Slov, pevsko društvo^ „Ljubljanski Zvon
k
(9
g)
\? soboto, dne 5. oktobra 1912
v dvorani „Mestnega doma"
Z/1
LL o
0	O
mešana zbora,
osmerospeva.
ženski dvospev s
1. Vasilij Mirk: „Katrica", moški zbor.
2. Emil Adamič: a) „Ko bi rosica bila . . .",
b) „Ptička",
3. a) Josip Pavčič: „Deklica, ti si jokala", b) Dr. Josip Ipavic: „Imel sem ljubi dve",
4. Emil Rdamič: „Solnce sije, zeleni livada.
klavirjem. (Prvo izvajanje.)
5. Emil Rdamič: „Kregata se baba in devojka . . moški zbor,
(Prvo izvajanje.)
6. a) Stanko Premrl: „Zapel bi pesem žalostno", J
b) Dr. Benjamin Ipavic: „Menih",
c) Zorko Prelovec: „Mrzeča je zunaj trda noč...", |
7. Emil Rdamič: „Mlad junak po vasi jezdi . . .", mešan zbor,
(Prvo izvajanje.)
samospevi s klavirjem.
Skladbe štev. 4., 5., 6. c) in 7. so v rokopisu, ostale iz „Novih Rkordov". Samospeve poje operni pevec g. Josip Križaj, na klavirju ga spremlja g. Josip Pavčič. Zbore izvajata moški in mešani zbor „Ljublj. Zvona". Pevovodja g. Zorko Prelovec.
Začetek koncerta ob 129. zvečer.
VSTOPNINR: Sedeži po 3, 2 in 1 K, stojišča po 60 vin., za dijake po 40 vin. se dobivajo v trafiki g. Jerice Dolenčeve v Prešernovi ulici in na večer koncerta pri blagajni. Besedilo skladb po 10 vin. izvod istotam.
NARODN& TISK/ANA, L-IUBLJANA
Besedilo.
Predla je, predla, Katrica volno, žalost polnila srce je bolno.
Fant je spomladi na vasi zaukal, čez rožmarin je v izbo pokukal.
Vtrgal najlepši nagelj je v lehi:
„Pojdi no, Katrica, to niso grehi“!
In ko ponoči vas je zasnila,-rožmarin z okna dekle je vmaknila.
Zjutraj odukal fant je zarana, greda za njim je bila poteptana. —
Vstavila roka se je predici, solze so vroče tekle po lici.
Utva.
□	□
Ko bi rosica bila,
ki zjutraj moj vrtec napaja . . .
Ko bi meglica bila,
ki tam mi livado naslaja ....
Ko penica bi bila, ki zjutraj v studenčku raja! Tako pa si daleč, daleč ti, zgubljena za večno mi ... .
./. N. Resman.
□
Ptička zapevala v zelenem boru, slušala deva jo na belem dvoru.
„Ej, ej, ej ti ptičica zala jeli četrtega bodeš iskala?“
Kaj je povedala, kaj je zapela?
„Da je tri ptičke že, ljubčke imela“.
„Bodem iskala ga, bodem dobila, z njim kakor z drugimi bodem storila!“
Slušala deva jo in zarudela, pesmico tako je tudi zapela!
Dragotin Kette.
□	□
Deklica, ti snjokala, ti jokašfjbrez)\rairu.
Ne obupaj, roža zala, ljutii^trpi brezl^strahu!
Ako zdaj tekorjsolzice, saj|v neplodne/ zemljo ne/jteko, ž njihjjrodile seacvetice, ' ž njih!;rodil se TCnecjIsrec^'bö.
Deklica, ti si|[joRala, ti jokaš|brez!;miru.
\obupaj, roža zala,
Di, trpi brezjjstr^jiu!
Nd
lju
F. Levstik.
□ □
Imel sem ljubi dve, a eno sem fezgubil, naj bo, pa tiom odšle
Pozabil bom oj te dekle, a tebi, tebi domovina srceS poklanjam vse, ti ljuba zdaj/teclr
'K*
□
L. Habetov.
Solnce sije, zeleni livada,
gre moj dragi in mi nese cvetje —
~Dez prši in kalna voda dere, voda pravi, da ne bo ga k meni.
Jaz pa hočem dragega imeti, ki pogosto k meni bi zahajal.
Vsako leto, v letu slednji mesec, in vsak teden in vsak dan prebeli, slednjo sladko uro in minuto.
Takega bi dragega ljubila.
Iz bosanskega perivoja. Cv. Golar.
□	□
Kregata se baba in'devojka za "Ivana, mladega! pastirja.
Baba pravi: „Moj je lepi Ivan!“ A devojka: „Moj je lepi Ivan!“
Zapel bi pesem žalostno; a sam ne vem komu? Zakopal bi jo v dno srca, a ni prednjo miru.
Izročil bi 'jo radi/solzam, pa se boji solza! izdihnil bi jo v težek vzdih, pred njim mi vstrepeta.
Baba hrani troje veder vina, a devojka — vrtec samih rožic . . . „K babi grem, da ji popijem vino, a tflevojko ljubim, dokler diham.“ lz bosanskega perivoja. Cv. Golar. □
Že vem, že vem, kaj ž njo storim, v samoten pojdem gozd.
Zapojem in izpojem jo in ž njo srca bridkost.
In kdor bo mimo gozda šel in slišal šum dreves, poreče: „Pesem žalostna) prežalostna zares!“
Silvin Sardenko.
□
Sameva v vrtu samostanskem lipa, sloni pod lipo star menih, v naročje mu dišeče cvetje vsipa pomladne sape mehki dih.
Obstati ni mi bilo v celi tesni med stenami tam štirimi; prišel sem ven, roko poljubit Vesni, kako srce se širi mi.
Narjan Pretko.
Zaman, zaman, dišeče cvetje, ki zdaj se name vsulo je, to cvetje mojih mladih let je, ki brez sadu minilo je.
□	□
Mrzeča je zunaj trda noč	Bila je daljna, težka pot,
in brije vihra besna,	privedla te vendar je k meni,
a tukaj pri tebi raj cvetoč,	saj čaka te dragec plačilo	nezgod,
ljubezni dehteča Vesna.	poljubi moji ognjeni.
Beži pred burjo megel roj, drhti planina, dolina; tu v izbi temi vlada pokoj, ljubezni sladka tišina.
Jos. Freuensfeld.
□	□
Mlad junak po vasi jezdi	Prvo - solncef'zarko, zlato,
in klobuk po strani nosi,	drugo — jasna mesečina,
za klobukom tri peresa:	tretje — rotfaj~čist37Tfladna.
Solnce zlato za sirote, mesečina za popotne, in za njive hladna rosa.
Njive pa so za pšenico, a pšenica za kolače, a kolači za devojke, a devojke za junake.
Iz bosanskega perivoja. Cv. Golar.
Nekaj opomb k skladbam.
1. „Katrica", moški zbor Vasilija Mirka. Vsebina Katrice je slična on Gregorčičevega „Izgubljenega cveta“. Mirkova skladba udari parkrat prav fantovsko na narodno struno, ni prelahka, pa lepa in vredna truda.
2. Mešana zbora „Ko bi rosica bila" in „Ptička“ štejemo med starejše skladbe našega plodovitega Emila Adamiča. Prva prednaša tri lepo stopnjujoče želje in zaključi s temnim, resigniranim koncem moškega zbora; druga je poreden, šegav in živahen zbor, jako primeren Kettejevem besedilu.
3. Pavčičeva „Deklica, ti si jokala" je priprosta, v narodnem tonu zložena pesmica, ki vsled svoje ljubkosti mora ugajati. Nič manj hvaležni ne bodo poslušalci za lepo dr. Ipavčevo „Imel sem ljubi dve".
4. Adamičev ženski dvospev „Solnce sije, zeleni livada“ je navzlic priprostosti polifon, sloneč na doslednih imitacijah glasov, vendar lahek in ljubek. Naj nam Adamič takih še podari!
5. Besedilo moškega zbora istega skladatelja „Kregata se baba in de-vojka" je vzeto iz Golarjevega „bosanskega perivoja“. To je ciklus pesmi, k jih je svojčas priobčeval leposlovni list „Ljubljanski Zvon“ in imajo vpletene jugoslovanske narodne motive; Adamič se je cikla lotil in že po večini pesmic uglasbil za moške, mešane in ženske zbore. „Bela breza se zdramila“ je znana in natisnjena v „Novih Akordih“, v sobotnem koncertu pride na vrsto „Kregata se baba in devojka“, eden najoriginalnejših Adamičevih zborov sploh, dokaj težaven, ker je treba glasovne samostojnosti in dosti živega prednašanja. Zlasti šaljivi ton srednjega dela pride do veljave le, če se prednaša jako živo. Kontrast prepiru med babo in devojko tvori globoko prisrčen konec. Upamo, da se posreči!
6. Samospev je zastopan po Stanko Premrlovi otožni »Zapel bi pesem žalostno", po jako čuvstvenem „Menihu" pokojnega dr. Benj. Ipavca in po Prelovčevi „Mrzeča je zunaj trda noč".
7. „Mlad junak po vasi jezdi“. Skladba prav jugoslovanskega značaja z originalnim altsolom brez spremljevanja zbora. Skladatelj uporablja dvojni trojni in četverni kontrapunkt seveda priprosto, kakor se spodobi in prilega narodnemu bosanskemu besedilu. Hkratu je konec zbora kanon v oktavi, menda prvi v slov. zborovski literaturi.
□
□
|	J	VELETRGOVINA	|
j | FELIKS URBANC .
PRIPOROČA VELIKO IN LEPO ZALOGO
I	I	MANUFAKTURNEGA,	|
I I PLATNENEGA IN	J
I	J	SUKNENEGA	I
|	|	BLAGA.	j	|
= CENE NIZKE! '=
□
□
Angleško skladišče oblek
O. B KR NATOVI Č
Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
s	priporoča veliko zalogo	8
[Y	moške in	Y|
atu SE	damske konfekcije	O.jč
lx	po priznano	JvJ
m	nizkih cenah.	m
m
vwv
vw
w
v
Za
jesen in zimo
priporoča tvrdka
Gričar & Mejač
 -■ v Ljubljani —=
Prešernova ulica št. 9
svojo bogato zalogo ,	,	I	I	za gospode
izgotov [enih oblek in dečke
ter mične novosti
konfekciji za' dame in dekiice^^ —...
F. L. Popper čevlji
B	za gospode in gospe so nogam
g	najbolj priležni, lični in najboljše
g	kakovosti. Naprodaj samo pri
m JULIJI STOR, Ljubljana
^	Prešernova	ulica	št. 5.
<0 Goysserski čevlji za turiste, bigijenični ^ čevlji za otroke in Lawn-tennis-čevlji. \
*
*
O O O 15 o