1. štev V Kranju, dne 5. januvarja 1912. XIII. leto. GORENJEC Političen in gospodarski list. iUiik za Kranj z dostavljanje«« na doti 4 K. po po«U Ia celo leto 4 K. ta. pol leta 2 K, za Nemčiji 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Potauezt.e številke t«> Hi rm. — Na naročb« m^i nsru<*ume »e ne "tira. — Uredništvo in upravništvo je v hiši Stcv. 17. — Izdajatelj: Tiskovno drn-tvo v Kranju. Odgovorni urednik: <:iril Mohor. Kokop'si naj se ne poVljaji prepozno. Izhaja vsako soboto ob enajstih dopoldne I as era t i se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 30 K, ta četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manj*a oznanila ae plačuje za petil-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, rekla maeije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj sa izvolijo frank irati. - Hokopisi se ne vračajo. Vabilo na naročbo. Račun ob novem letu. „Gorcnjcc" bo izhajal tudi Se po novem letu, in s:cer, kakor se nadejamo, prav čvrsto izhajal. Postal je polnomočen in sam svoj gospodar. Možato in brez strahu, kakor je Gorenjcev navada, bo zastopal koristi ljudstva. Stal bo pod praporom „Slovenske Ljudske stranke", povedal pa •fostodušno, kadar Gorenjcem kaj ne bo všeč v stranki. Nasprotnikov .Gorenjec" ne bo sirovo obiral, pač pa, kadar se bo šlo za naša sveta načela, govoril odločno in jasno. Kmet je steber gorenjske plati, pa tudi pošteni meščan poleg njega lahko živi. Vsakemu svoje! Poznamo bistvo gorenjske duše in polrebe'ljudstva. Izpolnili bomo svojo nalogo. Prijatelji, na delo ra naše glasilo! Geslo bodi po vsi lepi Gorenjski : „6areniec" za Gorenjce! „Gorenja:" bo obsegal pregled o politiki in novicah celega tedna, bo prinašal najnovejše vesti in bo skrbel tudi za zabavo in pouk. Gospode dopisnike prosimo, da nam pošiljajo kratka in točna poročila. Naročnina za .Gorenjca", ki naj se pošilja upravništvu lista, znaša za celo leto . /4 K, za pol leta... 2 K, za četrtinko leta 1 K. Jako ustreženo bi nam bilo, ako bi bil v vsakem kraju kdo, ki bi nabiral naročnike in dobival list pod skupnim zavitkom. Zglase naj se rodoljubi, da jim pošljemo nabiralne pole. Uredništvo in upravnistvo „Gorenjca". Zadnji torek so se zbrali v dvorani »Ljudskega Doma" v Kranju naši kmetje, da so slišali račune, ki sta jih prišla položit o svojem delu državna poslanca Demšar in Jarc. Predsednik shoda, g. Brodar, je pozdravil navzoče in želel da bi bilo 1. 1912. srečno za naše gospodarje, srečno za važno njihovo organizacijo .Kmečko zvezo", srečno pa tudi za politično naše delo. Poslanec Demšar je govoril nato o delu v državnem zboru. L. 1911. je bilo burno politično leto. Državnozborske volitve, za katerimi so.prišle občinske volitve, so pokazale, da je velika večina slovenskega ljudstva v taboru S. L. S Zlasti pri občinskih volitvah se je pokazalo, da nima liberalna stranka pri nas na Gorenjskem ničesar iskati. Izgubila je še tisto malo kredita, kar ga je imela. Po porazu liberalci odločno protestirajo, da bi se jih smatralo, da so tudi po mišljenju pristaši te stranke. Naše ljudstvo ima navzlic liberalnim lažem trdno zaupanje v naš deželni odbor, ki se trudi na vseh poljih, da povzdigne gospodarski napredek. To delo za povzdigo kmečkega stanu ne kaže pa samo pri nas uspehov, temveč se razširja tudi med druge Jugoslovane. V državnem zboiu je pa slabše kot pri nas doma. Nobenega vspešnega dela ni opaziti. Milijonskim dolgovom naše države se pridružujejo novi dolgovi. Denar se razsipava, da se kupujejo glasovi. Nihče pa noče misliti na to, kako bi se dobili novi viri. Železnice izkazujejo ogromne izgube vsako leto. Država je lastnica velikanskih gozdov, v katerih pa skrajno slabo gospodari. Podpira se na vseh koncih kapitalizem za zadružništvo se pa stori prav malo. Ministri se menjavajo drug za drugim vsak pride z novimi načrti, izvede jih pa nihče ne. Dr. Krek je sestavil zakon proti kartelom, ki so glavni vzrok draginje Sedaj, ko bi se moralo nekaj storiti, pa ni dobiti ljudi za to predlogo. Samo z vpitjem se dela javno mnenje. Govornik se je nato pečal z drugimi predlogami, ki čakajo poslance v državnem zboiu. Finančni načrt treba že enkrat uresničili; prišla bo brambua predloga, dveletna vojaška služba i. t d. Kje bo dobila vlada veČino za vse to? Kje pokritje za visoko kupnino glasov? Jugoslovanski poslanci stoje zvesto in edini na straži. Podpira jih v težk h bojih misel na ljudstvo, po gum jim daje zaupanje ljudstva. Poslanec Jarc je omenil najprvo, da je dolžnost poslancev v teh burnih časih, da gredo rned volivce in jim razkrinkajo sleparsko postopanje liberalne stranke, katere zastopnik uam eč poslanec Ribnikar, je imenoval naše poslance lumpe — V preteklem letu, je nadaljeval govornik, smo imeli veliko krizo na gospodarskem polju. Dve slabi letini sta občutno zadeli gospodarstvo našega kmeta. Sedaj se je pridružila še draginja denarja. Avstro • ogrska banka zahteva sedaj že'5%. Ko so se .razkrinkali provzročitelji draginje, se je vpitje vsled draginje nekoliko poleglo. Sedaj, ko bi se moralo začeti delati proti draginji iti odstraniti nje glavne vzroke, pa molče tisti, ki so prej najbolj kričali. Naši pojlanci in zlasti deželni odbor gredo po pravi poti na delo proti draginji. Vsi uvidevamo edino rešitev v povzdigi kmetijstva, za katero se je naredilo v zadnjem času veliko. Kmetu se hoče z vsemi sredstvi pripravili predpogoje, da bo mogel rediti mnogo dobre živine. Skrbi se za dobre ceste, za vodovode in pašnike. Podpira se reja plemenske živine in daje pouk potom gospodar-skihtečajev za fante in za dekleta Liberalci pa samo PODLISTEK. Ljubo Mrak: Prosjak Martin. Prosjak Martin je bil čuden človek. Hodeč od hiše do hiše. polagoma se opirajoč na debelo gorjačo, je vedno nerazumljivo mrmral predsć. Sive oči z velikimi trepalnicami in ščetinastimi obrvmi je imel vedno solzne. Brki so mu neredno Štrleli izpod nosa in mu pokrivali debeli, obledeli ustni. Lice je imel skrbno obrito. Njegova visoka in suba postava je bila precej upognjena. Takega sem poznal še kot otrok, in lak je bil vedno. Vbogaime ni prosi!. Odkril se je pri vstopu v hišo in čakal. Kjer so mu kaj dali, je z nemim poklonom vzel in brez zahvale odšel. Zato so nekateri govorili, da strada, ker je tako nekako ošaben, in neradi so mu dajali; a drugi so ga imeli za bedastega in so mu tem raje daja i vbogaime. Enkrat sem ga dobil v vaški krčmi. Bil je pijan in ves drugačen, kakor navadno. Tedaj sem Šele spoznal, da zna Martin tudi govoriti. Velikokrat sem ga srečal, toda šele tedaj, v 18. letu svojega življenja, sem prvič slišal njegov glas. Povabil sem ga k sebi in pri čaši rujnega vina mi je povedal svojo povest. Naj premožnejša hiša v Z. je bila Martinov-čeva hiša. Bogastvo je bilo že od nekdaj pri njih doma. Zadnji posestnik te bogate kmetije je bil Martin, naš znanec. Prevzel je nezadolženo posestvo in se oženil. Dobro bi se bilo lahko godilo vsem v njegovi družini, ako bi ne bil gospodar preveč lakomen. In ta lakomnost ga je zvodila na krivo pot. Kmet Andrejevec se je vračal iz mesta, kjer je bil semenj. Vesel je bil. Prodal je jarem volov dokaj dobro in zato je bil še posebno zadovoljen. Imel je plačali Martinovcu dvesto, in zato je sklenil takoj mimogrede se pri njem oglasiti. Bila sta si namreč z Martinovcem soseda, in večkrat je moral ubožnejši Andrejevec čuti kako pikro besedo zavoljo tega malenkostnega dolga. Že pod mrak je bilo, ko je dospel v vas. Soseda Martinovca ni bilo doma, zato je oddal denar njegovemu jedincu, dvajsetletnemu Janezu, ter se je podal domov. Lep jesenski večer je bil tedaj in Janez se je takoj po odhodu Andrejevca napotil v sadovnjak, kjer so v veliki kadi vrele češplje, pripravljene za žganje. Pomešati je hotel sadje in zato je odkril kad in se nagnil čez njo. Pregloboko se je nagnil, se pretehtal in postavil na glavo v kad. Dolgo se je trudil, da bi se dvignil. Glava se mu je potapljala vedno bolj, rok nista mogli na spolzkih deskah kadi najti opore in siromak se je zadušil. Pozno v noč se je vračal Martinovec domov. Sel je naravnost skozi sadovnjak, krajšo pot, ki je peljala do zadnjega konca hiše. Pred kadjo se je ustavil. Zelo se je prestrašil, ko je dobil tam človeka, ki je z nogama ven molel. Prižgal je užigalico in spoznal je svojega sina. Dvignil ga je iz kadi in ga položil na tla. Odpel mu je telovnik in ga začel drgniti po prsih. Toda nobenega znaka življenja ni več našel v njem. Ko je tako hodil krog njega in sam ni vedel, kaj naj stori, je videl, da j£ iz žepa sinovega suknjiča nekaj padlo na tla. Pobral je stvar in videl, da je listnica. Skrbno jo je spravil. Potem je pa hitel preplašen domov, kjer je poklical domače, da so prinesli sina v hišo. Pregledal je pri luči listnico in našel v nji dva stotaka. Lakomnost je zatrla vso žalost v njegovem zakrknjenem srcu. Spomnil se je na soseda in na vole, ki jih je danes gnal v mesto, in takoj se mu je zazdelo, da je ta denar del izkupička, ki ga je Andrejevec zaupal njegovemu sinu. Spravil je denar v skrinjo in jo skrbno zaklenil. Čez dva meseca po tem dogodku je dobil Andrejevec tožbo od sodnije. Tožil ga je sosed za 200 goldinarjev. Šel je v mesto. Ko je tja dospel, je videl čakajočega Martinovca. Bled je bil in čmerno se je držal. Na opomin Andrejevca, da je denar vendar plačal Janezu, ni dal odgovora. Pričela se je razprava. Martinovec je vstrajal vedno pri tem, da ni plačan, in da ni našel pri mrtvem sinu nikakega denarja. Andrejevec je zaman govoril. Klical je Boga na pričo, prosil in rotil, pa sosed je ostal pri svoji trditv'. Prišlo je do prisege. In Martinovec, mož poštenjak, ki doslej ni storil r bene goljufije, je prisegel. Nerodno držeč tri prste desne roke kvišku je izgovarjal besede: »Prisegam pri Bogu, vserno- kriče in lažejo 'o zapravljenih milijonih. Med njimi je tad i £ poslance Ciril Pire, ki je glaaoval proti predlogom nalih poslancev, n. pr. glede na jetja melior»cj»kega posojila in cestnega zakoua. AH se mot ne seveda, da je poslanec okraja, ki bo imel od obeh teh sklepov mnogo koristi? Ali je mož že tako udarjen s slepoto, da za postavlja politični strasti interese svojih volivcev ? — Deželni zbor čaka pri prihodnjem rasedanju se mnogo dela. Lovski in šolski zakon sta velevažna. Zlasti poslednji je v tem čdiu divjanja liberalnih učiteljev prepotreben. Glasilo liberalnih učiteljev postaja od dnedodne bolj nesramno. Zato je težko zastopnikom ljudstva glasovati za z bolj Sanje učiteljskih plač. — V državnem zboru se je pokazala toliko hvalisana slovanska vzajemnost samo kot fraza Čehi so vskočili v vladno večino in zapustili zveste jim sobojevnike, Jugoslovane. Pridružil se jim je samo dr. Ravnibar. Vprašanje vojske z Lahom prihaja vedno bolj na dan, nas vnanji minister je pa udarjen s slepoto da ne vidi te nevarnosti, na katero ga opozarjajo naši poslanci že leta. Naii poslanci se morajo boriti za pra vke natega Ijudslvs, navezani so sami ni»e. edinost v njihovih vrstah jim daje upanje, da bodo zmagovali. Govornik se je pečal z nekaterimi podrobnostmi dela v državnem zboru Omenil je, da se je doseglo, da se bo ustanovil v ministrstvu poseben oddelek za melioracije. Boriti se je za železnico Loka - Idrija, Polzela - Motnik - Kamnik. Prepotrebna telefonska zvera na Gorenjskem čaka le vedno reiitve. Pereče vprašanje podržavljenja notarijata se ne sme pustiti izpred oči Priprave se nove carinske pogodbe se morajo spraviti v tek. Govornik je pojasnil stvar glede državne podpore kmetijstvu. Vlada je dovolila za Kranjsko 200.000 K. kateri znesek se bo seda] razdelil. V letu 19 2 imamo prve volitve v trgovsko in obrtno zbornico Volitve so važne, in treba je delati, da dobe nali obrtniki in mali trgovci zadostno zastopstvo v to važno stanovsko organizacijo. Z željo, da bi bilo srečno novo leto za našega kmeta, je zaključil govornik svoja izvajanja. • • * Da bi bilo srečno! Račun o preteklem nas mora navdušiti za to, da bomo le bolj delali v prihodnje. .Kmečka zveza" je lepo pričela, slede naj ji tudi druge nase organizacije. Naš list bo stal vedno v službi vseb onih, ki delajo pod zastavo S L. S. za blagor ljudstva Pred nami leži rodovitna zemlja, plug je zastavljen treba nam je ravno požrtvovalnih oračev in sejavcev in šlo bo. Mora iti! gočnem in vsevedočem, da bom na vse, kar bom od te slavne cesarske sodnije vprašan, čisto resnico, in nič druzega kot resnico govoril,, tako gotovo, kakor mi Bog pomagaj." Opomnjen zadnjikrat na svetost prisege, je ostat pri svoji trditvi. Prisegel je po krivem. Andrejevec mu je moral še enkrat plačati ves dolg. Ko mu je pa odšteval s tresočo roko, pred zeleno sodno mizo petak za petakora, mu je poklical njegovega mrtvega sina na pričo, Starec pa se je aamo smejal, spravil denar in odšel. • Od tedaj ni imel Martinovec nikjer več miru. V sanjah je gledal pred seboj svojega sina, ki mu je žugal s prstom in mu kazal dva goreča stotaka. Na enem je videl popolnoma razločno naslikanega vraga, ki se je zdajinzdaj premaknil in ga grozno pogledal s plamtečimi očmi. Na drugem je zagledal samega sebe vsega krvavega in umazanega, ležečega v blatu, nad njim se je pa sklanjal Andrejevec in ga z ostrim nožem suval v srce. Podnevu so ga zmerjali otroci s krivopriscž-nikom. Obupavati je začel. Udal se je pijači. V par letih je vse pognal. Iz bogatega Martinovca je poslal prosjak Martin. Javil se je sodišču sam, toda malo časa je bil zaprt. Prestal je kazen, vendar se ni čutil prostegs. Odpustila mn je gosposka, sam sebi pa odpustiti ni mogel. Vedno je čuti! na sebi neko težo, ki je ležala na njem kakor kamen. Lani pe je s pokorjen v bolnišnici umrl. Poguma imamo dovolj. Orali in sejali bomo, Vsemogočni pa na| blagoslovi, da bo žetev srečna in vesela! Socijalna demokracija na Gorenjskem. Poleg Idrije in Zagorja ob Savi se je razpasla rdeča mednarodna socijalna demokracija zadnji čas tudi po naših gorenjskih industrijalnih krajih. Največ je je na Javorniku in na Jesenicah. V Tržiču je le v povojih, ondi jo je delavstvo o pravem času spoznalo in zato ji obrača hrbet. Sicer so se socijalni demokratje babali po svojem časopisju že ob zadnjih državnozborskih volitvah, da bodo vrgli poslanca SLS g Pogačnika in spravili dr. Dermoto v državni zbor. Dobili so sicer res precej glasov, a tedaj so begali in farbali ljudstvo z draginjo Volivci so sedaj spoznali, da je bilo vse to socialistično rogovdjenje in klobasanje, da se bo draginja tako/ odpravila, če zmagajo socijalisti, goli humbug. Prišlo je nad 80 rdečkarjev v državni zbor. A dasi tvorijo z nemškim in češkimi liberalci večino, niso mogli niti par kilogramov argen finskega mesa spraviti v Avstrijo. Ob zopetnih volitvah bomo vrgli socijalistom ta gola in resnična dejstva v obraz. Sedaj poizkušajo svojo srečo pri občinskih volitvah. Na Javorniku so sicer zmagali v lil razredu, a pri morebitnih novih volitvah bodo frčali. Na Jesenicah so propadli, istotako v Tržiču. Tu so njihovi kandidati med 529 volila dobili le 77 do 88 glasov. Kdo bi pa tudi mogel glasovati s socijalno demokra cijo! Morda naš kmet? Tega imenujejo socijalisti samo oderuha, kateremu treba napovedati vojsko Ali obrtnik ? Tega hoče socijalna demokracija pogaziti in popolnoma uničiti. Tako je že opeto vano pisala po svojih listih. Krščansko socijalni delavec pa mora biti že z verskega stališča nasprotnik socijalistične stranke, ki ima na svojem praporu zapisan brezobziren boj proti veri in cerkvi in ki z najhujšim terorizmom zatira vsako drugo mnenje. Draginja vlada sedaj splošno vsepovsod. In vendar ima socijalna demokracija na Nemškem za državno zborske volitve, ki se bodo vršile 12. t m., pripravljene štiri milijone, da jih bo zmetala med volivce. In glasilo slovenske socijalne demokracije, .Zarja", poživlja v eni zadnjih številk svoje sodruge, naj zberejo 50 000 K za svoj umazani časopis. In taki 1 udje, ki hočejo od delavstva iztisniti petdeset tisoč, se upajo govoriti o draginji! Le tako naprej, in *udi tisto delavstvo, ki sedaj še slepo dirja za bogatimi rdečimi voditelji, bo prišlo do spoznanja, da je socijalno demokratična stranka nemoralna in sleparska stranka. Gospodarski del. Trolna tehtnica pri gospodarstva. Kdor pride v ponedeljek v Kranj, lahko takoj spozna, da se Gorenjec rad postavi. Kako je zlikana konjska oprava, kako drčijo voziči po cesti, tisti novi, na zmeti narejeni! Po orodju se lahko presojs gospodarja. Ne zagovarjamo baha-vost tam, kjer je ni treba, ker kolatija je draga. Če pa ima kmet red pri stvareh, ki jih rabi pri delu, je to le znamenje, da ima nekaj v glavi in nekaj v žepu. Naj opozorimo v naslednjem na neko gospodarsko orodje, s katerim se naravnost ne dela, pa je vendar zelo koristno pri hiši: to je tehtnica Gospodarju bi bilo treba trojne tehtnice. 1. Tehtnica v kuhinji. Brez tehtnice nekdaj ni bila nobena bajta. Bile ao to večalimanj velike vage na studor. Iz več vzrokov sedanji čas take tehtnice niso več porabne. Prvič kažejo funte in ne kil, drugič niso cementirane, tretjič so za tehtanje raznih predmetov nepripravne. Čas bi bil, de si omisli vsaka gospodinja dobro, natančno, cimentirano kuhinjsko tehtnico. Po gostilnah, ali semte.tja po hišah, se vidi kuhinjske tehtnice, prav preproste, postavljene na jekleno zmet, s krožnikom na vrhu. Za silo za kuharice take tehtnice zadostujejo, četudi Bog ve kaj niso. Stanejo malo, pa se tudi hitro pokvarijo in potem so za v reno. Kmečke gospodinje potrebujejo prav trgovske Itacunske teht- nice, ki zanesljivo potegnejo. Pa čemu jim bodo? Saj je znano, da gospodinja večkrat kaj prodaja in kupuje v obeh slučajih ji prav pride, če ima dobro vago pri rokah. Gospodinja se lahko tudi prepriča, kako so tehtali v tej ali oni trgovini. Brez dvoma bo bnhtna žena večkrat svojo tehtnico vprašala za svet, učila se bo sima pri tem računati in misliti, kar je zelo potrebno tudi gospodinjam. Gospodinja mora imeti povsod roke in oči; če ona dela s prevdarkom in razumom, bo hili poiskala marsikak krajcar, ki bi ga sicer mož ne videl. Pokažimo en izgled, kako bi se taka tehtnica v kmečki hiši dala prav lepo rabiti. Neki gospodar nam je pravil: .Večkrat sem rekel ženi, naj zmeri, koliko imajo krave mleka. (V kraju se nič ne prodaja mleko.) Pa nikoli ni prišla do tega. Ko so bili zadnjič pri nas vojaki, je žena en dan prodala vse mleko; tako vsaj vem koliko mleka je pri bili." — Kako hitro bi se to izvedelo, ako bi se mleko po vsaki molži stehtalo. Meri se počasi, je zamudno in sitno. Stehta se pa hitro. En liter mleka tehta navadno 3 deke več, kakor eno kilo. Deset litrov mleka bo tehtalo 10 kil 30 dek. Na vsacih 10 kil odštej 3J dek, pa veš, koliko litrov imaš mleka, če je ravno po trebna taka natančnost. In kako potrebno bi bilo, da bi gospodar natančno vedel, koliko so vredne njegove krave. Če bi vprašali na sejmu: .Oče, koliko litrov mleka ima krava na leto?" — me nimo, da bi bili pač redki, ki bi znali na to odgovoriti. 2. Tehtnica decimalka. Za tehtanje večjih stvari bi pa gospodar rabil tehtnico decimalko. Imej jo na podu! Tam pretehtaš lahko vse seme, ki ga vseješ, in ves pridelek, ki ga namlatiš. Tako lahko primerjaš kakovost semen, se učiš zopet misliti, pisati, računati in s prevdarkom gospodariti. Stehtaš lahko teleta, prasce, ki jih prodajaš ali doma kolješ. To nikakor ni b I zavržen denar, ki si ga dal za tehtnico. Če jo kupiš, ne kupi premajhne, naj bo vsaj za 150 kg. 3. Velika mostna tehtnica. Za tehtanje vozov in volov pa rabiš velike tehtnice, pa, kje jo dobiš? V Kranju, v Tržiču, pač le po večjih krajih. Včasih treba več ur daleč gnati voliča, če hočeš vedeti, koliko vaga In pri tem se zamuja čas, nekaj potrosi; če ga pa ne stehtal, lahko nasedeš bnhtnim prekupcem in mesarjem. Na Bavarskem ima vsaka občina svojo tehtnico. Pri nas se še nismo tako daleč dokopali, da bi se zavedale občine, da zainorejo v svojem področju marsikaj storiti za javno korist, če le hočejo. Mnogokje po Kranjskem imajo mostne tehtnice gostilničarji, iz prav umevnega razloga: kjer se vaga, tam se plača in tam se pije, včasih še veliko preveč pije. To gotovo ni potrebno in koristno. Ravno zadnji čas se slišijo glasovi, da so si nekatere zadruge omislile velike tehtn ce. Pametno! Za toliko stvari morajo občine preskrbeti denar, ali bi ne bilo modro, da se prinese žrtev za kaj tacega, kar bo vsem gospodarjem v korist? Tudi posojilnice z večjim rezervnim zakladom bi zamogle svojim domačinom ta dar pokloniti. Živinoreja na Kranjskem. Pri štetju živine dne 31 decembra 1910 se je naštelo na Kranjskem 24.420 telic, junčkov 10.496 n volov 62.719. Pri štetvi I 1900 je bilo 18.652 tebe, 13.328 junčkov in 76 548 volov. Prašičev se jc naštelo 1. 1910 177 300 in pujskov 28 328. Deset let poprej jih je bilo le: 107.836 prašičev in 8787 pujskov. Znatno se je tedaj na Kranjskem povzdignila prašičereja. V Trstu so imeli vseučiliščniki shod, na katerem so sklenili resolucijo, da mora biti ita-Ijansko vseučilišče v Trstu. O Krakovem nočejo nič slišati. .Trieste o nulla". Na štajerskem so imeli Slovenci zadnjo nedeljo 18 dobro obiskanih shodov, na katerih so se soglasno izrekli za obstrukcijo v deželnem zboru, dokler se ohola nemška večina ne bo vdala. HrvaŠki jezik je postal s prvim januvarjem notranji uradni jezik po vsi Dalmacij'. Ohranila so le še nekatera primorska mesta v deželi pred-pravico, da bodo ondotni Italijani še dobivali na svoje vloge italijanske rešitve, notranje uradno poslovanje pa se bo vršilo tud" za te v hrvaščini. Lep napredek! V Srbiji hočejo napraviti namesto Belgrada, ki se da obstreljevati iz Zemuna, za glavno mesto kraljestva Niš, ali pa Kragujevac. Kralj Peter je s tem zadovoljen. I. prilog* „Goranko" ilov. 1 Ig I« 1912 češke šole na Dunaju. Upravno sodišče poslanec S. I je ugodilo pntožbi Čehov zaradi Čeških šol na Dunaju. Sedaj so Dunajčani začeli preganjati češke učitelje, ki zasebno poučujejo češke otroke. Razdor med katoličani v Nemčiji. Volitve na Nemškem so pred durmi. Najmočnejša stranka je bil doslej katoliški centrum, ki je vedno trdno organiziran stopal na volišče. Liberalci celega sveta se vesele, ker slutijo, da bi utegnil nastati razpor med Berlinom in Kolnom, med listoma .Germania" in .Kolnische Volkszcitung". Upajmo, da se sovražnikom katoličanstva želja ne bo izpolnila Zaradi Židov je nastal spor med Rusijo in Zjedinjemmi državami, ker so se ruski Židje začeli naseljevati v Ameriki, pa se jih ondi branijo. Italijansko-turska vojska. Iz Carigrada poročajo, da je dne 29. decembra 25.000 Italijanov napadlo turške čete. 7000 Arabcev in bOO turških vojakov je 16 ur branilo postojanko in jo obdržalo. Italijani so izgubili kakih 60J mož, 2 topa, 73 pušk in 21 zabojev streliva. Turki so imeli 72 mrtvih in 118 ranjenih, med njimi 2 častnika. — Velik vihar je poškodoval skoro vse italijanske zrakoplove in uničil nekaj aero-planov, ki so po Tnpolisu bili na službo ogle-duhom. Italija je razglasila, da bo v Tripolisu turški denar izgubil svojo vrednost. V Carigradu se je predstavilo zbornici novo ministrstvo. Mir se hoče skleniti med Turčijo in Italijo. Velevlasti delajo na to priprave, posebno Nemčija, ki bi rada dala Turčiji prosto roko v Perziji. Upajo, da se bo sklenil mir pod tem pogojem, da bo sultan ostal gospodar v Ctrenajki, Tripo litanijo bi pa odstopil Italiji. Na Portugalskem vlada preganja škofe. Patrijarha v I.zaboni in kanonika v Oportu je vlada pregnala, ker sta duhovnikom ukazala, da naj nikar ne priporočajo ustanovitve verskih združitev, kakršnih želi vlada, ampak naj se drže združitve, ki se imenuje katoliška cerkev. Na Kitajskem se boj nadaljnje. 4t,00 revolucionarjev je napadlo Hankav. Cesarski rodo vini udani knezi južne Mongolske so pa soglasno sklenili, da bodo podpirali vlado v boju proti revolucionarjem. Ako bi se ondi ustanovila republika, popolnoma odpadejo od Kitajske. Rusija in Japonska sta sklenili pogodbo, da bode ta priznali kitajsko republiko le tedaj, ako jo bo uvedla narodna skupščina, ali ako bo dvor po-popolnoma odstopil. Kitajska je postala republika in dr Sun-jatseo, voditelj revolucije, je njen prvi piedsednik. Mongolija, ki je bila doslej del kitajske države, je pa odpadla in razglasila neodvisnost. Kutuhta, poglavar budistične duhovščine, se je kot zastopnik dalajlame proglasil za vladarja Mongolije. S tem pa še ni napočil dan miru v veliki kitaj ski državi. Shod zaupnikov S. L. S. v Ljubljani. Dvorana .Uniona* je bila včeraj polna vrlih mož, ko so zborovali zaupniki S. L S. pod predsedstvom poslanca Povšeta in dr. Gregoriča. Načelnik S. L. S. dr. Šusteršič je podal poročilo o položaju v deželi in na Dunaja, ki je pokazalo, da se stranka utrjuje. Odstopivšemu deželnemu glavarju pi Šuki je ju se je izrekla najtoplejša zahvala za uspešno delovanje. Potrdil se je ukrep za samostojno strankino vodstvo za Ljubljano. Brzojavno se je poslal pozdrav bratski stranki prava, da se obnovi zveza s Hrvati. Govornik je nadalje povdarjal, da se hrvaško-slovenski klub na Dunaju ne bo dal na zid pritiskati. Poslanec Povše se je zahvalil dr. Šusteršič u za spretno vodstvo stranke in dr. Šusteršič je bil nato z velikim navdušenjem izvoljen za načelnika stranke. Poročala sta še poslanec Jarc o delu poslancev v državnem zboru in deželni odbornik dr. Lampe o delu v deželnem odboru in deželnem zboru. V vodstvo S. L. S. so bili izvoljeni gg.: Andrej Kalan, Luka Smolnikar, dr. Vinko Gregorič, Josip Šiška, dr. Doljšak, Ivan Stanonik, I. Jeriha, Ivan Kregar, Anton Čatar, Anton Belec, Anton Koblar, Karel Dermastja, Janez Kalan, Rajko Marenčič, Ivan Podlesnik in Anton Abram. Popoldne ob treh je bila seja vodstva stranke. Novlčar. Osebne vesti. Č. g. Franc Šmit, kapelan v Smledniku, je šel v Ameriko in na njegovo mesto je dekret i ran č. g. Peter Likar, doslej kapelan v Šcnt Jerneju. Odstop kranjskega deželnega glavarja. Deželni glavar gospod Franc pi. Šukije je pred novim letom odstopil, odložil deželnozborski mandat in šel na svoj grad Kamen pri Novem mestu v pokoj. Mi ne bomo peli hvale pl. Šuk-ljeju, hvalijo ga zdaj dovolj tisti liberalni časopisi, ki so ga prej ves čas neizmerno sramotili in mu odrekali vse zmožnosti, odkar je postil S. in zlasti odkar je stal na čelu vojvodini kranjski. To je pa ravno doka*, da je pl. SuWje izvrstno služil kot glavar svetim načelom, katerih se je oklenil kot dozorel mož, z namenom, da s svoj« razumnostjo, s svojim talentom in impozantnim nastopom pospeši zmago krščanske misli v deželi. Zadnje občinske volitve pp mestih in vaseh so dokazale, da se je pl. Šukljeju želja izpolnila. Kako leže na tleh .Na-rodova", se razvidi odtod, da si ta napredna meščanska koterija želi za dež. glavarja konservativca in odločnega agrarca Povšeta. Gospod Povše bi bil v resnici mož na svojem mestu in kmetje bi mu še celo privoščili, da bi prav kmalu postal poljedelski minister ter sovražnike kmetov od zgoraj doli dobro potipal. Na dr. Šusteršiča so pa prej liberalci vpili, da hoče po vsi sili postati deželni glavar, sedaj so si premislili in pišejo: „Kar se tiče dr. Šusteršiča, je naše mnenje, da ne bo hotel prevzeti tega mesta." To je mnenje stranke starega motovila, ki pri tem, kdo bo deželni glavar, nima prav nič govoriti. Volitve v „trgovsko in obrtno zbornico" se bodo vršile koncem tega meseca. Liberalci delajo že sedaj' z vso silo, da si ohranijo posestno stanje ali pribore večino. Te volitve niso važne samo zato. ker je .Trgovska in obrtna zbornica" važno stanovsko organizacijo, temveč tudi zato, ker volijo svetniki te zbornice iz svoje srede dva deželna poslanca. Glasovnice se bodo pošiljale volivcem v priporočenih pismih s povratnim re-cepisom. Naj pazijo naši volivci, da ne dado teh glasovnic nobe emu liberalcu v roke. Vsak volivec mora glasovnico lastnoročno podpisati. Volivci, pokažite, da hočete, da ima najmočnejša stranka v deželi tudi najmočnejše zastopstvo v tej važni korporaciji 1 Za župana občine Naklo je bi1 na novega leta dan izvoljen Lovrenc Marinšek, posestnik in gostilničar v Naklem. Svetovalci pa so: Franc Štular iz Dolenje Vasi, Janez Markelj iz Podtabra, Franc Ažman s Pivke in Anion Golob s Polic Volitev novega župana v Radovljici. Dne 3. januvarja se je vršila v Radovljici volitev novega mestnega župana in svetovavcev v navzočnosti okrajnega glavarja g. Župneka Volitev je vodil najstarejši izvoljeni mestni odbornik preč. gospod kanonik dekan Janez Novak. Za župana je bil izvoljen g. Aleksij Roblek, lekarnar; za podžupana g. Vinko Resman, usnjar, Podmestom; za svetovalce pa so bili izvoljeni gg. Florijan Jane, hotelir, Ivan Bulovec, trgovec, in Josip Pavlin, podobar in posestnik, vsi iz Radovljice. .Jutro" — MDan" — „Noč". Sedaj je že izšel v Ljubljani nov list .Dan", ki je vzel otroku vžigalice iz rok in pognal vagabunda .Jutro" proti zapadu, v Trst Ozračje se je izčistilo in ko je napredno .Jutro" odfrčalo naprej, nepotrebna rdeča „ Zarja" pa ostala, je dobil ,.Dan* lahko .konkretno obliko socijalno • demokratičnega nabiranja". Stari očak Jakob je to že prej v .Tovarišu" napovedal, rekoč: .Malike v fraku z al-tarjev dol! — učitelji, vi pojdete v socijalno demokracijo I" V vodstvu narodno - napredne stranke ni zato seveda najmanjšega nesporazumljenja. Čemu neki? Bajta se prazni in prostora bo, če bo držala železna enotnost, tudi za novonazirance do tistega časa, da vzide za vse skupaj .na podlagi enotnega delovanja" — .Lahka Noči" Žalostno. Zelo nas je presenetilo, ko smo 4. t m. zagledali v .Dnevu", glasilu .Učiteljske tiskarne", članek s podpisom K s a v e r i j a Meš k a. .Dan" je notorično pod šefredakterstvoin znanega Adolfa Ribnikarja in je svoje delovanje začel z ostudnimi napadi na slovensko katoliško organizacijo S. L. S. in načela, kijih le ta zastopa — gospod Ksaver Meiko pa je duhovnik in pisatelj, ki tudi v naših krajih uživa velik ugled. Še hujše pa je, ker vsebuje Meškov članek v .Dnevu" skrajno kritične napade na slovensko katoliško časopisje, se zavzema za septembrske dogodke, ki so našemu narodu toliko škodovali, in se zaletava v to, da je slovensko časopisje simpatično pozdravilo novega šefa generalnega štaba, ker je doma iz Gorij To kaže malenkostnost in politično nezrelost, ki g. Ksaver i ju Mešku prav nič ne pristoja in mu zna škodovati tudi na sicer zasluženem ugledu, ki ga ima kot eden naših najboljših pisateljev. Pisatelji imajo sicer svoje muhe, toda g. Meško bi bil pač lahko pomislil, da je sv. Oče strogo prepovedal katoliškim duhovnikom sodelovati pri liberalnem časopisju, in da morajo njegova inače malopomembna izvajanja vzbuditi v vsem katoliškem ljudstvu veliko in upravičeno pohujšanje. Na prvi strani je podpisan g. Meško, na tretji strani pa piše isti list: .Afriškim moha-medancem je naša vera tako všeč, da jo od misijonarjev še zastonj nočejo; s svincem in bajoneti se mogoče dajo prepričati 1* Ali ni to cinično, g. Ksaverij. pa žalostno, tudi za Vas? G. inženir Kf Ivanec je prestavljen iz Ktanja v Postojno. Kranj ga bo pogrešal. Vesel je pa njegovega odhoda Bernard, ki mestne leščerbe prižiga, ker bo lahko še dolgo v službi. Na Trati v Poljanski dolini je bil ze župana izvoljen g. Franc Uršič. Redek slučaj. V borštu je dobil pred Svetim dnevom Anton Mežnar v Brezovem št. 49 pri Kranju 3 popolnoma zrele gobe. Takile so liberalci! Profesor Makso Sever v Novem Mestu je bil nekdaj predsednik .Save". Ker je bil pa zdaj izvoljen v odbor meščanskega kluba, ki ni liberalen, mu .Narod" podtika vse mogoče slabe lastnosti. Teh se pa profesor Sever lahko hipoma iznebi. Naj le začne hoditi v Čitalnico, pa naenkrat ne bo več prostaški in sirov, ampak .zelo blagega značaja", kakor njegova soproga, ki je šla zoper moževo voljo v Čitalnico. Tudi v Kranju imamo take zelo blage značaje. Nov madež na družbi sv. Cirila in Metoda. Amerikanski list .Glas Slobode", ki štrli bogokletja na Kristusa in Marijo in na krščanske resnice, ima za sotrudnika dva Ljubljančana, ki mu polnita predale s svojimi duševnimi proizvodi, namreč Minko Govekarjevo in upok. župnika Antona Berceta. Minka v .Glas Slobode* odklada svoje prevode iz ruščine in tajnik Ciril-Metodove družbe Anton Berce pa v tem popolnoma brezverskem listu objavlja tiste svoje neumne brce proti ljubij škofu, katere bi se sramovali objaviti evropski listi. Zlasti božična številka .Glasa Slobode" je pravi .GJas iz Pekla". Človek bi ne mogel verjeti, da je sapnik Berce, ki se je na Sori hotel še pobožnega delati, zdaj zabredel med odkrite amerikanske pogane, ako bi se v .Glasu Slobode" ne brala črno na belem njegova pisma. Katoliški Slovenec pač ne more podpirati družbe, ki nosi sicer ime svetnikov, ki pa ima sotrudnika najbolj brezbožnega lista za svojega tajnika. Sv. Ciril in Metod sta hodila v Rim, .Glas Slobode" pa z vso silo odganja Slovence od Rima proč. To naj bi bil pomislil g. Berce, preden se je podal s svojimi .resničnimi dogodki* v družbo najhujših svobodomiselcev. Glasbena šola v Kranju. Naš zavod stopa v četrto leto svojega obstoja. Ob tej priliki vabi odbor vse prijatelje glasbe, da pristopijo z mesečnim zneskom C0 vinarjev v krog podpornikov tega kulturnega zavodi. Obenem naj omogočijo stariši svojim otrokom glasbeno izobrazbo ter jih vpišejo kot redne gojence v to prepotrebno šolo. Poučuje se tukaj natanko po učnem načrtu in pod nad-orstvom .Glasbene Matice" v Ljubljani, ki je priznano najboljši zavod te vrste na slovanskem jugu. Odbor, ki si prizadeva, da lola napreduje, je podaljšal gojencem za klavir in violino učni čas od četrt ure na pol ure, oziroma celo uro. ne da bi se ukovina zvišala. Kot kulturna naprava je in ostane Glasbena šola izven političnih strank. Odbor. — Opomba uredništva: Priobčujemo ta dopis s pripombo, da svojim somišljenikom nikakor ne moremo priporočiti .Glasbene šole" v Kranju, dokler se ne poravna krivica, ki jo je storil prof. Pirnat naši stranki, ko je v mestni posvetovavnici našo stranko vun metal, ne da bi bil kdo izmed navzočih odbornikov .Glasbene šole" temu ugovarjal. Umri je danes zjutraj v Konju mesar Janez Rozman, star 84 let N. v m. p.! V Hrastju pri Kranju se je naselil č. g. Franc Zbašnik, doslej župnik v Hinjah. Zimski Sport. Za smučarje in sankače v Ljubljani, ki nameravajo obiskovati športišča na Gorenjskem, je odredilo c. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu, da vozi na progi Ljubljana—Jesenice — Bled — Bohinj posebni športni kupe ob nedeljah in praznikih, in sicer bode ta športni kupe priklopljen pri vlaku, ki odhaja iz Ljubljane ob 6. uri 48 min. zjutraj proti Jesenicam. Za nazaj z Bohinjske Bistrice in Bleda bode športni kupe pri vlaku, ki vozi ob 5. uri popoldne in ob 7. uri 34 min. zvečer z Bohinjske Bistrice. V ta športni kupe ima športnik pravico dati svoje orodje (sanke, ski), ne da bi plačal zato posebne pristojbine, kupeji bodo posebno zaznamovani s tem, da bodo Imeli napis .Športni kupe". Kakor se vidi iz navedenega, podpira ravnateljstvo državne železnice hvalevredno športno akcijo na Gorenjskem. * * • Žganje. Lansko leto se je popilo v Avstriji nad 100 milijonov litrov čistega alkohola Država je dobila od davka na žganje nad 93 milijonov kron. Grozni reveži so žganjarji. Kdaj so zasluženi ti milijoni! Sedaj se bo pa še davek na žganje zvišal, da se dobi denar za šole in za zadnje tolažbe žganjarjev: za nove kaznilnice, bolnice in blaznice. Pomaga pa vse ne nič. Zver se ukroti, človek se ne! Ne e tnjiao t Glasom poročila mestnega urada za posredovanje dela v Monakovem na c. in kr. avstroogrski konsulat v Monakovem se nahaja tam sedaj toliko delavcev, iz uče ni h in neizučenih, da ni mogoče, vsem dela preskrbeti, vsled česar so posebno inozemski delavci, kakor n. pr. avstrijski, svarijo, v Monakovem dela iskati. Utrfkalei aarprttsikt lole. .UčiteljsKi Tovariš" poroča, da imajo redovniki v Avstriji v svojih rokah 112 c. kr. državnih višjih šol s 3125 učenci. Poleg tega imajo 8 privatnih gimnazij, 28 konviktov, 5 privatnih semenišč, 2 trgovski loli, 6 meščanskih šol, 20 ljudskih šol, 5 zavetišč, 28 zabavnih šol in mnogo samostanskih šol. — Ženski samostani imajo v svoj h rokah 3 gimnazije, 20 učit. šol, 8 višjih šol, 4 trgovske šole, 178 odgojnih šol, 108 penzijonov, 56 meščanskih šol, F" 1 ljudskih in osnovnih šol. Poleg tega poučujejo po raznih drugih šolah. — Tako pile .Učit. Tovariš", ki pravi, da so klerikalci nasprotniki lole. ■bfi var«. Po liberalnih listih krožijo poročila, kako v Carigradu v trumah Turki bite v moleje molit in kako mogočen je postal ves Islamski svet, ker ga je združila globoka, živa vera. Za srečno zmago polmeseca veselo gredo v boj možje, žene pa za vojsko darujejo svoj kinč. Ker je turika vera pri takih prilikah dobra, zakaj ne bi bila vera krščanska dobra, kadar je domovina v nevarnosti? Če je vera važen faktor pri brambi domovine, čini zlo, kdor vero izpodkopava. Razpok bombe. Dne 13 m. m. se je v Varlavi raz počila bomba. Na mnogih hiiah so bila še okna razbita, tlak je bil na več metrov daljave iztrgan. Zločinci so ušli. ? Clavelaiia v Aaerikl imajo Slovenci hud boj s krivoverskimi baptisti. Od novega župana namreč baptisti zahtevajo, naj ukaže, da bodo v nedeljah gostilne zaprte. Pravoverni Slovenci tega seveda ne morejo trpeti, ker se trdno drže stare vere: .Kar med tednom zaslužiš, to v nedeljo zapij!" Glasilo Clevelandskih Slovencev, med katerim je 80 gostilničarjev, pričakuje tedaj od župana .ki je pameten dovolj, da se ne bo vdal baptistom in hudiča z belcebubora izganjal," in takole zagrozi: .Če ljudje ne bodo pili v saloonih (gostilnah), bodo pa doma, pili bodo pa vseeno in če se milijon baptistovskih pastorjev postavi na glavo" — Vsa čast listu, ki se tako čvrsto po-teguie za staroslovenske običaje! Irala diaaaiitovea. Hud udarec je zadel so cijaliste v Ameriki. James McNaraara, eden izmed kolovodij organiziranih delavcev, je priznal svoi zločin, da je on dne 1 oktobra 1910 potožil pred tiskarno lista .Los Angelos Times" bombo, ki je porušila poslopje in ubila 21 oseb Njegov brat James McNamara, tajnik in blagajnik mednarodne zveze kovinskih in stavbinskih delavcev, je pa priznal, da je dne 25 decembra 1910 izvršil dinamitni napad na neko tvornico v Los Angelos. Prvi je bil obsojen v dosmrtno ječo. drugi pa v 14 letno ječo. Socialisti pravijo, da sta ta dva nemarna falota zavedna mučenika svojih načel. Predsednik delavske organizacije bode moral vrniti porabljeni obrambni fond v zne "U '9'i.OtVi dni a n*" v. Tri tovarne pogorele. Lodz, mesto v ruski Poljski, ima vcl.ko tovarn. Pogorele so pred kratkim ondi tri tovarne, dve predilnici in ena barvanja. PoSten devravdant. Iz Gradca se poroča: Pred 5. Idi je tukaj uslužbenec neke trgovine poneveril svoto 40 000 kron ter je pobegnil v Ameriko, kjer je imel srečo. Kot lesni trgovec si je piidobil več milijonov. Pred kratkim je po slal v Gradec svoto 40.000 kron z obrestmi, pa tudi obresti od obresti. S tem je uzmovič poravnal svoj dolg Velika nesreča v plavžu. Pri plavžu v Gelsenkinhenu je bilo 7 delavcev po izpuhaočih pl n h omamljenih, eden je umrl. Nesreča na železnici ob galiSki meji. Pri OIkuscu blizu Varšave je tovorni vlak odzadej za vozil v vlak delavcev. Pri sunku je bilo 10 vagonov in stroj tovornega vlaka razbitih in 26 delavcev je bilo zelo ranjenih. Katastrofa vslcd viharja. Vihar je podrl -upu tvornice za mašine v Schaffbausenu in 15 delavcev je bilo težko poškodovanih. Lakota v Indiji. Jezuit P. VVeisbaupt iz Bombaja poroča, da je v Indiji vsled suše na -tala velika lakote. Z Galesburgu v Ameriki so dne 28. novembra 1911 pokopali Franca Hudobnika (Hu-dobivnika), rojenega na Suhi pri Kranju. Sama ki hoće pospeševati kotno nego, ki hoće izgubita pege, ter doseći notno mehko »oto in bel teiut, m umiva 1« t 9t«ok«aaf«rd lllljla« mU6m Mil« (nunka St«xaipt*rd) tvrdke Rergmann k Ca, Tetin ob Lab;. Komad po 80 vin. se dobi v vseh lekarnah, drog arijah in trgovinah ■ parfumom i. t d. 17 50—49 „Dom in Svet" je nastopil 25. letnik. Prva številka ima lepo vsebino in krasne slike. Brez trga lista ne bodi nobena boljša slovenska hiša. DRUŠTVA. Društvo -Kranj, priredi jutri na sv. Treh kfiljev dan zvečer ob polosmih v .Ljudskem D. mu" v Kranju narodno igro .Domen" s peljem v petih dejanjih. Igra ae bo ponavljala v i.edvljo 7 januvarija ob 7,4. popoldne. Vstop-n ce te dobijo v knjigarni .Ilirija" in zvečer pri blagajni. DruStvo -Kranj«. S Silvestrovim večerom m> bii obiikovava prav zadovoljni. Dvorana polna, kakor še nikol, postrežba dobra, predstava igre pr.*v fina. saj so rastopile prve moči, petje izvrstno zlasti nežni solospevi in tam buran je precizno Li.hko je društveni predsednik o polnoči voščil društveni kom vesel -> novo leto s povdarkom: Mi g-emu naprej po p« ti orave izobrazbe! Občni zbor društva „ Kranj" v Kranju bo dne 14 januupja Ij12 ob i,. un dopoldne v dvorani pLjuJokcg i Doma* Zvesa Orlov priredi v četrtek, 11. t. m., v Ljubljani shod vaditeljev mladeniške organizacije. Na sporedu so jako važne razprave in predlogi. Šmartin pri Kranju. Kat. slov. izobraževalno društvo priredi v nedeljo 7. t m. v veži župnišča gledališko predstavo .Nežika z Bleda" narodna igra s petjem v petih dejanjih. Začetek ob 3. uri popoldne. V Tržiču bo na praznik sv. treh kraljev ob 5. popoldne skioptično predavanje o Benetkah. Slike so krasne in je vredno si jih ogledati. — V nedeljo ob 5. uri priredi ženski odsek božićnico na čast svojim podpornim članom. Igrala se bo božična igra .Pastirci in kralji". Prvikrat bo nastopila domača godba na godala. Vstopnina navadna Občni zbor podružnice slov. trgovskega društva „Merkur" v Kranju se vrši v soboto dne 13. januvarja 1912 ob pol 9. uri zvečer v restavracijskih prostorih hotela .pri Slonu" z običajnim dnevnim redom. nouejfe nestl. Ljubljana. Nov d lelni dvorec se ne bode zidal. Za deželno banke se bodo prostori drugod dobili, da ne bo toliko troškov. Line. Kmetje so se domenili, da bo cena teletom za polovico poskočila, ker jim je kuga veliko živine konča a. Carigrad. V zbornici so bili dne 8. t. m. velikanski nemiri in malo je manjkalo, da se niso Staroturki in Mladoturki spopadli. Pri glasovanju 0 premembi ustave so dobili Mladoturki IGO, opozicija pa 90 glasov. Kairo. Vlada je ustavila karavano beduinov ki so hoteli na kamelah dostaviti orožja Turkom. Kandidati za trgovsko in obrtno zbornico so: Trgovska kategorija: II. rn*red s 1 rta Lavfie, trgovec in župan v Orknici; la|ka Kareadld, trgovec v Kranju; Pavel ?elkavrk, trgovec z moko v Ljubljani. III. razred s Praee Sorte, trgovec v Ljubljani; U'baa I rvat, knjigar v Novem Mestu; Ivaa Padla«aik as!., trgovec v Ljubljani. Obrtna kategorija: 25ca I. razred se naznani kandidat pozneje. II. raaered t Julij Wa!ki, mizarski mojster v Kamniku; Fraae Past mestni tesarski mojster v Ljubljani; i«tat Črtal), krojaški mojster na Jesenicah; Jakob D aulk. gostilničar, mesar in župan pri Mar. Dev. v Pulju. III. raanrecJ: Ivai Ofriv, stavbeni mojster v Ljubljani. Pri draginji naj već ti vit treba daU prednest predvsem ćaju ravno radi njegove nizke cene. Čašica 44 5 —2 SJRK60M* za svojega varovanca mesto pri kakem V al UII »trajnam k Jaca vateari*k Vajenec se je doslej učil ie dve leti za ključavničarja. Ve* i« izv* v upravniitvu »Gorenjca'. 78 2—1 PoaCni del* DreMMcc Iz zđraollstofi. Sladkor — dobro zdravilo. Uživanje sladkorja je koristno, če je kdo utrujen od dela ali od hoje, ker sladkor krepča mišice. Sladkor tudi ugodno vpliva na delovanje srca in pripomore, da se lažje ozdravijo srčne hibe in oslabelost srca. Glade ž je 40 cm visoka roža z bodicami. Raste ob potih in cvete od junija do septembra kakor petelinčki. Iz korenin in listov te rastline se napravlja zdravilen čaj, ki odganja revniatizem in pomaga pri boleznih na obistih in mehurju. Gladežev čaj naj se pije večkrat na dan. Vzame se osem gramov suhega gladeža na '/t litra votle Mastna hrana. Nekateri ljudje se boje maščobe. Tudi če jedo šunko, vso mast skrbno obrežejo in puste na krožniku. To pa ni prav. Telo potrebuje kuriva, posebno pozimi. Odraščen Človek mora zavžiti vsak dan po 60 gramov v jedilih se nahajajoče masti, da si obrani telo čvrsto, drugače začne hujšati. Noge in roke so mrzle in pozimi na prstih ozebe. Če maščobe manjka v telesu, opeša kri, zaradi pomanjkanja Kuriva se nabere po žilah preveč dušičastih snovi, ki ne zgore, ker manjka gorkote. Pozimi jej tedaj bolj mastne jedi in hodi na zrak! Če nisi bolan na želodcu, se boš dobro počutil. Sneg za zdravilo. Kadar si se prehladil, dobil revmatizem ali podobno bolezen, se vlezi v posteljo in si daj prehlajeni del del telesa dobro obdrgnlti s svežim snegom. Mokro kožo obriši, obleci se naglo ali pokrij s perilom, po obleki se daj še masirati, da se bolni člen pre-greje, tudi se lahko malo potelovadiš. Hlad snega je skrčil dotično kožno ocevje, ki se je potem močno napolnilo s krvjo. To bolj uspešno deluje, kakor sama masaža ali gorki zrak. Vsled drgnenja nastane namreč reakcija, telesna gorkota posesa izpuhteli pot in tako se odžene bolezen. Dokler bolezen ne izgine, se drgnenje večkrat ponavlja. Tudi led je dober, da se ž njim drgneš, še boljši je pa sneg. Samo toliko pazi, da se pri tem še bolj ne prehladiš. Mastna araailafea ? Eraajo. V mesecu da« rvmbr« 1911 je 432 strank vložilo 131 336 K 24 »in. 307 strank je dvignilo 100 316 kron 81 vin. 12 strankam *« je izpiral-« posojil 24 200 K". Stanje hran In h vlog 5 129.526 K 38 vin Stanje hipot poniji 3 320 945 K 87 vin. Denarni promet 541.608 K 22 v. ■eataa arasilaiea v Radovljici, v masacj rUcembru 1911 je 225 strank vložilo 109 013 K 25 vin.. 271 strank dvignilo 117 121 K 16 vin 13 strankam se je izplačalo posojil 16.68') K — vin Denarni promet 497 069 k 19 vin. ■eataa hraailaiea v Eamoikn. V mesecu ^rernhn 1911 je 194 strank vložilo 52 676 K 38 vin. 178 strank dvignilo 39 541 K 91 vin. — strankam se je izplačalo hipotečnih posojil — K. — Stanje hranilnih vlog 2.051.360 k 56 v. Slanje hipotecnih potojd 1,596.088 K 23 vin. Denarni promet 273 095 K 20 vin. Teaeraa, glavno mesto perzijske države, leži blizu Kaspiškega morja in šteje 280.000 pre-bivavcev, ki so večinoma Šiiti. Po letu se veliko prebivavcev z evropskimi poslaniki vred preseli v Semiran, ki je 7 km proti jogu. Stari mestni zidovi okoli Teherana so se podrli in naredili nasipi. Ceste so slabe. Okoli utrjene šahove palače so lepi vrtovi in ribniki. Tu so tudi orožarne in ječe. V mestu stoje 3 velike mošeje in je tudi več cerkva. L. 1849 se je ustanovila politehnika, ki ima evropske profesorje, in L 1905. so otvorili vojaško šolo s 103 učenci, kateri je bil ravnatelj neki pruski častnik. V mestu so tudi bogoslovne in ljudske šole v raznih jezikih. Industrije ni skoro nič, pač so pa moderni bazari in kopališča. Okolica Teherana je bila nekdaj brez drevja, podobna puščavi. Zadnji čas so pa napravili mnogo vodovodov, ki napajajo zemljo, in na vseh straneh rastejo iz tal nove vasi in lepe vile. Tu je tudi kraljevi grad Negristan z najlepšimi nasadi. Tebris je glavno mesto perzijske pokrajine Aserbeidšan. Leži v rodovitni ravnini. Todi je navadno bival prestolonaslednik. Mesto ima 200.000 prebivavcev, med njimi 3000 Armencev. Tu je nad 300 mošej in 5 armenskih cerkvi, mnogo bazarov in tovarn za svilnate izdelke, preproge in usnje. Poleg Teherana je Tebris največje trgovsko mesto v Perziji. L. 1605 so tu Perzi premagali Turke, 1. 1725 so s* Turki in 1. 1827 Rusi za nekaj časa osvojili mesto L. 1854 je mesto zelo poškodoval potres. Tu stoji orozernica in slabo ohranjen srednjeveški grad. Naznanilo. Vsled vedno naraščajočih cen k naši obrti spadajoči h potrebščin s-»o sklenili podpisani so davičarji na svojem sestsnku, da z dnem 1. januarjem 1912 zvišamo cene sifonu in pokalicam na 10 vin. Nadalje opozarjamo s tem cenj. odjemalce, da bodemo od sedaj naprej za vsako posojeno steklenico, katero odjemalec od sodavičarja prejme in je ne vrne, zahtevali odškodnino, in sicer: za sifonske steklenice a 2 K; za pokalične steklenice a 32 v; za zaboj .... ^ 2 K. Toliko v pojasnilo, da bo vsak odjemalec obvarovan škode! 7o Easelmaa J., Kralj Brisi ■.. 8kst|t Laka latlbsr A ■ Rakavca Jakše J., Železniki Jelene J, Trili Zalar M Psrcs J. Trti« Ravnikar F., ftkefja Laka Riim 0, Sksfja Loka Roelsa) J. Kraa) ftavalk P, Krta j Cerklj". PETER K0BHU sedlar in tapetnlk ¥ Sranja nasproti „veksel|na" •p priporoča »latnerou obćin*tm »a v«a v njfforn •troko spadajoča det«, kaknr todi so 48-47 Delo te izvrfuje tečno, trpežno, po solidnih cenah. Velika libera belO lD Čm6 Žime po jako uzani ceni, kakor tiHt morska trava. v«~~~w> Imam vedno veliko popolnoma izvriene posteljne oprave v zalogi od 30 K naprej. MITNICE, VOŠČIM, PISMA, RAČUNE, KUVERTE, CENIKE i. t. d. bo potreboval marsikdo za tekoče leto 1912 priporoča v_> tiskarna Ivan Pr. Lampret v Kranju : Gorenjsko : Lr 9 Kdor hoče toraj biti dobro in poceni postrežen, pa dobiti fino in najelegantnejše blago, naj se takoj obrne :::: na to tiskamo :::: Najboljša in najcenejša prva delavnica ur ter ' trgovina z zlatnino in srebrnino_____ Ivan Levičnik v Kranju, nasproti tvrdke Peter JVtajdič, „Merkur". ■sr Crnju tato n milil! Ne kopujemlod prekepcer! ~sv Sprejmem in i »vrlim vsa popravila natančno, solidno in po najnižjih oonab. — Istotako sprejmem vsakovrstno alatnino ln srebrnino v popravilo. — Posebno s« priporočam v nakup ženinom in nevestam. — Železničarjem in ananoem dajem tudi na obroke. — Sprejmem optidne stvari v popravilo. — Na sahtavanje iavršim tudt vsako popravilo v osmih dneh. — Priložnostni nakupi 74 52—1 Jul. Start priporoča Mengšu svoje priljubljeno pivo kakor marino pivo I. in n. vrste, bavarsko vležano v sodčkih in steklenicah pričakujoč obilnih naročil Ustanovljeno leta 1818.