kot je povedal tiskovni predstavnik GZ Žalec Tadej Zupan, je v intervenciji sodelovalo 54 gasilcev s 13 gasilskimi vozili, končali pa so jo ob pol sedmih zvečer. Kraj požara so si ogledali tudi celjski kriminalisti in ugotovili, da je nastalo za 100 tisoč evrov materialne škode in da je tuja krivda izključena, saj je zagorelo pri ele- Letošnji dobitniki priznanj in plaket z županom Jankom Kosom in predsednikom KS Petrom Vipavcem V začetku tega meseca je praznovala KS Galicija. V sklopu praznika so pripravili več prireditev, osrednja pa je bila slavnostna seja Sveta KS v dvorani Doma krajanov, na kateri so podelili letošnja priznanja krajevne skupnosti. Krajane in goste je uvodoma pozdravila glasba ansambla Zažur iz Velenja, v katerem sta tudi člana iz njihove krajevne skupnosti. Njihova pevka in domačinka Maja Lobnikar pa je bila tudi moderatorka tokratne slavnostne seje. Zbrane je nagovoril predsednik sveta KS Galicija Peter Vipavc, ki je med drugim posebej pohvalil krajanke in krajane, ki so se že večkrat odzvali s pomočjo njihovim sokrajanom, nazadnje Žanu Kotniku, ki je januarja letos ob požaru izgubil streho nad glavo, danes pa na mestu nekdanje že stoji nova hiša, ki bo Žanu dajala topel dom. V nadaljevanju je spregovoril še o delu v krajevni skupnosti v preteklem obdobju in povedal, da so skupaj z občino izvedli več manjših del na komunalni in cestni infrastrukturi. Nekaj je k temu dodal še župan Janko Kos, nato pa sta s predsednikom Petrom Vipavcem podelila letošnja priznanja in plakete krajevne skupnosti. Prvo priznanje je za športne dosežke in promocijo kraja prejel Timi Zajc, v njegovem imenu ga je prevzel njegov oče Boštjan Zajc, saj je bil Timi ta čas na zadnji tekmi velike poletne nagrade, kjer je na skupnem tretjem mestu in znova najboljši slovenski skakalec. V nadaljevanju so priznanja prejeli še: Jožica Pohole za večletno delo na področju prostovoljstva, Matjaž Kapitler za dolgoletno aktivno delo v Planinskem društvu Galicija, Andrej Štefančič za prizadevno delo v gasilskem društvu in osemčlanska ženska skupina za šport in rekreacijo DU Velika Pirešica - Galicija za dosežene športne uspehe. Letos so bile poleg priznanj podeljene tudi tri plakete. Eno izmed njih je za prizadevno in uspešno delo v društvu upokojencev prejel Milan Ašenberger, plaketi pa sta prejela tudi Tenis klub Trje 2000 ob 20-letnici delovanja ter skupina za obnovo obzidja okrog cerkve sv. Ožbolta na Pernovem. Še avto za prevoz moštva D. N. Letos so na Ponikvi prevzeli kar dve novi gasilski vozili in eno staro obnovili. Zagorelo je v mansardnem stanovanju. ktrični napeljavi. Stanovalci so prvo noč preživeli pri sorodnikih, kjer so še zdaj, ena družina pa je bila začasno nameščena v gasilski dom PGD Griže, kjer imajo za takšne in podobne primere na voljo začasne bivalne prostore za tri družine. Tudi ta družina je zdaj že v začasnem občinskem stanovanju, kjer bodo brez plačila najemnine do končane sanacije hiše oziroma ponovne vselitve. Že takoj po požaru je stekla akcija pomoči prek Območnega združenja Rdečega križa Žalec in Krajevne orga- ZAKLJUČEK IV. SEZONE FONTANE PIV Z INES ERBUS Sobota, 2. 11. 2019, od 16. ure dalje, pri fontani piv v Žalcu. nizacije RK Griže, kjer prostovoljne prispevke zbirajo njihovi prostovoljci. Za zbrana sredstva in njihovo porabo ter potek del bo skrbel poseben odbor, ki je sestavljen iz predstavnikov žalske občine, KS Griže in Krajevne organizacije RK Griže ter Območnega združenja RK Žalec. O poteku akcije bo javnost sproti seznanjena prek Facebook strani: Rdeči križ Slovenije – Območno združenje Žalec. Pri Območnem združenju RK Žalec je odprt transakcijski račun, naziv: RKS – OZ Žalec, Hmeljarska ulica 3, 3310 Žalec; namen: Pomoč Migojničanom; koda: CHAR; TRR: SI56 1010 0005 5598 261; sklic: SI00 2019-20. Poleg zbiranja sredstev prek transakcijskega računa pa se od 14. do 31. oktobra sredstva zbirajo tudi prek SMS-donacij. Uporabniki mobilnih omrežij A1, Telekoma, Telemacha in T-2 lahko prispevate prostovoljne prispevke na številko 1919 z besedo DOM in prispevate 1 evro ali DOM5 in prispevate 5 evrov. Na Ponikvi pri Žalcu so gasilci letos praznovali kar trikrat, najprej ob prevzemu nove gasilske avtocisterne, nato ob krajevnem prazniku, ko so gasilsko vozilo tudi blagoslovili, in nazadnje v začetku tega meseca, v nedeljo, 6. oktobra, ko so postali bogatejši in bolje opremljeni še za novo gasilsko vozilo za prevoz moštva, na novo pa so obnovili še deset let staro orodno gasilsko vozilo. Novo vozilo GVM 1 so slovesno pričakali postrojeni gasilci in krajani ter vodni slavolok, ki sta ga bili deležni tudi obe drugi njihovi vozili. Udeležence slovesnosti so nagovorili predsednik društva Slavko Drofelnik, predsednik Sveta KS Ponikva Srečko Lednik in predsednik Gasilske zve- ze Žalec Edvard Kugler. Kot je na slovesnosti povedal predsednik društva, je letos eden izmed velikih mejnikov v zgodovini PGD Ponikva pri Žalcu, saj v njihov kraj prihaja že drugo novo gasilsko vozilo, ki je namenjeno prevozu moštva na intervencije, saj je avtocisterna, ki so jo prevzeli junija letos, namenjena prevozu vode in potrebne opreme. Novo vozilo GVM 1 pa bo namenjeno tudi prevozu njihovih članov na tekmovanja, posvete in izobraževanja ter druge potrebe društva. Skrbnik novega avtomobila je postal Matic Ocvirk, ključe avtomobila so mu izročili župan Janko Kos, predsednik društva Slavko Drofenik in poveljnik PGD Ponikva Jani Ograjenšek. Blagoslov vozila in gasilcev je opravil domači župnik Anton Krašovec. Novi avto je namenjen prevozu moštva na intervencijo in za druge namene, kako je v njem sedeti, pa so preizkusili tudi predstavniki občine, krajevne skupnosti in GZ Žalec. OBČINA ŽALEC ŠT. 10 I oktober 2019 Žalski svetniki oktobra tudi o mladinskem centru 3 Sprejeli zlate maturante T. Tavčar K. R. Kot občinski svetnik je v svetniško dvorano ponovno sedel Rok Sedminek z liste Slovenske ljudske stranke. Prejšnjo sredo so člani občinskega sveta Občine Žalec zasedali na sedmi redni seji. Po odstopni izjavi Tine Rosina z mesta članice občinskega sveta in delovnih teles je njen mandat prešel na naslednjega z iste liste, Roka Sedminka. Rok Sedminek iz Podloga je bil po potrditvi svetniškega mandata imenovan tudi za člana odbora za prostor in gospodarstvo ter v komisijo za pripravo statuta in poslovnika občinskega sveta. Nato so žalski svetniki imenovali novo občinsko volilno komisijo. Predsednik je Simon Krčmar iz Žalca, njegova namestnica je Alja Rehar iz Petrovč, člani pa so Lara Pirmanšek Virant iz Žalca (namestnica Tanja Sedminek iz Podloga), Srečko Čater iz Liboj (namestnica Jona Basle iz Migojnic) in Bogdan Pečečnik iz Studenc (namestnica Alenka Omladič iz Žalca). Nova cena nižja V nadaljevanju seje je Darja Turk iz podjetja Simbio predstavila predlog za spremembo cene obvezne občinske gospodarske javne službe za zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov. Skladno z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja mora ceno storitve posamezne javne službe predlagati izvajalec z elaboratom enkrat na leto. Cena zbiranja odpadkov je bila nespremenjena od leta 2014 in lanski primanjkljaj Simbia, ki izvaja to storitev po enakih cenah v 12 občinah, je lani znašal 122 tisoč evrov, je med drugim povedala Darja Turk. Velik strošek so zbirni centri za odpadke, ki delujejo v vsaki občini in kamor lahko občani pripeljejo ločeno zbrane odpadke brezplačno. Ti odpadki tako ne končajo v naravi, kar je osnovni cilj ravnanja z odpadki. Posodobili so tudi vozni park, ki skrbi za zbiranje odpadkov. Zaradi tega in seveda tudi inflacije, se je cena povečala s 135 na 175 evrov na tono zbranih odpadkov. Zaradi nekoliko spremenjenega količnika pretvorbe iz volumna v kilograme pa se cena za uporabnike ne bo povečala, ampak celo za malenkost znižala. Na oktobrski seji so žalski svetniki prisluhnili tudi vodji tehnične službe JKP Žalec Igorju Glušiču, ki je predstavil predlog novega odloka o oskrbi s pitno vodo na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec ter predlog odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju istih občin. Oba predloga sta enaka za vse občine in dana v 30-dnevno javno obravnavo, oba pa je bilo zaradi sprememb zakonodaje treba uskladiti z veljavnimi predpisi. Prvi predlog odloka med drugim določa, da se za parcelo z javnim vodovodom šteje, če je ta oddaljen največ sto metrov in je zato priljučitev obvezna. Priključitev na javno kanalizacijo pa je za obstoječe objekte obvezna, ko je na parceli zgrajen revizijski jašek, če na parceli ni objekta, če je kanalizacija oddaljena največ sto metrov. Skrajšan je rok za obvezno priključitev na javni vodovod ali javno kanalizacijo. Medobčinsko redarstvo Na dnevnem redu oktobrske seje je bil tudi predlog odloka o ustanovitvi organa skupne občinske uprave Medobčinski inšpektorat in redarstvo Mestne občine Celje ter občin Braslovče, Laško, Polzela, Prebold, Štore, Tabor, Vransko in Žalec. Tudi ta predlog je bil v prvi obravnavi in po predstavitvi soglasno dan v 30-dnevno javno razpravo. Vse spodnjesavinjske občine, razen Občine Žalec, so bile do zdaj del velenjskega medobčinskega redarstva in inšpekcije. Ker želijo pristopiti k Celju, je treba sprejeti ustrezen odlok. Žalski svetniki so se s tem strinjali pod pogojem, da se za žalsko občino raven storitev ne poslabša in da se cene ne povišajo. Levec, Ponikva, Sip Sledile so obravnave predloga odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za ribnik Ložnica, kjer naj bi postavili nov ribiški dom, druga obravnava odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč na območju nekdanjega zazidalnega načrta Levec ter prav tako druga obravnava odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje PO 3/2, ki se nahaja jugovzhodno od zaselka Zgornja Ponikva. Pordili so tudi sklep o lokacijski preveritvi za individualno odstopanje na območju kompleksa Sip Šempeter za gradnjo prizidka. Ta bo zgrajen med dvema že obstoječima halama. Za mladinski center Žalec zadnjih nekaj let nima več mladinskega centra, kljub nekaterim poskusom ustanovitve takšnega centra. Žalski svetniki so zdaj v prvi obravnavi podprli odlok o ustanovitvi javnega zavoda Mladinski center Žalec. Soustanovitelja naj bi bila Občina Žalec in Študentski klub Žalec, pri čemer naj bi vsak zagotovil polovico sredstev za delovanje mladinskega centra. Stroški so ocenjeni na sto tisoč evrov na leto. V Občini Žalec je v začetku tega leta živelo 13,43 % prebivalcev, starih od 15 do 29 let, delež mladih pa se hitro niža. Tudi s pomočjo mladinskega centra naj bi ta trend ustavili in ga preobrnili. Mladinski center bo skrbel za pogoje delovanja, druženja in drugih dejavnosti mladih posameznikov, skrbel za mladinsko infrastrukturo, zagotavljal ustrezne prostorske pogoje in opremo za izvajanje mladinskega dela, zagotavljal ustrezno usposobljenost kadrov za podporo mladinskemu delu, nudil pogoje za razvoj ustvarjalnih in kritičnih mladih posameznikov in med drugim razvijal programe na področju informiranja in svetovanja ter neformalnega učenja. Odlok je v 40-dnevni javni razpravi. Nadzor v Vrtcih Občine Žalec Žalski svetniki so na seji potrdili sistematizacijo delovnih mest v Vrtcih Občine Žalec za šolsko leto 2019/20 in se seznanili tudi z dokončnim poročilom Nadzornega odbora o opravljenem nadzoru v Vrtcih Občine Žalec. Pri pregledu porabe javnih sredstev nadzorni odbor ni odkril napak ali nepravilnosti, prav tako ne kršitev zakonskih predpisov in podzakonskih aktov. Je pa v priporočilu zapisal, da se Vrtci Občine Žalec srečujejo s pomanjkanjem dodatnega prostora za gibanje in zagotavljanjem tovrstnih minimalnih standardov za izvajanje dejavnosti, zato bo morala občina pri sprejemanju proračunov v prihodnje upoštevati tudi to težavo. Čez griški most enosmerno Kot običajno so sejo sklenili z aktualnimi informacijami in vprašanji ter pobudami. Svetniki so se seznanili z ugotovitvami pregleda griškega mostu in predlogi ukrepov. Most je zelo dotrajan in pri pregledu so ugotovili, da je treba omejiti obtežbo. Predlagana je bila osna omejitev na naveč šest ton. Ker bi to pomenilo preusmeritev vseh težjih vozil na druge ceste preko Petrovč ali Šempetra, so na željo Občine Žalec izdelali še varianto omejitve obremenitve mostu z uvedbo enosmernega prometa po sredini mostu s semaforjem in omejitvijo osne teže na največ osem ton. Stroški ureditve s fiksnimi semaforji bi znašali okoli 15 tisoč evrov. Zlati maturantje (na sliki manjkajo Maja Lobnikar, Marcel Urankar in Ana Gril) z županom Jankom Kosom. V Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu je župan Občine Žalec Janko Kos v petek 25. oktobra, pripravil sprejem za letošnje zlate maturante iz žalske občine. Poleg zlatih maturantov je bila na srečanje povabljena tudi dijakinja Ana Gril, ki je prejela prvo nagrado in zlato priznanje za nalogo Hmelj od kmetijske fakultete do turistične priložnosti na 53. srečanju mladih raziskovalcev. V nagovoru je župan Janko Kos maturantom čestital za uspeh, jim zaželel v nadaljevanju študija še veliko dobrega, zahvalil pa se je tudi staršem in ravnateljem osnovnih in srednjih šol. Zlati maturanti so na sprejemu prejeli darilo župana Janka Kosa, in sicer knjigo podpredsednika Slovenskega panevropskega NOVI Č KE gibanja prof. dr. Petra Zimmermanna z naslovom Po poteh Venceslava Dunderja skozi Štajerski raj. Zlati maturanti poklicne mature so: Maja Lobnikar, Gimnazija Celje – Center; Marcel Urankar, Jaka Jelen, Kristjan Anej Kramar, vsi Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije, ŠC Celje; Domen Romih, Srednja šola za kemijo, elektrotehniko in računalništvo, ŠC Celje; Tadej Urankar, Klara Ribič, oba Srednja zdravstvena šola Celje in Barbara Užmah, Srednja poklicna in strokovna šola ŠC Šentjur; s splošne mature Maja Knapič, Gimnazija Celje – Center, in z mednarodne mature Maša Bedrač, II. Gimnazija Maribor. Za kulturni program je poskrbel štipendist Občine Žalec in rogist Blaž Košec s prijatelji. K. R., L. K., D. N. Cene parkiranja Pred dnevi je župan Občine Žalec Janko Kos podpisal sklep o določitvi višine parkirnine na javnih parkirnih mestih, za uporabo katerih se parkiranje plača. Takšno je parkirišče v Poslovni coni Arnovski gozd. Vse dni v tednu, in to 24 ur na dan, je cena parkiranja za 12 ur 1,5 evra, za 24 ur pa 3 evre. V to ceno je všteto 22 % DDV. Promotorji Občina Žalec je objavila javni poziv tako imenovanim promotorjem za oddajo vloge o zainteresiranosti za izvedbo projekta javno-zasebnega partnerstva Vrtec Žalec Zahod. Rok za oddajo vloge je 29. november 2019. Vaške igre na Ložnici Vaška skupnost Ložnica pri Žalcu je v soboto, 12. oktobra, organizirala desete zaporedne vaške igre. Pri organizaciji so sodelovali vaščani, PGD Ložnica, Mestna skupnost Žalec ob njihovem prazniku in donatorji. Družinske, sosedske in prijateljske vezi so oblikovale deset odraslih in tri otroške ekipe, ki so se pomerile v različnih spretnostih. Popoldne so nekateri vaščani izkoristili možnost, da obnovijo nujno znanje oživljanja pri zastoju srca. Člani PGD Ložnica pri Žalcu so odprli svoja vrata in obiskovalce poučili, kako prepoznati zastoj srca in kaj storiti v odločilnih treh minutah. Vsi so lahko poskusili pomagati gumijasti žrtvi, z zavedanjem, da je jutri to lahko odločilno za preživetje človeka. Srečanje starejših v Grižah V dvorani DU Griže so v petek, 13. septembra, pripravili srečanje starejših od 70 let, ki ga vsako leto organizira KO RK Griže v sodelovanju s KS Griže. Kot je povedala predsednica KO RK Griže Cvetka Grm, je v KS Griže zdaj že 449 ljudi, ki so stari 70 let in več. Najstarejši med njimi je 98-letni Anton Cizej, ki pa se srečanj zdaj ne udeležuje več. Zbrane so na srečanju pozdravili podpredsednik OO RK Žalec Janez Meglič, podžupan Občine Žalec Marjan Vodeb in predsednica DU Griže - Zabukovica Danica Vončina Veligošek. Srečanja se je udeležila skoraj polovica povabljenih, za prijeten kulturni program pa so poskrbeli pevke in pevci Mešanega pevskega zbora DU Griže pod vodstvom Zdenke Markovič, skupina ljudskih pevcev Zabukovčani in Olga Markovič, ki je postregla s svojo različico Prešernovega Povodnega moža, ki je Urško odpeljal z motorjem. V družabnem delu sta za prijetno glasbeno-pevsko vzdušje poskrbela Anita Dobnik in Matevž Čadej. občinE 4 ŠT. 10 I oktober 2019 Sprejeli usmeritve razvoja zasebnih vrtcev T. Tavčar Za Združenje zasebnih vrtcev Slovenije so najspornejša tri področja novele zakona o vrtcih: financiranje zasebnih vrtcev, inšpekcijski nadzor in določila vpisa v razvid. V Braslovčah je v petek, 18. oktobra, potekal zbor Združenja zasebnih vrtcev Slovenije, ki se ga je udeležilo 58 od več kot 90 zasebnih vrtcev. Predsednica Združenja zasebnih vrtcev Slovenije Taja Steblovnik, tudi lastnica zasebnega vrtca Bambi v Občini Braslovče in Šmartnem ob Paki, je navzočim predstavila dejavnosti združenja v preteklih mesecih na področju vrtčevske zakonodaje. Zbrani so sprejeli usmeritve razvoja zasebnih vrtcev v Sloveniji in ustanovili delovno skupino za področje vrtčevske zakonodaje. Zadnja predlagana sprememba zakona v vrtcih močno posega v delovanje zasebnih vrtcev v Sloveniji, zato v združenju menijo, da jim dolgoročno omejuje ali celo onemogoča delovanje. Ne pristajajo na neenakost, ki jo predvideva nova zakonodaja, in zahtevajo enakovredno obravnavo, saj so pogoji delovanja zasebnih vrtcev popolnoma enaki kot delovanje javnih vrtcev, od prostorskih, kadrovskih, plačnih in drugih pogojev, ki jih predpisuje ministrstvo za izobraževanje, šolstvo in šport za vse vrtce. Za Združenje zasebnih vrtcev Slovenije so najspornejša tri področja novele zakona o vrtcih. Prvo se nanaša na financiranje zasebnih vrtcev, Med nagovorom predsednice Združenja zasebnih vrtcev Slovenije Taje Steblovnik drugo na inšpekcijski nadzor, tretje pa na določila vpisa v razvid, je povedala predsednica Zveze zasebnih vrtcev Slovenije Taja Steblovnik. Tako med drugim novela zakona predvideva ukinitev 85-odstotnega financiranja zasebnih vrtcev in prenos financiranja na občine, ki bi potem same določale, v kolikšnem deležu bi financirale zasebne vrtce glede na proste zmogljivosti v javnih vrtcih. Združenje deluje tudi kot podporni organ vsem zasebnim vrtcem na raznovrstnih področjih delovanja. Na tokratnem srečanju so se sezna- nili z zahtevami GDPR (angl. General Data Protection Regulation oziroma splošna uredbo EU o varstvu podatkov, ki določa nova pravila glede varstva osebnih podatkov). O tem jih je seznanil dr. Miha Dvojmoč iz podjetja Info center. Seznanili so se tudi s projektom vzorništva Bodi dober, bodi kul. Zbora se je udeležil tudi župan Občine Braslovče Tomaž Žohar, ki je zbrane tudi pozdravil, svojo navzočnost pa so opravičili predstavniki ministrstva za izobraževanje, šolstvo in šport. Obnovljen vrtec na Polzeli T. Tavčar Odprtje prenovljenega Vrtca Polzela je potekalo na igrišču vrtca. Prisrčen program so pripravili otroci in vzgojiteljice najstarejših skupin otrok, ki so s plesom in prepevanjem pokazali veselje nad novo pridobitvijo. Energetsko sanacijo Vrtca Polzela v vrednosti 474.360 evrov je opravil izvajalec Lesnina – MG oprema Ljubljana. Sredstva v višini 130.000 evrov so pridobili iz državnega proračuna za evropsko kohezijsko poli- tiko, preostalo pa so sredstva iz proračuna Občine Polzela. Ob energetski sanaciji so bili izvedeni številni ukrepi, načrtovani prihranki pri energetski oskrbi objekta pa bodo znašali kar 58 odstotkov zdajšnjih stroškov. Ravnateljica Osnovne šole in Vrtca Polzela mag. Bernardka Sopčič se je ob odprtju v nagovoru med drugim zahvalila za vse novosti in vložena sredstva ustanoviteljici, vsem preostalim pa za potrpežljivost in razumevanje. Polzelski župan Jože Kužnik pa je pohvalil sodelovanje z izvajalci sanacije. Oba sta nato prerezala trak skupaj z izvršnim direktorjem za tehnično področje podjetja Lesnina – MG oprema Davidom Svetelškom in otroki vrtca. Program so poleg otrok popestrili še Kvartet Oljka in ansambel Zažur, vsi obiskovalci pa so se sladkali s torto velikanko ter dobrotami Malteškega hrama in Občine Polzela. V Šmatevžu nova cesta D. Naraglav V Šmatevžu pri Gomilskem so 16. oktobra uradno pospremili konec del na cesti in drugi infrastrukturi v njihovi vasi. Hkrati s cesto je bila zgrajena kanalizacija, obnovljen vodovod, meteorna kanalizacija in položen kabel za optično omrežje. Investicija za več kot 700 metrov ceste in vse našteto je znesla skupaj 395 tisoč evrov. Krajane in goste je na dogodku nagovoril Marjan Mak ter ob tem izrekel zahvalo Občini Braslovče in vsem, ki so kakorkoli pripomogli k realizaciji te investicije. Krajanom je čestital tudi župan Tomaž Žohar, ki je skupaj z Marjanom Makom in krajanom Ivanom Sorčanom prerezal trak. Blagoslov nove pridobitve je opravil duhovnik Vlado Bizjak. Dogodek pa so obogatili pevci Kvinteta Gomilsko. Na seji o rebalansu T. Tavčar Braslovški svetniki in svetnice so na osmi redni seji v sredo, 23. oktobra, najprej poslušali poročilo volilne komisije o izvedbi nadomestnih volitev v občinski svet in potrdili mandat nadomestni članici občinskega sveta Katji Tomažič. V nadaljevanju je bil občinski svet seznanjen s Poročilom o opravljeni redni notranji reviziji poslovanja Občine Braslovče za leto 2018 in opravljanju nadzora Zaključnega računa Občine Braslovče za preteklo leto. Brez razprave so svetniki potrdil Franca Skoka za člana odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, Antona Vesolaka pa za člana mandatno-volilne komisije. Več časa so se svetniki zadržali pri imenovanju predstavnikov lokalne skupnosti Svet zavoda OŠ Braslovče. Za nove predstavnike je občinski svet potrdil Romano Leskovšek Laznik, Patricijo Gouber in Matjaža Planinška. Ker je pri izvrševanju proračuna Občine Braslovče za leto 2019 prišlo do nekaterih spremenjenih finančnih obveznosti oziroma do sprememb pri višini in strukturi prihodkov in odhodkov, je občinski svet v razpravi potrdil rebalans proračuna za leto 2019. Prihodki proračuna za leto 2019 so tako nižji za 297.660 evrov glede na načrtovane in po novem znašajo 4.686.254 evrov. Prihodki se zvišujejo iz naslova prodaje občinskega premoženja, znižujejo pa iz naslova komunalnih prispevkov in sredstev, prejetih iz državnega pro- računa in sredstev proračuna Evropske unije za dva projekta: Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Savinje – občine Braslovče, Polzela in Žalec ter Oskrba s pitno vodo v Savinjski regiji – prvi sklop. Prihodki iz teh dveh projektov bodo načrtovani v naslednjem proračunskem letu, 2020. Odhodki proračuna so nižji za 4.185,50 evra in znašajo 5.016.371,50 evra. Višji so tekoči odhodki in investicijski transferji v skupni vrednosti za 13.527 evrov, za 17.712,50 evrov pa so nižji investicijski odhodki in tekoči transferji. Razlika med načrtovanimi prihodki in odhodki se pokriva z zadolževanjem v načrtovani višini 349.921 evrov, s katerim pokrivajo nakup neprofitnih stanovanj v objektu Jager. S tem je rebalans proračuna Občine Braslovče za leto 2019 uravnotežen. V prvi obravnavi so svetniki nato razpravljali o Odloku o ustanovitvi organa skupne občinske uprave »Medobčinskega inšpektorata in redarstvo Mestne občine Celje«, predlogu Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območjih občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec, predlogu Odloka o oskrbi s pitno vodo na območjih vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline in predlogu Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. NOVI Č KE T. T. Saniran plaz Ločica–Brce–Jakov dol V sklopu programa odprave posledic neposredne škode zaradi poplav in močnega vetra med 11. in 13. decembrom 2017 so sanirali plaz na javni poti Ločica–Brce–Jakov dol. Skupaj s projektno tehnično dokumentacijo in gradbenim nadzorom znaša vrednost sanacije okrog 160 tisoč evrov. Sanirali so podporno pilotno steno v skupni dolžini 59 metrov s 60 piloti, uredili odvodnjavanje meteornih in pronicajočih voda, cestni nasip in novo voziščno konstrukcijo ter jekleno varnostno ograjo v dolžini 76 metrov. Gradbena in zemeljska dela je opravilo podjetje Nizke gradnje Kladnik iz Prevorij. Volivci izbrali Katjo Tomažič Na nadomestnih volitvah v občinski svet v Občini Braslovče, ki so jih izvedli 29. septembra v prvi volilni enoti, je bila za občinsko svetnico izmed štirih kandidatov izvoljena Katja Tomažič z liste Tomaža Žoharja in skupine volivcev. Od 1766 volilnih upravičencev jih je volilo 373, en glas je bil neveljaven. Za Katjo Tomažič je glasovalo 176 volilnih upravičencev ali 47,31 odstotka, volilna udeležba pa je bila 21,2-odstotna. Brezplačni prevozi za starejše Občina Polzela od 1. oktobra letos ponuja brezplačne prevoze za starejše na območju Spodnje Savinjske doline. Tako bodo imeli tisti, ki nimajo lastnega prevoza, na voljo brezplačni prevoz, npr. za obisk zdravnika, trgovine, javnih ustanov. S tem želi občina zagotoviti večjo mobilnost in socialno vključenost starejših ter boljšo kakovost življenja v tretjem življenjskem obdobju. Brezplačni prevozi so namenjeni starejšim od 65 let, gibalno oviranim občankam in občanom Občine Polzela, ki nimajo drugih možnosti transporta. Posameznik lahko brezplačni prevoz koristi dvakrat na teden, po predhodni rezervaciji vsaj dva dni prej na tel. št. 703 32 00. Srečanje starejših Letušanov KO RK Letuš in Krajevni odbor Letuš sta s finančno pomočjo Občine Braslovče v torek, 8. oktobra, v dvorani Kulturnega doma Letuš pripravila družabno srečanje občanov, starih sedemdeset in več let. Srečanja se je od 130 povabljenih udeležila več kot polovica. Zbrane sta na srečanju nagovorila predsednica KO RK Letuš Cvetka Kočevar in župan Občine Braslovče Tomaž Žohar. Nekaj spodbudnih besed so dodali tudi podpredsednik Območne organizacije RK Žalec Janez Meglič, predsednik KO Letuš Tomaž Pevec, braslovški župnik Milan Gosak in predsednik Društva upokojencev Letuš Darko Žerdoner. Sledil je kulturni program, ki so ga pripravili učenci POŠ in Vrtca Letuš s svojimi mentoricami, skupina Pesemca iz Braslovč, Joškova banda iz Vojnika in MPZ invalidov Mozirje. Nove pridopitve so se zrveselile vse generacije. OBČINE ŠT. 10 I oktober 2019 V Taboru nova pešpot in igrišče D. Naraglav Vrednost celotnega projekta z davkom znaša okrog 51 tisoč evrov, delež sofinanciranja pa okrog 10.600 evrov. V Občini Tabor so drugo oktobrsko soboto predali namenu urejeno pešpot Tabor–Ojstriška vas in igrišče Razgan v Ojstriški vasi, ki omogoča širok spekter športnih dejavnosti: od nogometa, ulične košarke, badmintona, odbojke, balinanja, igranja vrtnega šaha in gibalnih vaj za invalide do uporabe igral za najmlajše. Na slovesnosti ob odprtju je udeležence pozdravil župan Marko Semprimožnik. Več o teh pridobitvah je povedala vodja projekta Saša Zidanšek Obreza. »Občina Tabor se je ob koncu leta 2017 prijavila na Javni poziv za izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja na območju LAS SSD iz Evropskega sklada s t. i. operacijo Ureditev pešpoti Tabor–Ojstriška vas in nepokritega športnega objekta Razgan. Operacija je bila na ravni LAS SSD s sklepom potrjena v januarju 2018. Na pogodbo ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je projektu dokončno prižgala zeleno luč, smo nato čakali vse do maja 2019,« je povedala Saša Zidanšek Obreza. Vrednost celotnega projekta z DDV znaša okrog 51 tisoč evrov, delež sofinanciranja pa okrog 10.600 evrov.« Operacija se nanaša na tematsko področje »Večja vključenost mladih, žensk in drugih ranljivih skupin« in tako poleg izgradnje pešpoti in nepokritega športnega objekta zajema več dejavnosti vključevanja. Z ureditvijo pešpoti rešujejo predvsem izzive, povezane z doseganjem višje kakovosti življenja ter z ohranjanjem in izboljšanjem stanja narave in okolja skozi dostop do vseh pomembnejših javnih zgradb v lokalni skupnosti na okolju prijazen način. Tako so zgradili 672 metrov pešpoti, ob njej zasa- Poleg nogometnega igrišča, igrišča za odbojko in ulično košarko ter drugih pridobitev je nekaj posebnega igrišče za igranje šaha. dili 44 sadnih dreves, katerih sadovi bodo namenjeni prav vsem sprehajalcem, organizirali izobraževanje in prenos znanja o sajenju in oskrbi sadnega drevja, pripravili ustvarjalne delavnice, hojo in tek po pešpoti z meritvami vitalnih življenjskih funkcij. Z ureditvijo igrišča Razgan bo omogočena široka paleta športnih in družabnih dejavnosti. Arhitekt Blaž Birk je izdelal idejno zasnovo za igrišče, izvajalec gradbenih del pri projektu pa je bil Sašo Cizej, s. p. Pri projektu so poleg Občine Tabor sodelovala še številna podjetja, institucije, društva in posamezniki. Pri zasaditvi in obrezovanju dreves ter gibalnih dejavnostih na pešpoti so bili vključeni Vrtec Tabor, POŠ Tabor, Športno društvo Tabor in Center za krepitev zdravja Zdravstveni dom Žalec. Na slovesnosti ob odprtju poti in igrišča, ki jo je bogatil tudi prijeten kulturni program v izvedbi POŠ Tabor, so slavnostni trak prerezali župan Marko Semprimožnik, vsestranski 71-letni športnik Viktor Urankar, ki je imel tudi čast otvoritvenega strela na gol, ter Miha Bergant, ki je opravil tudi otvoritveni met na koš. Od župana Marka Semprimožnika je nato v upravljanje športni objekt Razgan sprejel predsednik ŠD Tabor Stanislav Petrič. Blagoslov obeh pridobitev je opravil duhovni pomočnik Alojz Pirnat iz domače župnije Sv. Jurij ob Taboru. Vse skupaj se je nadaljevalo z nogometno predtekmo otrok Tabora proti otrokom Vranskega, nato z nogometno tekmo Pax (duhovnikov) proti veteranom Tabora. Učenci, ki so imeli ta dan športni dan, pa so se porazdelili po športnih površinah in se predajali športnim užitkom. Gospodinje iz Ojstriške vasi in drugi so poskrbeli tudi za kulinarične in druge dobrote. 5 Prebold prijazen invalidom D. Naraglav Listino Občina po meri invalidov bo Prebold prejel v začetku decembra. V prejšnjem mesecu so se v Občini Prebold še zadnjič obisk in sestali predstavniki Zveze delovnih invalidov Slovenije ter predstavniki občine in Medobčinskega društva invalidov Žalec ter drugih predstavnikov invalidskih društev v zvezi z uresničevanjem akcijskega programa za podelitev listine Občina po meri invalidov. Sredi tega meseca pa so že prejeli sporočilo, da je Občina Prebold uspešno opravila svoje naloge in bo v začetku decembra tudi prejela to listino. Na zadnjem ogledu, ki se je nadaljeval s sestankom v prostorih Občinske knjižnice Prebold, je osnutek poročila o izvajanju akcijskega na­črta v Občini Prebold za leto 2019 predstavila višja svetovalka za negospodarske javne službe Tjaša Skočaj Klančnik. Predsednik MDI Žalec Janez Meglič, ki je bil tudi pobudnik vključitve Občine Prebold v projekt, je povedal, da je zelo zadovoljen s potekom in opravljenimi nalogami, ter ob tem še poudaril, da so z invalidskimi organizacijami in občino stalno na zvezi in da bodo tako invalidi in tudi drugi občani s projektom veliko pridobili. Za tem se je razvila pestra razprava, v kateri so poudarili, da se je zdaj v občini za invalide in tudi druge uporabni- ke veliko naredilo. Podano pa je bilo še nekaj aktivnosti in predlogov občini. Član projektnega sveta ZDIS Ivan Pavlič je ob pohvali opozoril tudi na nekatere napake s področja ureditve dostopnosti, ki pa se ponavljajo povsod po Sloveniji. Denimo, pločnik ob prehodu za pešce bi moral biti znižan na nivo cestišča, nemalokrat so previsoki tudi nakloni klančin … Opozoril je tudi na držalo za roke na stopniščih, ki bi moralo biti na višini 80 cm, pomembno za invalide na vozičkih je tudi ogledalo v dvigalu, pa ustrezna oprema na straniščih … Svoje je dodala še Stanislava Tam­­ še, namestnica predsednika Pro­­ jektnega sveta ZDIS, ki je poudarila, kako pomembno je sodelovanje med invalidskimi in drugimi organizacijami, saj lahko skupaj še mnogo več naredijo ob raznih predstavitvah, občinskih praznikih in drugih dogodkih ter aktivnostih v kraju. Občina Prebold je v tem času posredovala končno poročilo in na podlagi tega bo v začetku decembra postala druga občina v naši dolini, za Žalcem, ki bo prejela to listino. Občini bo v ponos, hkrati pa tudi velika obveza, saj bo treba še marsikaj narediti. Prenovili odsek Tabor–Lisjak D. Naraglav Praznik je priložnost, da se poveselimo… T. Tavčar Na slovesnosti so podelili priznanja občine Na prvi oktobrski večer je bila v Športni dvorani na Polzeli slovesna akademija ob prazniku Občine Polzela, ki ga praznujejo 2. oktobra v spomin na deset Polzelanov, ki so jih ustrelili 2. oktobra 1942 v Mariboru. V času praznovanja pa so pripravili več kulturnih in športnih prireditev. Slovesnost so odprli praporščaki društev in organizacij, ki so v ritmu koračnice pod vodstvom Ladislava Košca prikorakali na prireditveni prostor. Slavnostni govornik, župan Občine Polzela Jože Kužnik, je na prireditvi spregovoril o največjih pridobitvah občine v preteklem letu in med drugim izpostavil energetsko sanacijo vrtca in Športne dvorane Polzela ter energetsko sanacijo Doma krajanov Andraž. V nadaljevanju je podelil letošnja priznanja občine. Grb Občine Polzela sta prejela David Krk za aktivno, požrtvovalno, nesebično in predano delo na področju gasilstva ter aktivno delovanje na športnem kulturnem, okoljskem in političnem področju ter Marjana Šmajs za aktivno, požrtvovalno, nesebično in predano delo na področju socialnega varstva. Plaketo Občine Polzela so prejeli: Ferdinand Glavnik za večletno udeležbo in Med prerezom traku Matjaž Lesjak (v sredini), levo ob njem župan Marko Semprimožnik, desno predsednik vaške skupnosti Adi Laznik Letošnji prejemniki priznanj z županom Jožetom Kužnikom sodelovanje pri različnih prostovoljnih aktivnostih v Hortikulturnem društvu, Planinskem društvu Polzela, Kulturno-glasbenem društvu Cecilija, Župnijski Karitas Polzela; Tajana Vrbnjak za večletno sodelovanje pri različnih prostovoljskih aktivnostih v Občini Polzela; Ida Jevšnik za večletno delo na likovnem področju v Občini Polzela. Županova priznanja pa so prejeli: Štefka Cajhen za vestno urejeno zbirko starega orodja na kozolcu; Gasilska desetina mladink PGD Andraž nad Polzelo za udeležbo na gasilski olimpijadi; Planinsko društvo Polzela ob 60-letnici delovanja; Anton Poler za odlično sodelovanje z Gobarsko-mikološkim društvom Polzela ter posredovanje znanja o gobah; Vaški godci iz Andraža za 20 let delovanja; Franc Blagotinšek za dolgoletno skrb za dobriško posestvo Župrl. V kulturnem programu so nastopili orkester KGD Cecilija, skupina IL Divji ter harmonikarja Miha Debevc in Dejan Kušer. Predzadnjo septembrsko nedeljo so v Občini Tabor uradno odprli na novo asfaltirano in posodobljeno lokalno cesto Tabor–Spodnja hosta, odsek Tabor–Lisjak, ki poleg lokalnih zanimivosti povezuje tudi sosednje občine. Skupna vrednost projekta je znašala nekaj več kot 261 tisoč evrov. Obnovili so lokalno cesto v skupni dolžini 1566 metrov in parkirišče ob pokopališču Tabor v izmeri 280 kvadratnih metrov. Kot je povedala Alenka Kreča Šmid, vršilka dolžnosti direktorice občinske uprave, so obnovo odseka Tabor–Lisjak po predloSLIKOPLESKARSTVO gu Komisije za investicije v cestno infrastrukturo in po potrditvi Občinskega sveta Občine Tabor prijavili v državno shemo projektov, financiranih po zakonu o financiranju občin. Potem ko je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo to potrdilo, so pripravili javno naročilo ter sklenili pogodbo z najugodnejšim ponudnikom, VOC Celje. Naloge nadzora je opravilo podjetje Decen. Trak so ob odprtju slovesno prerezali župan Marko Semprimožnik, domačin Matjaž Lesjak ter predsednik vaške skupnosti Šmiklavž Adi Laznik. Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski Izdelava izolacijskih fasad Peskanje kovinskih predmetov DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO SLIKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p. Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si 6 po dolini ŠT. 10 I oktober 2019 Niso obupali nad drugačno umestitvijo T. Tavčar Združene civilne iniciative so na srečanju v Domu kulture v Braslovčah predstavile, kaj vse so že poskusile, kaj še imajo odprto in kaj še lahko naredijo, da bi preprečile umestitev trase tretje razvojne osi skozi našo Spodnjo Savinjsko dolino. Združene civilne iniciative Braslovče, Polzela in Šmartno ob Paki (ZCI), ki se že od leta 2007 bojujejo proti umestitvi trase hitre ceste od Šentruperta skozi Spodnjo Savinjsko dolino, kljub sprejetju poroštvenega zakona, ki praktično pomeni začetek gradnje hitre ceste na odseku od Velenja do Koroške, še niso obupale. V torek, 15. oktobra, so v dvorano Doma kulture Braslovče na debato povabile krajane in številne goste. Matjaž Hanžek Civilna iniciativna od leta 2007 poudarja, da je bila trasa izbrana zelo neobičajno, da nima podpore v stroki ter da je bila izbrana na napačnih vhodnih podatkih, a vse dokler leta 2017 ni bil sprejet Državni prostorski načrt, ni bilo pravne podlage za izpodbijanje izbrane trase, je povedal predstavnik ZCI Urban Jeriha. Pritožbi občin in posameznikov na Ustavno sodišče sta bili zavrnjeni, vendar sodišče v teh primerih Urban Jeriha ni odločalo o vsebini. To je po mnenju okoljskega aktivista Gorazda Marinčka lahko razlog za pritožbo še na evropsko sodišče. Imajo pa ZCI odprto še tožbo na upravnem sodišču v Celju, čakajo pa tudi na ugotovitve Računskega sodišča in na to, kaj bo o posegu v Naturo 2000, v kateri živijo zavarovane vrste, kot denimo rak koščak in metulj črtasti medvedek, dejala Evropska komisija. Del udeležencev shoda v dvorani Doma kulture Braslovče Pritožbi občin in posameznikov na Ustavno sodišče sta bili zavrnjeni, vendar sodišče v teh primerih ni odločalo o vsebini. To je po mnenju okoljskega aktivista Gorazda Marinčka lahko razlog za pritožbo še na evropsko sodišče. Na srečanje so povabili tudi nekatere goste. Tako je prometni strokovnjak dr. Matej Ogrin ponovno poudaril, da je takšna tretja razvojna os v nasprotju z osnovnimi razvojnimi dokumenti in da je nerazumno, da bo povozila rodovitna tla, ki jih v Sloveniji ni dovolj. »Koroška si zasluži cesto, a ne po rodovitnih tleh in ne direktno v Ljubljano,« je še izpostavil, saj bi po takšnem zgledu lahko hitro cesto do Ljubljane zahtevali tudi v Kamniku in Idriji. Med gosti je bil tudi Peter Zajc s Koroške, ki je izpostavil, da je debata o tej cesti že pred leti postala povsem neracionalna in da jo je zaradi medijskega enoumja nemogoče prebiti z drugimi argumenti. Enako število ljudi, ki se vsak dan vozi s Koroške v Željko Cigler Ljubljano v službo, se namreč dnevno vozi tudi v službo v sosednjo Avstrijo, je izpostavil Zajc. »Iz primera Teša 6 bi se lahko veliko naučili,« pa je poudaril Matjaž Hanžek, ki je vodil preiskovalno komisijo o Tešu 6. Zdaj namreč vemo, kako se da izpeljati projekte ne glede na mnenja strokovnjakov, je izpostavil. V primeru gradnje hitre ceste so stvari celo veliko bolj jasne, kot so bile pri gradnji bloka 6, zato se vsaj tukaj ne bi smelo pred očmi vseh delati na enak način, je komentiral. Nasprotniki gradnje traso F2-2 vseskozi primerjajo s Tešem 6. Po mnenju poslanca Levice Željka Ciglerja se zna zgoditi, da bo tudi cena primerljiva. Sam je na podlagi dobljenih podatkov dejal, da zna cena te trase narasti na 1,573 milijarde evrov, saj nihče ne ve, kaj se bo dogajalo s terenom, ko bodo gradili na lignitni ploščadi, in koliko aneksov z izvajalci bo treba podpisati. O problematiki so v Braslovčah govorili še drugi, denimo iz ZCI Braslovče Dani Cokan, Mateja Kričej in drugi. Ob jubileju pozdrav življenju Sodobni pogledi D. Naraglav E. M. Na mednarodni dan starejših je Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Žalec pripravilo osrednjo prireditev ob 20-letnici delovanja. Kot je povedala predsednica društva Marija Masnec, se je univerza v teh 20 letih zelo razvila in razširila tako po vsebini kot obisku. Trenutno imajo več kot 30 krožkov, vpisanih pa je okoli 400 udeležencev. »Svet okrog nas se neverjetno hitro spreminja, odpirajo se vedno nova področja, ki zanimajo tudi starejše. Zato omogočamo našim slušateljem, da se stalno izpopolnjujejo tudi na področju računalništva in uporabe pametnih telefonov. Znanje in veščine s področja informacijske tehnologije so nujne tudi za starejšo generacijo, da smo lahko enakopravno vključeni v razvijajočo se družbo. Starejši smo neprecenljiv socialni kapital, saj svoje znanje, izkušnje in modrost prenašamo na mlajše generacije,« je na slovesnosti povedala Marija Masnec. »Naša univerza se dejavno povezuje z ustanovami, ki skrbijo za izobraževanje. Odlično sodelujemo z vrtci, šolami, UPI Ljudsko univerzo, MSK Žalec in drugimi. Uspešni smo v medgeneracijskem sodelovanju, saj predajamo svoje znanje in izkušnje, mladi pa nas polnijo z življenjsko energijo in svojimi veščinami,« je dodala Marija Masnec, ob tem pa še povedala, da sodelujejo tudi v mnogih projektih, ki imajo gospodarski in kulturni pomen, ter da je naloga njihove univerze tudi spodbujanje ustvarjalnosti, skrb za zdravo telo in zagotavljanje kakovostnega druženja. Povezuje jih delo v krožkih in študijskih skupinah, a tudi druženje na ekskurzijah, izletih, družabnih srečanjih, letovanjih na morju, skupaj obiskujejo gledališke, operne in Marija Masnec med nagovorom baletne predstave. Tako se tkejo nova prijateljstva, osamljenost je pozabljena, saj znova pripadajo skupini ljudi, ki podobno mislijo in čutijo. Krožki tako postajajo tudi socialne skupine. Vse to jim je v teh letih v veliki meri tudi uspelo, je poudaril tudi častni pokrovitelj dogodka župan Janko Kos. Zbrane je nagovorila tudi podpredsednica slovenske mreže univerz za tretje življenjsko obdobje Nevenka Tomšič. Čestitke pa so izrekli številni predstavniki društev, zavodov in organizacij, s katerimi žalska univerza sodeluje. Univerza je ob jubileju izdala publikacijo z naslovom Včeraj in danes za jutri. Idejo o povezanosti vseh generacij, o iskanju luči znanja in lepote so z besedo, plesom in pesmijo imenitno pričarali učenci in učitelji I. OŠ Žalec. Moto prireditve so bili Pavčkovi verzi Dober dan, življenje. Klicali so k ljubezni do ustvarjalnega in polnega življenja tudi takrat, ko ne gre vse gladko. Za scenarij in režijo je poskrbela Polona Kuder Opara. VOZI VARNO IN SPOČITIH OČI IZBERI OČALA USTVARJENA ZA VOŽNJO ŽALEC | VELENJE | LJUBLJANA več na www.optikairman.si na možgansko kap T. Tavčar Ključna je hitra prepoznava simptomov možganske kapi. Območno združenje RK Žalec, KO RK Polzela, Društvo upokojencev in Občinska knjižnica Polzela so na gradu komenda v četrtek, 17. oktobra, pripravili zanimivo predavanje nevrologinje asist. mag. Marije Šoštarič Podlesnik, dr. med., predstojnice nevrološkega oddelka v Splošni bolnišnici Celje. Govorila je o sodobnih pogledih na možgansko kap, kako jo prepoznati in kako ukrepati po njej. Kot je povedala predavateljica, je možganska kap nenaden dogodek v osrednjem živčevju, pri katerem je zaradi nezadostne oskrbe možganov s krvjo njihovo delovanje moteno za več kot 24 ur. V približno 92 odstotkih gre za ishemično možgansko kap, kjer prekinitev obtoka povzroči strdek. Pri okrog 20 odstotkih bolnikov je vzrok možganske kapi krvavitev, ki pa je posledica razpoka žile. Prehodna motnja prekrvavitve je pomemben in močan napovedni dejavnik za nastanek možganske kapi v prvem tednu oziroma mesecu. Kar polovica bolnikov po tranzitorni ishemični ataki (TIA) doživi ishemično možgansko kap v prvem tednu. Hitra prepoznava simptomov možganske kapi ali TIA omogoča v času do skupno 4,5 ure po nastanku težav zdravljenje s topljenjem strdka. Predavanje na Polzeli je bilo namenjeno ozaveščanju laične javnosti, kako pravilno in hitro prepoznati začetne simptome možganske kapi ter omogočiti ustrezno obravnavo bolnika v najbližji bolnišnici. Bese- Asist. mag. Marija Šoštarič Podlesnik, dr. med., specialistke nevrologije da GROM predstavlja opomnik: G – govor, R – roka, O – obraz, M – minuta, kar laikom olajša prepoznavo simptomov možganske kapi. Predavanja se je udeležilo veliko Polzelanov, ki so po koncu predavateljici zastavili tudi nekaj vprašanj in dobili odgovore na njih. po dolini ŠT. 10 I oktober 2019 O turizmu na okrogli mizi D. N. I. L. Možnosti za napredek Občine Prebold na področju turizma v povezovanju in ustvarjanju turistične zgodbe kraja. Udeleženci okrogle mize na temo turizma v Preboldu Turistično društvo Prebold je v sodelovanju z Občino Prebold letos svetovni dan turizma zaznamovalo na poseben način. V Občinski knjižnici Prebold je v ponedeljek, 30. septembra, z geslom »Dajmo se pogovarjat'« organiziralo okroglo mizo z naslovom »Kaj pa turizem v Preboldu?«. Svetovni dan turizma, ki ga zaznamujemo 27. septembra, je letos potekal na tematiko »Turizem in delovna mesta – boljša prihodnost za vse«. Ta tematika je tesno povezana tudi z uresničevanjem vizije slovenskega turizma in s tem tudi naše doline. Prireditev v Preboldu je potekala v sklopu Utripa domoznanstva Medobčinske splošne knjižnice Žalec. Beseda je tekla o turizmu kot priložnosti za kraj, v smeri iskanja rešitev, kako izkoristiti danosti, ki jih ponuja turistični zemljevid občine. V razpravi, ki jo je povezoval Tomaž Pančur, so sodelovali člani turističnega društva, domačini, ponudniki storitev, podjetniki, odgovorni in vsi tisti, ki jim je mar glede usmeritve turizma v Občini Prebold v prihodnosti. Dogodka so se udeležili tudi župan Občine Prebold Vinko Debelak in podžupan Franc Škrabe ter občinska svetnika Brane Verk in Miha Fonda. Sodelujoči so možnosti za napredek na tem področju našli v povezovanju, sodelovanju in ustvarjanju turistične zgodbe kraja, s čimer bi Prebold gradil prepoznavnost znotraj svojega območja in širše. Ob tem, da ima Prebold bogato turistično tradicijo že iz predvojnih časov, saj je imel hotel in bazen ter pozneje po vojni tudi prvi kamp s počitniškimi hišicami, nov hotel in kar tri kampe (zdaj dva), si turizem v kraju pod Žvajgo zasluži bistveno večjo pozornost in možnost. Proračun 2020 v javno obravnavo 7 Ob obletnici novi prostori D. Naraglav Medgeneracijski center Prebold, ki se je ob nastanku pred letom dni naselil v objektu poleg Zdravstvenega doma Prebold, ima nove prostore. Center je dobil večje prostore v hiši v Dolenji vasi, ki jo je kupila Občina Prebold. Prejšnjo sredo so nove prostore predali svojemu namenu. Na stari lokaciji pa naj bi zaživela pediatrična ambulanta. Na slovesnosti, ki jo je vodil Tomaž Pančur, so povedali, da so na začetku delavnice obiskovali otroci in njihovi straši v času krompirjevih počitnic, buč in čarovnic, kar je ekipi dalo zagon po ustvarjanju zanimivih izdelkov. Začetki so bili podobni, kot so drugje. Ko nekaj začenjaš na novo, se učiš, spremljaš informacije in se prilagajaš. Ključno je bilo povezovanje z društvi, posamezniki in okolico, z načinom razmišljanja pa so dosegli nepričakovano. Dobili so vrt, na katerem rastejo lastni pridelki za izmenjavo in kuhanje. Z določenimi delavnicami so privarčevali in se približali modnim trendom s preoblikovanjem oblačil in izdelavo nakita. Osnove računalništva so omogočale ozaveščen korak z napredno tehnologijo. Z vajami za hrbtenico, sprehodi, uporabo naprav za fitnes so na zabaven način spodbujali k ohranjanju vitalnosti. Naredili so pehtranovo potico v kuhinji Aninega doma in zanjo dobili zlato priznanje na Festivalu potic in še in še … »Medgeneracijski center je združil in spletel prijatelje, zaupnike. Postali smo družina z neizmernimi željami po ustvarjanju in razvijanju idej za naslednje delavnice,« pravi Klavdija Jelen, duša, srce in motor tega centra. Danes medgeneracijski center šteje več kot 330 udeležencev, ki s svojo vnemo in prostim časom ustvarjajo novo zgodovino, 2300 obiskov na različnih delavnicah, 730 prostovoljnih ur vseh prisotnih otrok, mladostni- kov, staršev, upokojencev in tistih sramežljivih, ki se jim bodo pridružili v prihodnje. Vse delavnice so na podlagi prostovoljcev in brezplačne. Kot je povedala Klavdija Jelen, so si nove prostore uredili sami ter po svojih idejah in zamislih, ki ponujajo tudi sporočilo, kaj se da narediti, če se hoče, če je volja. Kot tudi to, kako lahko uporabimo, recikliramo odpadne materiale ter jim damo novo vrednost in namembnost. Center ima štiri sobe in kuhinjo s shrambo ter kopalnico. Med dvema sobama so podrli steno za možnost telovadbe, plesa, petja, druženja, kuhanja, ustvarjanja raznovrstnih delavnic. Treba je bilo veliko angažiranosti številnih krajank in krajanov, ki so vključeni v dejavnosti medgeneracijskega centra, kot tudi drugih prostovoljcev, ki so opravili zahtevnejša dela, kot je napeljava elektrike, izdelava in montaža vseh lesenih izdelkov, montaža kuhinje in elementov v shrambi, kitanje in barvanje vrat in podbojev ter še veliko drugega, kar daje zdaj prostorom zavidljiv videz. Ob odprtju prostorov medgeneracijskega centra so številni prejeli zahvale za opravljeno delo, zbrane pa sta poleg vodje centra Klavdije Jelen nagovorila še župan Vinko Debelak in predsednica Območnega združenja RK Žalec Pavla Artnik. Župan in vodja centra pa sta nato tudi odkrila lično tablo iz lesa ter s tem tudi uradno predala medgeneracijski center svojemu namenu. Dejanje so pospremile Ljudske pevke Maltežanke s Polzele in novoustanovljen zbor Medgeneracijskega centra Prebold pod vodstvom Zdenke Markovič. T. T. Na sedmi redni seji Občinskega sveta Občine Vransko so največ govorili o Odloku proračuna Občine Vransko za leto 2020 v prvi obravnavi in ga dali v enomesečno javno obravnavo na krajevno običajen način. Prihodki v proračunu za leto 2020 naj bi znašali 3.005.628 evrov, odhodki pa 2.957.063 evrov. Občina naj bi se za prihodnje leto zadolžila za 230.900 evrov ter odplačala 315.194 evrov kredita. Tekoči stroški bodo znašali 1.037.653 evrov, investicijski odhodki pa 814.320 evrov. Poleg tega je občinski svet obrav- PRODAJALNA naval Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave »Medobčinski inšpektorat in redarstvo Mestne občine Celje«, Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline in Odlok o oskrbi s pitno vodo. Vse tri odloke je dal v enomesečno javno obravnavo. Poleg tega je občinski svet sprejel merila in pogoje za vrednotenje programa kulturnih društev in kulturnih projektov, pogoje in merila za izbiro sofinanciranja letnega programa športa v Občini Vransko za prihodnje leto ter pogoje, merila in kriterije za vrednotenje socialnovarstvenih programov in programov drugih društev, ki se financirajo iz proračuna Občine Vransko za leto 2020. Klavdija Jelen (v sredini slike) z županom in predsednico ter sekretarjem OZ RK Žalec v enem izmed prostorov centra Savinjčani zbrali skoraj 5 ton T. Tavčar 597 00 € 447 € akcija 75 Motorna žaga 450 II Dolžina meča 38 cm, 50,2 cm3, 2,4 KM, 5,1 kg (brez rezalne opreme), Air Injection, inercijska zavora verige, X-Torq®, Smart Start® in črpalka www.uniforest.si goriva, trodelna ročična gred. Latkova vas 81d 3312 Prebold T 03 / 777 14 23 M 051 665 566 E prodajalna@uniforest.si DELOVNI ČAS ponedeljek–petek: 7.00–17.00 sobota: 7.00–12.00 UREDNIŠTVO: 03 712 12 80 zkst.utrip@siol.net Družba za ravnanje z odpadki Simbio iz Celja je septembra in oktobra pripravila že drugo letošnjo akcijo zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev v 12 občinah celjskega območja. V njej je bilo na varno spravljenih 13 ton odpadkov, v spomladanski in jesenski akciji pa skupaj 35 ton. V občinah Spodnje Savinjske doline je jeseni 510 uporabnikov zbralo 4918 kg nevarnih odpadkov. Največ nevarnih odpadkov je bilo zbranih v Celju (3000 kg), sledita pa mu Žalec in Šentjur. Tudi po številu uporabnikov, ki so sodelovali v akciji, izstopa Celje (624), sledijo pa mu Šentjurčani in nato Žalčani. Med njimi so po teži prevladovala odpadna motorna olja, nato jedilna olja in za njimi skupina premazov, lepil in smol. V občinah Spodnje Savinjske doline so največ nevarnih odpadkov oddali prebivalci Občine Žalec, in sicer 2916 kg (v akciji je sodelovalo 306 uporabnikov), sledi Občina Prebold 570 kg (34), Polzela 542 kg (65), Tabor 221 kg (17) in Vransko 211 kg (14). 8 osrednje teme ŠT. 10 I oktober 2019 Letošnji bienale otroške grafike krasila barva Bina Plaznik Na razpis je prispelo 1372 grafičnih listov iz 114 slovenskih šol in vrtcev, od tega so izbrali 389 grafik za razstavo. Med njimi jih je 10 prejelo zlato priznanje in 32 srebrno. I. OŠ Žalec je pod pokroviteljstvom Občine Žalec priredila 19. bienale otroške grafike Žalec 2019, ki poteka že od leta 1981. Tema bienala je bila »Barva v grafiki«. Neli Šuler, likovna pedagoginja iz I. OŠ Žalec, ki je strokovna vodja in tudi glavna organizatorka prireditve, je povedala, da je zadovoljna z udeležbo, saj je sodelovalo še več šol kot pred dvema letoma. Grafike, ki jih je izbrala stroga strokovna komisija, so visoke kakovosti in ustrezajo vsem predpisom. Bienalu so dodali novost, desetim najboljšim so tokrat podelili zlata priznanja, dodali so še srebrna in bronasta priznanja, ki se podeljujejo glede na kakovost ocenjevanih grafik. Vesela je, da so med njimi tudi učenci njihove osnovne šole. Strokovno komisijo so sestavljali: predsednica izr. prof. dr. Bea Tomšič Amon, akademska slikarka, ter člana mag. Nataša Mirtič, akademska slikarka in grafičarka, in Janko Orač, dipl. slikar, univ. spec. grafik. Med prejetimi 1372 grafičnimi listi iz 114 slovenskih šol in vrtcev so izbrali 389 otroških grafik, ki so razstavljene na ogled v šoli. Med njimi je komisija izbrala 10 grafik, za katere so avtorji in njihovi mentorji prejeli zlato priznanje. Srebrna priznanja je prejelo 32 avtorjev in njihovih mentorjev, vsi preostali razstavljavci pa so prejeli bronasta priznanja. reza. O naslovu prej nisem razmišljal, ko pa smo naredili odtis, nas je ta spominjal na pogled iz aviona in tako je grafika dobila ime. Zelo rad rišem že od zgodnjega otroštva. Obožujem stripe, ki me navdihujejo za ustvarjanje fantazijskih junakov, ki sem jih lani predstavil na svoji prvi samostojni likovni razstavi v avli naše Osnovne šole Griže. Nagrade sem bil zelo vesel, pa tudi prijetno presenečen, saj je nisem pričakoval. Pomeni mi potrditev in izziv za nadaljnje likovno ustvarjanje.« Prejemnice srebrnega priznanja so bile: sedmošolka Lara Vengust, prav tako iz OŠ Griže (mentorica Breda Bračko), ter šestošolka Lejla Kossär Srebrna nagrajenka Lejla Kossär Mativić Mag. Mojca Zlokarnik: »Že, ko sem bila pred leti v komisiji in sem prvič prestopila prag I. osnovne šole Žalec, sem bila prav očarana, kako je prepojena z likovnostjo in, kako je to inspirativen prostor za otroke in za pedagoge.« Med nagrajenci so bili tudi letos mladi ustvarjalci iz žalske občine. Zlato priznanje je prejel avtor Aljaž Kalšek, osmošolec iz Osnovne šole Griže, z mentorico Bredo Bračko, za grafiko z naslovom »Pogled iz aviona«. Aljaž je o ustvarjanju za bienale povedal: »Tema likovne naloge je bila abstraktna kompozicija v tehniki lino- Mativić in osmošolka Pia Potočnik, obe z mentorico Neli Šuler iz I. OŠ Žalec. V Domu II. slovenskega tabora v Žalcu je 10. oktobra potekala slovesnost ob odprtju. Predstavi »Dober dan življenje« v režiji Polone Kuder Opara in z nastopajočimi učenci in učiteljicami I. OŠ Žalec je sledila slovesna podelitev zlatih in srebrnih priznanj z ravnateljico šole Tatjano Žgank Meža ter žalskim županom Jankom Kosom. Prireditev je povezovala Monika Kovačič. Častna predsednica Mojca Zlokarnik se zaradi bolezni podelitve ni mogla udeležiti. Zlati Aljaž Kalšek in mentorica Breda Bračko Poslušaj barvo častne predsednice Zvečer so v Savinovem likovnem salonu v Žalcu odprli razstavo grafičnih del častne predsednice izr. prof. mag. Mojce Zlokarnik, akademske slikarke in grafičarke, z naslovom Poslušaj barvo. Kustosinja razstave mag. Alenka Domjan je med drugim zapisala, da je Mojca Zlokarnik mojstrica barve in svetlobe. Dopušča jima, da se dotikata, da se v rdečini ali modrini poljubita, potem pa kreneta vsak na svoj dolgi sprehod … do roba, do tanke bele linije, po kateri zdrsneta le svetloba in njen odsev, ki nežno razkrajata in svetlita polja barvne magme. Zlokarnikova se je odprtja svoje razstave udeležila in pohvalila žalski Srebrna nagrajenka Lara Vengust dogodek: »Bienale otroške grafike je sijajna prireditev, ker navaja otroke na likovnost, na prepoznavanje kakovosti v likovnosti. Že ko sem bila pred leti v komisiji in sem prvič prestopila prag I. osnovne šole Žalec, sem bila prav očarana, kako je prepojena z likovnostjo Prof. mag. Mojca Zlokarnik, častna predsednica in kako je to inspirativen prostor za otroke in pedagoge. Zdi se mi vzorčen model za to, kakšna naj bi osnovna šola bila. Ko stopiš v avlo, te res navdihne. Upam, da ima bienale otroške grafike v Žalcu sijajno prihodnost.« Kombinirano učenje za bolj zanimive učne ure Bina Plaznik Namen projekta Erasmus+ je izboljšati kompetence izobraževalcev za bolj sistematično in kakovostno uvajanje uporabe digitalnih orodij oziroma tako imenovanega kombiniranega učenja. Srebrna nagrajenka Pia Potočnik Mentorica Neli Šuler s srebrnima nagrajenkama Na UPI Ljudski univerzi Žalec z oktobrom 2019 končujejo dveletni mednarodni projekt za krepitev kompetenc izobraževalcev za bolj kakovostno uporabo digitalnih orodij v izobraževanju odraslih. V ponedeljek, 21. oktobra, so v ekomuzeju v Žalcu izvedli sklepni dogodek v sklopu projekta, na njem so predstavili rezultate projekta, priročnik o kombiniranem učenju in platformo ter izmenjevalnico mnenj in izkušenj o kombiniranem učenju z gosti okrogle mize. »Kombinirano učenje pomeni, da ne gre le za tradicionalno učenje v razredu, ko učitelj razlaga snov, daje vaje in podobno, ampak gre za kombinacijo učenja v razredu in dela s spletnimi orodji. Teh je zelo veliko in omogočajo, da učni proces poteka na daljavo. Da se lahko učenec uči, utrjuje in ponavlja snov tudi, če v razredu ni fizično prisoten. Na primer, to je tako imenovana obrnjena učilnica, ko vam učitelj tujega jezika pripravi uvod v predavanje in tako pridete na naslednjo uro že malce pripravljeni. Poda osnovno razlago snovi in navodila, v razredu pa je tako več časa za poglabljanje snovi, ker ste vi že pripravljeni,« je o kombiniranem učenju povedala Tina Baloh, organizatorka izobraževanja na Ljudski univerzi Žalec ter Tina Baloh (v srednini) je predstavila projekt kombiniranega učenja, levo Franja Centrih vodja in koordinatorka dejavnosti celotnega partnerstva pri projektu. Na izmenjevalnici mnenj in izkušenj so sodelovali predstavniki deležnikov v projektu. Izobraževalce odraslih so zastopali Janez Lebič iz CDI Univerzum, Tina Ojsteršek in Aljoša Vodopivec, oba iz UPI Žalec, organizatorje izobraževanja Mateja Vurnik iz CDI Univerzum, učeče se Irina Babičeva in vodstvo Franja Centrih. Okroglo mizo je moderirala Tina Baloh. Franja Centrih, direktorica UPI Ljudske univerze Žalec, je pojasnila vlo- go UPI pri projektu: »V projektu Quality Blended Learning – kakovostno kombinirano učenje sodelujemo še s petimi drugimi partnerji in UPI je vodilni partner tega projekta, kar pomeni, da smo prevzeli glavno kooordinatorsko vlogo, da smo spodbujali vse partnerje, da smo skozi dve leti izvajanja projekta skupaj prišli do teh rezultatov in ciljev, ki smo si jih zastavili.« V zadnjem delu dogodka so obiskovalci priročnik in platformo še preizkusili v praksi. Oba – tako priročnik kot tudi platforma – sta javno dostopna na spletni strani www.blenditwell.eu. osrednje teme ŠT. 10 I oktober 2019 9 Pletemo niti mreže z jubilejem Unesca D. Naraglav V tokratnem projektu je sodelovalo 17 gostujočih Unescovih osnovnih šol iz vse Slovenije in OŠ iz naše doline, ki so sodelovale v 16 različnih delavnicah. Šolski zbor je zapel Unescovo himno V osnovni šoli Griže je v četrtek, 17. oktobra, potekal že deveti Unescov projekt Pletemo niti mreže. Z njim so zaznamovali 20-letni jubilej Unesca na šoli. Pred dvajsetimi leti je bila namreč OŠ Griže sprejeta v Unescovo ASP-mrežo, ki je nastala v sklopu Unesca pri Združenih narodih kot Projektna mreža združenih šol (Associated Schools Project Network) leta 1953. Osnovna šola Griže je bila v to mrežo sprejeta 2. oktobra 1999. Glavne štiri teme ASP-mreže so: svetovni problemi in vloga Združenih narodov (ZN) pri njihovem reševanju; izobra- ževanje za trajnostni razvoj; mir in človekove pravice; medkulturno učenje. Tudi delo Unescovih šol temelji na štirih načelih, Delorsovih stebrih, ki so v vsakem organiziranem učenju deležni enake pozornosti. Ti stebri so: učiti se, da bi vedeli; učiti se, da bi znali delati; učiti se, da bi znali živeti skupaj; učiti se biti. Zavezanost tem načelom zahteva širjenje časovnih in prostorskih okvirov izobraževanja, medpredmetno povezovanje in sodelovalne oblike dela, kar spodbuja občutenja soodvisnosti in povezanosti kot zavedanje, da v težavah nisi sam. Maja 2002 so v OŠ Griže začeli izvajati nacionalni Unescov pro- jekt Naravoslovni tabori za osnovnošolce, ki so trajali več dni. Deset let pozneje (2012) so prešli na projekt Pletemo niti mreže, ki ga vsako leto razvijajo na izbrano temo ter se začne in konča na isti dan. Raznoliko in zanimivo v 16 delavnicah Letošnji projekt je nosil naslov Pletemo niti mreže z jubilejem Unesca na šoli. Vodja tokratnega dne je bila Monika Pinter, projektni tim z izvedbo akcij v sklopu Unesca pa sestavljajo še ravnateljica Marija Pavčnik, Martina Govejšek, Brigita Krajnc, Tina Aktivni možgani in zdravo srce D. Naraglav V dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu je UPI Ljudska univerza Žalec pripravila predavanje psihoterapevta Staša Žnidarja. Staš Žnidar med svojim predavanjem Predavanje z naslovom Aktivni možgani in zdravo srce je v sklopu projekta Planet generacij organizirala in pripravila vodja VGC Planet generacij UPI Petra Kačičnik Škof. Projekt je živ že tretje leto, pod njegovim okriljem pa so že gostili psihoterapevta in specialista za nekemično odvisnost Miha Kramlja ter glasbenega virtuoza Uroša Periča, ki je postal tudi ambasador povezovanja VGC Planet generacij. V projektu UPI Ljudska univerza Žalec sodeluje še z Ljudsko univerzo Velenje in s Hišo Sadeži družbe Žalec, finančno pa ga podpirajo vse občine Spodnje Savinjske doline. Tokratni predavatelj, Staš Žnidar, je dokončal magistrski program zakonskih in družinskih študij ter program izpopolnjevanja iz zakonske in družinske terapije. Njegovo psihoterapevtsko delo poteka po modelu relacijske zakonske in družinske terapije. Tokratno predavanje so namenili vsem, ki bi želeli izvedeti, kako učinkovito in uravnoteženo uporabimo čutenje in razum ter posledično delujemo uspešno na vseh ravneh delovanja. Predavatelj je najprej poskrbel za nekaj zanimivih dejavnosti, s katerimi je občinstvo spoznalo reakcije in impulze, ki jih možgani dajejo telesu. V nadaljevanju je predstavil, kaj so možgani, kakšna je njihova lastnost, kako so sestavljeni, kakšna je njihova funkcija. Precej besed je namenil možganom v otroštvu, času, ko se oblikujejo temelji našega delovanja, ki pa se skozi izkušnje lahko preoblikujejo. Prav tako nismo vsota posameznikov, ampak sistem povezav. Ljudje rastemo drug ob drugem in se rodimo s sposobnostjo, da izkušamo to, kar izkuša nekdo drug. Zanimivo je bilo tudi razlaganje o mladostnikih, o razvoju štirih lastnosti naše duševnosti: čustvena iskra (volja do življenja, navdušenost nad novim), socialno vključevanje s plusi in minu- si, novost (dopamin, impulzivnost in razvoj hiperracionalnega razmišljanja, šesti čut in modrost ter kaj bom dobil od tega) in kreativno raziskovanje. V zvezi z mladostniki je še povedal, kako lahko učitelj pridobiva stik z dijaki, kako je mogoče pospeševati učenje, kako možgani procesirajo strah, kakšen je pomen blagih in zmernih nivojev vzburjenja na učenje, kdaj se možgani najlažje učijo, kaj sporočiti možganom, kaj je odvisno od izkušenj …, vse skupaj pa je zaokrožil s temo o staranju možganov in kako lahko ohranjamo njihovo fleksibilnost. O tem je predavatelj nanizal vrsto ukrepov, ki lahko k temu pripomorejo. »Igrajte se; učite se novih stvari; naredite seznam ciljev za naslednjih deset let; kdaj pa kdaj si naročite hrano, ki zveni nenavadno; domov se peljite po neznanih poteh; preživite teden brez televizije; poskusite nekaj, za kar drugi pravijo, da ste prestari; če vas kaj dela živčnega, naredite ravno to; kupite tehnično napravo in prosite mladostnika, da vas nauči uporabe; pojdite na dopust v neznano deželo, kjer ne govorite njihovega jezika …«, je med drugim povedal Staš Žnidar in s tem tudi sklenil svoje predavanje ter uradni del dogodka, ki se je neformalno nato še nadaljeval v avli dvorane s prijetnim druženjem. Uplaznik Tičić in vodja Unesca na šoli Martina Petelinek. K sodelovanju v tokratni projekt je bilo povabljenih 17 gostujočih Unescovih osnovnih šol iz vse Slovenije in OŠ iz naše doline, ki so sodelovale v 16 različnih delavnicah. Prva delavnica je bila namenjena ustvarjanju iz odpadnih materialov, njeni mentorici pa sta bili Breda Bračko in Valentina Upaznik Tičić. V drugi delavnici so se pod mentorstvom Vlaste Polenik in Fanike Burjan učenci spoznavali z začimbami in zelišči. Tretja delavnica je bila namenjena spoznavanju fotografije, fotografiranju, kompoziciji; šli so v naravo in naredili vrsto fotografij, jih obdelali in nato pripravili za razstavo. Ena izmed skupin se je podala v Varstveno-delovni center Saša OE Žalec, kjer so sodelovali in se družili z varovanci VDC. Spet drugi so delovali v delavnici za polstenje (filcanje volne), ki je ena izmed najstarejših tehnik za izdelavo tkanine, stara že okrog osem tisoč let. V eni izmed delavnic je bilo govora o obnovljivih virih energije, v naslednji so se udeleženci ukvarjali s kamišibajem, to je starodavnim japonskim gledališčem. Ena je bila namenjena sproščanju z risanjem fraktalne risbe – risanju z zaprtimi očmi, druga izdelovanju čistila iz okolju prijaznih materialov, pri čemer so izdelali tudi naravno milo. V deseti delavnici so se učili plesa Shakti, z vadbo, ki združuje jogo in ples. V enajsti delavnici so se udeleženci spoznavali s taborništvom, osnovami preživetja in druženja v naravi, prepevali so taborniške pesmi in spoznavali druge šege in navade tabornikov. V naravi je deloma delovala tudi delavnica Gozdna pedagogika. Učenci so na potepu skozi gozd z vsemi čutili občutili prvinskost najbolj razvitega kopenskega sistema. Za sladkosnede in na splošno kulinarično zavzete učence je bila nekaj posebnega delavnica Moja presna granola, ki sta jo ustvarila Tina in Grega Teršek. To ni navaden misli, ampak veliko več kot to, saj je zelo okusen in hrustljav obrok. V delavnici so granolo preizkusili in spoznali njen postopek nastanka ter recepte, kje jo lahko še uporabijo, ter si tudi sami pripravili obrok. Zadnje tri delavnice so bile namenjene: spoznavanju in načinu dela z računalniškima programoma Shotcut in HP Reveal, s katerima so izdelali predstavitvene filme dela drugih delavnic, spoznavanju vloge in pomena vode z drugega zornega kota, pri čemer so izvedeli, kaj je virtualna voda, in s tem spodbudili učence k razmišljanju o njihovih vsakodnevnih potrošniških navadah. Pestro paleto dejavnosti je zaokrožila delavnica z naslovom Ekokozmetika. V tej delavnici so učenci spoznavali Marija Pavčnik Ravnateljica Marija Pavčnik: »Ta povezava s sodelavci, zunanjimi sodelavci, mentorji in učenci Unescovih šol je ustvarila široko paleto znanj in izkušenj, novih prijateljstev in še marsičesa. To sodelovanje je rast za znanje, za rast osebnosti, in to se mi zdi izjemnega pomena. Ob tem jubileju sem še posebno čustveno vpletena v dogajanje, in to ne samo kot ravnateljica, ampak v bistvu kot sodelavka, kot akterka, kot povezovalni člen. Prijetno ti je, ko vidiš, da ta povezanost ni samo na papirju, ampak dejansko deluje, in to je tisto, kar me osrečuje in navdaja z optimizmom ter željo, da tako nadaljujemo tudi v prihodnje. Kaj vse smo počeli kot Unescova šola v teh dvajsetih letih, pa bomo predstavili na posebni prireditvi v četrtek, 19. decembra.« Monika Pinter Vodja projektnega dne Monika Pinter: »Prvič sem v tej vlogi, zato je to zame dokaj zahteven, a tudi lep izziv. Vesela sem in ponosna hkrati, da je ta projektni dan bil zaupan meni, in mislim, da ga bomo skupaj dobro izpeljali ter tako na najlepši način tudi zaznamovali ta jubilej.« uporabo naravnega čebeljega voska v kozmetiki. Izdelali so ognjičevo mazilo in vazelin za ustnice ter spoznavali in krepili pomembnost ohranjanja kranjske čebele in slovenskega čebelarjenja. V delavnici Moja presna granola so spoznali postopek nastanka granole. 10 podjetništvo in turizem ŠT. 10 I oktober 2019 S svojimi fontanami povezali Žalec in Marezige Ksenija Rozman T. T. Ob svetovnem dnevu turizma v Žalcu prvič pripravili srečanje fontan – prva na svetu je pivska v Žalcu, vinska v Marezigah je prva takšna v Sloveniji. Po pobratenju prve slovenske fontane vin v Marezigah v Občini Koper in prve fontane piv na svetu v Žalcu v letošnjem avgustu so na dan turizma, 27. septembra, v Žalcu pripravili prvo srečanje fontan. Primorci in Savinjčani so preživeli pester dan in si izmenjali izkušnje s področja upravljanja in trženja fontan. Gostje iz Marezig so v Žalec prišli skupaj s predsednikom Krajevne skupnosti Marezige in hkrati lastnikom prve fontane vin v Sloveniji Alenom Babičem, predstavniki Mestne občine Koper, s Pihalnim orkestrom Marezige in mažoretkami. Pri fontani piv so poleg gostujoče godbe in mažoretk nastopile tudi Godba Liboje in libojske mažoretke. Predsednik KS Marezige Alen Babič in žalski župan Janko Kos sta v svojih nagovorih poudarila pomen povezovanja v turizmu in skupnega nastopa na turističnih trgih. Na žalski fontani je ponudba piv vsak mesec drugačna, stalnici sta le prvi dve pipi, na katerih obiskovalce pričakata lokalno pivo Kukec in ambasadorjevo pivo – letos Zeleni Haler. Na drugih pipah si sledijo: slovenski težaki, piva Savinjsko-Šaleške regije, eksperimentalna piva Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu ter trendovska piva. Vsa so varjena s slovenskim hmeljem. Vinska fontana pa v zunanjem paviljonu ponuja refošk, malvazijo, šardone in vsakoletnega prvaka praznika refoška, v notranjem delu pa je na voljo 15 pip vrhunskih vin. Obe fontani v svojih trgovinicah ponujata tudi druge domače dobrote in spominke. »Tudi takšna pobratenja širijo našo zgodbo in prepoznavnost, tako prihajamo do novih obiskovalcev in prodanih kozarcev. Kot sem rekel, ne gre hitro, gre pa dobro.« Program je povezoval letošnji ambasador pivske fontane Boštjan Romih, za dobro razpoloženje pa je poskrbela tudi glasbena skupina Dežur. Članice Etnološkega društva Hmeljarska vas so prikazale ročno obiranje hmelja, ki so se ga poleg Alena Babiča in žalskega župana Janka Kosa lotili tudi drugi gostje. Hmeljarsko tradicijo sta jim na kratko predstavila hmeljarski starešina Anton Grobler in princesa Klavdija Bastl Enci. Gostje iz Marezig so Savinjčanom podarili bon za degustacijo na vinski fontani v Marezigah, ki velja eno leto. Pred odhodom domov so si ogledali Savinjsko pivovarno Clef v Arji vasi. Kot je povedala vodja programa turizem na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec Sabina Palir, sta se fontani piv in vin pobratili z namenom prenosa dobrih praks, skupnega trženja obeh atrakcij, sodelovanja pri promociji in izmenjavi turistov oziroma gostov, skupnih nastopov na sejmih ter na drugih promocijskih dogodkih doma in zunaj meja Slovenije. Predsednik KS Marezige Alen Babič je o ideji za postavitev vinske fontane, ki je prva v Sloveniji, povedal: »Mi smo v centru dežele refoška. Ne ukvarjamo pa se samo z vinogradništvom, ampak je prišla tudi ideja oziroma nuja o prodaji teh vin, da bi ob naš gostinski lokal, ki je na takšni ploščadi s prelepim razgledom na Koprski zaliv, umestili fontano. Navdih je prišel iz žalske pivske fontane in pred letom dni smo res postavi- Primorci so Savinjčanom podarili darilni bon za prvo vinsko fontano, na sliki Marica iz Marezig in Drago iz Zgornje Savinjske doline. li vinsko fontano. Če pa hočemo tudi marketinško uspeti oziroma dati gostu še nekaj dodatnega, si moramo izmenjevati ideje, skrbeti za trženje, skupno promocijo in seveda za razvoj za naprej. Mogoče je zanimiva tudi ideja o izvedbi kakšne skupne fontane – vinske in pivske.« Gostje iz Marezig nad dnevom, ki so jim ga pripravili v Žalcu, niso bili razočarani: »Res nismo bili razočarani. Tu pri vas je lepo, lep ambient, tudi glede ljudi in pivske fontane, tako da so vtisi samo pozitivni.« V povprečju na fontani piv v sedmih mesecih sezone stočijo okoli 30 tisoč litrov piva, na vinski fontani pa približno 7500 litrov vina. Župan Občine Žalec Janko Kos je potrdil, da sodelovanje fontan pomeni dodano vrednost za pivsko in vinsko fontano: »V turizmu se je treba povezovati. Najprej smo bili sami tukaj kot prva pivska fontana na svetu, potem pa smo dobili posnemovalce. In ena izmed prvih je bila gospodarska pobuda podjetnika Alena Babiča, ki je v Marezigah postavil vinsko fontano, ki je dobro obiskana. Videli smo, da se lahko pobratimo, povezujemo, da lahko drug drugemu pošiljamo turiste. V Marezige prihajajo gostje tudi z velikih ladij križark, ki jih z avtobusi vozijo do vinske fontane, pa morda še v Ljubljano in do nas. Vesel sem, ker naša fontana dobiva še druge posnemovalce, med drugim v Mariboru, pa tudi na Hrvaškem, v Avstriji in Srbiji. To je dobro. Zamišljam si, da bi enkrat naredili transverzalo fontan, ki bi jo turistične agencije vključevale v svoje programe.« Z obiskom fontane piv so v Žalcu zelo zadovoljni: »Obisk ni pojenjal, se pa spreminja struktura gostov. Prej je bilo več domačih, zdaj pa več obiskovalcev iz drugih delov Slovenije in tujine. Vemo, da je treba nadgrajevati ponudbo, da moramo še kaj povezati tudi v okolici, narediti s kakšnim ponudnikom dodaten turistični paket. Turista iz tujine prav malo zanima, kje so meje med našimi občinami, če povežemo ponudbo iz drugih občin z našo fontano, smo zmagali. Ni nas sram povedati, da želimo od turizma nekaj zaslužiti, da bi ljudje imeli dodatne zaposlitve, da bi ponujali svoje storitve, svojo hrano, proizvode in polproizvode.« Na obisk turistov se morajo pripraviti tudi domačini. »Mi smo včasih še malo nerodni, neprijazni, ne znamo dosti jezikov, nimamo pravih odpiralnih časov, tako da se moramo tudi mi še veliko naučiti. Je pa Občina Žalec zdaj bolj prepoznavna na slovenskem Gostje iz Marezig so se preizkusili v ročnem obiranju hmelja, tudi lastnik vinske fontane Alen Babič (drugi z leve) in žalski župan Janko Kos. turističnem zemljevidu in zdi se mi, da delamo prave korake.« Turistične agencije Žalec že vključujejo v svoje programe. »Zelo sem vesel, ko vidim štiri, pet, šest avtobusov, ki pridejo k fontani, seveda pa si ogledajo tudi druge turistične znamenitosti v naši občini, kot so Jama Pekel, Rimska nekropola, petrovška bazilika ... Ogled fontane združujejo tudi z obiskom drugih občin. Zato moramo imeti stik z domačimi in tujimi turističnimi agencijami. Morali bi iti še na kakšen sejem v tujino in tudi graditi na tem, da smo kot središče hmeljarstva in pivovarstva Slovenije tudi pomembno evropsko središče in na tej osnovi sem privabljati turiste. Ne delam si utvar, da bo to šlo zelo hitro, ampak na podlagi dozdajšnjih izkušenj lahko rečem, da smo na pravi poti.« Prva fontana piv v Žalcu naj bi dobila tudi franšize po svetu. O tem je župan Janko Kos povedal: »Mi imamo franšizni model zaščiten, veliko je povpraševanj predvsem tistih, ki zdaj delajo vinske fontane. Nismo pa še imeli večjega investitorja za pivsko fontano. Želeli bi si tujca, ki bi naredil večjo fontano, pa mu mi pomagamo in se dogovorimo za določeno odškodnino. Imamo pa že glede povpraševanja veliko reklamo, ki nam jo tudi delajo ti potencialni investitorji. Glede na to, koliko smo vložili v to fontano, se nam dodatna reklama samo obrestuje. /.../Tudi takšna pobratenja širijo našo zgodbo in prepoznavnost, tako prihajamo do novih obiskovalcev in prodanih kozarcev. Kot sem rekel, ne gre hitro, gre pa dobro.« Druženje fontan bo postalo tradicionalno. Prihodnje leto bo 14. avgusta v Marezigah 2. Fontana fest, na svetovni dan turizma, 27. septembra, pa v Žalcu ponovno srečanje fontan. Sožalnica namesto sveč L. Kolar Z unikatnim izdelkom naj bi prispevali k zmanjšanju odpadkov od sveč in odpadne embalaže. V podjetju Zagožen so v začetku oktobra premierno predstavili unikatni izdelek, sožalnico, ki je namenjena zbiranju prispevkov namesto prinašanja sveč. Glede na to, da je podjetje skupaj s hčerinskim podjetjem Aplast specializirano za izdelavo in prodajo izdelkov za zunanji vodovod in kanalizacijo, je to v njihovi ponudbi novost, ki je del njihove ekološke naravnanosti, vtkane v osnovno dejavnost podjetja, kot je povedal direktor Branko Potočnik. Sožalnica je posebna skrinjica z vgrajenim sefom. Namenjena je zbiranju finančnih prispevkov namesto prinašanja sveč in drugih žalnih aranžmajev. Vsak posameznik lahko na pogrebu v skrinjico vloži žalno posvetilo in diskretno priloži namenjen prispevek. Pri tem je zagotovljena popolna diskretnost, hkrati pa tudi varnost, da bodo sredstva res pristala v rokah žalujočih. Na vrhu skrinjice bodo prižgane svečke, ki simbolno prikazuje- jo žalovanje. Sožalnica bo del ponudbe pogrebnih zavodov in komunalnih podjetij, s katerimi so v podjetju Zagožen že v dogovorih. Njena prodajna vrednost pa je 900 evrov. »V Sloveniji vsako leto nastane več kot 4500 ton odpadkov od sveč. S tem bi lahko napolnili približno 60 olimpijskih bazenov,« je ob predstavitvi povedal direktor podjetja Zagožen Branko Potočnik. »Gre za unikat, ki je plod našega znanja in ga nismo zasledili še nikjer, ne pri nas ne v Evropi,« je še dodal. »Ljudje se večinoma žal sploh ne zavedajo, kako resen je ta problem odpadkov od sveč. Zato s tem želimo v podjetju Zagožen poudariti ekološki pomen in ozavestiti ljudi o tovrstnem problemu. Žalujočim pa na ekološki način pokažemo solidarnost,« je dodal direktor podjetja Zagožen. Z unikatnim izdelkom naj bi prispevali k zmanjšanju odpadkov od sveč in odpadne embalaže, s katerim se v Sloveniji čedalje bolj spoprijemamo. Srečanje Saške v Braslovčah T. Tavčar V jesenske barve odeto soboto, 19. oktobra, je Turistično društvo Braslovče gostilo predstavnike turističnih društev, povezanih v Regijsko turistično zvezo Saška. Zbranim je izrekla dobrodošlico podžupanja Občine Braslovče mag. Urška Hozjan, nato pa jih je nagovoril predsednik RTZ Saška Franc Špegel. Poudaril je pomembnost združevanja turističnih društev v RTZ Saška in povedal, da že potekajo pogovori z občinami, da bi se k RTZ Saška pri- ključila še turistična društva kozjanske in posavske regije. Predsednik TD Braslovče Branko Ribizel se je vsem zahvalil za zaupanje pri organizaciji dogodka. Zbrani so se v spremstvu lokalne vodnice iz vrst TD Braslovče odpravili na ogled braslovških turističnih znamenitosti, najprej v cerkev predromanske zasnove, ki jo krasi baročna notranjost. Župnik Milan Gosak je goste popeljal tudi na cerkveno dvorišče in v zimsko kapelico. Skozi enega izmed starejših trgov na Slovenskem so se gostje odpeljali na ogled doma »svobodne gospode Žovneške in zibelke knezov Celjskih« na grad Žovnek, kjer jih je sprejela grofica Hema. Nato so se odpeljali v Podvrh, k ogledu zasebne muzejske zbirke Gregorja Laznika. Ob vrnitvi v Braslovče jih je pod kozolcem pričakala mineštra Braslav, ki so jo skuhale članice TD Braslovče. Pridružili so se še Slovenski pjebi s svojimi inštrumenti in poskrbeli za veselo druženje. Direktor Branko Potočnik ob unikatnem izdelku, »sožalnici« podjetništvo in turizem ŠT. 10 I oktober 2019 11 Po 14 mesecih gradnje odprli Lidlov logistični center Lucija Kolar T. T. Zasnovan je okolju prijazno, s slovenskim znanjem, investicija pa je znašala 70 milijonov evrov. Potem ko je Lidl Slovenija 13. junija lani v Arnovskem gozdu simbolno zasadil prvo lopato, je po dobrih 14 mesecih prejšnjo sredo v industrijski coni Arnovski gozd slavnostno odprl nov logistični center, eden izmed največjih v Sloveniji. Objekt stoji na več kot 13 hektarjih zemljišč, z njim pa so v Lidlu Slovenija bistveno povečali skladiščne kapacitete in posodobili način dela. »Vesel in ponosen sem, da danes odpiramo enega izmed največjih sodobnih logističnih centrov v Sloveniji in enega izmed prvih modularnih Lidlovih logističnih centrov na svetu, kar pomeni izjemno priložnost za nadaljnjo rast in razvoj potrebam. V logističnem centru je 38 tisoč paletnih mest in 100 nakladalnih ramp. »Za potrebe oskrbe naših poslovalnic bo blago v center in iz njega do naših trgovin dostavljalo med 80 in 100 tovornjakov na dan,« je pojasnil Tomaž Kus, izvršni direktor prodaje v Lidlu Slovenija . Prijazen okolju in s slovenskim znanjem Stavba je zgrajena po standardih trajnostne gradnje in se poteguje za pridobitev mednarodno priznanega LEED-certifikata s področja trajnostne gradnje in delovanja, ki ga podeljuje US Green Building Council. Center bo v celoti deloval okolju Logistični objekt ima kat 100 nakladalnih ramp, na strehi pa ogromno sončno elektrarno. naše družbe v Sloveniji,« je ob odprtju logističnega centra med drugim dejal Gregor Kosi, generalni direktor družbe Lidl Slovenija, ki je ob tem posebej poudaril dobro sodelovanje z lokalnim okoljem, zlasti z Občino Žalec. Logistični center meri več kot 57 tisoč kvadratnih metrov, zaradi modularne gradnje, kjer je višina skladišča višja, 22 metrov, pa se bodo v njem logistične poti bistveno skrajšale in prilagodile trenutnim čim bolj prijazno. Za hlajenje bodo uporabljali okolju prijazne materiale, za ogrevanje bodo koristili odpadlo toploto iz hladilne tehnike. Na strehi centra so zgradili ogromno sončno elektrarno z močjo 1 MW, ki bo poskrbela za približno tretjino potreb centra po električni energiji, kar bi denimo zadoščalo za napajanje 100 gospodinjstev. Na strehi ima novi center tudi 250 svetlobnikov, s katerimi bodo zagotovili v centru čim več naravne svetlobe in s tem zmanjšali porabo energije za osvetli- tev. Celotni vozni park v centru pa je na elektriko. Pri idejni zasnovi naložbe in pripravi projekta se je Lidl Slovenija skoraj v celoti naslonil na domače znanje, saj je pri projektu sodelovalo več kot 100 slovenskih podjetij, tudi generalni izvajalec je bilo slovensko podjetje CGP. Enega izmed svojih največjih projektov je v logističnem centru realiziralo podjetje Eho, ki je pred kratkim zgradilo svoj poslovni objekt v soseščini novega Lidla v Arnovskem gozdu. Zasnovali so sistem, ki je povsem ekološko naravnan in nima po besedah predstavnika Eha »prav nobenega vpliva na toplo gredo«. Hladilni sistem je vreden okrog 3,5 milijona evrov in pomeni tudi za Eho, ki ima sicer bogate izkušnje razvoja hladilnih sistemov doma in na tujem, razvoj popolnoma novih sistemov. Za projekt so porabili dve leti dela, eno leto čistega projektiranja in eno leto izvedbe. V novem Lidlovem objektu bo delalo okrog 200 zaposlenih, od tega jih je približno 100 zaposlenih na novo, iz tega lokalnega okolja, drugi pa bodo prišli iz »starega« Lidlovega centra v Komendi, ki z odprtjem novega zapira vrata. S tem bodo zmanjšali porabo energije za osvetlitev. Trak sta na odprtju poleg generalnega direktorja Gregorja Kosija slavnostno prerezala tudi podpredsednica vlade in ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek ter župan Občine Žalec Janko Kos. Ministrica mag. Alenka Bratušek je ob odprtju povedala: »Kar nekaj stičnih točk je med novim logističnim centrom in delom ministrstva za infrastrukturo. /…/ Na ministrstvu si želimo čim več čiste energije in njeno čim učinkovitejšo rabo. Novi logistični center ima na strehi sončno elektrarno in je tudi zgrajen tako, da bo obratovanje varčno. Na ministrstvu vlagamo v ceste in železnice ter v javni potniški promet, da bi izboljšali varnost in pretočnost prometa ob hkratnem zmanjšanju Generalni direktor Gregor Kosi, župan Janko Kos in ministrica mag. Alenka Bratušek so si z zanimanjem ogledali prvo modularno skladišče in prisluhnili pojasnilom. izpustov. Novo Lidlovo skladišče naj bi skrajšalo prevozne poti tovornjakov, kar bo prav tako zmanjšalo negativne vplive tovornega prometa na naše okolje. Rešitve, ki so uporabljene pri tem projektu, dokazujejo, da so naše vizije prehoda v nizkoogljično družbo prave in da imamo znanje, kako načrtovane ukrepe tudi uresničiti.« Ob tem je ministrica obljubila, da se bodo v kratkem rešile tudi zagate z izvozom in uvozom iz avtoceste v Arji vasi, najprej z začasno rešitvijo s semaforji in širitvijo priključkov na avtocesto, do konca leta 2021 pa s trajno rešitvijo. Župan Občine Žalec Janko Kos je ob tej priložnosti generalnemu direktorju Lidla podaril sliko častnega občana Občine Žalec, akademskega slikarja Rudija Španzla, in povedal, da logistični center »pomeni veliko pridobitev ne samo za lokalno okolje, temveč tudi za vso Slovenijo. Lidl Slovenija je izjemen investitor, ki ve, kaj želi, hkrati pa kaže veliko mero družbene in okoljske Razsežnosti Lidlovega objekta v številkah Za gradnjo centra so porabili 50 tisoč kubičnih metrov betona, kar je približno 4200 hrušk, zato so zgradili betonarno kar na lokaciji sami. Tla so morali najprej pri gradnji ojačati s 6000 piloti, najdaljši pa je bil dolg 17 metrov. Na temeljih so postavili 200 jeklenih nosilnih stebrov dolžine 21 metrov, vsak tehta približno 30 ton. V objektu je 38 tisoč paletnih mest in če bi palete sestavil skupaj, bi nastala 46 km dolga pot, kar je približno razdalja med Arjo vasjo in Rogaško Slatino. odgovornosti. Občina Žalec še naprej ostaja naklonjena gospodarstvu, s prihodom Lidlovega logističnega centra pa se bo gospodarska aktivnost poslovne cone Arnovski gozd še okrepila.« Savinjsko-zasavska gazela žalskemu podjetju Dafra K. Rozman Na lestvici stotih v savinjsko-zasavski regiji je najvišje, na petem mestu, podjetje Tegar iz žalske občine. V Cankarjevem domu v Ljubljani je prejšnji torek družba Dnevnik razglasila zlato, srebrno in bronasto gazelo. Zlata gazela je postala lendavska družba Vir. Pred tem je v vsaki izmed šestih slovenskih regij pripravila lestvico stotih najhitreje rastočih podjetij in razglasila regijske gazele. V savinjsko-zasavski regiji je letošnja regijska gazela postalo podjetje Dafra iz Žalca, med finalisti regijskega izbora pa je bilo tudi podjetje Ski&Sea iz polzelske občine. Na lestvico gazel uvrščajo podjetja, ki dosegajo najvišje rasti prihodkov od prodaje v petletnem obdobju. Ni odločilen največji prihodek ali dobiček, ampak indeks rasti. Poleg tega so pogoji za uvrstitev na lestvico bilančni dobiček v zadnjem bilančnem letu, vsaj 400 tisoč evrov prihodkov v izhodiščnem letu, da podjetje v obeh indeksnih letih posluje vseh 12 mesecev, od lani pa je pogoj tudi najmanj 15 zaposlenih. Podatke so zajemali v začetku letošnjega junija. Na lestvici stotih v savinjskozasavski regiji je najvišje, na 5. mestu, podjetje Tegar iz žalske občine (indeks rasti 404, čisti prihodki od prodaje v letu 2018 so znašali več kot 4,75 milijona evrov), na šestem mestu mu sledi družba Liko (indeks 379). Na osmem mestu je Aplast (indeks 364), na desetem pa Mirovita (indeks 323). Podjetje VI-JA je na 12. mestu, Ski&Sea iz polzelske občine na 22., Dafra kontakt tehnologija pa na 25. Na lestvici so še Thermo shop (37. mesto), Ecobeton iz preboldske občine (42.), dve podjetji iz Občine Vransko, in sicer Kovego (50.) in Viba (52.), v spodnjem delu lestvice pa so Bisol group (54.), Petre (60.), Hmezad Exim (69.), Lesmat iz taborske občine (71.), Ograje Kočevar (76.), Aida z Vranskega (81.), Tehnos (84.), SIP (88.), Bastl-Reduktor s Polzele (97.) in Matjaž (98.). Regijske finaliste so ocenjevali posebej, trije finalisti savinjskozasavske regije, ki so jih razglasili v Zrečah, so bila podjetja Dafra kontakt tehnologija, katerega lastnik in direktor je Uroš Škuklek, Linea Directa iz Zasavja, ki se ukvarja z direktno prodajo in telemarketingom, ter Ski&Sea, katerega lastnik je Tomaž Sorčan, podjetje zastopa blagovne znamke proizvajalca Bomardier Recreational Products, distribucijski center pa ima v Poslovni coni Ločica ob Savinji. Regijska savinjsko-zasavska gazela, ki so jo razglasili 19. leto zapored, je letos postalo podjetje Dafra kontakt tehnologija, ki ima sedež v Poslovni coni Ob železnici v Žalcu. Glavna dejavnost tega družinskega podjetja je razvoj in izdelava natančnih kovinskih izdelkov s tehniko progresivnega štancanja in zabrizgavanja izdelkov v plastiko. Njihovi izdelki so vgrajeni v avtomobile, električna orodja, male gospodinjske aparate, tiskana vezja, varovalke, stikala in drugo. Poleg izdelkov kupcem ponujajo tudi storitve, kot je celovita podpora v procesu vzpostavitve proizvodnje od konstrukcije do serijske proizvodnje. Njihova največja trga sta Nemčija in Avstrija. Kot je razvidno z njihove spletne strani, so do zdaj razvili 438 izdelkov, na leto proizvedejo 174 milijonov izdelkov, imajo pa 42 zaposlenih. 12 podjetništvo in turizem ŠT. 10 I oktober 2019 »Dobra volja, pivo, lederhosen in karirasta srajčka – to je Savinjski Oktoberfest!« Bina Plaznik B. P., D. N. Tako so na družabnih omrežjih oglaševali organizatorji dogodek, ki slavi hmelj, pivo, veselje in glasbo. V Žalcu je pri Fontani piv Zeleno zlato potekal četrti Savinjski Oktoberfest. Prireditev se je začela na zadnjo septembrsko soboto zgodaj popoldne z Otroškim Oktoberfestom z Alenko Kolman, sledil je hmeljarski likof s sprevodom, nato maraton slovenskih folklornih skupin ter v večernih urah odprtje Savinjskega Oktoberfesta s šaljivimi igrami in glasbo z Ansamblom Zeme in Dejanom Vunjakom, ki je razgrel občinstvo. Čeprav je bilo vreme oblačno in rahlo deževno, razpoloženje pod šotorom na žalski tržnici ni bilo prav nič kislo. Ko človek zagleda natakarice in natakarje v nošah, se za trenutek počuti, kot da se je znašel sredi resnično zaljubljena v bavarsko nošo in tovrsten način veseljačenja, zato sem tudi vztrajala. V veliko pomoč so mi moja hči Ane Mari Petre ter sodelavci Mateja Gojznik, Aljoša Krajnc, Matej Kompolšek. Vsi držijo z mano, vsi smo entuziasti in nam je uspelo. Dela je ogromno, vendar upam, da s projektom malo pomagamo tudi žalskemu turizmu. Pri projektu nam po najboljših močeh pomaga ZKŠT Žalec s Sabino Palir na čelu, ki je zares požrtvovalna, tudi Občina Žalec, vendar bo treba še marsikaj postoriti, da bo ta dogodek zlezel Savinjčanom pod kožo. Veseli smo, da se povabilu z veseljem odzovejo Theresa Hagl Janez Oset v ženski družbi (od leve proti desni Ane Mari Petre, Mira Petre, Pavla Gostečnik – Hmeljska princesa leta 1970) Franc Ratajs bavarske prestolnice. Mira Petre je idejna vodja in vodja projekta Savinjski Oktoberfest. To je gospa z ogromno energije, volje in vztrajnosti, strastna pri tem, kar počne. Povedala je: »Organizacija prvega Oktoberfesta v Savinjski dolini sega že 25 let v zgodovino. Dvakrat smo ga organizirali na isti način, ampak se nekako ni uveljavil. Projekt smo opustili. Pred desetimi leti smo ga spet obudili v Petrovčah, kazalo je že na uspeh, uspelo nam je privabiti tudi nemško hmeljarsko kraljico, pa je spet vse skupaj zamrlo. Pred šestimi leti – ko smo z našim podjetjem, takrat z Rokom Žagarjem na čelu, obiskali Oktoberfest v Münchnu – pa smo se zatrdno odločili, da bomo to prireditev ponovno obudili. Prvi dve leti ni tako dobro uspelo, potem pa se je naše podjetje Petre odločilo, da prevzamemo projekt v svoje roke. Ker imamo šotore in infrastrukturo, smo si to lahko privoščili, drugače ne bi bilo rentabilno. Veste, sama sem folklorne skupine, uspelo mi je privabiti tudi bavarsko hmeljarsko kraljico, prav tako so zelo zainteresirana za sodelovanje različna avstrijska društva, tokrat je z nami društvo iz Pörtschacha pri Celovcu na Wörtherseeju. Skratka, želim se vsem iz srca zahvaliti za pomoč, podporo in trud. Brez mojih sodelavcev pa projekta sploh ne bi bilo mogoče realizirati.« Partnerji projekta so: Združenje hmeljarjev Slovenije, Petre šotori – hale, ZKŠT Žalec, Pivovarna Laško in Pub Sedmica. Organizatorji prireditve Savinjski Oktoberfest so se odločili, da letos del dobička namenijo malemu Krisu. V namen njegovega zdravljenja so obiskovalci na prireditvi lahko darovali prostovoljne prispevke na označeno zbirno mesto. Janez Oset, predsednik Združenja hmeljarjev Slovenije, prav tako sodeluje pri organizaciji Savinjskega Oktoberfesta že od začetka. Pravi, da si hmeljarji zaslužijo takšen praznik, kot je Oktoberfest, Mira Petre pa da ima vse zasluge za to, da se je dogodek uveljavil. Upa, da se bo vse skupaj nadaljevalo in nadgrajevalo. Mira Petre nas je napotila do našega najglasnejšega in aktivnega poslanca v Državnem zboru, to je Aleksander Reberšek. Našli smo ga v bavarski opravi, pri delu za šankom. Pove, da že od samega začetka pomaga kot prostovoljec in kot član Kulturnega društva Savinjski Oktoberfest. Odkar je poslanec, sodeluje še z večjim veseljem, ker kamorkoli gre, oznani, da si bo vedno prizadeval za to zemljo in hmeljarsko tradicijo. Še vedno se tudi sliši njegov glas proti verziji trase tretje razvojne osi relacije Šentrupert–Velenje, ki naj bi uničila 17 hektarjev hmeljišč in 119 hektarjev najboljše obdelovalne zemlje. Poudaril je, da bo vedno na strani hmeljarjev. Aleksander Reberšek in Mira Petre Mira Petre: »Vsi držijo z mano, vsi smo entuziasti in nam je uspelo. Dela je ogromno, vendar upam, da s projektom malo pomagamo tudi žalskemu turizmu.« Dvaindvajsetletna hmeljska kra­­ lji­ca Theresa Hagl iz nemškega Oberhornbacha je povedala, da ji je Žalec zelo všeč in da je tukaj podobno kot pri njih. Všeč ji je tudi glasba na prireditvi. Zelo rada ima pivo. Pokusila je tudi pivo na Fontani piv Zeleno zlato, ki jo je navdušila. Po nastopih folklornih skupin je sledilo uradno odprtje s pihalno godbo in mažoretkami iz Laškega. Župan Janko Kos je sklenil uradni del z zabijanjem pipe v sod piva, sledila je skupna zdravica v čast četrtemu savinjskemu prazniku piva. Na oktoberfestu so se dobro znašli tudi najmlajši. Miss in mister piva Božena in Janez Ferjuc sta si naziva s trudom priborila. Dogajanje so nadaljevali s šaljivimi igrami in tekmovanjem za miss in mistra piva. Za naziv so se v treh nalogah potegovali trije pari, spremljala jih je strokovna komisija v sestavi Janeza Oseta, Saše Pernovšek, članice društva Oktoberfest, in savinjskega pivovarja Luke Rojnika. Pari so se pomerili v obiranju hmelja, v eni izmed iger so morali moški narediti luknjo v pločevinko piva, nato odpreti še običajno odprtino za pitje ter skozi luknjo čim hitreje spiti pivo. Sledila je vzdržljivostna tekma deklet v držanju vrčka s pol litra piva v iztegnjeni roki. Po seštevku točk sta si naziv miss in mister piva prislužila domačina iz Žalca, zakonca Božena in Janez Ferjuc. Sodeč po številnem obisku in zadovoljnih obrazih obiskovalcev, je letošnji Savinjski Oktoberfest zaživel v polnem sijaju. Franc Ratajs iz Celja, ki je z ženo zadovoljno sedel med publiko v šotoru, je povedal, da sta že trikrat obiskala münchenski Oktoberfest in da mu je tudi v Žalcu zelo všeč. Da pa je zelo pogrešal »krače in kure« v ponudbi hrane. iz političnega življenja ŠT. 10 I oktober 2019 13 Iz NOB črpamo energijo in pogum za naprej D. Naraglav Slovesno ob 78-letnici bitke na Čreti Prva oktobrska sobota je mnoge Savinjčane z obeh strani Dobrovelj in od drugod tudi letos pripeljala na zgodovinsko Čreto, kjer se je 26. oktobra 1941 vnela prva frontalna bitka slovenskih partizanov z okupatorjevo vojsko na Štajerskem. Spominsko slovesnost so tudi tokrat družno organizirali Združenje borcev za vrednote NOB Žalec in Mozirje, Društvo izgnancev Slovenije OO Žalec, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline, Veteransko združenje Sever – odbor Žalec in Društvo generala Maistra Žalec. Večstoglavo množico je na prireditvi, pozdravil predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Žalec Marijan Turičnik, za njim pa še župan Občine Nazarje Matej Pečovnik. Oba sta poudarila pomen vsakoletne slovesnosti in takratnega boja ter zaželela več strpnosti, enotnosti in zgodovinskega spomina. Pred obeležje zgodovinske bitke so slavnostno položili venec. »Tako kot so borci narodnoosvobodilnega boja s svojim odločnim uporom pokazali, kaj je prav, moramo delati tudi mi …« Letošnja slavnostna govornica je bila ministrica za infrastrukturo Republike Slovenije mag. Alenka Bratušek, ki je med drugim povedala: »Ponosna sem, da ste me povabili na današnje srečanje. Vrednote narodnoosvobodilnega boja so tudi moje vrednote. Na vrednotah narodnoosvobodilnega boja smo skupaj zgradili sodobno in svobodno Slovenijo ter tudi sodobno Evropsko unijo. Slovenija je del sveta, kjer je najbolje živeti. Povsem brez krivic sicer ne gre niti pri nas, a namere naše skupnosti so jasne: hočemo spoštovanje in dostojanstvo za vse. Na žalost žive- Zgodovinsko društvo Triglav in Slovenska vojska ob spominskem obeležju prve frontalne bitke ti v miru in v družbi spoštovanja ni nekaj samoumevnega. Tudi v Sloveniji smo si morali to pravico najprej priboriti. Tudi tukaj, na tem območju, so se pred 78 leti mnogi Slovenci in Slovenke dvignili ter premagali zlo. Mnogi so v boju proti okupatorju Spoštovani občani, čestitke ob državnem prazniku, dnevu reformacije! Naročnik: Občina Žalec za svetniško skupino SD tvegali vse in veliko jih je žal življenje tudi dalo. A njihov boj ni bil zaman. Priborili so nam suverenost. Dokazali so moč pravice in pravičnosti, mi pa smo na teh temeljih lahko gradili vse bolj enakopravno, pošteno in solidarno skupnost, ki zasleduje dostojanstvo vsakega človeka. To pod nobenim okupatorjem ne bi bilo Ob prazniku se spominjamo rojstva slovenskega knjižnega jezika. Vedno smo znali dokazati, da je naša narodna zavest močna, da smo pomemben del evropske kulturne, intelektualne in duhovne identitete. mogoče. Narodnoosvobodilni boj pa nam ni dal le suverenosti. Dal nam je tudi gradivo, iz katerega lahko črpamo energijo in pogum za naprej.« »Na Čreti in v drugih spopadih so borci in borke premagali veliko večje skupine sovražnika. S tem so pokazali in dokazali, da sta za uspeh predvsem pomembni srčnost in predanost. In to si je vredno zapomniti. Izzivi, ki so pred nami, so namreč zahtevni. Družba se spreminja, skoraj vse se digitalizira, skupaj z digitalizacijo pa se spreminjata tudi trg dela in zaposlovanje. Vse več je negotovosti, kar povzroča osebne stiske in posledično tudi trenja v družbi. Te spremembe so na žalost priložnost za tiste vrste politikov, ki so za prevzem oblasti pripravljeni narediti vse, tudi spreti ljudi. V naših sosednjih državah so se skrajno desničarske stranke že prebile v parlamente in vlade. Na demokratičnih volitvah so bili izvoljeni tudi taki, ki vrednot demokracije preprosto ne spoštujejo. Ki za Kri daruje čedalje več mladih T. T. V preboldskem gasilskem domu so Območno združenje Rdečega križa Žalec, Krajevna organizacija Rdečega križa Prebold in Transfuzijski center Celje organizirali letošnjo osmo krvodajalsko akcijo. Akcije se je udeležilo 66 krvodajalcev (lani ob tem času 48), izmed katerih je bilo veliko novih mladih, kar je še posebno razveseljivo, kajti v RKS si ves čas prizadevajo, da bi krvodajalce, ki ne morejo več darovati krvi, nadomestili novi. Do konca leta bosta v Spodnji Savinjski dolini še dve akciji: v Hotelu Žalec 7. novembra od 7. do 12. ure in v veroučni učilnici Župnije Polzela 21. novembra od 7. do 12. ure. Slavnostna govornica mag. Alenka Bratušek spremembe v družbi krivijo nič krive in ki za težave nikoli ne ponudijo rešitev. Ljudje so podprli populiste, ki pod pretvezo delovanja v prid svojega naroda delujejo protiustavno, mimo vseh dogovorjenih pravil in na škodo drugih. S takimi oblastniki se postopoma ruši zaupanje v pravno državo, rušijo se vezi med ljudmi, to pa je humus za razpad vrednot, ki so popolno nasprotje vrednotam narodnoosvobodilnega boja. Sama v takem svetu nočem živeti. Kot ministrica in političarka delam vse, kar je v moji moči, da ljudje nikoli ne bi izgubili zaupanja v naše institucije in v našo pravno državo ter da bi v naši suvereni Republiki Sloveniji vsi imeli varno in dostojno življenje. Tako kot so borci narodnoosvobodilnega boja s svojim odločnim uporom pokazali, kaj je prav, moramo delati tudi mi,« je še poudarila slavnostna govornica, nato pa spregovorila še o aktualnih in perečih vprašanjih sedanjosti, kot so zdravstvo, upokojevanje in pokojnine, mladi in mlade družine, javno šolstvo ..., nazadnje pa še o resorju, ki ga vodi, s poudarkom na drugem tiru in železniški infrastrukturi ter tretji razvojni osi, ki še kako (pri)zadeva prebivalce naše doline in Korošce. Sledilo je nadaljevanje kulturnega programa z domoljubnimi pesmimi MePZ Tabor in recitacijami voditeljice, slovesnost pa se je sklenila s pihalno godbo in odhodom praporščakov. Druženje pod šotorom in ob njem pa se je še lep čas nadaljevalo ob obujanju spominov, pogovorih, stiskih rok, čaju, vinu, jedači in še čem. K vsemu temu pa je svoje dodalo tudi lepo vreme. Že po tradiciji so srečanje in slovesno proslavo obogatili Pihalni orkester Prebold pod vodstvom Marka Repnika, Mešani pevski zbor Pevskega društva Tabor pod vodstvom Karla Leskovca ter recitatorka Jožica Ocvirk, ki je pripravila scenarij kulturnega programa in prireditev tudi povezovala. Svoj delež k slovesnemu obujanju spomina pa so dali praporščaki z več kot tridesetimi prapori vseh treh veteranskih organizacij, Kulturno zgodovinsko društvo Triglav Kamnik, ki sodeluje na takšnih proslavah kot partizanska četa pohodniki VDV brigade Zveze združenj borcev za vrednote NOB Mozirje. Kot vedno pa so za lačne in žejne želodce skrbeli člani Planinskega društva Vransko. PRIZEMLJITEV V tem modernem času, ko so si nekateri izmislili prestavljanje ur naprej in nazaj (sicer ne vem, zakaj je bilo to dobro, menda naj bi prihranili pri električni energiji, če verjamete), bi bilo za našo napredno in pametno državico, ne državico, ampak njene strokovnjake in vodilne umotvore, bolj pametno, da bi prestavili še leta, in to krepko nazaj. Morda celo do časa, ko je živel Edvard Rusjan, letalski konstruktor in pionir na tem področju, ki bi mogoče pogruntal kakšno pametno rešitev za Adrio Airways in dal kak nasvet našim ekstremnim strokovnjakom v vladi. Menim, da bi bilo potrebno prizemljiti te naše strokovnjake, ne pa da imamo prizemljena letala, ki bi morala leteti visoko nad oblaki. No, so pa vsaj visoko nad oblaki tisti tam v parlamentu in v vladi. Ja res, od višine se zvrti. Je pa res tudi, da kdor visoko leta, nizko pade. Pa ne vedno in ne vsak. Da pa so tako nizko padli poslanke in poslanci, katerih nenasitnost je že perverzna, in ob tolmačenju njihovih argumentov po zvišanju potnih stroškov, mi je šlo, oprostite, na bruhanje. To nikakor niso ljudje, ki bi zastopali interese državljank in državljanov naše male državice, to so ljudje, ki brez sramu in predsodkov zastopajo samo svoje interese. Seveda so med njimi tudi redke izjeme, da ne bom krivična. Res da so zadevo dali začasno na stranski tir, ampak samo začasno. Na stranskem tiru pa sta še vedno drugi tir in Karavanški predor. Za ta dva projekta pa bi se mogoče vrnili v čase Marije Terezije, ki je imela več idej in rešitev, kot jih imajo naši današnji strokovnjaki, ki so znali narediti samo maketo v komori, okoli katere je bilo veliko hrupa, ki pa je že poniknil, kot je verjetno poniknil skozi okno zmetani denar. Ja, potem pa vse tiho je bilo … Tako kot skoraj pri vseh aferah pri nas. Me prav zanima, kam in kdaj bodo poniknili Jankovičevi že poniknjeni milijoni. Sem pa ugotovila, da smo narod kratkega spomina in hitrega odpuščanja. In prav zaradi tega nas tako izigravajo, zavajajo in brezsramno nesramno izkoriščajo. In ugotovila sem že zdavnaj, da naš glas ne šteje nič, razen na volitvah. Se mi je pa spet porodila genialna ideja. Naša prizemljena letala bi lahko prevzela Pošta Slovenije. Z njimi bi prevažali državljanke in državljane, katerim so zaprli pošte, saj bi na ta način prizadeti res imeli z zakonom zagotovljene predpisane, 4,5 km zračne linije do še odprtih poštnih izpostav. Toliko za danes. Pa lep pozdrav! Ola Mar 14 po dolini ŠT. 10 I oktober 2019 Dobrodelno Človek – človeku D. N. T. T. Skupaj so zbrali 5.410 evrov, s katerimi bodo pomagali štirim invalidom, del sredstev pa bo šel za denarno podporo in pakete ob novem letu. V nedeljo, 13. oktobra, je v dvo­­ rani Doma II. slovenskega tabora Medobčinsko društvo invalidov Žalec uspešno izpeljalo že 17. dobrodelni koncert Človek – človeku, ki je znova navdušil in pokazal, da je to prireditev, ki se je usidrala v zavest mnogih, pripravljenih pomagati pomoči potrebnim. Že tradicionalni voditelj Tone Vrabl je poudaril pridih dobrodelnosti in predstavil nastopajoče. Klicu pomoči se je odzvalo 330 ljudi, ki so prišli na koncert, kot tudi nekaj donatorjev, vključno z občinami Savinjske doline, ki so prispevali še dodatna sredstva za ta namen. Z vstopnino je bilo zbranih 2.610 evrov, 1.650 evrov so prispevala donatorska podjetja, 1.150 pa spodnjesavinjske občine. V prvi vrsti so se temu klicu odzvali tudi vsi izvajalci programa, ki so se povsem odpovedali honorarju in tudi potnim stroškom. Zbrana sredstva bodo namenili dvema invalidoma, mami in sinu, ki sta oba na invalidskem vozičku, za invalidske pripomočke in za primerno ureditev sanitarij. Na tokratnem odru dobrodelnosti se je zvrstilo lepo število nastopajo- čih, ki so ustvarili prijetno glasbeno vzdušje. Pod mentorskim vodstvom Dejana Tamšeta ter ob spremljavi in mentorstvu Matije Gorška se je predstavil tolkalist Kristjan Turnšek, pod mentorskim vodstvom Irene Kralj pianist Urh Štrakl, nastopili pa so tudi ansambel Savinjski kvintet, mladi harmonikar in pevec Jakob Zagožen, Vokalna skupina Draž, ansambel Šepet, čarodej Jani Jošovc, ansambel Zeme, kantavtor Adi Smolar in ansambel Vera in originali. Ob zaključku koncerta je vsem nastopajočim, prostovoljcem in ob­­ činstvu spregovoril predsednik MDI Žalec Janez Meglič. Luka Gril, ki je bil drugi, je takole čestital zmagovalcu Simeonu Tsvetkovu. Najboljši za volanom Bolgar, drugi Slovenec T. Tavčar Na prvem mednarodnem izboru se je pomerilo 12 mladih tekmovalcev iz štirih držav: Bolgarije, Poljske, Slovenije in Srbije. Nastop Adija Smolarja, ki vedno navduši in nasmeje občinstvo. Ko spregovori srce … T. Tavčar Takrat zmorejo tudi glava in roke, je sporočilo srečanja, na katerem se vsako leto prvi četrtek v oktobru na poseben način družijo varovanci iz domov in društev po dolini. V četrtek, 3. oktobra, so se v avli Doma II. slovenskega tabora Žalec znova družili stanovalci Doma Nine Pokorn Grmovje, Doma upokojencev Polzela, Našega doma Vransko, Doma upokojencev Franc Salamon Trbovlje – enota Prebold, varovanci VDC Muc iz Braslovč in Društva Sožitje Žalec, tudi v imenu tistih, ki jih ni bilo zraven. Več kot sedemdeset zbranih je pozdravila direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik, ki je pobudnica in izvajalka mesečnih bralnih uric v domovih in te zaključne prireditve. Zaigrali so Fantje treh vasi. Zbrane so nato pozdravili poslanec v državnem zboru Aleksander Reberšek, podžupanja Občine Vransko Nataša Juhart, podžupan Občine Polzela Miloš Frankovič, častni občan Občine Žalec Janez Meglič, direktorica Doma upokojencev Polzela Eva Lenko in vodja Društva Sožitje Žalec Ivanka Venišnik. V osrednjem delu prireditve so na oder povabili Valerijo Jerman, ki vodi bralne urice na Vranskem in v Preboldu, Ireno Štusej, ki se druži s stanovalci doma v Preboldu, varovanci Društva Sožitje in odslej še s stanovalci doma na Polzeli, ter Darjo Baloh, ki je bila s stanovalci iz doma na Polzeli, a se je s to prireditvijo poslovila. Odsotna je bila Laura Jelen, ki prihaja v dom na Vransko in v VDC Muc v Braslovčah. Tudi Fanika Burjan je vsako leto z njimi, saj jih večkrat obdari s sadnim kruhom in zeliščnim čajem. Vsem so se zahvalili. Sledili so kratki nastopi stanovalcev in varovancev, ki so jih pripravili posebej za to druženje. Na koncu so spontano zaplesali na vesele melodije Fantov treh vasi. Med pogostitvijo so poklepetali, v dar pa prejeli skromno, a sladko popotnico. N OVIČKE T. T. Mladi prikazali veliko znanja V organizaciji Gasilske zveze Žalec (GZ) je v nedeljo, 6. oktobra, v Žalcu potekalo regijsko mladinsko tekmovanje Savinjsko-Šaleške regije. Nastopilo je vseh 14 enot iz GZ Žalec, skupaj pa 42 enot iz vseh gasilskih zvez v regiji. Na državno tekmovanje, ki bo prihodnje leto v Celju, se je uvrstilo kar šest enot iz Gasilske zveze Žalec. Pri pionirjih enota iz PGD Drešinja vas, Kaplja vas - Pondor in Letuš, pri mladinkah enota Andraža nad Polzelo in pri mladincih enota Drešinje vasi in Grajske vasi. Skupaj bo na državnem tekmovanju v Celju prihodnje leto nastopilo kar 19 enot (člani, članice, veterani, pionirji, mladinke, mladinci), kar je največ do zdaj. AMZS je v petek, 18. oktobra, v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem v sodelovanju s Policijo in Rdečim križem Slovenije pod okriljem mednarodne avtomobilistične zveze FIA organiziral prvi mednarodni izbor Najboljši za volanom – Best Young Driver. Slovenijo in AMZS so zastopali Laura Cerovšek, Luka Gril in Aleksander Kitić. Najbolje se je za volanom znašel Bolgar Simeon Tsvetkov. Drugo mesto je osvojil Luka Gril iz Slovenije, tretje pa mladi bolgarski voznik Tsvetomir Stamov. Zmagovalec prihaja iz bolgarskega avtomobilskega kluba UAB in je poleg laskavega naziva osvojil še privlačno nagrado, zimsko doživetje »Audi quattro« v Planici. Zasnova praktičnih vaj na poligonu je bila podobna kot pri slovenskem izboru Najboljši za volanom. AMZS je v sodelovanju s Policijo in Rdečim križem Slovenije pripravil zanimive in po mnenju udeležencev tudi zahtevne izzive. Zmagovalec je moral prikazati obvladovanje vožnje skozi spolzek ovinek, pokazati veliko prostorske predstave in natančnosti pri spretnostni vožnji s pomočjo kamere, dokazati konsistentnost pri vožnji na čas z ročnim in samodejnim menjalnikom ter pokazati znanje iz nudenja prve pomoči ponesrečencu, ki ga je povozil avto. Za piko na i je bilo treba odkriti napako v kompleksnem tehničnem drobovju avtomobila, ki ni hotel iz garaže. Srečanje gasilcev veteranov T. Tavčar Na državno kar 13 ekip GZ Žalec Na regijskem gasilskem članskem in veteranskem tekmovanju SavinjskoŠaleške regije, ki je bilo 28. septembra v Velenju, je nastopilo tudi vseh 18 enot iz GZ Žalec, ki so se tja uvrstile iz tekmovanja zveze. Na državno tekmovanje, ki bo leta 2020 v Celju, pa se je uvrstilo kar 13 ekip iz GZ Žalec, in sicer: članice A: Andraž nad Polzelo in Kapla - Pondor; člani A: Drešinja vas, Andraž nad Polzelo 1, Andraž nad Polzelo 2; članice B: Braslovče, Vransko, Andraž nad Polzelo; člani B: Letuš, Levec; starejše gasilke: Kapla - Pondor in starejši gasilci: Kasaze - Liboje, Drešinja vas. Vaja »Potres v Občini Žalec 2019« V četrtek, 24. oktobra, so v Žalcu pripravili teoretično vajo »Potres v Občini Žalec 2019«. Širše območje zahodne štajerske regije (v sklopu katere so pripravili žalski del vaje) naj bi prizadel potres intenzitete osme stopnje po evropski potresni lestvici EMS. V vaji je sicer sodelovalo kar 20 občin, ministrstvi za obrambo in za notranje zadeve, Uprava RS za zaščito in reševanje, Izpostava Celje z ReCO Celje, Policijska uprava Celje, Inšpektorat RS za zaščito in reševanje, Slovenska vojska, pehotni polk Celje in nekatera podjetja. Predpostavka vaje je bila, da so seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic zaznali potres magnitude 5,5 v bližini Žalca. Potres je prizadel večji del Občine Žalec, kjer so se na javnih in zasebnih stavbah pojavile velike razpoke na stenah, več starejših in slabo grajenih stavb pa se je porušilo. V ta namen je bil aktiviran štab CZ Občine Žalec, v katerem je sodelovalo vseh 11 njegovih članov, udeležil pa se ga je tudi župan. Namen in cilji vaje so bili preveriti učinkovitost in usklajenost rešitev v občinskem načrtu zaščite in reševanja ob potresu. Predaja veteranskega prapora GPO Vransko veteranom GPO Žalec V dvorani Doma krajanov v Taboru je bilo v petek, 11. oktobra, že 59. srečanje veteranov in veterank Gasilske zveze Žalec, ki se ga je od 528 veteranov udeležilo 165 iz 28 gasilskih društev Gasilske zveze Žalec (GZ). Po predaji veteranskega prapora GPO Vransko veteranom GPO Žalec je poročilo o aktivnostih veteranov podal Ivan Derča. V imenu županov spodnjesavinjskih občin je veteranke in veterane nagovoril taborski župan Marko Semprimožnik, nato pa so jih pozdravili Franc Jeromel iz GZ Prebold, predsednik sveta veteranov GZ Slovenije Jože Smole in namestnik predsednika GZ Žalec Milan Pustoslemšek. Zadnji je skupaj z Ivanom Derčo podelil plakete veterana. Prejeli so jih Miha Kokole (PGD Kapla -Pondor), Konrad Rizmal (PGD Braslovče) in Viktor Zorec (PGD Letuš). Srečanje so s kulturnim programom popestrili otroci iz šole in Vrtca Tabor ter sekstet OK!tete iz KUD Tabor. Druženje, ki so ga pripravili člani in članice PGD Ojstriška vas – Tabor, se je nadaljevalo ob večerji in pogovoru. po dolini ŠT. 10 I oktober 2019 15 Podokničarja obtožili krivolova in požiga D. Naraglav V Taboru je Nedeljski dnevnik pripravil 33. podoknico, ki sta jo soorganizirala Pevsko društvo Tabor in Lovska družina Tabor. V naši dolini je bilo v 33 letih organiziranja že kar nekaj podoknic časopisa Nedeljski dnevnik. Pretekli mesec je podokničar Franci Pestotnik za svojo izvoljenko izbral pevko MePZ Pevskega društva Tabor Vasko Hočevar, z njo pa tudi ves ženski del zbora. Pevsko društvo Tabor in Lovska družina Tabor sta za kraj vasovanja izbrala lovsko kočo nad Taborom. Dogodek je na lovsko kočo privabil veliko občanov in tudi drugih, ki so z zanimanjem spremljali vasovanje. To je za svoje pevke pripravil moški del zbora ob njihovem 30-letnem delovanju in jih s tem prijetno presenetil. V imenu ženskega dela zbora je podokničarja sprejela dolgoletna pevka Vaska Hočevar. Kot je povedala, je sprva to vlogo podokničarjeve izvoljenke odklonila, a na koncu le sprejela, saj so se temu odrekle vse druge predlagane kandidatke. Podokničarja je na prizorišče dogajanja z vojaškim džipom, starodobnikom iz leta 1942, pripeljal Franc Parašuh. Ker pevci v svoj rajon ne spustijo kar vsakogar, je podokničarja na lovski koči pričakal najprej lovski čuvaj, ki ga je upodobil župan in pevec Marko Semprimožnik. Obtožil ga je krivolova, a podokničar nezakonitega lova ni priznal. Sosedov Jože je preveril, ali si morda ni ustrojil kože njegovega jagenjčka in napravil torbe. A Jožetova ovca je Pa je le prišel do okna! Za nagrado je podokničar Janez Pestotnik povabil na ples Vasko Hočevar. bila črne barve, in ne bele kot podokničarjeva borša. Prišli so tudi gasilci iz Ojstriške vasi, ker so dobili sporočilo, da se okoli potika požigalec, manjkal pa ni niti policist, a zločina mu niso dokazali. Ko se je podokničar po lestvi majavo vendarle povzpel do balkona, ga je pričakal še hišni čuvaj, slavljenkin ata, ki ga je upodobil Stane Geržina. Podokničarju je z izbranim prepevanjem pomagal moški del pevskega zbora, da je naredil čim boljši vtis na izbranko Vasko, ki je v imenu vseh pevk dobila vroč poljub in šopek Na 33. podoknici Nedeljskega so se zabavali vsi. rož. Pred tem je bilo kar nekaj prerekanja ter merjenja moči okoli dote v obliki zemlje in traktorjev, preden je podokničar Franc Pestotnik vendarle lahko pozdravil pevko in jo nato povabil na ples. Za presenečenje so pred tem poskrbeli še pevci MePZ Tabor na čelu, ki so vsem predstavnicam zbora zapeli čisto pravo podoknico. Na prireditvi so na lovske rogove zaigrali še Savinjski rogisti. Za ples in pravo veselično vzdušje je poskrbela skupina Zaka' pa ne. Srečanje na Perišču v Dobriši vasi T. T. Vaščani Dobriše vasi in Turističnega društva Petrovče so se 11. oktobra že tretjič srečali na Perišču na Lavi v Dobriši vasi. Uprizorili so pranje perila po starem običaju in obudili spomin na čas, ki so ga mnogi med njimi tudi sami živeli. Jožica Grobelnik, ki skupaj z možem ureja in skrbi za Perišče, je Laneno perilo in posteljnino so prali po starem. V prikazu so sodelovala tudi mlada dekleta. s sosedo Petro in tremi dekleti Tajo, Ano in Mašo, prala laneno perilo in posteljnino tistega časa. Vse so bile praznično oblečene skupaj s predsednico Marjeto Grobler, ki je poudarila, da je praznik že, ker so dočakali lep dan za srečanje. Zbralo se je veliko ljudi in pripravljena je bila obilno obložena miza z raznimi dobrotami. Bogato pogostitev so prispevali Žagarjevi in Jožica Grobelnik, Vinko pa je spet postregel z izvrstnimi domačimi kruhi. Domačinke so dodale odlične sladice in potice. Ponudbo je dopolnilo turistično društvo, ki z roko v roki z domačini plete zgodbo o Perišču in starem običaju. Domače vzdušje sta v sončnem popoldnevu zaokrožili tudi citrarki Brina in Sara Gabrovec. 16 po dolini ŠT. 10 I oktober 2019 Drugi juriš na najvišjo stavbo B. Plaznik V Žalcu so konec septembra drugo leto zapored tekli na legendarno stolpnico Hmezad, najvišjo stavbo v Savinjski dolini. Dogodek, poimenovali so ga Juriš na Hmezad, organizira Tekaško društvo Savinjčan po zgledu velikih svetovnih prestolnic. Gre za tek po stopnicah, na industrijski objekt, ki meri v višino 54,4 metra, ima 15 nadstropij in 265 stopnic. Tekači morajo do terase na strehi stolpnice prinesti še vrečo s petimi kilogrami hmelja, ki jo imajo zavezano na hrbtu. Zbirali, tekli, razstavljali T. Tavčar Županov sklad je bogatejši za 4.610 evrov V Občini Polzela se je v sklopu občinskega praznika v soboto, 28. septembra, zvrstilo več prireditev. Pripravili so tradicionalni, sedmi dobrodelni Malteški tek na 5, 10 in 21 km, ki se ga je udeležilo 98 tekačev, na njem pa so za Županov sklad zbrali 4610 evrov. Pripravili so tudi sejem Dobrote s kmetij. Turistično in hortikulturno društvo Polzela pa je podelilo priznanja za najlepše ocvetličene hiše, kmetije, objekte kulturne dediščine in druge objekte. Gasilci poveljstva Občine Polzela so pripravili vajo reševanja ljudi z višjih nadstropij, KORK Polzela in Območno združenje RK Žalec sta pripravila merjenje krvnih vrednosti in temeljne postopke oživljanja. Zanimiva je bila tudi predstavitev Geo zelenega turizma Polzele. Gobarsko-mikološko društvo Polzela je pripravilo razstavo gob (vseh je bilo 152) s predavanjem mikologa Antona Polerja iz Maribora. Kot je povedal predsednik društva Franci Uratnik, so pripravili za obiskovalce kar 500 obrokov slastne zelenjavno-mesne enolončnice z gobami. Denis Pesjak tekmoval v šaljivem kostumu Član organizacijskega odbora Dejan Babić je povedal, da se je letos na juriš prijavilo 55 tekmovalcev, udeležba je bila mednarodna, saj sta tekmovala tudi dva Avstrijca. Vsak tekmovalec je dobil startni paket sponzorjev teka, pripravili so hrano in pijačo tudi za obiskovalce. Izvedeli smo tudi, da Tekaško društvo Savinjčan sodeluje v pokalu stopnic za pokal Slovenije. Gre za štiri teke, ki jih tečejo na stolpnice v Sloveniji, to so: »Norci na štenge« v Gornji Radgoni, tek na Vinarium v Lendavi, tek na najvišjo stolpnico v Ljubljani pri BTC -ju in Juriš na Hmezad v Žalcu. Razpoloženje na startu je veselo in sproščeno. Še posebej nam je padel v oči tekmovalec, oblečen v junaka iz Mikijevega zabavnika, Pepe- Tudi navidezno krhka dekleta premagajo stavbo. ta. To je bil Denis Pesjak iz Žalca, ki je povedal, da prvič tekmuje v teku na stopnicah. Na YouTubu je videl posnetek teka, zato se je odločil, da se prijavi. Dejal je: »Ker nimam možnosti za zmago, bom vsaj neka maskota. Nič nisem treniral.« Opazili smo, da tekači zastopajo vse starostne skupine. Organizator je nagradil za sodelovanje tudi najstarejšega. Rekord teka je ena minuta in pet sekund, postavil ga je Rene Sluga iz Avstrije, ki je tudi letos bil nepremagljiv in je zmagal s časom ena minuta in deset sekund. Gobarske razstave si je ogledalo veliko ljubiteljev teh gozdnih sadežev. Za otroke dobrih 4 tisoč evrov »Konglomerat raznih žalskih bendov« T. Tavčar Bina Plaznik Petrovška glasbena skupina Uroš Planinc group je 12. oktobra na odru pri žalski fontani piv popeljala občinstvo v svet instrumentalnega bluza in roka. Drobtinica tudi v Šempetru Z enodnevno akcijo Drobtinica 2019 v oranizaciji RK Slovenije so tudi letos zbirali sredstva za šolske sklade v svojih okoljih, ki so namenjeni podpori socialno šibkejših otrok. Žalsko območno združenje RK je organiziralo Drobtinico na osmih lokacijah v soboto, 19. oktobra, in v zameno za izdelke na stojnicah so krajevne organizacije RK prejele prostovoljne prispevke v skupni vrednosti več kot 4 tisoč evrov. K uspehu Drobtinice pomembno prispevajo s promocijo akcije v svojih prodajalnah trgovsko podjetje Mercator in na našem območju z donacijo kruha in drugih pekovskih izdelkov devet pekarn in prodajaln. Pet kmetij in pod- jetij je prispevalo še mlečne in druge izdelke. Veliko domačih izdelkov so prispevali prostovoljci krajevnih organizacij Rdečega križa in otroci osnovnih šol. Prispevate pa lahko tudi tako, da pošljete SMS na 1919 z besedo DROBTINICA in prispevate 1 evro ali DROBTINICA5 in prispevate 5 evrov. Na posameznih lokacijah so v akciji zbrali: v Preboldu 665,61 evra, na Polzeli 769,16 evra, v Levcu 214,10 evra, v Braslovčah 298,00 evra, v Žalcu 528,79 evra, na Vranskem 326,92 evra, v Petrovčah 404,90 evra, v Šempetru 848,32 evra, skupaj 4.055,80 evra. »Instrumentalna rockovska za­ sedba Uroš Planinc Group ustvarja edinstven in brezčasen zvok, ki vas popelje daleč stran, v svet pravega neizumetničenega rocka z dušo,« zapišejo o sebi na svoji Facebook strani. Vodja skupine in medijski zastopnik Uroš Planinc pove, da so konglomerat raznih preostalih žalskih bendov iz devetdesetih let prejšnjega stoletja. Uroš na kitari in bobnar Matjaž prihajata iz skupine Levitan in iz skupine Koma, bobnar Dani prihaja iz skupine Aperion, novi pridruženi član iz celjske scene je Grega na baskitari. Sicer pa obstajajo od leta 2006. Izdali so dva albuma z avtorsko glasbo, na koncertih pa igrajo tudi klasični rock. Trenutno pripravljajo snemanje dveh skladb, ki jih bodo posneli v studiu z gosti, ne morejo pa še povedati, s katerimi, saj še niso vsi potrdili sodelovanja. Pravijo, da so imeli zadnje čase malce medijskega molka in so bolj igrali ter živeli na lovorikah stare slave. Zdaj pa je prišel čas, da ustvarijo z novo ekipo kaj novega. Kruh si služijo tako, da Uroš gradi bencinske servise, Matjaž dela v farmacevtski industriji, Dani ima eno Uroš Planinc group pri fontani izmed največjih avtovlek v Savinjski dolini, Grega pa se ukvarja z avdioprodukcijo. »Pri publiki rockovske glasbe je prišlo do manjšega osipa, vendar so naši kolegi Prismojeni profesorji bluesa, BO!jevci ter drugi bendi bluz in rok povlekli nazaj v ospredje. Bomo delali naprej,« gleda smelo v prihodnost rocka Uroš Planinc. NAPOVEDNIK ŠT. 10 I oktober 2019 OBČINA ŽALEC Sreda, 20. november … Dan slovenskih splošnih knjižnic in pričetek 13. sezone Savinjčani beremo 2019/20, Medobčinska splošna knjižnica Žalec Sobota, 2. november 8.00-12.00 16.00 (vsako soboto) Podeželska tržnica Žalec, pri fontani piv, JKP Žalec Zaključek IV. Sezone Fontane piv Zeleno zlato z DEESANDYDJ in koncert Ines Erbus (ob 19.00) 18.00 Po pravljici diši - pravljična ura, Krajevna knjižnica Griže 18.30 3. javna produkcija GŠ Risto Savin Žalec, dvorana glasbene šole 19.30 Za crknit smešno, komedija Talijino gledališče, Dom II. slovenskega tabora 17 18.0019.00 (vsak torek) Petje v zboru, medgeneracijski center - Dolenja vas 53 18.30 Poučno v knjižnici, Občinska knjižnica Prebold 19.00 V sliki me najdeš, doprtje razstave likovne sekcije KUD Žalec, Občinska knjižnica Prebold Sreda, 6. november 8.00-10.00 (vsako sredo) Sprehod ali pohod, izpred medgeneracijskega centra (v primeru dežja druženje ob čaju) Nedelja, 3. november Četrtek, 21. november 7.00 7.00 Po Prekmurju, odhod iz Migojnic, PD Zabukovica 11.0012.00 (vsako sredo) Izmenjava oblačil, medgeneracijski center Dolenja vas 53 17.00 Predstavitev waldorfske pedagogike: Prehod iz vrtca v šolo, Waldorfska šola Savinja Žalec 16.0018.00 (vsako sredo) Popravilo oblačil in izdelava, medgeneracijski center - Dolenja vas 53 Slovenski zvoki in Ansambel Banovšek, koncert za narodno-zabavni abonma in izven, Dom II. slovenskega tabora 18.0019.30 (vsako sredo) Ročne spretnosti, medgeneracijski center Dolenja vas 53 Tomaž nad Vojnikom, pohod, odhod iz Migojnic, PD Zabukovica Ponedeljek, 4. november 9.00 (vsak poned.) Urice pletenja - nadaljevaljna skupina, Hiša Sadeži družbe Žalec 19.30 12.00 (vsak poned.) Uporaba pametnih telefonov, Hiša Sadeži družbe Žalec Petek, 22. november Četrtek, 7. november 18.00 Po pravljici diši - pravljična ura, Krajevna knjižnica Liboje 9.00-16.00 9.00-12.00 (vsak četrtek) Kuharska delavnica, medgeneracijski center Dolenja vas 53 19.00 Utrip domoznanstva: Bi šli z nami spet v kino? Kino Žalec praznuje 80 let, Medobčinska splošna knjižnica Žalec 17.0019.00 (vsak četrtek) Sprehod ali pohod, izpred medgeneracijskega centra (v primeru dežja druženje ob čaju) 19.30 Teror, sodobna drama za gledališki abonma in izven, Dom II. slovenskega tabora Torek, 5. november 9.00 (vsak torek) Falun dafa, QI gong in meditacija, Hiša Sadeži družbe Žalec 19.30 Teror, sodobna drama za gledališki abonma in izven, Dom II. slovenskega tabora Sreda, 6. november 8.30 (vsako sredo) Telovadba okrepimo hrbtenico, Hiša Sadeži družbe Žalec 10.00 (vsako sredo) Urice pletenja - začetna skupina, Hiša Sadeži družbe Žalec 10.00 (vsako sredo) Likovna delavnica za odrasle, Hiša Sadeži družbe Žalec 10.30 14.00-19.00 Smučarski sejem, telovadnica UPI Žalec, SK Gozdnik Žalec 18.00 V slogi je moč-stopimo skupaj za naš Dom krajanov Vrbje, dobrodelna prireditev KD Vrbje 19.00 Čajanka s folkloro, dvorana Hmeljarskega doma KZ Petrovče, KD Petrovče Sobota, 23. november (do 30.11.) Junaki pozabljenih kraljestev, odprtje razstave Denisa Polanca, avla Doma II. slovenskega tabora 19.00 Predavanje Društva Plemenitosti, Bergmanova vila Četrtek, 7. november 16.0018.00 (vsak petek) Ustvarjamo z otroci, medgeneracijski center Dolenja vas 53 Najlepši kraj in urejen, zaključna prireditev, Dvorana Prebold, Občina in TD Prebold Grmada-Tošc, pohod, parkirišče pred Mercatorjem, PD Šempeter 19.00 9.00-19.00 Smučarski sejem, telovadnica UPI Žalec, SK Gozdnik Žalec Sobota, 9. november 17.00 Osrednja prireditev ob 90-letnici KD Svoboda Liboje, Kulturni dom Liboje 19.00 Večer na vasi, Združni dom Ponikva Nedelja, 24. november 8.00-10.30 Dan Kmečke tržnice ob prvi obletnici, Dolenja vas 49, Občina in TD Prebold Nedelja, 10. november 8.00 13. pohod v spomin na pokojne planince v Marijo Reko, PD Prebold Bil je škrjanec, gledališki abonma za odrasle, Dvorana Prebold, KUD Svoboda 9.00-16.00 Smučarski sejem, telovadnica UPI Žalec, SK Gozdnik Žalec 17.00 17.00 Ubrane strune, koncert za citrarski abonma in izven, avla Doma II. slovenskega tabora Torek, 12. november Ponedeljek, 25. november 19.00 Življenje, močnejše od smrti, predavanje Slovenskega društva Hospic, Medobčinska splošna knjižnica Žalec 18.30 Zdravje se začne v ustni votlini, predavanje, Občinska knjižnica Prebold Sobota, 16. november Torek, 26. november 8.00 Izlet v neznano, PD Prebold 17.00 Po pravljici diši - pravljična ura, Krajevna knjižnica Ponikva 15.00 18.00 Po pravljici diši - pravljična ura, Medobčinska splošna knjižnica Žalec Martinovanje - ljudski običaj, Muzejska zbirka Prebold skozi čas, ZND Prebold Torek, 19. november 16.00 Brez vozovnice v svet, srečanje študijsko bralnega kluba, Medobčinska splošna knjižnica Žalec Četrtek, 28. november 18.00 (vsak četrtek)Joga, Hiša Sadeži družbe Žalec 19.00 19.00 Naj kraj, hiša, kmetija, zaključek in podelitev priznanj, Dom II. slovenskega tabora Petek, 29. november (vsak petek) Kuharska delavnica, Hiša Sadeži družbe Žalec (vsak petek) Bralni krožek, medgeneracijski center Dolenja vas 53 7.00 (vsak četrtek) Asana joga in vaje za hrbtenico, Hiša Sadeži družbe Žalec 10.00 9.00-11.00 Prečenje Nanos, odhod iz Migojnic, PD Zabukovica 9.00 Petek, 8. november Petek, 8. november … (vsako sredo) Vegi jedi, Hiša Sadeži družbe Žalec 18.00 Seminar za flavtiste, dvorana GŠ Risto Savin Žalec Glasbene želje, dobrodelni koncert v korist šolskega sklada GŠ Risto Savin Žalec, Dom II. slovenskega tabora 19.00 Prvi koraki do Zero Waste, Hiša Sadeži družbe Žalec 20.00 Kriza srednjih let, komedija Špas teatra, Dom II. slovenskega tabora 18.30 S knjižnico po svetu: Grenlandija, potopis B. Popit, Občinska knjižnica Prebold 19.0020.00 Meritve holesterola, krvnega sladkorja, … prostori KO RK Prebold Petek, 22. november 17.00 Zlati kamenčki, otroški abonma, dvorana Prebold, KUD Svoboda … (do nedelje, 24. 11) Smučarski sejem, Športna dvorana OŠ, SK Prebold Sobota, 9. november Sobota, 30. november 7.00 Izlet v neznano, parkirišče pri Mercatorju, PD Šempeter 18.00 Torek, 26. november 16.00 Martinovanje v Žalcu, tržnica pri fontani piv, Društvo Savinjskih vinogradnikov 13. festival veteranskih godb Slovenije, telovadnica I. OŠ Žalec, OI JSKD Žalec 19.00 Nina Pušlar z bendom, koncert, Dom II. slovenskega tabora Sreda, 27. november 17.00 … 8. Martinov pohod na Brnico, izpred Kili Liboje, PD Liboje FAG-festival akustične glasbe, Dom kulture Svobode Griže, GLD Alethea 18.00 18.00 OBČINA BRASLOVČE Prisluhnimo pravljici, Občinska knjižnica Prebold Adventni venčki, medgeneracijski center - Dolenja vas 53 Četrtek, 28. november 19.00 Srečanje podjetnikov Občine Prebold, Dvorana Prebold Nedelja, 10. november Četrtek, 7. november Petek, 29. november 14.30 20.00 16.00 Martinovanje, farovški kozolec, TD Galicija Ponedeljek, 11. november 13.30-17.00 Prehod Merkurja čez Sončevo ploskev, opazovanje, observatorij Srečka Lavbiča, AD Saturn 19.00 Skrivnosti Iran, potopis U. Sotlar, Medobčinska splošna knjižnica Žalec Torek, 12. november 18.00 Nasilje nad starejšimi, predavanje kriminalistične inšp. Zdenke Jan, gasilski dom Gotovlje 19.00 S Tomosi čez Ameriko, potopis AMK Savinjska dolina, Dom krajanov Vrbje Četrtek, 14. november 18.00 Komunikacijske veščine, predavanje psih. B. Podlesnik, Dom krajanov Vrbje 19.00 Za vse večne čase, predstavitev knjige Matjaža Lesjaka v pogovoru z Ivom Mohoričem, dr. med., Medobčinska splošna knjižnica Žalec Sobota, 16. november Seks po slovensko, komedija Vida Valiča, Dom kulture Braslovče, ZIKŠT 3 jezera Adventni venčki za otroke, medgeneracijski center Dolenja vas 53 Sobota, 9. november 9.00-11.00 Pregled gasilskih aparatov v gasilskem domu Gomilsko OBČINA TABOR Sobota, 20. november 18.00 Koncert harfistke Naje Mohorič, Dom kulture Braslovče, Prosvetno društvo Braslovče Nedelja, 24. november 8.00 Ponedeljek, 4. november … Pohod v neznano, Planinsko durštvo Braslovče (do 22. 11. v obratovalnem času občine) Razstava Industrijska krajina in cvetoči vrt, Lik. sekcija KUD Žalec, občinska sejna soba Torek, 26. november Sobota, 9. november 18.00 6.15 33. Potovanje po Levstikovi poti Od Litije do Čateža, zbor pri domu krajanov, DPM Tabor 8.00-13.00 Sejem starodobnikov, delov in opreme, Kaplja 16, Steyr klub Savinjske doline 15.00 Martinovanje za starejše občane, Dom krajanov Tabor, DU Tabor Pravljnična ura, Občinska knjižnica Braslovče Sobota, 30. november 9.30 Adventni sejem, Kulturni dom Letuš 10.00 Lutkovna predstava, Kulturni dom Letuš OBČINA PREBOLD Sobota, 2. november Četrtek, 14. november 9.00-10.00 Krožek Biodinamično kmetovanje, občinska sejna soba, KGZ Žalec 9.00 Martinov pohod po vinskih poteh šempetrskega Zaloga, odhod iz DEM Podlog, Društvo Savinjskih vinogradnikov 8.00-10.30 10.00 Izmenjevalnica oblačil - Zero Waste, Hiša Sadeži družbe Žalec Ponedeljek, 4. november 16.00 19.00 Bosa v parku, gledališka predstava PD Štandrež Italija, Dom krajanov Vrbje 9.00-12.00 (vsak pon.) Vrtičkanje, medgeneracijski center - Dolenja vas 53 Petek, 22. november Avdicija, komedija Špas teatra, Dom II. slovenskega tabora 16.0017.30 (vsak pon.) Osnove računalnika in pametni telerfoni, medgeneracijski center - Dolenja vas 53 18.0020.00 Predavanje pranoterapevta T. Brumca, občinska sejna soba 20.00 18.0019.00 (vsak pon.) Vaje za hrbtenico, medgeneracijski center - Dolenja vas 53 19.00 6. Navihan večer, glasbeni koncert, Dom krajanov Tabor Nedelja, 17. november 18.00 KUBA, baletna predstava Društva za ravozvoj baletnih umetnikov Lj., Dom II. slovenskega tabora Ponedeljek, 18. november 19.00 Utrip domoznanstva: Pevke treh vasi se predstavijo, Medobčinska splošna knjižnica Žalec (vsako soboto) Kmečka tržnica, Dolenja vas 49, Občina in TD Prebold Torek, 5. november 9.00-10.00 (vsak torek) Vaje za hrbtenico, medgeneracijski center - Dolenja vas 53 16.0017.30 (vsak torek) Učna pomoč, medgeneracijski center- Dolenja vas 53 Sobota, 16. november Tadicionalne domače koline, Zajčeva koča, PD Tabor Nedelja, 24. november 15.30 Adventne delavnice, društveni prostori Doma krajanov Tabor, TD Tabor Torek, 26. november 18.00 Pravljična urica s poustvarjanjem, Občinska knjižnica Tabor kultura 18 ŠT. 10 I oktober 2019 Godbe so se srečale na Komendi T. Tavčar Vreme je skrajšalo program, ki ga je ustvarjalo pet godb naše doline. Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Žalec je v nedeljo, 22. septembra, v sodelovanju s Kulturno-glasbenim društvom Polzela na Gradu Komenda pripravila območno srečanje pihalnih orkestrov. Zbrani publiki se je predstavilo pet orkestrov iz naše doline: Godba Libo- je, Godba Zabukovica, Pihalni orkester Prebold, Godba veteranov Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec in Pihalni orkester Cecilija. Orkestri bi se morali predstaviti s posameznimi programi in ob koncu združeni nastopiti s tremi skladbami Vinka Štrucla, a se je vreme nekaj minut pred začetkom srečanja odločilo, da ne bo tako. Godbe so tako odigrale tri skupne skladbe in dodale še eno nenapovedano, njihov nastop pa so popestrile tudi članice Mažoretne skupine Liboje. Po 15-minutnem programu, ki ga je vodila vodja območne izpostave JSKD Žalec Neža Zagoričnik, je vreme zmagalo in najkrajše območno srečanje pihalnih orkestrov v zgodovini prireditve je bilo končano. Knjige so menjale lastnike. Zgodba tvoje knjige B. Plaznik Nastop združenih godb in mažoretke iz Liboj Mali Savinjčani berejo že šestič Projekt izmenjave literature in promocije branja so na nedeljo, 21. septembra, predstavili v Žalcu ob Fontani piva Zeleno zlato. Gre za širjenje kulture branja. Luka Jager iz Kreativne agencije Enajstica, ki je zasnovala projekt izmenjave knjig, je povedal, da so k partnerstvu povabili še ZKŠT Žalec, Medobčinsko splošno knjižnico Žalec, Knjižnico Velenje in Osrednjo knjižnico Mozirje. Gre preprosto za izmenjavo knjig. Ker imajo knjižnice veliko knjig v postopku odpisa in premalo prostora, so se ponudile, da prispevajo knjige za dogodek. Obiskovalci so lahko prinesli svojo knjigo in jo brezplačno izmenjali za izbrano knjigo s stojnice. Če s sabo niso imeli svoje knjige, so si lahko prosto izbra- T. Tavčar V projekt, ki bo potekal do aprila prihodnje leto, bi radi pritegnili čim več otrok. Savinjčani beremo 2019/20 družine s predšolskimi otroki berejo že šestič. Žalskim predšolskim otrokom je Vesna Radovanovič pripovedovala pravljice o petelinčku in jim predstavila svoj ustvarjalni opus. Njene slikanice so otroci v preteklih bralnih sezonah že spoznali, saj jih knjižničarji pogosto uvrstijo v seznam priporočenega branja in so med mladimi bralci dobro sprejete. Najmlajši so pozorno prisluhnili pravljičarki. V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so v sredo, 2. oktobra, v avlo Doma II. slovenskega tabora v Žalcu za uvod v novo bralno sezono projekta Mali Savinjčani beremo povabili knjižničarko, pisateljico in pravljičarko Vesno Radovanovič. V projektu Mali Prejšnjo sezono se je v projekt vključilo 772 otrok, letos pa so spodnjesavinjskim vrtcem razdelili tisoč brošur, da bi v projekt pritegnili še več malih bralcev. Projekt poteka od začetka oktobra do aprila, ko se konča s slavnostno podelitvijo priznanj otrokom, ki so prebrali vsaj pet knjig s pripravljenega seznama. Navdihujejo ga pokrajine D. N. V razstavno-prireditvenem pro­ storu KUD Svoboda Griže je bila od 20. septembra do konca meseca na ogled razstava Andreja Lauka, gostujočega samorastniškega sli­­kar­ja z Mute na Koroškem, ki rad sodeluje in se druži z likovniki iz Savinjske doline. Andrej Lauko se je z risanjem začel ukvarjati že v mladostniških letih. Takrat je uporabljal svinčnik in oglje. Pred desetimi leti ga je likovna umetnost spet navdihnila. Začel je slikati z akrilnimi barvami, pozneje in zdaj pa slika z oljnimi barvami na platno. Najbolj ga navdihujejo pokrajine. Sodeloval je na več skupinskih razstavah, kot so Extempore, mednarodni simpozij v Ehrenhausnu v Avstriji ter mednarodna likovna kolonija v Radovljici. Njegova prva samostojna razstava je bila leta 2014 v Dravogradu, druga pa zdaj v Grižah. Večina razstavljenih del je bila ustvarjena v tehniki olje na platnu, nekaj pa tudi v akrilni tehniki. Ob odprtju razstave je več o njem povedal David Sopotnik, ki je dogodek obogatil tudi s kitaro in petjem. Ob koncu je zbrane nagovorila tudi vodja likovne sekcije in razstavnega prostora KUD Svoboda Griže Lidija Tamše. Book joga za sprostitev mišic pri branju Andrej Lauk li knjigo po želji. Naključna obiskovalka Fontane piva Ana Burnik iz Žirov se je ustavila pri stojnicah in povedala: »Zelo malo berem. Če pa berem, me zanimajo samo zgodovinske knjige. Niti nimam denarja za knjige. Mi je pa zanimivo, da so tukaj knjige brezplačne. Bom z veseljem pobrskala med knjigami.« Vzporedno je potekala še »book joga«. Certificirana učiteljica joge Lidija Batič je pokazala nekaj gibov, kako sprostiti telo, ker so nekatere mišice pri branju malo bolj obremenjene. Popoldne se jim je pridružil še Dejan Štemberger z glasbenim razvajanjem. Občinstvu je pripravil glasbeno točko na novejšem glasbilu, »hang« bobnu. kultura ŠT. 10 I oktober 2019 Jesen ihti na večeru besedil D. Naraglav Branko Zupanc je v 25 letih napisal že okrog 270 besedil za pesmi narodnozabavnih ansamblov. V jesenskih dneh po knjižnicah Celja in Žalca poteka predstavitev knjige izbranih uglasbenih besedil Jesen ihti avtorja Branka Zupanca, pesnika, pisatelja in pisca številnih tekstov za narodno-zabavne ansamble. Od leta 1995, ko je napisal prvo besedilo za melodijo Braneta Klavžarja Jesen ihti, je nastalo že okrog 270 besedil. Kar nekaj teh je bilo predstavljenih v sredo, 9. oktobra, v razstavno-prireditvenem prostoru Doma kulture Svoboda Griže, nato pa 24. oktobra še v prostorih Medobčinske splošne knjižnice Žalec. Na obeh predstavitvah se je z avtorjem pogovarjala knjižničarka Irena Štusej. V živo je na večerih nastopal Griški kvintet z vokalistko Anito Dobnik, za katerega je Branko Zupanc napisal besedili za njihov valček in polko. Obe so na predstavitvi knjige tudi zapeli in zaigrali. V tokratni knjigi Branka Zupanca je zbranih 140 besedil, ki pa niso le teksti kot v običajnih pesmaricah, ampak prinaša knjiga še opis dogodkov, spominskih fotografij in podobnega. Uvod je napisal nadvse plodovit pisatelj, tekstopisec, publicist in slavist Ivan Sivec. Brankova besedila je označil za čuteča, poetična, pomenlji- Griški kvintet je večer popestril v živo, v ospredju Branko Zupanc va, nastala v času, ko je znala glasba skozi besedila kaj povedati. Ima rahločuten odnos do jezika, ki se všečno ujame z melodijami Braneta Klavžarja, Francija Žerdonerja, Jožeta Burnika in drugih. Na večeru v Grižah, ki so ga bogatili tudi videoposnetki nastopov nekaterih ansamblov, za katere je tekste napisal Branko Zupanc, je avtor v pogovoru z Ireno Štusej duhovito pripovedoval o nastanku nekaterih besedil, sodelovanju z glasbeniki, odzivih publike, nagradah in podobnem. Med udeleženci večera so bili Franci Žerdoner, Jože Burnik, Damjan Pasarič in mnogi drugi. Presenečenje večera pa je bila dama slovenske narodno-zabavne glasbe Stanka Kovačič, ki je avtorja Branka Zupanca počastila z navzočnostjo. Pol stoletja Acove ustvarjalnosti T. Tavčar »Je koroško trmast, ima pa štajerski smisel za humor.« Franc Markovič - Aco Z odprtjem razstave z naslovom 50 let mojega ustvarjanja v Schwentnerjevi hiši na Vranskem 24. oktobra je svojo plodno slikarsko pot obeležil Savinjčan Franc Markovič - Aco, ki se je v Spodnjo Savinjsko dolino iz rodne Črne na Koroškem skupaj s starši in dvema bratom preselil v rosnih mladostnih letih. Poznan je predvsem po slikanju hmeljevih kopic. Je koroško trmast, ima pa štajerski smisel za humor, je ob njegovi predstavitvi dejala njegova hči Nina Markovič Korent. 50 let likovnega ustvarjanja prav gotovo ni malo. V 50 letih je Aco vedno trmasto vztrajal na lastni, čeprav pogosto osamljeni, slikarski poti. Poleg slikanja je uredil tudi več kot 100 razstavnih prostorov po največjih sejmiščih v nekdanji Jugoslaviji in v tujini. Njegovi razstavni prostori so bili vedno nekaj posebnega. V Srbiji je na primer prejel priznanje mesta Beograd za stojnico igračk, zelo izvirni so bili razstav- ni prostori za velenjski Modni salon. Na EX TEMPORE v Piranu je bila, ko je prvič sodeloval na tem likovnem dogodku, njegova slika izbrana za 1. odkupno nagrado. Na razstavi v Stadt Galerie v Leibnitzu je bil že leta 1988 med slikarji edini Slovenec in prvi dan je prodal vse slike. Prejel je več nagrad in priznanj, ob 40-letnici njegovega ustvarjanja tudi Savinovo nagrado. Toda Aco ne slika zaradi nagrad in priznanj, slika, ker je likovno ustvarjanje njegova ljubezen, strast, njegovo poslanstvo. V vseh letih je v različnih tehnikah (olje na platnu, akril, pastel) naslikal več sto hmeljišč, ki krasijo domove po Savinjski dolini in drugod. Zelo blizu so mu motivi tihožitij, lovski motivi, motivi krajin in šopkov ter figuralike – predice, starčki, otroci … Kdaj pa kdaj nariše tudi kakšne hišne ljubljenčke, blizu so mu psi in konji. Del njegovega opusa so tudi petelini iz vrst ruševcev, primorski motivi, stare barkače in stara morska mesta. Njegove slike s primorskimi motivi so krasile obalne galerije po različnih mestih na Jadranu. Tokratna razstavljena dela je na ogled postavil njegov dolgoletni prijatelj Avgust Pikl - Gustl. Postavitev zajema slaba štiri desetletja ustvarjanja umetnika. Razstava bo odprta na ogled do 31. decembra 2019 in je prodajna. Z glasbo so dogodek popestrili člani Ansambla Mira Klinca in Franjo Oset, član ansambla Modrijani. Za humorno vzdušje pa je poskrbela kar umetnikova žena Olga Markovič. Razstavo je odprl vranski župan Franc Sušnik, moderatorka prireditve pa je bila Tanja Goropevšek. 19 Najboljše folklorne skupine v Žalcu K. R. B. P. Maroltovo srečanje odraslih folklornih skupin je bilo letos prvič tekmovalno. Zlato plaketo je prejela AFS France Marolt iz Ljubljane, občinstvo nagradilo FS Leščeček iz Veržeja. Savinjskih skupin na srečanju ni bilo. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je skupaj s svojo žalsko območno izpostavo in v sodelovanju z Občino Žalec, ZKŠT Žalec in nekaterimi sponzorji v soboto v Žalcu organiziral Maroltovo srečanje odraslih folklornih skupin. Letos so srečanje prvič zasnovali tekmovalno. 12 najbolje ocenjenih skupin na regijskih srečanjih – ko se je predstavilo 64, še prej na območnih revijah pa 180 odraslih folklornih skupin – se je predstavilo najprej v polfinalnem nastopu dopoldne ali popoldne, zvečer je v finalu strokovna žirija določila prejemnike plaket, občinstvo pa je izbralo svojega zmagovalca. V soboto je bilo v Domu II. slovenskega tabora Žalec in tudi okoli njega zelo živahno. Člani najboljših slovenskih folklornih skupin so se v zelo lepih nošah in s še bolj zanimivimi programi pripravljali najprej na polfinalni nastop dopoldne ali popoldne, sedem izmed njih pa se je pred strokovno žirijo in polno dvorano občinstva predstavilo še enkrat ter si poskušalo v finalu priplesati najvišjo – zlato Maroltovo plaketo. Ob tem so obudili tudi spomine na življenje in običaje naših prednikov na Slovenskem, zato so bili programi skupin nadvse zanimivi, saj ne gre le za ples, petje in igranje, ampak tudi stara verovanja. Finale Maroltovega srečanja je bilo namenjeno predstavitvi najbolj zanimivih in kakovostnih programov odraslih folklornih skupin, ki jih je prav tako kot v polfinalu ocenjevala tričlanska strokovna žirija, ki ji je predsedoval dr. Tomaž Simetinger, člana pa sta bila Saša Krajnc in Gašper Selko. Preden je komisija podelila plakete najboljšim, so za dolgoletno organizacijsko, strokovno, izobraževalno in prizadevno delo na področju folklore podelili Maroltove listine. Prejeli so jih Aleksandra Meglič, Vladimir Starešinič in FD Minerali iz Rogaške Slatine. V revialnem programu finala sta zaplesala Nina Mažgon Müler in Uroš Simonič iz FS ŽKUD Tine Rožanc, ker je imela žirija zelo težko delo, pa je moralo občinstvo še kakšen trenutek počakati na razglasitev. Navdušenje in razpoloženje v dvorani je bilo izjemno. Bronasto plaketo je prejela AFS KUD Študent iz Maribora s koreografijo Se malo nasmejati, dekle zapeljati (plesi med Bočem in Pohorjem), srebrno plaketo FS ŽKUD Tine Rožanc iz Ljubljane s koreografijo Pehtre babe, zlato plaketo pa AFS France Marolt iz Ljubljane, ki jo vodita Jasna Žitnik in Ema Kovač, predstavili pa so se s koreografijo Po šapanju. Med odmorom je glasovlane lističe oddalo tudi občinstvo in za svojega zmagovalca izbralo FS Leščeček KD Slavko Osterc iz Veržeja. Folkloristi so navduševali s plesom, zanimivo opravo in petjem. Razstavljalo 55 likovnikov T. Tavčar Danes zapira vrata razstava, ki so jo na ogled postavili 11. oktobra v mali dvorani Kulturnega doma Polzela. Dela zanjo so nastala v sklopu 29. likovne kolonije prijateljstva na Gori Oljki. Dvodnevno kolonijo so pripravili Kulturno-umetniško društvo Polzela, Občina Polzela in JSKD OI Žalec. Pod strokovnim vodstvom slikarja Tomaža Milača je dva dni ustvarjalo 44 slikarjev amaterjev iz raznih krajev Slovenije, sodelovalo pa je tudi 11 učencev OŠ Polzela z mentorico Urško Juhart. Zavzeli so različne lokacije v okolici cerkve na Gori Oljki ter ustvarjali akrilne in oljne ume- tnine. Motivika je bila zelo pestra in raznolika. Na odprtju razstave sta zbrane pozdravila predsednik KUD Polzela Marko Slokar in predsednik odbora JSKD OI Žalec Milan Vogrinc. Strokovni vodja kolonije Tomaž Milač pa je povedal, da so na Gori Oljki nastajali zanimivi motivi v različnih tehnikah, med drugim tudi tihožitja. Nekaj zahvalnih besed sta zbranim namenili tudi predsednica likovne sekcije Mojca Korošec in mentorica Urška Juhart. Razstavo je odprl podžupan Občine Polzela Miloš Frankovič, v kulturnem programu pa so nastopili glasbeniki KUD Polzela. šport 20 ŠT. 10 I oktober 2019 Rokometašice v četrtfinale pokala T. T. L. K. V ligaškem delu po štirih zmagah dva ligaška poraza in trenutno 3. mesto na lestvici 1. ADRL Članska ekipa RK Zelene doline Žalec pod vodstvom Bojana Voglarja je oktobrski del ligaških tekmovanj v 1. A državni rokometni ligi za ženske sklenila s polovičnim izkupičkom dveh zmag v štirih tekmah. V osmini finala za pokal Slovenije pa si je z zmago proti Ptuju priborila četrtfinale. Kar tri od štirih oktobrskih tekem so Žalčanke odigrale v domači dvorani I. OŠ Žalec, zmagale pa so le 5. oktobra proti ŽRK Krka Novo mesto z 19 : 18 (8 : 8). Zelo nerazpoložene so izgubile lokalni derbi proti ŽRK Z'dežele s 17 : 20 (5 : 9) in po boljši predstavi in trdi bitki prejšnjo nedeljo tekmo 6. kroga proti drugouvršče- ni ŽRK Ajdovščina s 23 : 24 (15 : 15). Drugo oktobrsko zmago z 18 : 28 (5 : 15) so si priborile v gosteh proti ŽRD Litija. Že to soboto žalske rokometašice čaka tekma v gosteh proti vedno neugodnemu nasprotniku Ž.U.R.D. Koper, naslednja domača tekma v Žalcu pa bo proti RK Krim Mercator v sredo, 13. novembra. Prvi z leve proti desni Tim Jevšnik z zlato kolajno EP Tim Jevšnik zlat ekipno T. Tavčar Z ekipnim evropskim naslovom sklenil letošnjo izjemno uspešno zunanjo sezono Članska ekipa RK Zelene Doline Žalec s trenerjema Novo igrišče z umetno travo T. Tavčar Ob odprtju pripravili tudi memorialni turnir v nogometu. Nogometno društvo Polzela je v sklopu občinskega praznika Občine Polzela uradno predalo namenu objekt in igrišče z umetno travo ter pripravilo memorialni turnir v spomin na Bogdana Novaka. Številne, ki so se zbrali ob odprtju, je uvodoma pozdravil predsednik Nogometnega društva Polzela Peter Hudej ter povedal, da so v objektu slačilnice, kopalnice, stranišča, skratka vse tisto, kar je potrebno, da se bodo lahko otroci po tekmi na toplem preoblekli in oprhali. V nadstropju je večnamenski prostor, v katerem bodo v prihodnosti uredili fitnes. Društvo šteje 125 registriranih igralcev, ki nastopajo v štirih tekmovanjih pod okriljem Medobčinske nogometne zveze Celje, za kar ima največ zaslug Bogdan Novak, idejni vodja iniciative, ki se je pozneje preoblikovala v Nogometno društvo Polzela. Njegova velika želja pa je bila, da bi dočakal veliko nogometno igrišče, vendar se mu to ni uresničilo, zato so mu posvetili memorialni turnir. Zbrane so nato pozdravili številni drugi gostje, pred prerezom traku pa tudi župan Občine Polzela Jože Kužnik. Pri izgradnji teh dveh objektov je delno finančno pomagala tudi Občina Polzela, številni donatorji in sponzorji. Ocenjujejo, da je vrednost objekta in igrišča okrog 200 tisoč evrov. Prvega memorialnega turnirja so se udeležile štiri ekipe. Pokal za prvo mesto je osvojila ekipa ministrstva za obrambo, druga je bila ekipa Veterani Polzela, tretja ekipa iz Srbije in četrta ekipa Veterani Vransko. Želja kluba je, da postane turnir tradicionalen. Tim Jevšnik (15 let) s Polzele je na Evropskem prvenstvu v »field« lokostrelstvu (arrowhead), ki je potekalo v Mokricah pri Čatežu, postal evropski mladinski prvak v ekipi Slovenije skupaj z Žigo Ravnikarjem (20) iz Kamnika in Gašperjem Bolčino (17) iz Logatca. V finalnem dvoboju so premagali ekipo lokostrelske velesile Italije. Proge na tokratnem EP so bile postavljene na golf igrišču v slikovitem okolju parka in gradu Mokrice. Nastopilo je 220 tekmovalcev iz 25 evropskih držav. Pri »field« lokostrelstvu so različno velike tarče postavljene po razgibanem terenu na različnih razdaljah. Za dober zadetek je poleg dobrega streljanja pomembno tudi dobro ocenjevanje razdalj do tarče (od 10 do 60 metrov). Tim je z ekipnim evropskim naslovom sklenil letošnjo izjemno uspešno zunanjo sezono. Dosegel je tudi prvo mesto na evropskem mladinskem pokalu v tarčnem lokostrelstvu, četrto mesto na mladinskem svetovnem prvenstvu v tarčnem lokostrelstvu, naslov tarčnega državnega prvaka v odrasli kategoriji (člani), naslov državnega 3D-prvaka v I-kategoriji (člani). Zdaj se tekmovanja selijo v dvorane, kjer se strelja še v četrti tekmovalni kategoriji, dvoranskem lokostrelstvu na 18 metrov. Nogomet navdušuje tudi dekleta D. Naraglav Ekipa deklic NK Savinja Celje s trenerjem na žalskem stadionu Z memorialnega turnirja, v ozadju nov športni objekt Zadnjo septembrsko soboto je na stadionu v Žalcu potekal četrti turnir Medobčinske nogometne zveze Celje (MNZ Celje) v kategoriji U9. Na turnirju so sodelovale tri fantovske ekipe, NK Žalec, NK Šmarje pri Jelšah in NK Mons Claudius, ter ekipa deklic iz ženskega NK Savinja Pizzerija Oliva Celje, ki je tudi edina ženska ekipa v tekmovanju MNZ Celje. V klubu si želijo, da bi se jim pridružilo še večje število deklic, ki bi se spoznale z nogometno igro in razvile svoj potencial. V nekaterih osnovnih šolah imajo organizirane nogometne krožke. V telovadnici OŠ Petrovče pa imajo ob sobotah spoznavne treninge. Če povzamemo besede mlade trenerke Nine Čebulj, je v Sloveniji veliko perspektive in možnosti za razvoj ženskega nogometa. »Mlada dekleta so zdaj deležna sodobnega procesa treninga. Pomemben pospešek dajeta razvoju ženskega nogometa strategiji UEFA in NZS, ki omogočata šolanja s podporo tako pri trenerkah kot pri sodnicah. V Sloveniji je nastala dobra baza, ki se nenehno širi in bo podlaga za prihajajoče mlade igralke. To je brez dvoma pravilna strategija, ki nas mlada dekleta motivira in daje veliko upanja za razvoj ženskega nogometa. Dekleta in ženske se spoprijemajo z mnogo stereotipi, ki so verjetno značilni tudi drugod po Evropi. Ravno predsodek, kaj bo delala ženska v nogometu, dekleta v mnogo primerih motivira, da se nenehno dokazujejo,« še pravi Nina Čebulj. šport ŠT. 10 I oktober 2019 Državni prvak bronast na svetovnem D. Naraglav Po kickboxingu še v taekwondoju osebni arhiv G. S. Žalčan Gašper Strahovnik, dijak tretjega letnika I. gimnazije v Celju, član jadralnega kluba Pirat iz Portoroža, se je že pred leti zapisal jadralnemu športu. Na letošnjem svetovnem prvenstvu v Kanadi je še ne osemnajstletni Gašper osvojil bronasto kolajno, zadnji septembrski konec tedna pa na državnem prvenstvu v Kopru naslov državnega prvaka v olimpijskem razredu Laser standard v kategoriji do 21 let. V svoji dozdajšnji športni karieri, ki se je začela leta 2013 z začetnim tečajem jadranja in včlanitvijo v Jadralni klub Pirat Portorož, je dosegel izjemno veliko. Tako rekoč čez noč je postal eden izmed najboljših mladih jadralcev v svojem klubu in Sloveniji. Vsak konec tedna redno trenira v Portorožu ter se udeležuje jadralnih regat doma in v tujini. Ima vrsto izjemnih dosežkov, nekakšen vrhunec pa je letošnje mladinsko svetovno prvenstvo, ki se ga je udeležil kot član slovenske reprezentance v Kingstonu v Kanadi na Ontarijskem jezeru. Prvenstva se je udeležilo 181 najboljših jadralcev in jadralk iz 33 držav. V šestih dneh so odjadrali 11 plovov. Gašper, ki tekmuje v jadralnem razredu Laser 4.7, je odlično odjadral vse plove ter osvojil tretje mesto in bronasto kolajno. Nastop na Ontarijskem jezeru je začel na četrtem mestu, od koder je tretji tekmovalni dan napredoval na skupno tretje mesto in pri tem vztrajal do konca. Gašper po osvojitvi bronaste kolajne v Kanadi »Na to prvenstvo sem se pripravljal zelo dolgo in moji cilji so bili visoki. Pogoji so mi bili naklonjeni in pričakovanja so iz dneva v dan naraščala. Boj za tretje mesto se je začel drugi dan in trajal do zadnje sekunde. Pri premagovanju napetosti mi je veliko pomagal trener Sandi Dekleva, ki mi je poleg taktike stalno govoril: 'Osredotoči se, dvakrat globoko vdihni, potem pa ajde, ajde, ajde! Odjadraj, kot znaš!'« nam je povedal Gašper. Družine kolesarile ŠD Brez bremz je predstavilo stojalo za servisiranje kolesa, tudi za menjavo zračnic. Osebi arhiv V poletnem delu skakalne sezone so se še enkrat izkazali mladi skakalci iz naše doline, natančneje Mai Zakelšek (SD Vizore) iz Zabukovice. V nemškem Ruhpoldingu, kjer vsako leto poteka mednarodno tekmovanje, je v kategoriji dečkov do 12 let dosegel drugo mesto, v ekipni tekmi pa je skupaj še s tremi sotekmovalci iz Slovenije posegel osebni arhiv Po osvojeni evropski kroni v kickboxingu pred mesecem dni je 16-letna Larisa Žagar Slemenšek, članica celjskega športnega kluba Hyong, postala še evropska prvakinja v taekwondoju. Njena sestra dvojčica Alisa Žagar Slemenšek se je na evropskem prvenstvu v Sarajevu prejšnji teden zavihtela na tretje mesto. Larisa ima tako v žepu kar dva naslova evropske prvakinje. Alisa pa si je tokrat kljub poškodbi priborila bron. Naj spomnimo, da se je sredi tekmovanja v septembru hudo poškodovala in morala zato sredi borbe zapustiti tatami. »Čeprav sem se borila z bolečino, sem bila osredotočena na finale. Tokrat se žal ni izšlo,« je povedala Alisa, ki se ji je sestrski finale na evropskem prvenstvu za las izmuznil. Kljub večkratnemu izpahu rame med tekmovanjem je napela vse moči in se brez poraza borila še v ekipnih borbah. Šopek kolajn sta dekleti dopolnili še z ekipno kolajno. Skupaj s klubskima kolegicama Mašo Kenjalo in Nino Kitek ter Tyro Barada iz Maribora so osvojile bron še v ekipnih borbah. po zlatem odličju. Aktualni državni prvak v smučarskih skokih v kategoriji D11 Mai Zakelšek iz Zabukovice se je, odkar skače, že več kot 80-krat zavihtel na stopničke, pri čemer je zmagal kar 49-krat. Na tokratni tekmi je pristal na odličnem drugem mestu in se uvrstil pred Avstrijce, Poljake in Nemce. S skokom za slovensko ekipo pa je še s tremi vrstniki dosegel prvo mesto, pred Avstrijci in Nemci. Lep dosežek si je priskakal tudi njegov klubski kolega Tine Goršek iz Migojnic, ki je na posamični tekmi dosegel 16. mesto. Ekipno pa se je skupaj z vrstniki zavihtel na peto mesto. NA KRATKO V 4. krogu 2. DOL za moške so odbojkarji SIP Šempeter gostovali v Žužemberku in z rezultatom 3 : 1 premagali ekipo KEKOOpremo Žužemberk. V 5. krogu bodo Šempetrani v soboto, 2. novembra, ob 17. uri gostili Calcit Volley II. V 3. krogu 2. DOL za ženske vzhod so odbojkarice Braslovč premagale ekipo SIP Šempeter II. s 3 : 0. Odbojkarji SIP Šempeter so v telovadnici OŠ Fram v vnaprej odigrani tekmi 3. kroga Pokala Slovenije premagali ekipo Frama z rezultatom 3 : 0 in se uvrstili v 4. krog. Mladinke SIP Šempeter so na območnem prvenstvu skupine E z zmagama proti KLS Ljubno in ŽOK G.S.V. Ptuj osvojile prvo mesto v skupini in se uvrstile v 1/8 finala DP. petek 22.11. od 16. do 19. ure sobota 23.11. od 9. do 19. ure nedelja 24.11. od 9. do 16. ure Mai Zakelšek Larisa in Alisa Žagar Slemenšek ŠPORT V 3. krogu 1. A DOL za ženske je ekipa Nove KBM Branika premagala ekipo SIP Šempeter s 3 : 0. V 5. krogu bodo Šempetranke v soboto, 2. novembra, ob 19.30 gostile ekipo Formis. Uspešni skoki čez poletje L. K. L. K Hopsi Polzela so na lokalnem derbiju v 3. krogu SKL za člane zanesljivo prišli do druge prvenstvene zmage, ekipo Terme Podčetrtek so premagali s 95 : 67, v Pokalu Špar pa so med tednom doma premagali ekipo Hrastnika z rezultatom 116 : 65. Danes, v sredo, 30. oktobra, bodo Hopsi doma ob 19. uri v prvenstveni tekmi gostili ekipo Krke iz Novega mesta. Bina Plaznik Tradicionalna prireditev Kolesarskega kluba Žalec »Družina kolesari« je bila letos že sedma po vrsti. Startalo je 45 kolesarjev, od tega deset družin. Proga je bila dolga približno 17 kilometrov, prilagojena je bila za mlajše otroke. Za glavno nagradootroško gorsko kolo so izžrebali. Lino Koprivec: »Vsako leto smo prišli in nikoli nisem nič zadela. Letos pa. Nisem pričakovala nagrade. Sem pa malo upala, da dobim kolo. Ko sem slišala svoje ime, sem bila presenečena.« 21 Košarkarski klub Prebold 2014 je z ekipo Vrtine Palir odigral dve tekmi Pokala Spar s prvoligaško ekipo Terme Olimje. V zelo zanimivih tekmah so obakrat zmagali prvoligaši. V 4. SKL pa je ekipa Vrtine Palir v treh tekmah zabeležila tri zmage T. T., D. N., K. R. in je v skupini Vzhod trenutno na prvem mestu lestvice Z novim šolskim letom so se pričela tudi šolska športna tekmovanja. Osnovna šola Prebold je v petek gostila medobčinsko prvenstvo v košarki za starejše dečke. Naslov medobčinskih prvakov so osvojili Preboldčani. V 9. krogu Medobčinske članske lige Golgelter so nogometaši Žalca gostovali v Mozirju, nogometaši Savinjske Vransko pa v Vojniku. Obe srečanji sta se končali z rezultatom 1 : 1. PD Zabukovica je četrto soboto v septembru pripravilo prvo tekmo v Savinjski planinski orientaciji (SPOL) 2019/20. Ekipe iz šestih planinskih društev in OŠ Petrovče so tekmovale v šestih starostnih kategorijah. Sodelovalo je 30 ekip s 120 planinci. V kategoriji A (mladi planinci do vključno 6. razreda OŠ) je zmagala tretja ekipa Planinskega društva Polzela (PD), v kategoriji B (mladi planinci do vključno devetega razreda OŠ) druga ekipa OŠ Petrovče, v kategoriji C (dijaki, učenci do 18 let) ekipa PD Polzela, v kategoriji D (mladi, študentje, člani) PD Polzela, v kategoriji E (člani, veterani) ekipa PD Zabukovica in v kategoriji F (družine) družina Jazbec PD Polzela. Strelci ekipe DU Žalec so 14. septembra v Trzinu na državnem prvenstvu upokojencev v streljanju z zračno puško osvojili prvo mesto in postali ekipni državni prvaki, in to drugo leto zapored. Ekipa žalskih strelcev je pred tem zmagala že na občinskem in pokrajinskem tekmovanju. Sestavljali so jo Milan Gouber, Jože Pavlič, Alojz Novšak in Jože Jeram. Slednji je poleg tega postal državni prvak tudi med posamezniki. pisma bralcev / mladi UTRIPOV HOROSKOP OVEN BIK DVOJČKA Sonce vam v prvih treh tednih nasprotuje, zato je lahko vaša vitalna energija nekoliko nižja. To velja zlasti za čas polne Lune, ki bo ta mesec 19. prav v vašem znaku. Vaša vladarica Venera bo potovala skoraj ves mesec po znaku dinamičnega in optimističnega Strelca, kar vam bo dalo elan in veliko pozitivne energije. Pričakujete lahko izboljšanje na področju čustvenega življenja ter financ. Pri delu se zaradi retrogradnega Merkurja, vašega vladarja, svetuje povečana previdnost v prvih treh tednih. Prihaja lahko do napačnega razumevanja, zastojev, zamud, okvar, negotovosti itd. Čas je primeren za ukvarjanje z rutinskimi deli, ki vas bodo pomirjala. Pozneje boste v preostanku mesecu zelo uspešno vse nadoknadili. Venera, kraljica ljubezni in denarja, vam večji del meseca nasprotuje, zato se boste morali pri vsem in vseh bistveno bolj potruditi. RAK Sonce vas odlično podpira v prvih treh tednih novembra, zato bo vaše počutje iz dneva v dan boljše. Bistveno bolj bojeviti boste v zadnji tretjini meseca, saj vam prinaša Mars v sorodnem znaku ogromno energije. Prav zaradi tega boste tudi zelo uspešni pri delovanju. Zasebno življenje bo prav tako igralo pomembno vlogo, še zlasti partnerski odnosi. Veliko energije in pozitivnega pristopa boste vnašali v oboje, zato boste tudi zadovoljni. LEV November bo mineval dokaj umirjeno v svojih prvih treh tednih. Pazljivost velja glede vpliva Merkurja, ki lahko povzroči kakšno zmešnjavo. Sicer boste imeli dovolj moči ter energije, da dosegate želeno. Venera, ki bo večji del meseca v sorodnem znaku, prinaša izjemno prijetne energije. Zaradi tega bo vaše družabno in čustveno življenje obogateno s strastjo in srečnimi okoliščinami. DEVICA TEHTNICA ŠKORPIJON STRELEC KOZOROG Cena minute pogovora je 2,19 € oz. po ceniku vašega operaterja. Vse pomembnejše raje urejajte po 20. v mesecu. Mars, veliki bojevnik, vam v prvih treh tednih meseca nasprotuje. Zaradi tega lahko velikokrat občutite velik pritisk okolice, imate premalo potrpljenja in zelo hitro lahko pride tudi do konfliktnih situacij. Previdno pod tem vplivom! Venera bo potovala po sorodnem znaku in vam prinaša lepe vibracije na čustvenem področju. Podpira vas tudi Jupiter, zato bo veselo! VODNAR RIBI ŠT. 10 I oktober 2019 TETKA JESEN Trala, trala, tralala, Tetka Jesen je k nam prišla, na Zelenici v Preboldu se ustavila. Glej, glej, glej, kako veselo se smeji, da dobre volje smo tudi mi in kako razkošna obleka jo krasi, pa kakšne lepe barve in oči ima, opazijo otroci in mi vsi. Pa prišlo je čisto tiho na skrivaj, pismo tetki si v naročaj. Pohvala ta od občudovalke A …, je prišla. V njem pisalo je tako: Draga Tetka Jesen! Kako prijazno, da si prišla v naš kraj, nas presenetila in razveselila vse, ko zagledam te, mi polepšaš dan … Občudujem tvoje jesensko elegantno oblačilo, ki na prestižne modne piste bi sodilo. Hvala za obisk in pridi spet ob letu obsorej. Majda Goršek, Prebold Rotary club Žalc vabi DOBRODELNI KONCERT ŽAREK UPANJA ZA OTROŠKI NASMEH Vaš vladar Merkur bo do 20. retrograden, zato se posvetite starim nedokončanim zadevam in vsemu, kar ste v preteklosti dali zaradi različnih razlogov na stranski tir. Uspešno boste ustvarili nov red, kar vam bo všeč. Previdnost na finančnem področju je nujnost. Imeli boste občutek, da je preteklost ponovno stopila pred vas. Morebiti v novi obliki, novi preobleki, vendar še vedno nosi s seboj star pečat. Kaj boste storili, je veliko vprašanje. Športna dvorana Vransko, 21. november 2019, ob 20. uri Po zaslugi Marsa, ki bo prve tri tedne v vašem znaku, boste imeli ogromno energije. Na trenutke celo preveč. Zaradi tega boste sicer zelo uspešni, vendar je potrebno, da s tem virom upravljate previdno. Več gibanja, fizičnega dela, rekreacije in športa vam bo pomagalo pokuriti višek energije, da boste manj napeti ter bolj sproščeni. Na čustvenem področju boste zadovoljni, Venera vas bo prijetno razvajala in vam pripravlja prijetna presenečenja. Zbrana sredstva bodo namenili OŠ Vransko-Tabor in otrokom iz družin v socialni stiski OŠ Petrovče Vstopnice: 12 EUR; ZKTŠ Vransko in www.mojekarte.si Sonce v vašem znaku v prvih treh tednih vam prinaša ogromno vitalne energije, zato bo počutje iz dneva v dan boljše. Sreča se nasmiha na področju financ, zato boste zadovoljni. Seveda velja tudi za vas opozorilo glede Merkurja, ki bo retrograden prav v vašem znaku. Ne podpisujte nobenih pomembnejših dokumentov. Zelo uspešni boste v razreševanju preteklih zadev. Zanimivo in pestro bo tudi vaše družabno in čustveno življenje. Izjemno prijeten mesec se obeta, ki se ga lahko samo veselite. Venera, kraljica vsega lepega in ljubezni, bo večji del meseca v vašem znamenju, kar vam nosi njene najlepše energije. Kljub Merkurju, ki lahko prinese kakšno zmešnjavo, ne bo slabe volje in negativnih misli. Prav obratno, izjemno pozitivno in sproščeno boste doživljali ta čas. V tem času boste zelo atraktivni, z lahkoto boste osvajali, vaš videz bo bleščeč. Lahko najdete celo novo ljubezen. Z veliko vnemo in pridnostjo se boste posvečali delu in dosegali dobre rezultate. Tudi vam bo Merkur zavrtel čas nazaj in prinesel preteklost kot na pladnju na plano. Ukvarjali se boste z zadevami, ki so stale kar nekaj časa na stranskem tiru zaradi različnih vzrokov. In pri tem boste zelo uspešni. Lahko, da se v vaše življenje vrne oseba iz preteklosti, čez katero ste že naredili križ. Ni nujno, da je to dobro, zelo dobro premislite kako in kaj boste ravnali. DRUŠT VA VABI JO Vaši načrti se lahko malce spreminjajo, čeprav tega ne boste načrtovali. Več fleksibilnosti in prilagajanja bo zagotovo pomagalo, da se prebrodijo morebitne težave. Tokrat so lahko težave na področju tehnologije oziroma tehničnih sredstev, ki jih potrebujete za delo. To velja še zlasti za prve tri tedne meseca. Več gibanja, rekreacije in športa vas bo ohranilo v odlični formi. Zato boste lahko tudi zadovoljni s svojim zasebnim življenjem. V prvih treh mesecih boste uživali ob podpori Sonca in Merkurja v sorodnem znamenju. Vaše počutje bo odlično, kar vas bo spravljalo v dobro voljo. Vsekakor se bolj kot na novosti osredotočite na urejanje zaostalih zadev. Tako boste zelo uspešni. Pri financah velika previdnost v zadnji tretjini meseca. Zadnja tretjina meseca je lahko še posebno zanimiva na čustvenem področju. Z lahkoto boste osvajali in življenje bo resnično zanimivo. Niki Franjo Keder, s. p., Migojnice 3, Griže, 090 44 33 in 090 64 35. Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265 ter Facebook dolores astro). UREDNIŠTVO: 03 712 12 80 zkst.utrip@siol.net Ženski nogometni klub Savinja vabi vse zainteresirane deklice od 5. do 9. leta, da jih starši pripeljejo na spoznavni trening v OŠ Petrovče. Treningi potekajo vsako soboto med 11. in 12. uro. Informacije: 041 846 570 ali info@znksavinja.si. Atletsko tekaško društvo Savinjčan vabi k vpisu novih članov. Pridružite se nam lahko ob torkih in četrtkih ob 16.45 na Atletskem štadionu v Žalcu (v primeru lepega vremena) ali v telovadnici I. OŠ Žalec (v primeru slabega vremena). Informacije: 041 208 822. Planinsko društvo Šempeter vabi k včlanitvi nove člane, ki si želijo kakovostno preživljati prosti čas s sorodno mislečimi ljubitelji gorske narave in aktivnega načina življenja. Informacije: 031 501 244. Društvo Plemenitosti vabi k vpisu nove člane v sredo, 6. 11. in sredo, 4. 12., med 19. in 20. uro v Bergmanovo vilo v Žalcu, Savinjske čete 4. Informacije: drustvo. plemenitosti@gmail.com. Folklorna skupina Kobula vabi plesalce in glasbenike vsako sredo ob 20. uri na ogled vaj v dvorano Hmeljarskega doma KZ Petrovče, kjer se lahko tudi včlanite. Informacije : 041 426 515 ali tatjana.pevec@ce.kgzs.si (Tatjana) ali 041 271 020 primoz.sraka@gmail.com (Primož). Mešani pevski zbor A Cappella KD Petrovče v svoje vrste vabi fante in dekleta, moške in ženske. Vaje so ob ponedeljkih, ob 19.00 v Hmeljarskem domu KZ Petrovče. Informacije: 041 601 678 ali andrejazevart@gmail.com (Andreja). Filatelistično društvo Žalec vabi med svoje člane vse, ki jih zanimajo poštne znamke in filatelija, da se oglasijo pri njih vsak 2. ali 4. ponedeljek v mesecu ob 18. uri v Bergmanovi vili v Žalcu, Savinjske čete 4. Informacije: fdzalec@gmail.com, www.fd-zalec.org. Dobrodelna objava 22 mladi in prve objave ŠT. 10 I oktober 2019 23 V vrtcu spoznavali dediščino V projektu sodeluje D. N. V sklopu projekta so otroke v Vrtcu Petrovče obiskali člani sekcije Veseli Pruhovčani in čebelar, pripravili pa so tudi medgeneracijsko druženje pod naslovom »Zum, zum, zum – to čebelji je šum«. šest držav T. T. OŠ Namen Erasmusovega projekta, v katerem sodeluje tudi OŠ Vransko - Tabor, je vključevanje različnih načinov poučevanja v pouk prek dramatizacije, ustvarjalnosti, digitalne umetnosti in iger. Osnovna šola Vransko - Tabor od leta 2018 sodeluje pri mednarodnem projektu z naslovom ABC Acquisition of basic competences Erasmus+, katerega koordinatorica je Bolgarija, kot partnerice pa sodelujejo še Litva, Turčija, Italija, Nemčija in Slovenija. Projekt poteka prek nacionalne agencije CMEPIUS, sofinancira pa ga Evropska unija. V tednu od 13. do 19. oktobra je potekala že četrta izmenjava, tokrat v Sloveniji, organizirala pa jo je Maja Jerman s sodelavci. Prvi dan so jih pričakali pred Osnovno šolo Vransko - Tabor, kjer so skozi pesem in igro predstavili državo Slovenijo, ogledali so si Vransko, Schwentnerjevo hišo in spoznali župana Franca Sušnika. Torek je potekal na Podružnični šoli Tabor, kjer so prav tako pripravili sprejem, predstavitev držav, ogled vrtca, obisk kmetije Laznik in kmetije Novak ter srečanje z županom Občine Tabor Markom Semprimožnikom. V sredo so si ogledali Postojnsko jamo in Ljubljano. V popoldanskem času so se pridružili vaji domače folklorne skupine, ki je goste naučila nekaj plesnih korakov. V četrtek je na šoli potekal učni sprehod, v sklopu katerega so opazovali delo učiteljev in učencev, izvedli so dve učni delavnici za goste, videoanimacijo na šoli … Zadnji dan je bil na vrsti ogled Celja in Žalca. V prihodnjem letu sledita še izmenjavi v Litvo in Italijo. Spoznavali dediščino skupaj z otroki vrtca in folklorno skupino OŠ Petrovče V Vrtcu Petrovče, ki je enota žalskih vrtcev, so v sklopu Dnevov evropske kulturne dediščine letos izvajali projekt z naslovom »Z umetnostjo in gibanjem na igriv način spoznavam dediščino«. Kot je povedala koordinatorka projekta DEKD v Vrtcu Petrovče Elizabeta Kos, so v času projekta spoznavali slovenske ljudske pravljice, se ob poslušanju pravljic družili z vrstniki drugih oddelkov vrtca, se posvečali gibalnim igram iz slovenske ljudske zakladnice in se naučili otroške rajalne in plesne igre. Izdelali so tudi preproste instrumente oziroma zvočila ter na njih muzicirali in prepevali slovenske otroške pesmi. Posebno pozornost pa so namenili čebelam v ljudskem izročilu. Preizkusili so se v izdelavi skupnega likovnega izdelka na temo čebel – vrtčevskega čebelnjaka, vlivali so okraske iz voska za smrečico, poslikavali panjske končnice, pekli medenjake, sejali medonosno ajdo, na sprehodih pa iskali čebelnjake. K aktivnemu sodelovanju so povabili tudi starše, babice in dedke ter posameznike, ljubitelje skupin, ki se v lokalnem okolju aktivno ukvarjajo z dediščino. V tem mesecu so imeli tudi tri zanimive dogodke. Obiskali so jih člani sekcije Veseli Pruhovčani iz KD Galicija, ki so otrokom predstavili glasbila, na katera igrajo, ter izvedli več glasbeno-pevskih točk. Osrednja prireditev projekta z medgeneracijskim druženjem pod naslovom »Zum, zum, zum – to čebelji je šum« je bila v petek, 11. oktobra. Na njej so sodelovali otroci iz štirih oddelkov vrtca, folklorna skupina OŠ Petrovče in Godba Liboje. V sredo, 16. oktobra, pa je otroke obiskal čebelar Ladislav Gmajner in jim na zanimiv način približal svet čebel. Obudimo igre iz preteklosti D. N. V torek, 8. oktobra, so Vrtci Občine Žalec v Rimski nekropoli v Šempetru pripravili sklepno prireditev vsakoletnega državnega projekta Dnevi evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine. V enoti Vrtcev Občine Žalec v Šempetru so letos obravnavali temo o igrah iz preteklosti, ki so se jih igrali njihove babice in dedki ter nekdanje generacije na splošno. Strokovne delavke vseh oddelkov Vrtca Šempeter so z otroki od maja do oktobra raziskovale in spoznavale igre prejšnjih generacij. Na sklepni prireditvi, ki so jo poimenovali Obudimo igre iz preteklosti, pa so vse igre pokazali tudi med spomeniki Rimske nekropole. Pri tem so jim pomagale tudi članice iz Društva upokojencev Šempeter. Prizorišče je bilo kot veliko mravljišče z več manjšimi, kjer so nastopale posamezne skupine vseh oddelkov vrtca. Vse so spremljali njihovi starši, babice in dedki ter tudi drugi udeleženci. Sklepno prireditev so polepšali tudi člani folklorne skupine Grifon Šempeter. Zbrane so nagovorile ravnateljica Vrtcev Žalec Natalija Starič Žikić, predsednica Sveta KS Šempeter Zdenka Jan in predsednica TD Šempeter Ivica Čretnik. V spomin so zasadili sadno drevje. Priznanja mladim čebelarjem T. T. Mladi čebelarji z mentorjem Ludvikom Krajncem in ravnateljico OŠ Vransko - Tabor Majdo Pikl Ena izmed skupin med plesom okrog antičnega stebra V preteklem šolskem letu je na OŠ Vransko - Tabor čebelarski krožek redno obiskovalo 17 učencev od drugega do petega razreda. Redno so se spoznavali z vsebinami čebelarjenja, veliko pa je bilo tudi praktičnih dejavnosti v šolskem čebelnjaku. Ludvik Krajnc, mentor čebelarskega krožka, je pred dnevi za delo v čebelarskem krožku podelil priznanja in med, ki je bil natočen v šolskem čebel- njaku. Trenutno so v šolskem čebelnjaku tri čebelje družine, dve v LŽ-panju in ena v nakladnem panju. Poleti je potekalo točenje, pri katerem je bilo nalito 18 litrov medu. Točenje je opravil član Čebelarskega društva Vransko in mentor Gabriel Založnik, za čebele pa sta v tem času skrbela predsednik društva Janez Kropivšek ter učenec šole Jure Kropec. Natočen med bo v določeni meri namenjen uporabi pri šolski dejavnosti kuhanje. savinjske zgodbe 24 ŠT. 10 I oktober 2019 Skupina Dominik še ni napisala zadnje strani K. R. T. T. »Drug drugega ljubite, kot vas ljubim jaz, in si odpustite, kot jaz odpuščam vam,« poje žalska skupina Dominik na zadnji zgoščenki »Svet je isti«. Ob 30-letnici so pripravili več kot dveurni koncert v žalski cerkvi. Župnijo sv. Nikolaja v Žalcu upravljajo bratje dominikanci, ki so pred desetletji uvedli v bogoslužje in življenje župnije mnogo novosti. Med njimi je bilo otroško petje med mašo, omogočili so spokorno bogoslužje oziroma skupno spoved in tudi sodelovanje glasbenih skupin pri maši. Pred 30 leti je v sklopu mladinskega verouka začela delovati glasbena skupina, ki se je poimenovala Dominik in katere člani še danes tudi prek avtorske glasbe iščejo osebni stik z Bogom. Tri desetletja uspešnega delovanja je skupina Dominik praznovala 5. oktobra letos v povsem polni župnijski cerkvi v Žalcu. Boštjan Čuvan, klaviaturist, pevec in avtor skladb, z novo zgoščenko Svet je isti Polna cerkev tudi v Žalcu ni povsem običajna, razen ob največjih verskih praznikih. Skupina Dominik je ob svojem jubileju v cerkev privabila številne ljubitelje ritmično-duhovne glasbe in jim skupaj z gosti pripravila zares lep večer. Postavili so oder, poskrbeli za koncertno ozvoče- nje in razsvetljavo ter skozi glasbo in petje povzeli svoje tridesetletno glasbeno ustvarjanje. Ker so pri ritmično-duhovni glasbi besedila še pomembnejša kot sicer, je občinstvo lahko vsa besedila spremljalo prek projekcije na platnu. Od pesmi do pesmi so člani skupine razkrivali svoje preteklo delo, uspehe, številne anekdote in zanimivosti. Koncert treh desetletij Zdajšnjim članom so se pri posameznih skladbah pridružili nekdanji člani skupine, med njimi Vili Kotnik in Ožbalt Podpečan, zapeli in zaigrali pa so tudi skupaj z gosti: mlado Ano Vrabič, že legendarnima skupinama te zvrsti glasbe Glorio in Svetnik, patrom Janezom Ferležem in Božidarjem A. Koleričem. Z vsemi vsa leta odlično sodelujejo. Za eno izmed napovedi je poskrbela danes odgovorna urednica informativnega programa TV Slovenija Manica Janežič Ambrožič, ki je pred leti povezovala njihov prvi koncert. Spomine na začetke delovanja Dominikov sta obudila tudi pater Ivan Arzenšek - Vanči, ki je takrat vodil mladinsko veroučno skupino, ter žalski župnik pater Viktor Arh. Kot je povedal, je bila glasbena skupina pri maši takrat velika novost, vendar s tem pri verskih oblasteh niso imeli nikoli posebnih težav. Tudi člani skupine Dominik so nanizali številne spomine: »V teh letih se je zgodilo veliko stvari. Prihajali in odhajali so člani, snemali smo, nastopali, se veselili in tudi žalostili. Tako kot v življenju. Postali smo zrelejši in bolj umirjeni. Nekako smo dozoreli. A raziganost v pesmih ostaja. V teh letih smo srečali veliko ljudi. Nekateri so močno vplivai na naše ustvarjanje. Jana Kvas, Božidar A. Kolerič, Andrej Hočevar, Tomaž Rebernak, Franci Podbrežnik, David Toman, Grega Peer in Tomaž Kozovinc, hvala za vsa leta podpore.« Člani skupine Dominik tik pred jubilejnim koncertom v žalski župnijski cerkvi Tudi avtorska glasba V treh desetletjih so Dominiki ustvarili približno 35 avtorskih skladb in posneli štiri albume: Dominik (1992), Kličem te (2003), Sejalec luči (2011) in letos Svet je isti. Na zadnji zgoščenki je 12 skladb, nekaj je bilo posnetih za potrebe festivalov, večina pa posebej za zgoščenko. Nastopali so na mnogih, tudi dobrodelnih koncertih ter na festivalih ritmičnoduhovne oziroma sodobne krščanske glasbe. Leta 1996 so igrali in peli v Mariboru pred papežem. Leta 2005 so na festivalu Ritem duha v Mariboru prejeli nagrado za najbojše besedilo skladbe Himna mladosti, leto pozneje pa nagrado za najboljše besedilo in tretjo nagrado strokovne žirije za pesem Krmar lju- bezni. Leta 2007 so prejeli Savinovo priznanje, istega leta na Marijafestu na Ptujski Gori pa prvo nagrado za tujejezično skladbo. Tudi leto pozneje so za skladbo Marijin blagoslov prejeli prvo nagrado za besedilo, leta 2010 pa je njihova K Mariji na Goro postala najlepša Marijina pesem. Dominik sije naprej Pred dvema letoma se je šestim članom skupine Dominik pridružil zbor SIJE z Gomilskega, kar je skupini dalo nov zagon in svežino. V njej je zdaj 12 članov: Janja in Boštjan Čuvan, Bogdan Vošnjak, Primož Vasle, Tomaž Jezernik, Domen Novak, Špela Štrajhar, Lara Krajnc Škruba, Urša Tekavc, Aleksandra Podbregar, Mojca Božič in Barbara Cijan. Imajo tudi nekaj rezervnih članov, so povedali. Sodelujejo pri mašah v dveh domačih župnijah: prvo nedeljo v Žalcu, tretjo nedeljo pa na Gomilskem. Dominik pa ima že tudi podmladek, ki se je poimenoval Marijin glas in igra v Petrovčah. Ob vseh vsakdanjih poklicnih in družinskih obveznostih člani skupine Dominik vajam in nastopom namenjajo veliko svojega dragocenega prostega časa. Brez podpore njihovih bližnjih to ne bi bilo mogoče, so povedali. Tudi ko na primer igrajo pri nedeljski maši, ne ostanejo brez nedeljskega kosila. To znajo ceniti. Volje jim tudi po treh desetletjih ne zmanjkuje, saj jih vodita prijateljstvo in veselje do glasbe, so poudarili. Njihovo glavno sporočilo pa vsa leta ostaja: »Sporočamo, da ljubezen živi, samo poiskati jo moramo. Mi jo iščemo v glasbi.« »Ubogaj svojo ženo, dokler jo imaš!« D. Naraglav Častitljiv jubilej skupnega življenja, platinasta poroka, ki sta jo oktobra praznovala zakonca Basle iz Šentruperta, je prava redkost, a očitno njun recept deluje. Malo je takšnih parov, ki so v zakonski zvezi kar 70 let, še manj pa takšnih, kjer bi se zakonca po vseh teh letih peljala na izlet ali nakupovanje samostojno, s svojim avtom. Zakoncema Amaliji in Ivanu Basletu iz Šentruperta v Savinjski dolini je to še dano, saj Ivan pri svojih 96 letih še ima izpit in z veseljem vozi. Prvo oktobrsko soboto, ko sta s slovesnim kosilom v Šempetru proslavila svoj visoki zakonski jubilej, sta avto pustila doma, saj sta imela dovolj šoferjev, Ivan si je z Amalijo in njunimi najbližjimi lahko privoščil spodobno zdravico. V ta poseben dan, so ju pospremili njuni najdražji, oba sinova Danilo in Ivan, njuni družini s tremi vnukinjami in vnukom ter štirimi pravnuki in pravnukinjo, kar je dalo njunemu slavju še toliko lepšo podobo in veselje. Amalija (Malči), roj. Šketa v Orli vasi, je na svet prišla 19. julija 1927, Ivan Basle pa 15. marca leta 1923 v Šentrupertu. Poznala sta se že kot otoka, saj sta hodila v isto šolo. Življenje takrat ni bilo postlano z rožica- še na služenje vojaškega roka v Skopje, kjer je bil samo šest mesecev, saj je Tito v času spora s Stalinom dal ukaz, da so nadaljnjega služenja oproščeni vsi mobiliziranci. Ivan je tako prišel domov in se kmalu zaposlil v Avtobusnem prometu Celje, poznejšem Izletniku, kjer je bil tudi tehnični vodja. V njegovem času so zgradili Golte in Celjsko kočo. Pozneje pa je služboval še v Ljubljani. Na tiste čase ima lepe spomine, hkrati pa ga žalosti, da je »njegovo« nekdanje podjetje propadlo in zdaj deluje pod drugim lastništvom in imenom. »Delati je treba, kar se ti zdi prav, in živeti, kot ti narekujeta srce in duša.« Amalija in Ivan ob poročnen jubileju mi, vmes je prišla še druga svetovna vojna, ki je Ivana kot mobiliziranca pahnila na fronto v Afriko, kjer je poveljeval eden izmed največjih poveljnikov druge svetovne vojne, nemški častnik in oficir feldmaršal Erwin Rommel, ki je storil samomor, ker je bil osumljen sodelovanja pri poskusa atentata na Adolfa Hitlerja. Prav vojni čas je pogovoru za Utrip kar sam od sebe vrel iz Ivanovih ust. Svoje pa je dodala žena Amalija, ki je povedala, da so ji leta 1942 okupatorji ubili očeta in brata, mamo in enega brata so odpeljali v Auschwitz, drugega pa v taborišče v Mauthausen, tri leta pa je tudi sama bila v izseljeniškem lagerju. Po vojni je moral Ivan Z Amalijo, ki je delala na pošti v Celju, sta se poročila 1. oktobra leta 1949. Družino sta si ustvarila na Ivanovem domu v Šentrupertu, kjer dela nikoli ni manjkalo, saj sta poleg službe tudi kmetovala. Imeli so tudi hmelj kot večina kmetov v dolini, tako da je bilo veselo v času obiranja tudi pri njih. Kot se je pošalil Ivan, je Amalija kuhala, on pa je imel čez obi- ralke. Zanimiva pa je tudi anekdota z njunega poročnega dne. Poroka je bila v Celju, kamor se je Ivan od doma pripeljal skupaj s svakom, ki je že imel svoj avto. Amalija je pred poroko želela še k frizerju, vendar je takrat v Celju zmanjkalo elektrike, zato si je morala lase v frizuro speti kar sama. Čeprav ni bila takšna, kot bi si želela, je poroka vseeno bila, prav tako tudi slikanje pri Foto Pelikanu. Niti v sanjah pa takrat nista mislila, da bosta skupaj dočakala toliko let. Ko sem ju vprašal, kakšen je njun recept za tako dolgotrajno vezo in visoko starost, je Ivan izstrelil: »Ubogaj svojo ženo, dokler jo imaš!« Zraven pa je bolj potihoma hudomušno dodal: »Ali obratno ..« Žena Amalija pa je pripomnila: »Delati je treba, kar se ti zdi prav, in živeti, kot ti narekujeta srce in duša.« Očitno je njun recept deloval in zdaj oba uživata v svoji starosti, ki je pri njunih 92 in 96 letih res nekaj posebnega. Sta povsem samostojna, sama skrbita za hišo, vrtnarita, se usedeta v avto in se popeljeta po opravkih in tudi na kakšen krajši izlet. savinjske zgodbe ŠT. 10 I oktober 2019 25 Spomin na pokojnika, vdelan v sliko Bina Plaznik Slikar samouk Srečko Romih se je domislil posebne pogrebniške storitve, ustvarjanja umetniške slike s pepelom pokojnika. Srečko Romih V Sloveniji obstajajo različni načini pokopa in spominjanja na pokojno osebo. Od klasičnega pokopa, pokopa z žaro, raztrosa pepela do tako imenovanega diamantnega pogreba. Slikar samouk Srečko Romih iz Braslovč, ki zdaj živi v Latkovi vasi, že nekaj let ponuja novo storitev na področju pogrebne dejavnosti pri nas. Ustvarja umetniške slike, v katere vdela pepel pokojnika. Kako vas je prešinila ideja za takšen spomin na pokojne? »Še sam ne vem točno. Ideja me je našla. Mogoče se mi je zdelo, da bi to lahko bila tržna niša, saj tega ne počne nihče drug. Niti mi ni šlo toliko za zaslužek, temveč bolj za izziv. Ugotovil sem, da sem prvi in edini na svetu, ki se je tega domislil. Prek spleta sem nekoč našel v Ameriki še eno umetnico, ki je omenjala pepel pokojnikov pri svojem ustvarjanju, vendar je potem nisem več našel.« Ali potrebujemo pri nas dovoljenje za uporabo pepela v barvi na platnu? »Glede dovoljenja za uporabo pepela bi bilo treba dobesedno poseči v spremembo določenega zakona. Najel sem mednarodnega odvetnika, ki se je podrobneje pozanimal in dejal, da z uporabo pepela v slikarstvu ni nič drugače, kot če bi ta pepel potrosili po morju, v gorah in podobno. Če dobiš dovoljenje z občine, ga lahko konec koncev uporabiš tudi v barvi na sliki. S tem sem imel nekaj težav. Pojasnil sem, da potrebujem čajno žličko pepela, ki ga vmešam v barvo in ga na sliki umestim v plamenček večne lučke. Za preostali motiv na sliki uporabim normalne barve, brez primesi pepela.« Ali plamen na sliki, ki visi na steni vaše jedilnice kot vzorec, tudi vsebuje pepel pokojnika? »Ne. Na tej sliki sem za plamen uporabil navaden pepel drv. Ta motiv večne luči je moj, zaščiten motiv. Za moškega pokojnika narišem moške roke, za žensko pa ženske roke. Motiv pa je mogoče prilagajati posameznim željam.« Kaj po vaših izkušnjah pomeni svojcem takšna slika? »Predvideval sem, da se bo takšna vdelava pepela pokojnika v sliko lepo prijela, da se bodo svojci odločali za to. Od leta 2012 sem imel že kar nekaj naročnikov. V pogrebni službi Ropotar vedo za mojo dejavnost in se je že tudi kakšna stranka oglasila do mene prek njihove povezave. Nekaterim to zelo ustreza, drugi pa so odločno proti takšnemu načinu ohranjanja pokojnika v svojem življenju. Če imaš pepel pokojnika vdelan v sliko in ta slika visi na primer v jedilnici, je pokojnik vedno s tabo. Živi večno, zate in za vse prihodnje generacije. Pripravljen sem sprejeti vsako naročilo. Tudi nisem slikar, ki bi za svoje delo zaračunal vrtoglavi znesek. Ne želim, da bi visoka cena odvrnila ljudi od naročila. Trenutno se ukvarjam bolj z drugimi slikami. Zaradi bolezni, ki jo prebolevam, se ne morem več toliko družiti v raznih društvih, na kolonijah in podobno, bolj ustvarjam sam doma. Ob slikanju se sprostim.« Ste že kdaj vdelali v sliko koga od svojih bližnjih preminulih? Ne, na srečo mi še ni bilo treba. Kakorkoli že. Spomin na ljubo osebo živi v srcu svojcev ne glede na način in vrsto pogreba in pokopa. Za pričujoč način spominjanja na pokojnika pa bi lahko uporabili misel Henrija B. Stendhala: »Umetnost, v kateri obstoji življenje, ne prikazuje minulega, temveč ga nadaljuje.« O slovenski avtobiogafski knjižni uspešnici, ki govori o težkih vprašanjih minljivosti, samote, smrti, bolezni, žalovanja, z avtorico Bronjo Žakelj tudi v Žalcu. Zaščiten motiv večne luči D. N. Zadnji septembrski teden je bil v Občini Prebold v znamenju praznovanja 50-letnice delovanja Jamarskega kluba Črni galeb Prebold, ki se je v slovensko jamarsko zgodovino, vpisal s številnimi odkritji jam in brezen tako doma kot po svetu. O vsem tem nazorno govori tudi obsežna in bogata razstava, ki so jo na ogled postavili prav na dan 50-letnice formalno-pravne ustanovitve kluba, 25. septembra, in bo ostala na ogled vse do 2. novembra v času odprtosti knjižnice. Poleg razstave so pripravili tudi dan odprtih vrat klubskih prostorov v Gaju. Osrednja slovesnost njihovega pra- znovanja je bila v soboto, 28. septembra, v Hotelu Prebold, svoje praznovanje pa so sklenili v nedeljo z odkritjem spominske plošče pred Snežno jamo na Raduhi. V Občinski knjižnici Prebold so 50. obletnico zaznamovali z glasbeno-predstavitvenim dogodkom ob odprtju razstave. V kulturnem programu je nastopila nadarjena citrarka Maša Strmec, skozi zgodovino jamarskega kluba je obiskovalce popeljala knjižničarka Lea Felicijan, o razstavi je spregovoril ustanovni član Črnih galebov Anton Vedenik, prikazana pa je bila tudi videoprojekcija fotografij skozi zgodovino kluba. Prireditve so se udeležili tudi »Belo se pere na devetdeset« Bina Plaznik Pol stoletja raziskovanja podzemlja Častni predsednik kluba prof. dr. Boris Sket na slavnostni prireditvi v Hotelu Prebold Bronja Žakelj župan Občine Prebold Vinko Debelak, predstavnik Inštituta za raziskovanje krasa iz Postojne Andrej Mihevc, predstavniki drugih jamarskih in drugih društev in preostali člani in krajani. Še bolj slavnostno je bilo v soboto, ko so prireditveni prostor v hotelu napolnili številni jamarji, krajani in drugi. Prireditve se je udeležil tudi častni predsednik kluba in biospeleolog prof. dr. Boris Sket. Slovesnost je vodila Magda Šalamon. O njihovem delu je spregovoril večletni in aktualni predsednik kluba Silvo Ramšak, ki je pozneje tudi podelil priznanja posameznikom in društvom za dolgoletno in uspešno sodelovanje. Za uspešno delo sta se jamarjem zahvalila prof. dr. Boris Sket in župan Vinko Debelak. Večer so obogatili Prijatelji 6 Še, Tamburaški zbor Polzela in učenka Glasbene šole Risto Savin Žalec, citrarka Maša Strmec. Naslednji dan so pri Snežni jami na Raduhi odkrili spominsko ploščo, ki bo spominjala na odkritje jame in delovanje kluba na področju jamskega turizma v tem podzemnem jamskem kraljestvu v nedrjih 2062 metrov visoke Raduhe. Zbrane je nagovoril ustanovni in še vedno aktivni član kluba Darko Naraglav so. Po odkritju plošče so se udeleženci podali na ogled jame. V avli Doma II. slovenskega ta­­ bora v Žalcu smo 15. oktobra spoznali avtorico knjižne uspešnice »Belo se pere na devetdeset« Bronjo Žakelj. Roman je bil že tri mesece po izidu slovenska knjižna uspešnica leta, ovenčan je z literarno nagrado kresnik, vrstijo se ponatisi, preveden je v italijanščino, čakalna doba v žalski knjižnici in drugod po Sloveniji pa je kljub številnim izvodom dolga, bralci so ga sprejeli več kot odlično. »Morda je pisanje res delovalo name terapevtsko, čeprav nisem začela pisati s tem namenom, temveč iz potrebe po ustvarjanju in pisanju.« Naravno je, da tema in svetloba hodita izmenjaje se z roko v roko. Morda je skrivnost uspešnosti ro­­­­­­­ mana v poistovetenju z iskreno pripovedjo in včasih neizprosnostjo poti življenja vsakega posameznika. »Gre za avtobiografski roman z resnično zgodbo, ki ima presečišča tem, ki se dotikajo vseh nas, ki jih v vsakodnevnem življenju odrivamo nekam na stran, imamo težave soočati se z njimi in se pogovarjati o njih. Ko pa smo sami s knjigo v roki, v intimi, pa si dovolimo soočenja s težjimi vprašanji minljivosti, samote, smrti, bolezni, žalovanja in tako naprej. Mislim, da je ta knjiga vstopila v to samost ljudi in da ljudje v njej spoznajo svoje sledi in svoje zgodbe ter da je to tisto, kar je čar te knjige,« je avtorica o svoji knjigi povedala v Žalcu. Pogosto je pisanje dnevnika tisto, kar nam lahko pomaga, da prebrodimo težave ali poiščemo pot iz pasti, v katere smo se morda ujeli v življenju. Je tudi sama pisala s tem namenom? »Morda je pisanje res delovalo name terapevtsko, čeprav nisem začela pisati s tem namenom, temveč iz potrebe po ustvarjanju in pisanju. Lahko pa sem tokrat skozi bralce z določene distance pogle­­dala na dogodke v preteklosti, na očeta in nase kot najstnico, skratka to mi je dalo možnost refleksije. Sem pa imela kar težave pri pisanju teksta, predvsem okrog mamine in bratove smrti. Svojo bolezen sem predelovala že sproti … V največji užitek mi je bilo pisanje o času mladosti, spominu na prvih 14 let. Nekakšna nostalgija. Morda tudi zaradi sloga pisanja, ker je besedilo pisano v prvi osebi sedanjika in sem imela občutek, kot da bi stopila v nekakšen časovni stroj, dogodki so bili živi, avtentični, dogajali so se pred menoj, bilo je resnično neverjetno, kot bi ponovno doživljala stvari iz tega mojega lepega dela otroštva,« je o svojem pisanju povedala Bronja Žakelj. Pogovor z avtorico je vodila Jolanda Železnik. Večer je bil zaradi izbrane tematike obarvan zelo čustveno, avtorica pa toplo sprejeta. že 26 let Pregledi vida so VSAK TOREK V NOVEMBRU! Naročite se lahko vsak dan od 8. do 18. ure! AKCIJA! Komplet očal že za 90 €! Simona Kodrin s.p. Rimska cesta 35 3311 Šempeter Tel.: 03 700 06 30, Gsm: 051 326 677 E-mail: optika.simona@siol.net www.optika-simona.si 26 naša dediščina ŠT. 10 I oktober 2019 Zgodilo se je tistega oktobra … L. Kolar Oktobrske številke Savinjskega občana, Savinjčana in Utripa Savinjske doline so prinesele zanimive vzporednice z današnjim časom ali pa nas samo spominjajo na stvari, ki jih je čas potisnil v zgodovino. Utrinek za spomin pa ne škodi, morda nas popelje v čas naše mladosti, ki je bila ne glede na okoliščine nekaj posebnega. Savinjski občan, oktober 1979 Na naslovnici oktobrske številke pred 30 leti so z besedo in fotografijo pospremili gradnjo Hotela Žalec, ki da bo kmalu pod streho. Ob tem so zanimivo najavili, da bo »ob novem hotelu še letos stekla izgradnja novega pokritega kopališča, ki bo pridobitev ne le za Žalec, marveč tudi za okoliško prebivalstvo. Kopališče bo financirala TTKS. Predračunska vrednost novega hotela znaša 70 milijonov dinarjev«. No, ne vemo, kaj je šlo narobe, toda Žalec po 30 letih bazena še vedno nima, so se pa o njem v teh letih veliko pogovarjali. Teoretično. Na naslovnici so takrat tudi napovedali odprtje žalske obvoznice, ki jo je gradila Gradbena skupina Slovenija. »Graditelji hitijo, da bi delo dokončali še pred nastopom slabega vremena,« so še zapisali. raziskovalne in inovacijske dejavnosti pri občinski raziskovalni skupnosti dr. Boris Skalin. Odgovarjali so na vprašanja o tem, koliko so se pri razvoju znali opreti na domačo pamet v nekdanji žalski občini, zakaj je niso dovolj izkoristili in kako narediti inventivno ter raziskovalno dejavnost resnično množično. Da so nam hišni računalniki vse bližji, pa so takrat ugotavljali na strani 9. Upam, da nam ne bo treba v kateri od naslednji številk pisati, da imamo računalnike raje kot ljudi, a brez računalnikov brez dvoma ne znamo več živeti. Savinjski občan, oktober 1989 V članku Zgodovina bo pokazala, Juteks pa dokazal na prvi strani Savinjskega občana pred 30 leti so poročali, da so ob 50-letnici Juteksa odprli nov obrat na Ložnici. Predsednik IS Anton Bratuša je takrat izročil jubilantu Juteks red dela z zlatim vencem, ki sta ga sprejela takratni direktor Milan Dolar in Martin Sedovnik. Naslovnico je krasil naslov Na zdravje Slovenji, ki je govoril o uresničevanju mlade samostojnosti in priča o tem, da se je prav dolgo nismo znali veseliti: »Mesec oktober leta 1991 bo v slovenski zgodovini zapisan z mnogimi pomembnimi dogodki. Začelo se je sedmega, ko smo po preteku moratorija začeli uresničevati samostojnost. Dobili smo svojo denarno enoto tolar in mnogi so si ta dan nazdravili za lepšo in svobodno Slovenijo. Kot da bi slutili, da ni pravi čas za velika slavja, smo pričakovali naslednje dni. Nezadovoljstvo šolnikov in zdravstvenih delavcev se je stopnjevalo in končalo s sprejetjem njihovih zahtev. Kruta realnost se je razgalila in začel seje politični nemir. Razcep v stranki SDZ napoveduje razhajanja tudi v drugih strankah. Lastninski zakoni razvnemajo strankarske strasti. V ospredje vroče politične jeseni prihaja ustava in volitve niso več daleč …« Savinjčan, oktober 1994 Da je bilo za gradnjo avtoceste od Arje vasi do Vranskega izbrano italijansko podjetje, najugodnejše na razpisu, smo ugotavljali na prvi strani. Na tretji pa je o shodu na Čreti pisal Darko Naraglav. Avtor je isti, zapis pa podoben tudi v sodobnem Utripu Savinjske doline. Po fotografiji sodeč, ki je tako rekoč skoraj enaka, se je na Čreti čas ustavil. Savinjski občan, oktober 1989, str. 1 Savinjski občan, oktober 1979, str. 1 O izgradnji nove mlekarne v Arji vasi je bilo govora v zapisu na strani 2. Razprave o tem potekajo že nekaj let, so zapisali, »zaostajanje izgradnje pa se gotovo izraža v proizvodnji mleka, saj je obstoječa mlekarna v Medlogu že zastarela«. In še o novi lokaciji v Rušah pri Arji vasi, za katero je bilo takrat izdano že lokacijsko dovoljenje: »Prednost te lokacije je gotovo v njeni prometni povezanosti, v čistosti okolja, v možnosti priključka na kanalizacijo in čistilno napravo, v tem, da je dobršen del proizvodnje mleka v neposredni bližini.« Hmezadova tovarna močnih krmil v Žalcu je pred kratkim odprla več novih silosov za 20 tisoč ton žitaric, so zapisali na drugi strani časopisa. »Z novimi kapacitetami silosov bo mogoče proizvodnjo močnih krmil povečati z zdajšnjih 27 tisoč na 60 tisoč ton. Silosi so v celoti avtomatizirani in tako fizično delo sploh ni potrebno. Novi silosi so stali 60 milijonov dinarjev. Poleg tovarne močnih krmil so v okviru konzorcija pri tej naložbi sodelovale še druge organizacije, in sicer kmetijski zadrugi Žalec in Celje, kmetijska delovna organizacija Šmarje in druge.« »Pred skoraj dvema desetletjema so na Polzeli začeli organizirano igrati košarko. V drugi slovenski ligi sodelujejo enajsto leto, v kateri se članska ekipa uvršča v vrhnji del lestvice, želja, da se uvrstijo v prvo slovensko ligo, pa še vedno ostaja cilj,« so zapisali na športni strani takratnega časopisa. V članski ekipi pa so bila takrat znana imena, še vedno aktivni igralec Mitja Turnšek je pred 25 leti skrbel za strokovno delo v klubu. Savinjčan, oktober 1994, str. 3 Na 9. strani pa smo poročali o okrogli mizi na temo vpeljave religioznega pouka, verouka v osnovne šole, ki sta jo pripravila Združena lista socialnih demokratov in Zavod za kulturo Žalec. Tema se zanimivo pojavlja ciklično tudi dandanašnji. Na zadnji, takrat 16. strani pa je bil zapis o dobrem odzivu na prireditve v Domu II. slovenskega tabora: »V zadnjem času so skoraj vse prireditve v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu razprodane. Nihče ni pričakoval, da bo tako tudi 14. oktobra, ko je društvo za pomoč duševno prizadetim v občini Sožitje pripravilo humanitarni koncert pod geslom Podarimo jim srečo. Dvorana je bila zasedena do zadnjega stola …« Utrip Savinjske doline, oktober 1999 Savinjski občan, oktober 1989, str. 10 Savinjčan, oktober 1991 V mesecu požarne varnosti najdemo na naslovnici Utripa Savinjske doline pred dvajsetimi leti zapis o požaru v skladišču hmelja v Šempetru: »Požar, ki je v ponedeljek, 4. oktobra letos, uničil skladišče hmelja v Šempetru, bo prav gotovo podobno zaznamoval Savinjsko dolino in predvsem njeno hmeljarstvo. Takoj ko so ognjeni zublji zajeli tretjino letošnjega pridelka hmelja, pa so začele krožiti govorice, da je bil požar podtaknjen. Tudi za hmeljarno v Žalcu mnogi še danes trdijo, da je bil požig nameren, čeprav dokazov za to očitno ni bilo dovolj.« Savinjski občan, oktober 1979, str. 1 Savinjski občan, oktober 1984 Na okrogli mizi o inovacijah, ki ji je takratni Savinjski občan namenil celo stran, so sodelovali »predsednik odbora za inventivno dejavnost pri občinskem svetu Zveze sindikatov Ivan Podpečan; Polde Škafar, Hmezad; Ivan Žohar, Aero Šempeter; Edvard Jug, Tovarna nogavic Polzela; Jože Vede in Stanko Slemenšek, Sip Šempeter, ter predsednik odbora za pospeševanje Savinjčan, oktober 1999, str. 1 UREDNIŠTVO: 03 712 12 80 zkst.utrip@siol.net Savinjski občan, oktober 1984, str. 3 Savinjski občan, oktober 1991, str. 1 križanka / NAŠA DEDIŠČINA ŠT. 10 I oktober 2019 80-letnica Kina Žalec Bina Plaznik Na žalski pošti je na ogled razstava, ki prikazuje zgodovino žalskega kina ter tudi zgodovino slovenskega in tujega filma na znamkah. Spomonska kuverta s priložnostnim žigom Veni Ferant Filatelistično društvo Žalec je izdalo priložnostni poštni žig, osebno znamko in spominsko kuverto v spomin na soboto, 7. oktobra, pred osemdesetimi leti. Na ta dan so »odprli zvočni film v Žalcu in je igral vele film Mali admiral«, so zapisali v časopisu Nova doba iz leta 1939. Veni Ferant, predsednik Filatelističnega društva Žalec je povedal, da si v društvu vsako leto prizadevajo obuditi vsaj en zgodovinski dogodek, ki je povezan z Žalcem. Društvo je na žalski pošti na ogled postavilo manjšo razstavo, ki kronološko prikazuje zgodovino žalskega kina ter tudi zgodovino slovenskega in tujega filma na znamkah. Prvotno je bil Kino v stavbi pri železniški postaji, zača- sno je gostoval v žalskem gasilskem domu in nazadnje v kulturnem domu, takoj ko je bil ta zgrajen. Ljudje so bili včasih željni kina in tu je bila tudi priložnost za zaslužek. Ferant predstavi na razstavi tudi vstopnico za kino iz leta 2004, ki je njegova osebna last, in poziva bralce Utripa, da pobrskate doma, če ima kdo v hrambi še kakšno starejšo kino vstopnico. Pove tudi, da še čakajo točen podatek o tem, kdaj je Kino v Žalcu prenehal delovati, je pa deloval nazadnje v stavbi kulturnega doma v Žalcu. 4. novembra bodo v medobčinski žalski knjižnici organizirali večer, posvečen 80-letnici žalskega kina, kjer bodo podrobneje predstavili zgodovino, posterje … Spominsko kuverto s priložnostnim žigom in osebno znamko lahko zainteresirani dobijo na njihovem sedežu društva v Bergmanovi vili v Žalcu. 27 Mojstrovine ročnih del Deteljic na ogled T. Tavčar Del pestre in zanimive razstave V sredo, 9. oktobra, so na ogled postavili svoja dela člani krožka Ohranjanje kulturne dediščine naših babic – ročna dela Deteljice, ki deluje pod okriljem Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec (UTŽO). Avlo Doma II. slovenske- ga tabora Žalec je krasilo več kot 60 čipk in drugih ročnih mojstrovin, ki so bile na ogled še v četrtek, 10., in petek, 11. oktobra. Predsednica UTŽO Žalec Marija Masnec je ob odprtju pozdravila zbrane, o razstavi pa sta spregovorili mentorica krožka Milena Klasič in animatorka Helena Kocič. Ustvarjalce je pozdravil tudi podžupan Občine Žalec Roman Virant. Krožek ohranja kulturno dediščino naših babic, uporablja pa tudi sodobne pristope, tako pri pripravi vzorcev kot pri načinu izdelave. Tako krožek prehaja v študijsko skupino, kjer si znanje predajajo slušatelji med seboj. V kulturnem programu, ki ga je vodila Jolanda Železnik, so nastopile Marjanke, citrarke, ki delujejo pod vodstvom profesorice Irene Tepej pod okriljem Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje. Nagradna križanka BRGLEZ Pokrovitelj oktobrske križanke v časopisu Utrip Savinjske doline je podjetje Brglez, d. o. o., Vransko 17, Vransko. Rešitve križanke (samo geslo) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo UTRIP Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, Žalec, do vključno 20. 11. 2019. Rešitev križanke iz septembrske številke: SLAŠČICE-TORTE-PECIVO-IN-KRUH -BRGLEZ. Nagrajenci: 1. Saša Zidanšek Obreza, Čopova 5, Žalec; 2. Milena Jager, Studence 32 c, Žalec; 3. Ana Šmit, Črni vrh 50, Tabor. Nagrajenci bodo o prevzemu nagrad obveščeni s strani podjetja Brglez, d. o. o.. Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. 28 živimo z naravo ŠT. 10 I oktober 2019 Trte obrodile so … D. Naraglav, T. Tavčar Z letino so zadovoljni v Žalcu in v Galiciji, ob trgatvi pa so pripravili prijetni druženji. Trta jakobina iz Galicije je zrasla iz cepičev žalske nikolaje in je vnukinja več kot 400-letne trte z mariborskega Lenta. Te dni so jakobino in nikolajo obrali. Člani Društva savinjskih vinogradnikov so 26. septembra trinajstič odtrgali nikolajo, ki raste pred obrambnim stolpom v Žalcu. Tudi letos je bogato obrodila, saj so natrgali kar 76 grozdov in je lepo dozorela.Predsednik Društva savinjskih vinogradnikov Silvo Marič je ob tem povedal, da je letošnja bera modre kavčine rekordna. Župan Občine Žalec Janko Kos je pohvalil skrbnika in člane Društva savinjskih vinogradnikov za vzorno skrb za trto in za visoko kakovost vina v Savinjski dolini. Številne vinogradnike in druge, ki so prišli na trgatev, je pozdravila tudi žalska vinska kraljica Suzana Čakš, ki je utrgala prvi grozd. Nato so sledili župan Janko Kos, predsednik društva Silvo Marič, skrbnik trte Jože Sopotnik in drugi. Najtežji grozd je tehtal kar 1,20 kilograma, naprešali pa so nekaj več kot 30 litrov mošta, ki je zelo sladek in ga bo občina imela za protokolarne zadeve. Med trgatvijo je David Sopotnik, ki je Prva je grozd Nikolaje odtrgala vinska kraljica Suzana Čakš. vodil program, odpel nekaj ljudskih pesmi, največ o vinu, folklorna skupina Kobula s Petrovč pa je odplesala nekaj plesov. Pod vodstvom gospodarja trte Miroslava Štarkla in gospodarice Brede Lorger so v nedeljo, 29. septembra obrali trto jakobino v Galiciji. Po trgatvi in stiskanju grozdja sta sledila točenje mošta v sod in bogata malica ob koncu dela, seveda ob petju in glasbi. Dogodek so z razstavo risbic na temo grozdja in trgatve popestrili otroci POŠ Trje ter članice ročnih del Klepetulje, ki so razstavile svoje izdelke. Pod farovškim kozolcem bo znova veselo na Martinovo nedeljo, ko bo tudi blagoslov in pokušina mladega vina iz njihove trte jakobine. S svojimi dobrotami pa se bodo predstavili posamezni zaselki in društva. Sekaško tekmovanje šestič D. Naraglav Tekmovalci so se pomerili v petih disciplinah, najatraktivnejše za gledalce pa je bilo tudi tokrat kleščenje. Lepo rdeč in sladek mošt med prelivanjem v sod, kjer bo dozorel v mlado vino. Ribiška tekma na Tajhtu D. Naraglav Ribnik ima poleg ribolova zanimivo sprehajalno pot in je še Grad, druga Darja Bobovnik iz ekipe ena izmed zanimivih točk turistične ponudbe Občine Žalec. Darja Bobovnik med tekmovanjem Drugo oktobrsko soboto so v Latkovi vasi pri Preboldu že šesto leto zapored pripravili sekaško tekmovanje lastnikov gozdov Uniforest 2019, hkrati pa je potekal tudi hišni sejem podjetja Uniforest s prikazom delovanja nekaterih njihovih in drugih strojev ter naprav. Tekmovanje so tudi tokrat organizirali Društvo lastnikov gozdov Spodnje Savinjske doline, Zavod za gozdove Slovenije – območna enota Celje in podjetje Uniforest. Sodelovalo je deset ekip lastnikov gozdov iz društev, Lisjak, Šaleške doline, Tisa Logarska dolina, Luče, Dravinja Hudinja, Gornji Grad, Sopota Laško in Spodnje Savinjske doline. Tekmovalci so se pomerili v petih disciplinah: v kombiniranem rezu, preciznem rezu, zaseku in podžagovanju, podiranju na balon ter v kleščenju, kar je tudi najatraktivnejša disciplina za gledalce. Prvo mesto med ekipami je zasedla ekipa Duseti Šoštanj, druga je bila ekipa Mihaela Brleca iz Pavlovč pri Kamniku, tretja pa ekipa Uniforest 1. Med posamezniki je prvo mesto v skupnem seštevku zasedel Stanko Goličnik iz eki- pe Duseti Šoštanj, ki je dosegel 1342 točk, drugi je bil z doseženimi 1324 točkami Aleksander Bobovnik iz ekipe Uniforest 1, tretji pa Janko Mazej iz ekipe Duseti Šoštanj, ki je sicer bil že večkrat državni prvak. Tekmovanja so se udeležile tudi tri ženske predstavnice. Najuspešnejša je bila Lučka Lešnik iz ekipe Gornji Savinjska in tretja Pavla Voler iz ekipe Gornji Grad. Vsi najboljši so prejeli priznanja za posamezne discipline in pokale za skupno uvrstitev ter nagrade. Prav tako so vsi tekmovalci prejeli tudi različne praktične nagrade, ki so jih prispevali številni donatorji. Posebno nagrado pa si je med tekmovalci z žrebanjem prislužil Andrej Goličnik iz ekipe Duseti Šoštanj, ki je od podpredsednika društva lastnikov gozdov Dejana Zorka in direktorja podjetja Uniforest Draga Pinterja prejel motorno žago Husqvarna 550XP. Ta dan je potekalo še prvo izbirno tekmovanje za ZGS OE Celje – Agra 2020, kjer je prvo mesto zasedel Aleksander Bobovnik, drugo Janez Kovše in tretje Jernej Doler. Lepo vreme je na tekmovanje, ki ga je odprl preboldski župan Vinko Debelak, privabilo številne obiskovalce. Poleg tekmovanja pa so si lahko ogledali tudi demo predstavitve Uniforesta z gozdarsko žičnico Cobra ter predstavitve rezalno-cepilnih strojev domačega proizvajalca in drugih. Zmagovalci letošnjega tekmovanja z direktorjem Uniforesta Dragom Pinterjem S tekmovanja za pokal občine na Ribniku Tajht. Ribiški klub Žalec, ki deluje že skoraj 15 let, vsako leto organizira več različnih ribiških tekmovanj na Ribniku Tajht v Podvinu pri Žalcu. Eno izmed tekmovanj je tudi tekma za pokal Občine Žalec, ki so jo organizirali v sklopu prireditev občinskega praznika. Ribnik Tajht, ki leži med Škafarjevim hribom na Ložnici in avtocesto, daje dobre pogoje za izvedbo takšnih tekmovanj. Ribolov je mogoč okrog in okrog jezera, ki ga obdaja zelena narava z različnimi vrstami dreves in rastlinja. Lepo je urejena tudi pot, ki daje dobre možnosti za sprehode ljubiteljem narave. Člani kluba pa imajo tu tudi lično urejene prostore, ki omogočajo pogoje za uspešno delovanje kluba, organizacijo tekmovanj in prijetno druženje. Pred dobrima dvema letoma jim je požar vse to uničil, a so znova stopili skupaj in na novo vzpostavili stanje pred požarom. Ponosni so na urejen ribnik, ki je nastal na mestu, kjer je bil nekoč glinokop. Ribnik pa ni le prostor za lovljenje rib, pač pa se tam nabira tudi pozitivna energija. Naključni mimoidoči se radi ustavljajo in pokramljajo, prostor ob vodi pa je namenjen tudi sprehajalcem. Kot je povedal predsednik društva Drago Vasle, je v Ribniku Tajht dovoljen le način ribolova »ujemi in spusti«. Uplenjeno ribo lahko ribič le fotografira ali jo posname na video in si s tem zagotovi ohranitev spomina na dogodek, nato pa uplenjeno ribo vrne v njeno naravno okolje. Tako je bilo tudi na tokratnem tekmovanju, ki se ga je udeležilo 30 članov društva, ki so preizkušali svoje ribiško znanje in srečo. Tokrat je obojega imel največ Robi Misja, drugo mesto je osvojil Miran Pohole, tretji pa je bil Andrej Finžgar. Pokale jim je podelil podžupan Občine Žalec Matjaž Krk. PO DOLINI / informacije ŠT. 10 I oktober 2019 29 Kožuhanje koruze za ohranjanje dediščine D. Naraglav Ob kožuhanju sta bila pomembna medsebojna pomoč in druženje sosedov in prijateljev. Ljudske šege in navade veliko povedo o kulturi, razmišljanju in življenju ter so bogat del zgodovine in naše dediščine, zato je pomembno, da ostajajo v spominu ljudi, se ohranjajo iz roda v rod. Med najpomembnejša jesenska opravila je nekoč spadalo kožuhanje – ličkanje ali lupljenje koruze. Za ohranjanje tega dela dediščine se trudi kmetija Natkovih, po domače Veligovškovih, iz Sv. Lovrenca pri Preboldu. Svoj čas je imela skoraj vsaka kmetija posajeno koruzo, saj je bila pomembno živilo tako za ljudi kot za živali. Običajno so domačini zre- Med koruzo je bila tokrat skrita penina. Biserna zveza iz Vrbja T. Tavčar Cerkveni obred sta biserna zakonca Bobovnik opravila v kapelici pri župnijski cerkvi v Žalcu, opravil ga je pater Viktor Arh. Priči sta bili hči Jelka in zet Srečko. Civilni obred z druženjem so pripravili na turistični kmetiji Bobovnik v Gotovljah. Niko Bobovnik se je rodil leta 1933 v Pongracu pri Grižah, Antonija pa leto pozneje v Zgornji Ponikvi pri Žalcu v družini z osmimi otroki, ki so morali že zelo zgodaj poprijeti za delo in tako s pletenjem košar in košev pomagati preživeti številčno družino. Niko se je pred odhodom na služenje vojaškega roka zaposlil v Rudniku Zabukovica. Bobovnike je nato pot zanesla v Vrbje, kjer so kupili zemljo in si na njej postavili skromen dom. Po prihodu iz vojske se je zaposlil v Juteksu, vse do upokojitve leta 1989. Antonija je najprej pomagala pri delu na kmetiji Rojc v Podlogu, nato pa se je zaposlila v Zdravilišču Dobrna. Niko in Antonija sta se srečala na obisku pri družini Nikovega sodelavca v Galiciji, kjer se je vnela ljubezen in Niko je vsak konec tedna kolesaril iz Vrbja na Dobrno. Ko je Antoniji zbolel oče, je morala pustiti službo in skrbeti zanj. 3. oktobra 1959 sta se Antonija in Niko poročila, leto pozneje se jima je rodila hči Jelka. Dve leti pozneje se je tudi Antonija zaposlila v Juteksu in se z možem upokojila isti dan leta 1989. Na domačiji Bobovnikovih sta sezidala hišo. Hči Jelka, na katero sta zelo ponosna, je z možem Srečkom ostala doma. Sredi travnikov, njiv in precej odmaknjeno od sosedov imajo idiličen dom, ki je vedno odprt za prijatelje. Niko rad za svoje veselje zaigra na harmoniko in zapoje. Kolikor pa mu še dopušča zdravje, pa rad postori tudi kaj na njivi in okoli hiše. V poseben ponos jima je vnuk Mitja, ki jima je z ženo Marinko pred dvema letoma »podaril« pravnukinjo Elo, ki Niku in Tončki lepša dneve. le koruzne storže polomili na njivi in jih pripeljali domov. Že nekaj dni prej so po vasi razglasili, da bodo imeli kožuhanje. Med tednom so koruzo pobrali in jo pripeljali v skedenj, pod kozolec, v soboto so začeli kožuhati. Proti večeru so ljudje začeli prihajati k hiši in se posedli na pručke okoli kupa koruze ali kar na kup. Z eno roko so prijeli koruzni storž, z drugo pa odstranili iz nje ličje, razen treh listov. Tako pripravljene storže so metali na kup h gospodarju in fantom iz vasi, da so jih vezali. Običajno so vezali po dva storža skupaj in jih metali na drug kup. Povezano koruzo je mladina odnašala k latam kozolca in jo obesila, da se je posušila. Ker je bilo zbrano tako mlado kot staro, je bilo vzdušje prijetno. Peli so, si pripovedovali zgodbe, mladi so ustvarjali medsebojne simpatije, gospodar je skrbel, da grla niso bila suha, gospodarica za polne želodce. Ponudila sta jim mošt, sadjevec, jabolčnik, žganje, kruh, orehe, bučnice, pogačo, orehovo potico, ocvirkovko, sirovo potico, kostanj. Poseben status je imel rdeči storž. Namreč, ko je nekdo našel devetega, je svoje delo že opravil. Po opravljenem delu je sledilo druženje do jutranjih ur. Med koruzo priboljški … Med kupi koruze so gospodarji skrili kakšno darilce za večjo spodbudo pri ličkanju, nad čemer so bili še posebno navdušeni otroci. Nekoč je bila tudi navada, da je mladenič, ki mu je bila mladenka izjemno pri srcu, v storž skril zaročni prstan. Tega sicer na tokratnem kožuhanju v Sv. Lovrencu ni bilo, je pa tu in tam kdo našel med Družina Natkovih, hčerka Metka, sin Marko, mama Irena in oče Franci koruzo kakšno čokolado, stekleničko penine, bombone, kar so z veseljem tudi pokazali in delili z drugimi. Seveda pa je bilo na razpolago dovolj pijače in drugih dobrot, za kar sta neumorno skrbeli mama Irena in hčerka Metka. Če je bilo treba, sta z veseljem vskočila tudi moška člana družine, oče Franci in sin Marko, ki sta sicer skrbela za odnašanje koruze na skedenj, odstranjevanje ličja in organizacijo, tako da je druženje bilo podobno tistemu izpred desetletij. Večina koruze je našla svoj prostor na skednju v za to pripravljenem prostoru – koruznjaku, nekaj pa so je tudi povezali v pare, trojčke ali četverčke ter jo pospravili v late. »Za kožuhanje smo se odločili pred kakšnimi petimi leti, ko so kolegi in kolegice skupaj z mano in sestro začeli razmišljati o organizaciji takšnega druženja in obujanja tradicije. Beseda je dala besedo in zdaj to tradicijo nadaljujemo. V prvi vrsti gre za druženje in ohranjanje starega običaja, saj bi sicer vse to lahko opravili s stroji,« nam pove Marko in si nato na rame naprta poln koš koruze, da jo odnese na skedenj. Preden je koš ponovno poln, spregovoriva še o njihovi kmetiji, ki ni velika, vsega je le okrog pet hektarjev zemlje, na kateri pridelujejo razne poljščine, vključno s koruzo, ki so je natrgali za dve veliki prikolici in jo ta večer tudi kožuhali in spravili na skedenj. Vse do novega kožuhanja bo to okusen priboljšek za njihovo živino. Krave, prašiče, perjad … 30 ŽIVILA TEHNIKA TEKSTIL ZAPOSLIMO! SKLADIŠČNIK TEHNIČNEGA BLAGA Za P.E.: Vransko, Latkova vas in Braslovče Zaželjeno je poznavanje tehničnega in gradbenega materiala in znanje upravljanja z viličarjem. Pričakujemo osebe, ki lahko samostojno vodijo oddelek skladišča in radi delajo z ljudmi, ter so natančni. PRODAJALEC TEHNIČNEGA BLAGA Za P.E.: Vransko, Latkova vas in Braslovče Zaželjeno je poznavanje tehničnih izdelkov oz. veselje do učenja in spoznavanja novih materialov. Prednost imajo kandidati z izkušnjami iz tehnične trgovine oz. kandidati s tehničnim predznanjem. PRODAJALEC MESA/MESAR Za P.E.: Vransko, Latkova vas in Braslovče Zaželjene so delovne izkušnje pri prodaji mesa in mesnih izdelkov, zanesljivost ter odgovornost pri delu, samoiniciativnost, prijaznost in volja do učenja. PRODAJALEC NA ODDELKU ŽIVIL Za P.E.: Vransko, Latkova vas in Braslovče Zaželjene so delovne izkušnje pri blagajniškem poslovanju in delu v supermarketu. Pričakujemo pozitivno osebo, ki je rada v stiku s strankami. Bisernoporočenca Bobovnik iz Vrbja pri Žalcu s patrom Viktorjem Arhom Pisne vloge pošljite na email kadri@trgovinejager.com Več o prostih delovnih mestih najdete na www.trgovinejager.com. 30 kronika ŠT. 10 I oktober 2019 Dan bele palice za ozaveščanje o slepoti D. Naraglav V preboldski knjižnici so pripravili pogovorni večer, na ogled pa je bila tudi razstava pripomočkov za slepe in slabovidne. Petnajsti oktober je dan bele palice od leta 1970. Posebej so ga zaznamovali tudi v Občinski knjižnici Prebold v sodelovanju z Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih (MDSS) Celje ter Občino Prebold. Na literarno-glasbeno obarvanem večeru je članica društva Sanja Kos z Gomilskega predstavila, kakšna je mobilnost z belo palico, pripomočkom, ki simbolizira osebno neodvisnost slepe ali slabovidne osebe. V pogovoru s knjižničarko Leo Felicijan sta predsednik društva Edvard Vodeb in vodja pogovornih skupin za slepe in športnih skupin za slepe Sanja Kos predstavila več kot 70-letno delovanje društva, ki združuje člane slepih in slabovidnih iz 33 občin. Predsednik Vodeb je spregovoril o pomenu etične dolžnosti ozaveščanja o pravicah in potrebah slepih ali slabovidnih. Predstavil je, kako izjemno pomembno vlogo ima društvo za socialno vključenost slepih in slabovidnih. Svojo pesniško zbirko Srečanje srca, duše in narave je ta večer predstavila Karmen Kukovič. »Bralcu želim biti svetilnik, ko se znajde v duševni bolečini,« je povedala ter predstavila svojo življenjsko pot. O sprejemanju slepote, bodisi ob rojstvu bodisi pridobljene pozneje v življenju, je razmišljala tudi Sanja Sanja Kos med demonstracijo hoje z belo palico Kos: »Jaz ne poznam drugačnega sveta, kar je po eni strani prednost, da nimam nostalgije po tem, da sem nekdaj videla, da sem vozila avto, zdaj pa tega ne morem. Po drugi strani pa si na primer ne predstavljam, kaj pomeni zelena barva, kakšna je modra. Vem, da je trava zelene barve, ne vem pa, kako je zelena barva videti. S tem se nekako sprijazniš, saj nam pripomočki omogočajo premagovati te težave. Zadnjih pet let sem dejavna v MDSS Celje, kjer sem nekaj časa bila tudi zaposlena. Med dejavnostmi, pri katerih pomagam, so učenje uporabe telefona na dotik in računalnika za slepe in slabovidne. Ker sama to uporabljam, tudi laže naučim uporabnike. Za naše slepe in slabovidne je tudi zelo pomembno, da pridejo v družbo, da se lahko pogovarjajo, zato imamo vsak mesec pogovorne skupine na društvu,« je med drugim povedala Sanja Kos, ki je končala študij sociologije in interdisciplinarnega družboslovja na Filozofski fakulteti v Mariboru. Večer sta glasbeno obogatila kitarist Janez Susman in domačin Urh Štrakl na električnih klaviaturah. Usposobili prvih 52 posredovalcev »Mladenka« pri 95 D. Naraglav Petindevetdesetletna Marinka Lancner pravi, da je za vsakega starejšega človeka najpomembneje to, da ni osamljen, da se počuti Za svoja leta nadvse vitalna, že kar »mladenka« Marinka Lancner, mama Leopolda Lancnerja iz Prebolda, je pred časom v krogu svojih najbližjih praznovala svoj 95. rojstni dan. Pri svojih letih je nadvse vitalna, sama skrbi za trinadstropno vrstno hišo, ki jo pospravlja in čisti, predvsem pa dobro skrbi za svoje zdravje in kondicijo. Vsako jutro telovadi, vsak dan gre na enourni sprehod s pohodnimi palicami, rada okopava in skrbi za svoj vrt, na katerega je zelo ponosna, saj na njem ne najdeš plevela. Sicer pa je vedno vesela in razigrane volje. Vsakomur rada pove, da tako dobro, kot ji gre zdaj, ji ni šlo nikoli prej. V rani mladosti je morala trdo delati na kmetiji, s konji je orala na njivi, kosila na travnikih, prevažala pesek, ki ga je morala prej, skupaj z očetom, ob reki presejati in naložiti na voz. Pozneje je kot tkalka težko delala v tekstilni tovarni. Nazadnje je deset let sama skrbela za nepokretnega in bolnega moža, tako da ji ni bilo lahko. Zdaj ji kosilo dostavljajo na dom, zajtrk in večerjo pa si z veseljem pripravi sama. Sama hodi tudi po nakupih in je na splošno zelo samostojna. Kot pravi, pa si ob kosilu rada privošči tudi kozarček črnega vina za zdravje. Glede starosti pa pravi, da je za vsakega starejšega človeka najpo- Marinka Lancner na svoj rojstni dan membneje to, da ni osamljen, da se počuti varnega, ker ve, da ima nekoga, ki ga lahko pokliče v vsakem trenutku, komur lahko zaupa, mu verjame, se z njim pogovori in mu zaupa svoje težave, ki bo ob njem tudi takrat, ko ga bo najbolj potreboval – ko bo zbolel. Z veseljem pove, da ona ima to srečo, da ima takšna sinova, ki jo redno obiskujeta, se vsak dan z njima pogovarja po telefonu, jo peljeta na morje in v hribe. Z veseljem pa jo obiskujejo tudi vnuki in pravnuki, kar jo še posebno razveseljuje in ji daje voljo do dela in življenja. Razstava s 33-letno tradicijo D. Naraglav Članice sekcije ročnih del Jelke, ki organizacijsko delujejo znotraj Društva upokojencev Zabukovica - Griže, delujejo že 33 let. Prav toliko let pripravljajo tudi razstavo ročnih del, ki je tudi letos navdušila obiskovalce. Ponovno so navdušile s pleteninami, vezeninami, rešeljeji, kvačkanimi prti, gobelini, kvačkanimi in klekljanimi bordurami na zavesah in drugih izdelkih ter drugimi ročno izdelanimi umetninami. Na razstavi so bili na ogled tudi izdelki iz šibja (košare, peharji, opletene steklenice) in drugi izdelki Januša Grobelnika. Kot zunanja razstavljavca pa sta se predstavila še ljubiteljska slikarka Lidija Tamše in Rihard Virant z izdelki iz lesa. Letos so se Jelkam pridružile tri T. Tavčar nove članice: Sonja Hlačar, Metka Funkl in desetletna Neža Obrez, ki je ročna dela vzljubila po zaslugi svoje babice Darinke Obrez, umetnice klekljanja in izdelovalke nakita iz čipk. Odprtje razstave, ki jo je povezovala Helena Thilen, je spremljal prijeten kulturni program z Mešanim pevskim zborom DU Zabukovica Griže pod vodstvom Zdenke Markovič, z Ubranimi strunami, Zabukovškimi fanti, Olgo Markovič in mlado pevko Tajo Martinčič. Vodja sekcije Sonja Krajnc pa je predstavila delovanje njihove sekcije in se zahvalila vsem zaslužnim za razstavo. Zbrane so nagovorili tudi predsednica KS Olga Markovič, predsednica DU Griže - Zabukovica Danica Veligošek in podžupan Občine Žalec Marjan Vodeb. Udeleženci tečaja za prve posredovalce, ki se ga je udeležil tudi župan Občine Braslovče Tomaž Žohar. V Občini Braslovče so se z namenom zagotavljanja večje varnosti občanov odločili za vzpostavitev sistema posredovalcev, ki so del sistema nujne medicinske pomoči. Namen prvih posredovalcev je čim hitrejše ukrepanje v primeru nezavesti, srčnega zastoja, popolne zapore dihalne poti ter ob hudih krvavitvah. To je za Občino Braslovče še posebno pomembno, ker je na nekaterih področjih ekipa nujne medicinske pomoči precej oddaljena. Moja masaža Lat�� va� 206, Pre�� d k�a��čna, te����v��ka,špo��n�, ročna li��n� ... Mad����er����a, s��os���v��i t�e�m���, pe����ra, pe���n���no la����n�e in ge� no��t�. 041 254 640 (Moj��) 25. in 26. oktobra je potekalo v Domu kulture Braslovče izobraževanje za prve posredovalce. Odziv občank in občanov je bil izjemen. Tečajniki so prvi dan spremljali teoretični del, drugi dan pa so ga utrjevali na praktičnih delavnicah. Inštruktorji, zaposleni v službi nujne medicinske pomoči, so oboje preverili s pisnim izpitom ter ocenjevanjem na praktičnih delavnicah. Zahtevano raven znanja je doseglo vseh 52 kandidatk in kandidatov, med njimi tudi župan Tomaž Žohar. Predvidoma bodo prvi posredovalci Občine Braslovče vključeni v sistem 1. decembra. Babica in vnukinja Darinka in Neža Obrez pri kvačkanju skupaj s še nekaterimi članicami, ki so prikazovale spretnosti ročnega dela. varnega. kronika ŠT. 10 I oktober 2019 Mar prav zares odšel je tja, v neznano? Kako je mogel, ko smo mi še tu ... Nositi moramo vsak svojo rano molče, da mu ne zmotimo miru. (S. Makarovič) ZAHVALA POGREBNE STORITVE IN CVETLIČARNA ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega sina in brata Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 V 75. letu starosti se je za vedno poslovil ljubi mož, oče, dedi, brat in svak TOMAŽA GREŠAKA V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan JANI MAROLT (20. 1. 1968–19. 10. 2019) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam namenili besede tolažbe. Hvala sorodnikom, sosedom, sodelavcem in znancem ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi prezgodnji zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi najdražji Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (S. Gregorčič) 31 Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo. (Janez Medvešek) ZAHVALA iz Ločice ob Savinji Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše ter vse tolažilne besede. Zahvaljujemo se gospodu župniku Jožetu Kovačcu za opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Ropotar, govorniku, pevcem za odpete pesmi in citrarki. Hvala PGD Ločica ob Savinji in drugim gasilskim tovarišem ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi poslednji poti. Žalujoči: žena Beti in vsi njegovi Zapustil nas je MARIN VELJANOVSKI (14. 11. 1956–14. 9. 2019) V SPOMIN Nenadoma nas je zapustil naš ljubi mož, skrben oče in ljubeč dedek ter brat Ob nepričanovani in nenadni izgubi dragega moža, očeta in sina Marina Veljanovskega se srčno zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami v teh najtežjih trenutkih življenja. Verjamemo, da bodo spomini nanj, na njegovo življenje in delo, ki se je prekmalu prekinilo, ostali živi in večni. Marinovi najdražji FRANCI ŠULER iz Lepe ulice 9, Šempeter (5. 12. 1933–19. 9. 2019) Na njegovo željo smo se od njega poslovili v najožjem družinskem krogu. se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja in tople besede. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali sveče in cvetje. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi V SPOMIN PRAZNJENJE, ČIŠČENJE stanovanj, hiš, garaž in poslovnih objektov. Odvoz kosovnih odpadkov. Info.: 031 768 870 UGODNO PRODAM CVIČEK izredne kakovosti, rubinasto rdeče barve, nižjih kislin. Možna tudi dostava. Info.: 031 301 013 TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p. Info.: 031 746 700, 041 746 700 NUDIM NEGO, POMOČ IN PEDIKURO na domu. Info.: 041 821 218 (Mateja) Minilo je leto dni, odkar si nas prezgodaj zapustil, dragi ati in stari ata FERDINAND BAČOVNIK – PLAZNIKOV NANDI PEDIKURA - medicinska ali estetska. Tudi na domu! Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) LIKOVNE DELAVNICE v Žalcu, Odsev svetlobe, Šlandrov trg 33 za OŠ in vse generacije, enkrat tedensko od 16.30 do 18.00. Za več terminov in druge informacije nas kontaktirate. Info.: 031 486 482 (Erna) ali fb stran ODSEV SVETLOBE Znova tvoje ljubljene Dobrovlje žarijo v jesenskih barvah, tako kot tvoja neizmerna ljubezen, ki nam jo puščaš v naših srcih. Z nami boš vedno. Tvoji najdražji 15 % gotovinski popust Naročila napisov na tel: 041 611 087 Čudno, kako prazen je svet, ko umre en sam človek. (Dante) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, atija in dedija Prižiga se luč spomina, a v srcu ostaja tiha bolečina. BRANETA ĐURAŠA iz Žalca, Ulica heroja Staneta 7 (20. 3. 1951–28. 9. 2019) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vsa izrečena sožalja, besede tolažbe in vso toplino, ki ste jo izkazali nam, ki smo ostali. Hvala vsem za cvetje, sveče in druge darove. Zelo ga bomo pogrešali. V SPOMIN 28. oktobra bo minilo 12 let žalosti in praznine brez naše drage mame, babice, prababice tete in tašče ŠTEFKE CIZEJ, roj. CILENŠEK iz Migojnic (23. 12. 1912–28. 10. 2007) Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu. Vsi njeni NAGROBNI SPOMENIKI Kamnoseštvo Franc Kramar s.p. (prej Marjan Amon s.p.) iz Šmartnega v Rožni dolini vam nudi nagrobne spomenike po ugodnih cenah. Naročila na tel: 041 428 471 Žalujoči: vsi njeni iz Podvrha 96, Braslovče (25. 5. 1940–29. 10. 2018) ANGLEŠČINA + FOTOGRAFIJA. Info.: FB BELLARAY MASAŽE (klasična, terapevtska, športna, ročna limfna), maderoterapija, sprostitveni tretmaji, pedikura, permanentno lakiranje in gel nohti. Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in sestre MARIJE NAĐ (1934–2019) MALI OGLASI ZAHVALA GSM: 041 536 408 GSM: 041 672 115 E-mail: morana.steblovnik@siol.net Aleksander Steblovnik s. p. Parižlje 11/c, Braslovče Tel.: 03/700 06 40 Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/571 73 00 Žalujoči: vsi njegovi Zahvale za novembrsko številko Utripa sprejemamo do ponedeljka, 20. novembra 2019, oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec. (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80. Utrip Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Bina Plaznik, Tone Tavčar; tajnica: Karmen Güldenberg; lektoriranje Lea Felicijan, s. p.; oblikovanje: Lea Gorenšek s. p., priprava in prelom: Grafex, d. o. o., Izlake; tisk: Salomon, d. o. o. Naklada: 11.900 izvodov. Cena časopisa je 1,46 EUR z 9,5 % DDV. Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Časopis odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Žalec, Braslovče, Prebold in Tabor. Utrip Savinjske doline je mogoče kupiti v trgovinah Brglez na Vranskem in Davidov Hram v Andražu nad Polzelo in na sedežu uredništva. Besedila za rubriko Pisma bralcev ne smejo presegati 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da prispejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Če se pošiljatelj ne strinja s skrajšanjem, potem objava ni mogoča. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter opremljena z naslovom in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Besedil, ki so žaljiva in so kakorkoli v neskladju z veljavno zakonodajo, ne bomo objavili. Uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih obvestil in besedil. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. zanimivosti 32 Pekli kostanj T. T. Društvo prijateljev mladine (DPM) Letuš je v sodelovanju z vrtcem in POŠ Letuš na toplo sončno petkovo popoldne, 11. oktobra, pripravilo tradicionalni kostanjev piknik. Kot je povedala predsednica Tadeja Brinovec, so očetje in drugi dejavni krajani poskrbeli za peko kostanja, ki so ga udeleženci prinesli s sabo, članice društva pa so poskrbele, da so se udeleženci posladkali z jogurtovimi miškami, kokicami in se odžejali. Vreme je bilo kot nalašč za druženje vseh generacij Letuša. Prišel je tudi braslovški župan Tomaž Žohar in organizatorjem čestital za organizacijo kostanjevega piknika. Udeleženci piknika, teh pa ni bilo malo, so dobili tekstilni nahrbtnik, ki so ga lahko porisali in vzeli za spomin na prijetno skupno druženje. Tisti malo večji so pekli kostanj. ŠT. 10 I oktober 2019 Drevesa ovili v rožnato Bina Plaznik Rožnati oktober je mesec ozaveščanja o raku dojk. V žalskem mestnem parku so v ta namen že tretje leto zapored ovili drevesa v rožnate pletenine, nastale izpod rok 32 pletilj, ki so ustvarjale v uricah pletenja v Hiši Sadeži družbe Žalec ter v Večgeneracijskem centru Planet generacij UPI Žalec. Vodja Centra in vodja projekta Petra Kačičnik Škof sporoča, da je namen tovrstnih dejavnosti spodbuditi ustvarjalnost žensk. S kvačkanjem in pletenjem razvijamo fino motoriko, mišljenje, ročne spretnosti, vztrajnost, razumevanje in upoštevanje navodil. Vse te lastnosti so tudi potrebne za uspešno spoprijemanje z boleznijo. Zdravim, bolnim in ozdravelim ženskam ustvarjalni proces prinaša sprostitev, osebno zadovoljstvo, krepi samozavest in odganja negativne misli. S projektom spodbujajo tudi medgeneracijsko in medsektorsko sodelovanje, s skupnim ciljem, ozaveščanjem o raku dojk. Povedala je tudi, da so se letos odločili za bolj intimen dogodek, brez ozvočenja. Vzdušje je lahkotno obarvala tudi violinistka Neža Zagoričnik. Nada Cilenšek iz Centra za krepitev zdravja Spodnje Savinjske doline je zainteresiranim mimoidočim predstavljala samopregledovanje dojk. Drevesa pri fontani v opomin ob rožnatem oktobru Več kot 158 sort buč T. Tavčar Društvo podeželskih žena Občine Braslovče je peti konec tedna v septembru v avli Doma kulture Braslovče pripravilo 14. Bučijado, na njej pa razstavilo več kot 700 buč, 158 različnih sort. Organizatorice so iz buč za pokušino pripravile 27 različnih jedi, pa tudi marmelado, kompot in druge dobrote. Ob razstavi so poskrbele tudi za delavnico, na kateri so učenci turističnega podmladka braslovške osnovne šole izdelovali najrazličnejše izdelke iz buč. Odprtje razstave so z nastopom popestrili pevski sestav Pesmca in plesalci plesnega gledališča Ane Pezdir Volk. UREDNIŠTVO: 03 712 12 80 zkst.utrip@siol.net Prostovoljke nameščajo rožnate pletenine. Da se bolje poznajo T. T. V soboto, 7. septembra, so se vaščani Kamenč in bližnjih zaselkov v Občini Braslovče zbrali na že četrtem Kamenčevanju. Tokrat so se zbrali na prireditve- Z razstave 14. Bučijade v Braslovčah nem prostoru pod streho velikega braslovškega kozolca, kjer so preživeli nekaj prijetnih uric. Otroci so se podili po okolici in uživali v druženju z vrstniki. Njihovi starši in drugi pa Skupni posnetek udeležencev Kamenčevanja so se družili in sproščeno klepetali ob obilici dobre hrane. Da se bolje spoznajo, so si rekli, in to je v teh virtualnih časih še posebno pomembno. Menda se ob letu osorej spet zberejo.