CVETOV! VELIKONOČNICE ZA PRAZNIČNE PNI ŽELIMO VAM MIRNO PRAZNOVANJE VELIKE NOČI, KI NAJ V VAŠE DOMOVE PRINESE PREDVSEM VELIKO SREČE. PA VESELO PISANKO VSEM SKUPAJ. VAŠ ŽUPAN OBČINSKI SVET UREDNIŠTVO GLASILA TURIZEM - PROMOCIJA HALOZ “Haloze, pozabljeni biser Slovenije” Prvi delovni sestanek, ki kaže na dobro začeto sodelovanje med videmsko in kranjskogorsko občino. Vsakdo, ki perspektivno razmišlja o razvoju naših krajev, ne bi mogel izpustiti možnosti, ki na tem področju največ obetajo, to je razvoja turizma pri nas. Resje, daje na tem bilo doslej premalo narejenega, torej smo na začetku, vendar pa ne smemo pozabiti, da nam kraji, kjer živimo, ponujajo velike razvojne možnosti. Res je tudi, da tak razvoj zahteva veliko mero sodelovanja, najprej pa seveda začetne iniciative. Brez dvoma je to naloga občine na lokalni ravni. Zato smo se v občini Videm odločili organizirati predstavitveni projekt pod naslovom "Haloze, pozabljeni biser Slovenije". Namen projekta je predstavitev Haloz širšemu krogu Slovencev. Povedati želimo, kdo smo, kje smo, kaj imamo in kaj lahko pokažemo in ponudimo tudi drugim, predstaviti svojo etnološko, kulturno dediščino... Povedati želimo, da Haloze že zdavnaj niso več sinonim revščine in da se ljudje tukaj trudimo tudi sami poiskati razvojne možnosti, ki na področju turizma prav gotovo so. Potovanje bo potekalo dne 20. in 21.05. 2000. Približno 300 ljudi iz območja Haloz se bo posebnim vlakom Slovenskih železnic odpravilo od Ptuja do Jesenic, od tam pa z avtobusi do Kranjske Gore. Na vlaku bo živahno, odvijale se bodo različne aktivnosti s konkretnimi predstavitvami na postojankah. Prva takšna postojanka bo v Celju, druga v Ljubljani, kjer se bomo ob ostalih aktivnostih predstavili širši javnosti. Pot bomo nadaljevali do Jesenic in nato do Kranjske Gore, kjer bo potekala osrednja predstavitev in nadaljevanje z večernim druženjem. Naslednji dan sledi ogled Kranjske Gore in vrnitev domov. Tisti, ki na akciji "Haloze, pozabljeni biser Slovenije" delamo, si želimo, da akcija ne bi uspela le kot izlet in neko skupno druženje, ampak kot začetni skupni razvojni projekt Haloz, s katerim želimo opozoriti nase in na lepoto in neizkoriščenost Haloz. Tudi širši Sloveniji moramo pokazati, da ne čakamo križem rok, in da se zavedamo, da bomo največ morali narediti sami. Zato drage občanke in občani, sodelavci in prijatelji, s skupnimi cilji bomo veliko dosegli. Prvi tak cilj je prav gotovo izpodbiti dejstvo, ki ga oblikuje naš naslov "Haloze, pozabljeni biser Slovenije". Dodatne informacije v zvezi s projektom lahko dobite na sedežu občine Videm - kontaktna oseba Ema ŠIREC ali na telefonu (062) 765-0900. Pripravila: Ema ŠIREC Posebni videmski odbor za še bolj posebni "haloški" vlak, se je pred časom že oglasil pri prijateljih v Kranjski Gori in pri tamkajšnjemu županu. tp UVODNA BESEDA Spoštovani! Naredimo prostor svetlobi Stopili smo v drugo leto drugega mandata občine Videm. Za nami je dokaj razgibano leto delovanja in napredka. Začetne težave samega delovanja, še skupnega finansiranja z občino Podlehnik so se tekom leta dokaj normalizirale, urejena je večina aktov. Program je bil v večini realiziran na vseh področjih občine. Z rebalansom smo pridobili nekoliko več sredstev za posamezna področja, vendar del sredstev iz posameznih prihodkovnih postavk ni bil realiziran, tako da določene postavke iz rebalansa ne bodo uresničene. Tudi v letu 1999 nam neurje ni prizaneslo, državna sredstva za sanacijo, predvsem za prevoznost cest, niso zadostovala vsem potrebam. Proračun za leto 2000 je bil sprejet na zadnji seji sveta v decembru 1999. V njem so zraven obvezne javne porabe še postavke za razvoj predvsem infrastrukture. Skupnemu programu in pa programu krajevnih skupnosti smo namenili nekoliko več sredstev, vendar so tudi ta iz občinskega proračuna, za katere pa programe zagotovijo krajevne skupnosti. Večje proračunske postavke za leto 2000 so naslednje: izgradnja šole Leskovec, vrtec, zdravstveni dom Videm, vodovod Belavšek, idejne zasnove za kanalizacijo v občini, gramoziranje, asfaltiranje vsaj enega odseka ceste v vsaki krajevni skupnosti, ki se financira iz krajevnega programa. Seveda pa je tudi letos je premalo sredstev, da bi lahko uresničili vse želje in potrebe, ki so pred nami, zato tudi v prihodnje pričakujemo pomoč od vas, občani. Le s skupnimi močmi bomo lahko naredili več. Dobrega dela, sodelovanja in strpnosti z vami občani, odbori in komisijami si želim tudi v prihodnje. V tem spomladanskem razcvetu, pa čim boljše počutje ter vesele velikonočne praznike. Proračun v številkah, programi krajevnih skupnosti pa v nadaljevanju. Vaš župan: Franc KIRBIŠ, ing. Prva velika noč v tem tisočletju se nam daje v radost in praznovanje. Kaj naj vam rečem, draga sestra in brat, ob tem prazniku, ki presega vse naše razumevanje? Kakor bi ves svoj narod držal v dlaneh svoje duše, se mi zdi. Opazujem naše romarje na Golgoto in se sprašujem, ali smo hodili za senco križa ali nemarno ubirali stranpoti. Nekaj je bilo med nami zvestih romarjev, ki so sledili križu trpinov, ko jih je teža bolečine premagala, dvigali svoj pogled visoko, tja, od koder neprenehoma zvoni Očetov glas: "To je moj ljubljeni Sin,Njega poslušajte!" Drugi smo bili ponaredki plašnih apostolov: hodili smo zaNj im, toda če so se sulice sovražno uprle proti nam, smo se tiho umaknili med oljčne gaje udobja in miru. Kakor Peter smo glasno vpili: "Ti veš, da te ljubim!" To pa smo počeli le pred televizijskimi kamerami in v časopisnih stolpcih. Le kaj bi povedala božja kamera? Kakor Pilat smo si umivali roke nad storjeno krivico in kakor nesrečnik Juda smo izdajali Njegovo ime. Ob svojih padcih pod križem smo uporno trgali s sebe prepotene obleke trpljenja in besno odkrivali kelih grenke pijače z več nim izgovorom: "Zakaj pravjaz?" Še največkrat pa smo bili podobni razočaranim in oblastiželjnim Judom. "Zakaj nimam oblasti, moči, pravice do vladanja, če tebi, ki si kralj, pridem po krstu, nazivu, po vsem svojem glasnem izjavljanju?" Kakšna škoda, da smo preslišali Njegovo bistveno sporočilo: "Kralj sem, toda moje kraljestvo ni od tega sveta." Povedal gaje sicer poganom in se najbržnam, vsem "pravovernim", ni posebno vtisnilo v spomin. Toda: Če se plaziš po puščavi, z izsušenimi ustnicami, če tipaš skozi dolg temen prostor, če premočen stiskaš zobe in trepetaš od mraza, o čem premišljaš, ko prideš do studenca? Mar ne potopiš ustnic v njegovo hladno čistost in ne uživaš z vsako poro svojega telesa? Če si z negotovim korakom in s solzami, obupanimi očmi iskal svetlobo mar ji ne planeš v objem z vso svojo močjo? Če je tvoja kri že dolgo in trmasto ledena v žilah, se ne boš predal objemu odrešujoče toplote? Ne boš pustil, da se po tebi prelije zlat žarek svetlobe, ki ubija vse mikrobe strahu in zajedalce sovraštva? KRISTUS JE VSTAL IN ŽIVI! Skala je umaknjena! Ne bodimo prepočasni za razumevanje! Ta mila luč, ki si mogočno utira pot iz sence groba, je Njegova ljubezen in njegovo odpuščanje. Ob tej veliki noči si ne nadenimo zopet jekleno močnih oklepov, stkanih iz napuha in maščevalnosti, iz sebičnosti in malodušja, ki bodo preprečili vlitju čiste luči v vero in življenje! Naj bo tokrat drugače! Velika noč! Še ona priložnost, da opazimo, kako smo obdani z Očetovo ljubeznijo. Ne dvomite o tem! Zanesljivo ste opazili: Ob robu grobov žarijo zlati cvetovi narcis! Kosi in škrjančki, drobne sinice in nagajivi vrabčki se niti malo ne menijo za težke oblake na nebu in za to, daje jutro vso hladno in sivo. Z neustavljivo radostjo izlivajo svojo pesem v naše dni! Takaje narava! Toda ti in jaz sva najbolj ljubljeni del narave! S prsti močnega upanja razpriva sive oblake, z obupom in sovražnostjo prepletenega mišljenja in z vso močjo bitja ne odpriva novemu življenju! V saj to smo dolžni Očetu, ob neizmernem daru odrešenja! Ne iščimo Jezusa v grobu in ne v zaprašenih arhivih naših onemoglih duš. Življenje je daroval za nas. Zajemimo gaz vsem svojim bitjem! Vsaj to smo dolžni sinu Odrešeniku! Namesto da se utapljamo v sovražnih obračunavanjih, v iskanjih, kaj mi je kdo v življenju napačnega storil (ali kaj je kdo v vsej zgodovini človeštva napačnega storil), se predajmo objemu tople luči, ki vodi k mogočnim studencem razumevanja in ljubezni! Vsaj toliko poslušnosti smo dolžni Svetemu Duhu! Čisto v dnu svojega srca (že zdavnaj sem mislil, daje tam pokopano vse hudo, ki sem ga doživel), čutim močno premikanje. Tone more biti drugo kakor življenje! Neizmerno močno, vedno znova darovano ŽIVLJENJE! ŽIVLJENJA v izobilju, vam vsem, dragi bralci! Za letošnjo veliko noč, za vsak dan vašega življenja! Leskovški župnik Odbor za gospodarstvo V odboru za gospodarstvo smo v se v prvih mesecih letošnjega leta predvsem posvetili pripravi razpisa za pospeševanje podjetništva in drobnega gospodarstva. V odboru smo si zadali nalogo, da bomo poskušali narediti vse, da bi s krediti, ki bodo razdeljeni, dosegli čim večje zadovoljstvo naših obrtnikov in podjetnikov. Seveda pa bomo najbolj zadovoljni, če bo s pomočjo teh kreditov možno v naši občini odpreti kaj novih delovnih mest. Tako bi bila s tem rešena marsikatera socialna stiska v naših družinah. V odboru se ukvarjamo tudi s turizmom, zato smo storili tudi nekaj za promocijo naše občine in še pred koncem lanskega leta izdali predstavitveno mapo občine Videm. To je naš prvi korak pri promociji občine in naših krajev, zato bomo veseli, če jo boste, občani, kdaj ponesli s seboj na potovanja. Mape dobite na sedežu občine v Vidmu. V mesecu maju se bo naš odbor vključil v projekt (dela so že v polnem teku) predstavitve občine širši javnosti, še posebej pa Haloz pod naslovom "Haloze, pozabljeni biser Slovenije Od podjetnikov, obrtnikov in ljubiteljev turizma v odboru pričakujemo kakšne napotke pri nadaljnem delu, zato bomo veseli, če nam boste kak predlog napisali in poslali na naš odbor. Predsednik odbora za gospodarstvo: Stanko Simonič Proračun občine Videm za leto 2000 PRIHODKI Dohodnina in drugi lastni prihodki Prim erna poraba Drugi prihodki občine Republiški prispevki, sofinanciranje Prihodki od pokopališča Videm Prihodki od pokopališča Leskovec Prihodki lokalnih skupnosti SKUPAJ PRIHODKI ODHODKI O bčinski organi M aterialni stro šk i Stroški sej sveta in odborov Izobraževanje S ocialno varstvo Zdravstvo O troško varstvo K u ltu ra Š p o rt Investicije v šport in kulturo P ožarno varstvo P ožarna taksa Zaščita in reševanje V zdrževanje lokalnih cest Stanovanjsko področje Prostorsko planiranje Vzdrževanje pokopališča Videm Vzdrževanje pokopališča Leskovec R ezerve Odhodki lokalnih skupnosti Skupni program Skupni program krajevnih skupnosti SKUPAJ ODHODKI 1 32.530.000,00 26 1 .1 4 1 .000,00 1 8.798.757,00 občani 3.000.0 00,0 0 3 .000.000,00 1 .000.000,00 1 3.600.000,00 433.069.757,00 27.400.000. 00 1 0.1 50.000,00 6.000.000,00 3 1 .000.000,00 30.000. 000.00 1 3.000.000,00 3 8.000.000,00 4.500.000,00 4.500.000. 00 1 .000.000,00 5.000. 000.00 1 .396.000,00 1 .800.000,00 30.525.000. 00 2.000. 000.00 1 .500.000,00 3.000.000,00 1 .000.000,00 1 4.298.757,00 1 3.600.000,00 1 23 .400.000,00 70.000. 000.00 433.069.757,00 Vodja računovodstva Župan občine Videm Darinka Jagarinec Franc Kirbiš ing. DELO OBČINSKEGA SVETA 1 m Odbor za infrastrukturo V letošnjem letu je namenjeno za krajevne programe v KS (novogradnje v infrastrukturi: vodovod, asfaltiranja lokalnih cest in javnih poti in vzdrževanje) v Občini Videm skupaj 70 MIO SIT, za vzdrževanje cest pa cca 30,5 MIO SIT. Odbor za komunalno infrastrukturo in pa svet občine sta v prvi vrsti prisluhnila željam krajevnih skupnosti po novogradnjah, sanacijah plazov in pa vzdrževanjem obstoječih cest. To pomeni, da so KS sami pripravili prioritete, odbor pa je to predal svetu občine v potrditev. letošna demografska sredstva težka okrog 15 MIO SIT, kar j e v posmeh ljudem, ki živijo v teh hribovitih krajih. Po eni strani država želi, da bi bila tukaj vse večja poseljenost, da ne bi bilo stalnih migracij, ampak kvečjemu le dnevne. Vendar za prvo finančno ne pomaga, za drugo pa v bližnji okolici ne omogoča odpiranja novih delovnih mest ali samozaposlitev. Da paje mera polna, pa še tiste, ki se imajo željo priseliti ali pa ostati tukaj, preganja z nemogočimi prostorskimi zakoni, saj se skorajda ne da dobiti dovoljenja za novogradnje. Slavko FLAJS, predsednik odbora za infrastrukturo Da ima naša občina zelo nerazvito infrastrukturo, kaže podatek , daje od 85 km lokalnih cest asfaltiranih slabih 44 KM in samo 43 km asfaltiranih lokalnih poti od 233 km. Razlaga, da KS vzdržuje javne poti, lokalne ceste pa naj občina, ne drži, saj smo z potrditvijo KS kot pravne osebe investicije v infrastrukturi peljali posredno preko KS. To pomeni, da se morajo v programih KS zaslediti vsi infrastrukturni projekti. O že omenjenih lokalnih cestah in javnih poteh, ki niso asfaltirane, je potrebno poudariti, daje njihovo vzdrževanje izredno drago in pa kratkotrajno, saj se skoraj 70 odstotkov le teh nahaja v hribovitem območju naše občine. Samo letošnjo pomlad smo izvozili nanje že okrog 5000 m3 gramoza iz lastne gramoznice, ki je locirana v Lancovi vasi. Čeprav se vsaki KS vrednoti m3 gramoza 300,00 sit, paje največja finančna postavka za občino prevoz in nakladanje. V naj strmejših predelih pa gramoz ni primeren, zato smo prisiljeni voziti še drobljenec iz Poljčan, ki pa še znatnejše podraži vzdrževanje. Vsi ti posegi, če ni večjega neurja, pa zdržijo nekje do pomladi, potem pa je potrebno začeti vse na novo. Tako bi KS, predvsem v hribovitih predelih, potrebovale več sredstev za vzdrževanje. Najboljša rešitev bi bila asfalt. Občina se trudi, da bi zmanjšala ceno novih asfaltiranj z pripravami cestišč do polaganja asfalta / osnovno podlago / v lastni režiji, prav tako KS skupaj z občinskim režijskim obratom same sanirajo manjše manj zahtevne plazove, vendar je vse to kaplja v morje; glede na dolžino makadamski cest in število plazov, ki ob vsakem dežju na novo nastajajo. Država pozablja, da nerazvita področja niso problem občine same, ampak celotne države. Da to drži, kaže podatek, da so Cesta med Majskim Vrhom in Ljub stavo bo kmalu asfaltirana Na drugi strani večina občanov živi v ravninskem predelu in ti že imajo osnovne infrastrukturne stvari zgrajene (zgradili so jih sami z samoprispevki). Ti pa upravičeno zahtevajo hitrejši razvoj, saj že krepko zaostajamo za naselji v sosednjih občinah. Potrebno bi bilo zgraditi razsvetljavo, urediti preplastitve, kanalizacijo, zamenjati azbestne cevi, nepošteno bi bilo od njih zahtevati, da počakajo in svoja sredstva vlagajo v haloška področja. V letu 1999 so se novogradnje cest zavlekle zaradi pritožb pri razpisu, tako, da sedaj končujemo lanski program asfaltiranja ceste v Ljubstavo do Vrečerja, seveda je ta zamik podražil investicijo, ni potrebno ugibati na čigavo breme. Konec aprila bo končan razpis za letošnje novogradnje. Načrtujemo, da bi letos dela končali do poletnih dopustov, tako, da ne bi prišlo do nepotrebnih podražitev. Po programih KS bomo asfaltirali v letu 2000 naslednje ceste: KS SELA 1. cesta transformator - Gojkošek 600m 2. cesta Pal - meja Lancova vas 500m KS LANCOVA VAS L cesta meja Sela - Lancova vas (do mostu) 1200m 2. preplastitev po programu KS in avtobusna postaja KS TRŽEČ 1. cesta Majski Vrh - Kirbiš - Tržeč KS SOVIČE - VAREJA-DRAVCI 1. odcep Soviče-levo 550m KSLESKOVEC 1. cesta Berinjak 1 OOOm 2. cesta Leskovec - Ljubstava 1 ♦ KS VIDEM 1. cesta Dravinjski Vrh - Mohorič 700m 2. cesta Šturmovci meja - KS Pobrežje 650m KS POBREŽJE 1. cesta:prečna cesta končanje 550m 2. cesta Šturmovci Pobrežje 180m KS DOL ENA 1. cesta v Stari grabi 350m 2. cesta Rakuški Vrh 350m Občane, še posebej šoloobvezne otroke bo novo avtobusno postajališče varovalo pred slabim vremenom. Avtobusno hiško v dolini Male Varnice in Ložine postavlja Janko Jelen Ostale investicije v infrastrukturi: KS Leskovec: cesta v Berinjak, pločnik v centru Leskovca, ostalo po programu KS, KS Pobrežje : po programu KS, KS Videm; Dravinjski Vrh -Črnila - po programu KS, KS Lancova vas.: novogradnja avtobusne postaje, ostalo po po programu KS, KS Tržeč : po programu KS, KS Dolena: po programu KS in novogradnja športnega igrišča, KS Sela: končanje lanskega programa, pločnik v centru , ostalo po programu KS, KS Soviče Dravei: končanje lanskega programa, ostalo po programu KS. V letošnjem letu načrtujemo izgradnjo vodovoda Belavšek v KS Leskovec, za ta projekt je občina še dodatno namenila 6 mio sit, prav tako za izgraditev pločnika v isti KS 500 tisoč Sit. Tudi podoba ceste ob mostu čez Psičino ni preveč v dobrem stanju. Luknja ob cestišču se kar povečuje Plazovi na območju občine so resen problem; eden teh se je že lani sprožil v Veliki Varnici. Cesta je zaprta, zdaj že ogroža hišo, denarja za sanacijo pa ni Za vse KS občini paje svet občine namenil še dodatnih 3 mio za vsako KS, za elementarne nesreče še 5 mio sit ter za projekt kanalizacije 9 mio sit. Kot vidimo, je občina Videm v letu 2000 kar velik del proračuna namenila za komunalno infrastrukturo, vendar se moramo zavedati, da prekoračitve ne bodo možne, razen v primeru dodatnega financiranja države. Makedamska cesta v Berinjaku bo do jeseni dobila asfaltno prevleko predsednik odbora za kom.infrastrukturo Občine Videm Flajs Slavko IZ NAŠIH KS . u -.vr to§§ Programi za KS v letu 2000 PROGRAM KS TRZEC PROGRAM KS LANCOVA VAS KS TRŽEČ PRORAČUN delovanje KS 500.000,00 SIT dotacije društvom 250.000,00 SIT ureditev prostorov KS 200.000,00 SIT gramoziranje in zimska služba 1.000.000,00 SIT javna razsvetljava 3.500.000,00 SIT avtobusna postajališča 200.000,00 SIT igrišče in parkirišče ob igrišču v Tržcu 200.000,00 SIT reklamne oglasne deske 147.000,00 SIT asfaltiranje cest v Tržcu in Majskem Vrhu 800.000,00 SIT izgradnja kabelske TV v Jurovcih -vaščani SKUPAJ 6.797.000,00 SIT PROGRAM KS SELA KS Sr. LA PRORAČUN gramoziranje in zimska služba 1.000.000,00 SIT dotacije društvom 300.000,00 SIT izgradnja igrišča 500.000,00 SIT izgradnja pločnika-parkirišča 500.000,00 SIT asfaltiranje cestišča transformator-Gojkošek 1.000.000,00 SIT javna razsvetljava 2.200.000,00 SIT vodovod Sela 500.000,00 SIT delovanje KS 573.000,00 SIT SKUPAJ 6.573.000,00 SIT PROGRAM KS POBREŽJE KS POBREŽJE PRORAČUN gramoziranje in zimska služba 600.000,00 SIT dotacije društvom 351.000,00 SIT delovanje KS 500.000,00 SIT asfaltiranje cestišč 6.000.000,00 SIT javna razsvetljava 3.000.000,00 SIT SKUPAJ 10.451.000,00 SIT PROGRAM KS VIDEM KS VEDEM PRORAČUN gramoziranje in zimska služba 2.500.000,00 SIT delovanje KS in dotacije društvom 2.000.000,00 SIT avtobusna postajališča 1.300.000,00 SIT asfalt Dravinjski Vrh-Mohorič8cca 850m) 2.000.000,00 SIT asfaltna povezava Šturmovci-Pobrežje 3.000.000,00 SIT asfaltna prevleka Dravinjski Vrh-Čmila 1.250.000,00 SIT označitev naselij 711.000,00 SIT SKUPAJ 12.761.000,00 SIT KS LANCOVA VAS PRORAČUN gramoziranje in zimska služba 450.000,00 SIT dotacije društvom 350.000,00 SIT gradnja prostorov KS 300.000,00 SIT avtobusna postajališča 1.000.000,00 SIT asfaltiranje cestišč 4.000.000,00 SIT delovanje KS 700.000,00 SIT popravilo brvi preko Polskave 140.000,00 SIT rezerva 249.000,00 SIT SKUPAJ 7.189.000,00 SIT PROGRAM KS SOVIČE- VAREJA-DRA VCI KS SOVICE-VAREJA-DRAVCI PRORAČUN gramoziranje 500.000,00 SIT zimska služba 400.000,00 SIT delovanje KS 500.000,00 SIT društva 200.000,00 SIT asfalt Soviče-lovski dom 518.000,00 SIT asfalt Soviče -levo 900.000,00 SIT asfalt Soviče-desno 1.000.000,00 SIT SKUPAJ 4.018.000,00 SIT PROGRAM KS DOLENA KSDOLENA PRORAEUN asfaltiranje krajevnih cest v Doleni 1.500.000,00 SIT asfaltiranje krajevnih cest v Zgornji pristavi 1.500.000,00 SIT asfaltiranje športnega igrišča 900.000,00 SIT vzdrževanje in plu enje krajevnih cest 1.000.000,00 SIT delovanje KS in društev 500.000,00 SIT ostala komunala: avtobusna postajališča, vzdr evanje doma krajanov, prostori DU, čiščenje jarkov 515.000,00 SIT SKUPAJ 5.915.000,00 SIT PROGRAM KS LESKOVEC KS LESKOVEC PRORAČUN gramoziranje in zimska služba 4.000.000,00 SIT dotacije društvom 500.000,00 SIT izgradnja pločnika Leskovec 1.500.000,00 SIT izgradnja ceste Berinjak 1999 2.000.000,00 SIT izgradnja vodovoda Belavšek 2.000.000,00 SIT izgradnja ceste Leskovec-Ljubstava 2.000.000,00 SIT delovanje KS 1.000.000,00 SIT avtobusna postajališča 500.000,00 SIT lokalne ceste in klanec 2.796.000,00 SIT SKUPAJ 16.296.000,00 SIT 8 IZ NAŠIH KS V občini Videm na obisku minister Bergauer Minister za promet in zveze mag. Anton Bergauer je bil februarja na obisku tudi v občini Videm. Na delovni obisk je prišel na povabilo občinskega odbora SLS, ki ga vodi Edvard Zaranšek, ob tej priložnosti pa se je minister srečal z županom Francem Kirbišem, z nekaterimi člani iz vrst občinskega sveta in ostalimi predstavniki občine. V občini Videm so ministru Bergauerju želeli kar najbolje predstaviti zdajšnje stanje na področju komunalne infrastrukture, predvsem pa težave, s katerimi se ubadajo pri modernizaciji cest v občini. Se največ teh težav je na območju haloških naselij, kjer je še precej kilometrov cest v slabem stanju, več kot polovica makadamskih in kjer se dodatno pojavljajo še težave zaradi nastalih plazov. Ministra so v delovnem pogovoru - ta je bil na sedežu občine v Vidmu - zaprosili tudi za pomoč pri dodatnem financiranju t.i.občinskih projektov na področju komunalne infrastrukture. Minister Bergauer se je srečal z županom, predsednikom SLS Edvardom Zaranškom in še nekaterimi predstavniki videmske občine (tudi svetnikom Srečkom Svenškom Predstavljamo KS Videm Haloški del bodo bolje označili s kažipoti Verjamem, da Krajevne skupnosti (KS) Videm ni treba posebej predstavljati, kajti krajevno središče je hkrati tudi center videmske občine. Danes se videmska KS razprostira na nekoliko manjši površini kot pred leti, zaobsega pa naselja Dravinjski Vrh, Majski Vrh, Ljubstavo, Šturmovce in Videm pri Ptuju. Največja vas je seveda Videm pri Ptuju z okrog 500 prebivalci, Dravinjski Vrh s 300 prebivalci je drugi, ostala naselja pa so redkeje poseljena. V KS živi 1039 ljudi, v 325 gospodinjstvih, samo Videm jih ima 137. KS Videm je tudi druga največja KS V občini in zajema 18 odstotkov vsega prebivalstva v občini. Pred letom in pol novoizvoljeni predsednik KS Videm Danilo Skok dobro pozna svojo KS in je seznanjen z vsem dogajanjem po posameznih naseljih. Pravi, da v KS živijo pretežno ljudje, ki hodijo na delo v mesto in tudi drugam, malo je pravih kmetovalcev, in na žalost precej brezposelnih. Mnogi krajani so namreč v zadnjih letih ostali brez dela, ko seje marsikaj spremenilo v podjetju KK Ptuj in so bile mnoge kmetijske površine opuščene in oddane v najem. In vendarle je precej živo društveno življenje v samem središču KS, saj je videmska po številu društev in sekcij najbogatejša v občini. Najbolje zastopano je kulturno društvo F. P. Videm, ki ima številne sekcije in člani le-teh sodelujejo na vsaki občinski in krajevni prireditvi. Od društev je potrebno omeniti še ŠD Videm inNK Videm, zadnje čase dobro dela PGD Videm, potem je tu še aktiv žena Videm, mladinski pevski zbor, precej društev pa je bilo ustanovljenih na ravni občine in imajo prav tako sedež v Vidmu. “Zelo sem razočaran, da imamo v samem centru Vidma tako zgrešeno in nefunkcionalno kulturno dvorano z dokaj neprimernim odrom. Rekel bi, da je najslabša v občini in tudi obiskovalcem različnih prireditev ne ponudi nič kaj prijetnega počutja, ko morajo ti sedeti na plastičnih stolih. Nad urejenostjo centra Vidma ne bi imel pripomb, lepo je urejen in to večkrat tudi povem. Rad se pohvalim, da imamo le nekaj metrov vstran danes že lepo obnovljeno cerkvico sv. Janeza Krstnika (sv. Janž), kar je seveda naša največja znamenitost biser iz druge polovice 12. stoletja. Znamenitosti je še kar nekaj in prav te bi morali v prihodnje bolje predstavljati, jim dati večjo veljavo. Morda bi center Vidma potreboval še nekaj metrov pločnika, dolgoročno moramo pripraviti projekt kanalizacije in k temu pritegniti tudi ostale KS v občini. Počasi bomo morali najti še kakšno rešitev za sam Videm, ki se vedno bolj širi in je gosto poseljen, ter si za boljši pregled omisliti tudi kakšno ulico. O tem sedaj le še razmišljamo, pravega predloga še namreč nismodali. Tudi haloška področja KS se počasi razvijajo, predvsem tukaj mislim na modernizacijo cest, največji problem pa je označevanje vasi, saj so hiše precej "raztepene" po haloških hribih in jih je velikokrat težko najti. Okrog 800 tisoč tolarjev smo letos namenili za označevanje, zato bomo do konca leta na nekaterih mestih ob vstopu v Haloze postavili lične table, take, ki sodijo v to naše okolje. Vesel sem, da smo končno uspeli narediti nekaj za naše otroke s haloških naselij, saj smo jim omogočili šolski prevoz v šolo in nazaj.“ IZ NAŠIH KS HALOŠKA OBMOČJA "PONUDITI" MLADIM LJUDEM V zadnjih dveh letih seje v KS Videm že marsikaj spremenilo, ne samo pri razvoju komunalne infrastrukture, temveč se prebuja tudi na področju drobnega gospodarstva. Center Vidma se sicer ne more primerjati s haloškimi naselji, saj je v Halozah dosti več možnosti za razvoj vinogradništva, sadjarstva in še nekaterih drugih panog. Danilo Skok pravi, da bi morali prav v Halozah dati več možnosti mladim -perspektivnejšim ljudem, jim ponuditi ne samo prostor za bivanje, temveč jim dati dotacije, nepovratna sredstva, da bi lahko poskrbeli za razvoj. Haloze po njegovem ponujajo še dosti neizkoriščenih predelov, na žalost propadajo nekdaj urejene in cenjene vinske kleti, vinogradništvo in sadjarstvo se prepočasi razvijata. Haloški del ponuja več možnosti razvoja drobnice, namensko na dveh koncih že gojijo divjad, sadjarstvo in vinogradništvo, predvsem sadjarstvo, pa bi bilo dobro napeljati tudi na bio proizvodnjo, tako kot to počnejo že ponekod pri nas. Šturmovški park zgodaj spomladi. V KS so prepričani, da bi lahko imel dosti večjo veljavo in pomen. Tudi v Šturmovcih bo treba nekaj ukreniti, je dejal Skok, in krajinskemu parku dati več veljave, ga narediti za središče mednarodnega ranga, kjer se bodo srečevali dijaki in študentje tudi iz drugih držav. Marsikaj bi se dalo narediti, pravi Skok, možnosti je precej in nekateri so to denimo z ribogojnico že lepo izkoristili. V KRAJEVNEM PRORAČUNU DOBRIH 12MIO TOLARJEV "Vodovodno omrežje in telefonija sta po naši KS že napeljani, zdaj nas mučijo le še ceste. V letošnji program smo jih uvrstili kar nekaj, saj želimo, da se modernizira čim več kilometrov cest, kajti tudi tako bomo lažje razvijali naša naselja po Halozah, lažje razmišljali o kaki boljši turistični ponudbi. V tem času se že končujejo dela na cesti Majski Vrh - Ljubstava, sicer je bila ta cesta že v lanskem cestnem programu, na vrsto pa je prišla šele letos spomladi. Letos bomo modernizirali še lokalno cesto od kapele do Mohoriča, pri tem KS namenja 2 milijona tolarjev, iz občinskega proračuna bomo dobili 3 milijone. Povezovalno asfaltno cesto bomo naredili tudi med Šturmovci in Pobrežjem, uredili bomo nekaj javnih poti, asfaltno prevleko še na cesti Dravinjski Vrh - Črnila, kot pa sem že dejal, bomo korak naprej naredili tudi pri označevanju naselij, nekaj sredstev imamo rezerviranih za redna gramoziranja in zimsko službo, pa za redno delovanje KS in z dotacijami bomo malce pomagali našim društvom. V kratkem naj bi v Vidmu postavili dve novi avtobusni postajališči, zato so rezervirali 1,3 MIO tolarjev, v letošnjem letu pa imamo v KS skupaj na razpolago 12,7 milijonov tolarjev sredstev.11 Tako kot v ostalih KS pa se tudi v videmski ubadajo s težavami pri skrbi za čistejše okolje, kajti divjih odlagališče je dosti preveč, pravi tudi predsednik KS Skok. Zato so se krajani že sami odločili in bodo 27. aprila izpeljali večjo čistilno akcijo. Najprej bodo oklestili vse veje, ki ovirajo promet na cestah, potem pa bodo prešli na kosovne odpadke in iz gozdov potegnili kar največ le-teh. Dogovori potekajo tudi s Čistim mestom Ptuj, da bi vsaj v tistih koncih, kjer še ni urejen reden odvoz odpadkov, namestili zabojnike za smeti in poskrbeli za 14-dnevni redni odvoz odpadkov. NA CESTIVLJUBSTAVIBO SLOVESNOST 6. MAJA V KS Videm pa bo prva večja letošnja slovesnost že 6. maja, ko bodo v Ljubstavi namenu predali prve metre asfaltirane ceste, verjetno pa bo potem manjših slovesnosti v KS še več. Danilo Skok, pred. KS Videm Predsednik KS Danilo Skok je ob koncu še dejal, da bi rad obvestil vse občane, da je krajevna pisarna na sedežu občine Videm odprta vsako sredo od 15. do 17. ure. Tam lahko oddajo svoje predloge in pobude za nadaljnje delo v KS, lahko pridejo na pogovor k predsedniku KS, sicer pa lahko svoje predloge oddajo tudi pri Darinki Jagarinec na sedežu občine. "Vsem občanom in občankam KS Videm, pa tudi vsem ostalih ljudem v občini Videm, želim mirne velikonočne in prvomajske praznike," je ob koncu pogovora zaključil predsednik KS Videm Danilo Skok. TM ČLANI SVETA KS VIDEM Predsednik KS Videme je Danilo Skok, podpredsednik Andrej Rožman, člani pa Jože Milošič. Dragica Žumer, Alojz Zajšek, Milan Šosterič in Marjan Sitar. Člana sveta iz KS Videm sta g Bernarda Galun in Franc Ostroško. IZ NAŠIH KS Iz dela in življenja krajevne skupnosti Pobrežje SPOŠTO VANE POBREŽANKE IN POBREŽANI! Uredniški odbor občinskega glasila Naš Glas nas je pisno obvestil, daje zadnji rok za oddajo pisnih prispevkov 4. april 2000. Začel sem razmišljati, kaj oziroma o čem bi pisal, ko pa je toliko pomembnih stvari, o katerih bi naši krajani in občani morali biti obveščeni. Naš glas je pravzaprav temu namenjen. Odločil sem se, da tokrat napišem nekaj o medsebojnih sosedskih odnosih. Lepo je živeti v soseski, kjer se ljudje medsebojno razumejo, si drug drugemu pomagajo in si s skupnimi načrti ustvarjajo pogoje za lepšo prihodnost kraja in okolja v katerem živijo in delajo. Žal pri nas v Pobrežju nismo ravno zgled za kaj takega. Vse več je sporov med sosedi zaradi motenja posesti, zaradi motenjajavnega reda in miru, zaradi namernega onesnaževanja okolja, v katerem živimo in drugih nesoglasjih. Kar nekaj naših krajanov želi na svoj način reševati stvari, za katere je natančno predpisan postopek za rešitev. Epilog takšnega početja pa je najpogosteje sklenjen na pristojnih organih države. Mnogi naši krajani, ki so pri takšnih dejanjih oškodovani, pa tudi povzročitelji, iščejo rešitve na Krajevni skupnosti; bodisi pri predsedniku KS ali katerem izmed članov sveta KS. Žal so pristojnosti KS omejene v smislu reševanja medsebojnih odnosov, ki so posledica nerazumnega početja posameznikov. Krajevna skupnost Pobrežje bo tudi v bodoče opravljala svoje naloge v skladu s svojim Statutom. Od vas, dragi krajani, pričakujemo pobude in predloge, ki se nanašajo na razvojne programe na področju infrastrukture, oskrbe s pitno vodo, sanaciji divjih odlagališč komunalnih odpadkov, ureditvi in olepševanju kraja, dodatni prometni ureditvi in drugo. Vse pobude in predloge oddajte na naslov KS Pobrežje, Pobrežje 104 a, 2284 Videm pri Ptuju. Predsednik sveta KS Pobrežje Branko MARINIČ Rešitev novoletne križanke Rešitev nagradne novoletne križanke iz prejšnje številke se glasi "CERKEVSVETEGA JANŽA ” Izmed rešitev, ki so prispele v naše uredništvo, smo izbrali tri nagrajence, ki bodo nagrado prejeli po pošti: Nagrajenci so: Maja Možina Videm pri Ptuju 67, 2284 Videm pri Ptuju Suzana Kozel Pobrežje 167a, 2284 Videm pri Ptuju Snežana Lesjak Velika Varnica 78, 2285 Zg. Leskovec Vsem nagrajencem čestitamo! VELIKONOČNA VOŠČILNICA Pomladno brstenje, ki nežno s pomočjo božajočih sončnih pramenov prebuja in v pastelne barve odeva prezeblo naravo, da bi na novo vzcvetela in nam rodila sadove nam za brezskrbno skupno življenje; naj vam bo v navdih, da tudi vi preživite bližajoče velikonočne praznike v krogu ljudi, kijih imate radi in ki vas spoštujejo. OO LDS VIDEM IZDAJATELJ: občina Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju, tel./fax: 062/765 09 00 * GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: Tatjana Mohorko * TEHNIČNI UREDNIK: Ivan Viličnjak * LEKTOR: France Planteu * OBLIKOVANJE IN TISK: Lories d.o.o., Ruprova 8, 2204 Miklavž na Dravskem polju * STROKOVNI SODELAVCI: Anton Kovačec, Nataša Zagoranski *Na osnovi mnenja urada vlade za informiranje RS št. 23/90-541/96-12se za glasilo plačuje 8% prometni davek * Glasilo NAŠ GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi urad vlade za informiranje RS, pod zaporedno številko 1332 * Glasilo je brezplačno * Izhaja v nakladi 1.800izvodov. V Vidmu odprt prvi Trgovski center Trgovski center v Vidmu. Kraj je bogatejši za novo in pestrejšo ponudbo. Zasebno podjetje Družinski raj iz Vidma pri Ptuju je velik poslovni objekt pričelo graditi že pred nekaj leti. Potem so se jim pridružili še drugi investitorji, tako, da trgovski center (TC) kupcem danes na enem samem mestu ponuja marsikaj. Že lani se je v nove prostore TC preselila Nova KBM, Videmčani in okoličani pa so že nestrpno pričakovali odprtje tudi ostalih prostorov. Nadvse bogata in prijetna slovesnost ob odprtju novih prostorov je bila 25. marca, v Vidmu pa se je na ta dan srečalo veliko število povabljenih gostov, predstavnikov domače in sosednjih občin ter seveda krajanov in občanov. Banki seje pred nekaj tedni pridružila še velika sodobno urejena živilska prodajalna Market Žerak zasebnega podjetja Meso izdelki Žerak iz Podlehnika na skupni površini okrog 500 kvadratnih metrov. Ob Marketu Žerakje podjetje Družinski raj odprlo cvetličarno Orhideja. Taje bila prej v zgradbi čez cesto - in prijetno urejen bar Flori. Videmski TG je tudi sicer prijetno urejen in nekako "paše" v samo podobo središča videmske občine, še toliko bolj zanimiv pa je za kupce in obiskovalce zaradi lastnega velikega parkirišča pred samim objektom. Za zdaj je v novem objektu izkoriščenih okoli tisoč kvadratnih metrov površin, okoli 1800 kvadratnih metrov v kletnih prostorih in v nadstropju pa še čaka na zainteresirane uporabnike. Kot je bilo slišati na otvoritveni slovesnosti je dosedanja investicija v gradbena dela veljala dobrih 250 milijonov tolarjev. Direktor podjetja Meso izdelki Žerak Anton Žerak je na otvoritveni slovesnosti na kratko predstavil svoje podjetje in temu dodal še nadaljno vizijo podjetja, ki se vse bolj usmerja tudi v maloprodajo. POLETI TUDI ŽE TURISTIČNO-REKREA CIJSKI CENTER V D RA VINJSKEM VRHU Edvard Zaranšek, direktor zdaj že družinskega podjetja Družinski raj (ustanovili so ga v letu 1985), pa na otvoritvi ni skrival veselja in zadovoljstva, da je nova videmska pridobitev končno predana svojemu namenu. Podjetje, ki je trgovski dejavnosti dodalo še gostinstvo in turizem, bo letos poleti bogatejše za še eno pridobitev. Direktor Zaranšek je namreč povedal, da se ta čas zelo posvečajo novi investiciji in načrtujejo, da bodo že letos poleti odprli turistično-rekreacijski objekt v Dravinjskem Vrhu (nedaleč vstran od reke Dravinje). Sicer pa bo to prva prava turistična ponudba v neposredni bližini centra občine Videm in verjetno tudi prva v turistični ponudbi občine same. Novi pridobitvi v Vidmu je nazdravil tudi videmski župan Franc Kirbiš, ki je direktorjema obeh podjetij podelil pisna priznanja in izrazil upanje, da bodo v občini tudi v prihodnje dobro sodelovali. TM BarFLORI Blagoslov TC Videm je opravil farni župnik p. Emil Križan Zeleni Vidma in občina Videm pripravili čistilno akcijo KAKO PRIJAZNI PREBIVALCI SMO DO OKOLJA ? Tudi občina Videm in zeleni Vidma so se 8. februarja vključili v vseslovensko čistilno akcijo "Pomladansko urejanje in čiščenje okolja". Akcija je potekala skorajda na vseh koncih občine, saj so se v čistilno akcijo vključile skoraj vse KS, pa tudi OS in obe podružnici. Kot je povedal predsednik organizacijskega odbora in predsednik Zelenih Vidma mag. Ivan Božičko, so organizatorji zadovoljni z uspešno zaključeno čistilno akcijo in tudi z udeležbo po posameznih KS. V akcijo seje vključilo 95 občanov, ti so nabrali 20 kubičnih metrov smeti, občina pa Šturmovačni pod vodstvom Andreja Rožmana so bili dobro organizirani in v akciji nabrali kar nekaj vreč smeti Kljub opozorilom, pa naši občani brez odgovornosti do okolja in navsezadnje tudi do sebe puščajo svoje dotrajane jeklene konjičke kjerkoli se jim to zljubi. Da je škoda še večja, to počenejo tik ob potoku in urejenem ribniku sredi vasi. (Posnetek iz Pobrežja) je poskrbela tudi za takojšnji odvoz odpadkov. Med tednom so se akciji pridružile tudi šole, saj so učenci počistili krajinski park Šturmovci in pobrali smeti tudi ob vodotokih. Mag. Božičko pravi, da so pri čiščenju okolja ugotovili, daje smeti letos že nekoliko manj kot v preteklosti, ob tem pa dodaja, da to vendarle naj ne bo zadnja akcija v letošnjem letu. Pravi, daje treba čistiti in skrbeti za čisto okolje skozi celo leto, ob tem pa bo ponudila pomoč tudi občina Videm v sodelovanju s Čistim mestom Ptuj, ki bo poskrbelo za odvoz odpadkov. TM JEREBICA SE VRAČA NA POLJSKE POVRŠINE Jerebica se vrača na poljske površine. V prvih aprilskih dneh so člani Lovske družine Ptuj (ti imajo svoje društvene prostore na Selih) opravili še eno pomembno nalogo v skrbi za ohranitev divjadi in vsega živega naravi. Tokrat že četrto leto zapored so v naravo izpustili 100 parov jerebic, sicer poznanih tudi pod imenom poljska kura. Gre za republiški projekt Lovske zveze Slovenije, ki financira ta projekt in si nekaj zadnjih let izredno prizadeva povečati število jerebic v našem okolju. Ponovno naselitev in vračanje jerebice v naravo pa uresničuje le na nekaterih posebej za to izbranih krajih po Sloveniji. Člani zelene bratovščine so 3. aprila jerebice izpustili na treh različnih mestih, in sicer na pobreškem, lancovskem in selskem polju. Dosedanje tri vložitve v naravno okolje, ki ustreza jerebici, so se po besedah lovcev pokazale za dobro opravljeno nalogo, saj po zadnjem štetju beležijo bistveno večje število jerebice. Poleg skrbi za ohranitev poljske kure na naših poljih pa so se člani lovskih družin na območju občine Videm 8. aprila vključili še v vseslovensko čistilno akcijo čiščenja gozdov in -X3F polj. Letošnja akcija je potekala pod naslovom Gozd ni koš za smeti. Na tak način so lovci in tudi ostali, ki so sodelovali v čiščenju, hoteli znova opozoriti ljudi, da ne bi odlagali smeti in večjih odpadkov kjerkoli in s tem škodili ne samo rastlinam in naravi, temveč tudi samemu sebi. Na žalost so v letošnji akciji znova nabrali veliko vreč smeti, kar nekaj kupov kosovnih odpadkov, naleteli pa so še na večja divja odlagališča v naši okolici. Ta so za zdaj še zapisana, težko pa je reči, kdo in kdaj bo zanje poskrbel ter jih očistil. TM Sežigalnica komunalnih odpadkov v Kidričevem Zeleni Vidma nasprotujemo izgradnji sežigalnice komunalnih odpadkov v Kidričevem, kajti do sedaj nismo izkoristili vseh ostalih ekološko manj spornih možnosti pri ravnanju s komunalnimi odpadki. Naše nasprotovanje gradnji sežigalnice v Kidričevem na kratko utemeljujemo takole: 1.Sežigalnica naj bi imela zmogljivost 280.000 ton (rentabilnost) odpadkov na leto, oziroma 38 ton na uro (za polovico prebivalcev Slovenije) ali 100 tovornjakov po 10 ton odpadkov na dan. Pri sežigu bi nastalo 78.400 ton pepela na leto, 4.200 tone "letečega" (imobiliziranega) pepela 1.960 ton filtrirne pogače (mokro čiščenje dimnih plinov), 1.376 milijarde normalnih m3 dimnih plinov, in bi ob predpisanih normativih onesnažili ozračje z 347.200 kg dušikovih oksidov, 86.800 kg žveplovega dioksida, 86.800 kg ogljikovega monoksida in 17.360 kg totalnega organskega ogljika ter 17.360 kg prahu. Z gradnjo 65 metrov visokega dimnika bi se ta količina razporedila na večje področje Dravskega in Ptujskega polja ter Haloz in Slovenskih goric, predvsem takrat, ko ne bi bilo inverzije. Dobra polovica Slovenije bi z uresničitvijo tega načrta sicer res navidezno rešila problem svojih komunalnih odpadkov, naj večje breme pa bi prenesla na prebivalce Kidričevega in okolice. V zadnjih letih se je človeštvo soočilo z nevarnostjo dioksinov. Ti nastanejo pri zgorevanju snovi, ki vsebujejo organsko vezani klor (npr. polivinilklorid - PVC - ki ga najdemo med komunalnimi odpadki). To je zelo nevaren strup, ki že v izjemno majhnih koncentracijah (nekaj ppt - nekaj delov dioksina na trilijon delov) zelo škodljivo vpliva na zdravje ljudi, predvsem pa na razvoj zarodka. Pomembno j e tudi dejstvo, da ta strup v živa bitja (torej tudi v ljudi) vstopa preko prehrambene verige. Doslej znani učinki dioksina na zdravje ljudi so zaskrbljujoči: 1. močna kancerogenost; 2. motnje endokrilnega sistema s posledicami v spolnem razvoju; 3. reprodukcijske motnje z neplodnostjo pri obeh spolih; 4. motnje razvoja zarodka s posledicami v razvoju živčnega sistema; 5. motnje v razvoju imunskega sistema. Zaradi teh doslej znanih dejstev o pogubnih vplivih dioksinov na zdravje živih bitij, se za njihovo vsebnost v živilih zanje predpisujejo vse strožje omejitve. Se posebej zato, ker jih je v majhnih koncentracijah zelo zahtevno meriti. Z raziskavami so ugotovili, da več kot 80% dioksinov proizvajajo prav sežigalnice odpadkov, ki dolgoročno kontaminirajo zemljišča in življenjsko okolje vseh živih bitij. Znanstveniki odkrivajo škodljivost dioksinov v vse manjših koncentracijah. Več kot očitno je, da bi postavitev sežigalnice komunalnih odpadkov v Kidričevem ogrozila zdravje tam živečih ljudi (in ostalih živih bitij) in njihovih (še nerojenih) potomcev. Prav tako bi z njeno postavitvijo to kmetijsko pomembno področje na Dravskem polju dolgoročno zapravilo možnost pridelovanja biološko neoporečne in zdrave hrane, kar bo v bližnji prihodnosti tudi ekonomsko neprecenljivo pomembno. Za Zelene Vidma Mag.Ivan Božičko ZANIMIVOSTI OD TU IN TAM Planinsko društvo Haloze vabi Planinsko društvo Haloze, vabi vse ljubitelje narave in pohodništva, da se včlanite v planinsko društvo, ki deluje na področju Haloz. Vse informacije dobite pri gospe Nadi Golob na občini Videm, telefon (02) 765-09-00. mesec/dan Februar/5 April/28 in 29 Maj/27 Junij/10 Avgust/15 September/18 Oktober/7 November/4 Koledar prireditev v letu 2000 smer pohoda____________________________vodja Sela-Ptujska Gora Triglavski narodni park Borl-Cirkulane praznik občine Videm-Dravci srečanje v Halozah družinski pohod Podlehnik-VV/Dolgo po Halozah s trgatvijo Repišče-Dravci Leskovec-sv. Avguštin mag. Božičko mag. Božičko in OGTO Videm PD Ptuj g. Cafuta in g. Kirbiš-župan PD Planika Maribor g. Mauzer, g. Pernek in g. Bračič MDO Ljubljana g. Kozel * Upravni odbor PD Haloze si pridržuje pravico do eventualne spremembe programa pohodov. Članarina za leto 2000 član cena markice članstvo A članstvo B članstvo C 6.000,00 SIT 1.500,00 SIT 600,00 SIT PLAVALNI TEČAJ V ponedeljek smo začeli s plavalnim tečajem. Zjutraj smo imeli dve uri pouka in malico, nato pa smo se odpeljali v toplice. Ko smo oblekli kopalke, se stuširali, smo poskakali v ,mali bazen. Tam smo najprej telovadili. Nato smo se še igrali. Prišli so plavalni učitelji. Z njimi smo vadili razne vaje. Najprej smo se privajali na vodo. Potem smo se potapljali in skakali ter plavali. Določena sem bila v prvo skupino. Biloje super. Osvojila sem bronastegadelfinčka. POMLAD OKROG MOJEGA DOMA Tudi okrog mojega domaje že pomlad. Zjutraj me prebudijo ptički in sonce. Zacvetele so češnje. Imajo bele in dišeče cvetove. Pred hišo že cveti grm forsitije. Tudi lastovice so se vrnile iz toplih krajev. Na trati pred hišo cvetijo marjetice. Tudi metulje in čebele obiskujejo prve cvetove. Iz gozda se oglaša kukavica. Pomlad je moj naj lepši letni čas. Snežana LESJAK, l.R. Leskovec Katarina ŠMIGOC, 3.R. Leskovec V V Z NAŠIH OSNOVNIH SOL Spomlad se meni lusno zdi, ker ptički lepo pojejo ,// s ® K S. n M\ s.^i I *9 s S. U ? 3.« I" M ki 9 St>Oi 3> 8 S c/l H &■§ s 1U lp S.I sliv 5 8 ?§■ S 5 S f 1 ,// V/ \ n' // k 1 jj-gž >-dt >'t=>>5o< \ saas-sassr Veselimo s« kcr ic P01” j„uj» Murk^ «s5S*5a ///&/ V ».<•_«» >.« » 5 s EE % /\'<\ lili S' a n o 'Ifs- IS g S 9 | kit i-j vv^t s H f Is lutko. */■ v . ■ - <£1» . % \\i w\ iifi t¥\>V*8«5 >x x%» < o er gg .i „tiii liti* :ll? IS if s-s? i lili 144 . * «■* x>% °z>, x; _ Sonl*sMner || Spomladi vse cveti, dehti in vseieleooN Rože cvetijo m vse je iepo kot jutro Zato mi je ta lepa cvetoča pom Ud nri srcu, pa čeprav je zelo kratlT S 5 Adrljana Narat f ■§ _ a. -5 , ■ bopriil* rgisc::- r.j I \w > , V** \ 1»U snflp- .»te«1 -S'*’* i ' ^ H Lot T U Želel< ^ulona ^ /iq ,Qj°^^a aciQ :■ . Cln' kot f01 }^aia) m°j° star SQ 2»ata. Peter /< q^oW'4 ^ ^S>L' Staršev si ne izbiramo sami, ampak so nam dani, Jmejmo jih radi in jim bodimo hvaležni, ker so nam dali življenje, Tudi mi bomo nekoč starši in bomo srečni, če bomo čutili ljubezen svojih otrok. Matejo Krajnc, 7.a Včasih razmišljam, kako je tistim otrokom, ki so v nesreči ali pa v vojni izgubili starše. To mora biti hudo, še posebej tistim, ki so izgubili kar oba starša. Komu se boš potožil, ko imaš slab dan? Telefonski liniji za mladoletne? M£, samo starši so tisti pravi in le oni nam znajo dati najboljši nasvet. Dejan Rihtaniž, 8.b RST3T NAS KULTURNI PRAZNIK V soboto, 5. februarja, je bila v dvorani gasilskega doma v Zg. Leskovcu proslava ob kulturnem dnevu Slovencev, Prešernovem dnevu. Učenci smo se že prej pripravljali na ta dan v šoli. Nekateri smo se že prej pripravljali na ta dan v šoli. Nekateri smo se pri zboru učili pesmi, ki smo jih na proslavi predstavili. Ostali pa so pri literarno-dramskem krožku pripravili recital. V goste smo povabili še mešani pevski zbor iz Leskovca pod vodstvom g. Srečka ZAVCA in tamburaše z Vidma pod vodstvom g. Jožeta ŠMIGOCA. Že pred začetkom proslave smo se zbrali vsi nastopajoči. Ko se je proslava pričela, smo bili najprej vsi razočarani, saj dvorana še zdaleč ni bila polna; prej bi lahko rekli, daje bila prazna. Toda to nam ni pokvarilo razpoloženja. Nastop j e bil zelo pester in zanimiv, še posebej recital, kije potekal samo ob svetlobi sveč, deklamatorji pa so bili razporejeni med gledalci v dvorani in na odru. Tisti, ki so si prišli proslavo ogledat, so vse nastopajoče hvalili in so domov odšli zelo zadovoljni. Graja pa velja tistim, ki na našo proslavo niso prišli. Tako seje končal še en kulturni dan ob obletnici Prešernove smrti. Upamo, da bo še več podobnih dnevom z več obiskovalci. Utrinek s proslave ob prazniku žena v dvorani v Leskovcu MOJA MAMICA Moji mamici je ime Jožica. Moja mamica ima temno rdeče lase. Moja mamica ima temno rjave oči. Moja mamica je v službi v Ljudskem vrtu. Je učiteljica in uči otroke. Moja mamica sesa, pometa, pomiva posodo in kuha. Moja mamica najraje nosi hlače. Včasih tudi nosi krilo. Najbolj ji pristaja krilo. Staraje 30 let. Zelojo imam rada. Blanka KOZEL, l.R. Sela VesnaPOLANEC, 8. r., Leskovec MAMA Mamica, rodila si se 25.10.. Imaš enega brata in dve sestri. V šolo si hodila na Sela in na Videm. Ker nisi vedela, kaj bi bila po poklicu, si se odločila za delo. Za tem si se poročila in rodila sem se jaz. Na svet sta privekala še mlajša brata. Rada bi se ti zahvalila, da si me rodila in mi dala brata. Rada bi ti povedala, da si najboljša mama na svetu. Hči Anja Anja MOHORKO, 3.R. Sela MOJA MAMA Moji mamici je ime Marija. Ima temno rjave in skodrane lase. Njena barva očije rjava. Rada se smeji in govori. Moja mamica se včasih našminka. Moja mamica cepi in predpisuje zdravila. Doma lika, umiva posodo in pere perilo. Tudi zabava se rada. Igra košarko in rokomet. Mamico imam rada zato, ker zame lepo skrbi. Sanja KOZEL, 2,r. Sela MOJA MAMA Moji mamici je ime Jožica. Moja mami ima rdeče lase. Ima temno rjave oči. Se rada smeji in govori. Moja mamica je srednje velika in suha. Moja mamica uči otroke. Moja mamica dela na vrtu in doma lika, pomiva posodo, sesa, pere perilo, pometa. Moja mamica se rada zabava na veselicah, se igra in rada gleda televizijo. Mamica me ima rada, ker ji dosti pomagam. Anja KOZEL, 2.R. Sela NADALJEVAN JE ŠOLSKEGA LETA V LETO 2000 Komaj se je poleglo novoletno vzdušje, že se je za nas učence šole Leskovec, nadaljevalo mučno "guljenje" šolskih klopi. Nekaj dni pa smo vendarle imeli zabavo. Ob kulturnem prazniku Slovencev smo 5. februarja priredili v gasilskem domu v Leskovcu proslavo v spomin Franceta Prešerna. Proslava je že kar tradicionalna, vendar je bila, letos nekaj posebnega. Bolj kot kdaj koli je bila bogata, saj smo pripravili recital ob svetlobi sveč, v katerem smo sodelovali recitatorji in šolski pevski zbor. Nastopala je tudi tamburaška skupina z Vidma in mešani pevski zbor iz Leskovca. 12. februarja smo si v ptujski kinodvorani ogledali film Doktor s srcem. To je bil naš kulturi dan. 1.marca smo izvedli naravoslovni dan. Učenci 5., 6. In 7. razreda so si na ptujskem gradu ogledali zbirko Moj naj ljubši muzejski predmet. Na to temo so potem v šoli risali predmete, da bodo risbe potem na gradu razstavili. Učenci 8. Razredov centralne in naše šole smo si ogledali zbirko fosilov v Slovenski Bistrici in Gumami v Ptuju. 6. marca smo bili pustno razpoloženi. Izdelovali smo maske. Maskirali smo se skupinsko, po razredih. Vsak razred j e nato predstavil svojo masko, najprej v Leskovcu, nato pa še na Vidmu, kjer smo se udeležili povorke. 3.marca smo se udeležili športnega dne na Rogli. Nekateri so šli smučat, drugi plavat, tretji pa na pohod. Potrošili smo precej energije, zato smo bili ob vrnitvi domov kar precej utrujeni. 18. marca smo pripravili proslavo ob dnevu žensk in materinskem dnevu. Ta prireditev je bila zelo dobro obiskana. Ob vseh teh dejavnostih pa vendarle nismo pozabili na šolo in učenje. Martina ZAVRATNIK,8.R. Leskovec KULTURA Uspešna predstava videmske gledališke skupine Uspešni videmski gledališčniki z režiserko Marijo Černila ČA ROB NICE SO MOŠKIM DOBROZGODILE Lepo je bilo spremljati novo gledališko predstavo gledališke skupine KD Videm, ki se v letošnji sezoni predstavlja z igro domačega avtorja Mirka Zupančiča z zanimivim naslovom ČAROBNICE. Premiera je bila 19. februarja v domači videmski občinski dvorani, z navdušenjem jo je spremljalo številno občinstvo, dobro pa so bile obiskane še ponovitve predstave na sosednjih gledaliških odrih. Zadovoljstvo je še toliko večje, ker so se videmski gledališčniki uvrstili na medobmočno srečanje gledaliških skupin, priznanje in pohvala pa gre tudi videmski režiserki Mariji Černila, ki je znova izbrala primerno odrsko delo in še bolj odlično pripravila pretežno mlade igralce za odrsko ustvarjanje. Igra seje godila, se godi, pa se ne bo več dolgo godila. Tako je namreč pisalo v gledališkem listu, in bila je zares dobra igra, ki je morda mnogi v občinstvu nismo pričakovali. Lahko bi dejali, daje vnesla nekaj novega na naše gledališke odre, še vedno pa je bila to tista ta-prava komedija, ki spravlja v smeh in dobro voljo. PRIŠEL JE TISTI DAN LJUBEZNI... In že na začetku igre so žene rekle, da nadutost njihovih mož presega vse meje. Naredile so načrt, kako se jim bodo uprle in kako bodo vendarle dosegle tisto svoje. Tudi možje razmislijo, se pogovorijo, sklenejo in odločijo, da si po tihem pripeljejo druge boljše, bolj uslužne in poslušne. Tako se resda zgodi, vendarle pa bi bilo vse drugače, če se zgodba ne bi zapletla zaradi ljubezni dveh, ki si nista želela biti v tem krogu. Obrne se potem nekoliko drugače, da možje dobijo namesto drugih boljših žensk... No, to pa je že skoraj konec zgodbe, ki je seveda srečen in tak, ko si ga gledalec lahko samo želeli. Treba je le pozorno KULTURA gledati, poslušati in hkrati tudi uživati, kajti predstava je resnično nekaj posebnega. Tisti, ki smo jo že videli, jo lahko le priporočamo vsem vam, da si jo ogledate. Kljub temu, da videmski oder ni tisti pravi gledališki oder, pa so ga domači ljubiteljski gledališki ustvarjalci znali narediti vsaj tako dobrega, kot je bil potreben za tokratno predstavo. Tudi pri scenografiji so se dobro znašli, posebnost predstave pa so bili še zanimivi kostumi igralk. Dobra predstava, ni kaj, polna mladostne svežine in pomladi, ki so jo na oder vnesli mladi igralci, sicer pa je bila ljubezen glavna nit cele predstave in dan ljubezni srečen konec. Vse čestitke gledališki skupini KD Videm z režiserko Marijo Černila in še veliko dobrih ter uspešnih predstav jim želimo! TM V Čarobnicah igrajo: Joži Gajser, Srečko Bedrač, Andrej Forstnerič, Dejan Krajnc, Miran Drevenšek, Tomaž Galun, Matej Črnila, Anton Sedlašek, Biserka Selak, Ančka Selak, Milena Gabrovec, Vesna Voglar, Metka Letič, Sandra Skuk in Mateja Purg. Za masko je poskrbela Majda Štrafela, šepetalkaje bila Tamara Črnila, tehnična sodelavca Mirko Černila in Boris Novak, režiserka pa domačinka Marij a Černila. v Nadvse zadovoljna režiserka Marija Černila "Letos smo se odločili za igro Mirka Zupančiča Carobnice. Lanski skupini igralcev se je letos priključilo nekaj mladih, zato smo morali izbrati delo z večjim številom nastopajočih in vsebino, ki je primerna za vse generacije gledalcev. Postavitev predstave nam je uspela v vseh pogledih, saj je bila selektorica Romana Ercegovič, ki si je igro ogledala, navdušena. Zbrani so bili za medobmočno srečanje v Lenartu (bilo je 16. aprila). Poleg igralcev v predstavi naj omenim še druge sodelujoče. Maskerka je bila Majda Štrafela, nepogrešljiva šepetalka Tamara Črnila, za sceno sta po navodilih režiserke poskrbela Mirko Černila in Boris Novak, za luč in glasbo je skrbel Mirko Černila. Kostumi so bili skupinsko delo. Rada bi povedala, da sem zelo zadovoljna z delom naše gledališke skupine in se vsem, ki so sodelovali v predstavi iskreno zahvaljujem. Seveda ne smem pozabiti pohvaliti čudovitega domačega občinstva, ki je trikrat napolnilo videmsko dvorano in nas nagradilo z navdušenim ploskanjem. Vsem še enkrat iskrena HVALA," je zaključila svoje misli (p)o predstavi režiserka Marija Černila. Iz življenja SDS - občinski odbor Videm Člani SDS 00 Videm smo se v petek, 7. aprila ob 19. 00 uri, zbrali v prostorih vaškega doma v Pobrežju na redni letni konferenci. Podana so bila poročila predsednika Stanka Simoniča, tajnice Vanje Ropič in blagajnika Dušana Perneka. V preteklem letu smo si socialdemokrati zadali bogat plan dela, zato smo na konferenci pregledali, če smo naredili, kar smo obljubili. Analizirali smo tudi delo naših svetnikov v lanskem obdobju in delo vseh naših članov v posameznih občinskih odborih. Pri tem smo ugotovili resničnost starega reka, ki pravi, daje izkušnja najboljši učitelj! Radi bi še dodali, da odbor nadaljuje s pripravami na državnozborske volitve. Želimo si namreč, da s trdim in poštenim delom na volitvah zmaga Slovenska pomlad! Petra Krajnc SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA in SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI OBČINE VIDEM Bližajo se velikonočni prazniki, zato bo napisanih veliko dobrih želja. Politični stranki SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA in SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI občine Videm, želimo vsem občankam in občanom, MIRNE IN BLAGOSLOVLJENE VELIKONOČNE PRAZNIKE. Ob tej priložnosti pa poklanjamo namesto voščilnic v humanitarne namene in sicer KARITAS SV. ANDRAŽA v Leskovcu 10.000,00 SIT, kakor tudi KARITAS SV. VIDA 10.000,00 SIT. lil Podružnica SLS Videm in Občinski odbor SKD VIDEM OB TU IN TAM Program odbora za socialna vprašanja pri občini Videm Odbor za socialna vprašanja občine Videm, je na svoji 7. redni seji pripravil plan dela za leto 2000. Med drugim smo sprejeli nekaj SKLEPOV, ki sojih svetniki občine Videm na 14. redni seji potrdili. Ti sklepi so: 1. V letu 2000 bomo obiskovali vse občane, ki bodo v letošnjem letu dopolnili 90 let in več na predvečer ali na sam rojstni dan in jih razveselili z obiskom in skromnim darilom. Darilo bi izročili: predsednik KS, iz katere je občan, predsednik odbora za socialna vprašanja pri KS in predsednica odbora za socialna vprašanja občine Videm. Srečni smo, da smo do nedavnega imeli 17 občanov starih 90 let in več. Žal nam je umrla Antonija OROVIČ, ki bi 25. marca dopolnila 92 let in Ana SIMONIČ, ki bi prav tako 25.7. dopolnila 92 let. Zanimiv je tudi podatek, daje med temi občani samo en moški. Še na mnoga leta g. Franc JUS. 28. januarja smo obiskali prvo občanko, ki je tega dne dopolnila častitih 95 let, gospo. Frančiško BENČINA iz Vidma pri Ptuju 25. Jesen življenja ji lepša hči ga. Marija in razveseljujeta j o dva vnuka ter trije pravnuki. Benčina Frančiška Go. Frančke BENČINA so obiskali in ji prisrčno voščili: predsednik KS Videm, Danilo SKOK članica odbora za soc. vprašanja občine Videm, Jožica SKUK in predsednica odbora za socialna vprašanja Občine Videm, Bernarda GALUN. Dne 4.2.2000 smo obiskali Gero MLAKAR, kije 5.2.2000 dopolnila 90 let še zdrava in zadovoljna. Z možem živita v Berinjaku 11. Svojih otrok nista imela, pridno pa jima pomaga nečakinja Gerčka. Go. Julijano TURK iz Velike Varnice 54 smo obiskali v Mariboru, ker čez zimo živi pri hčerki Slavici. Rodila je 3 otroke, razveseljuje pa jo 9 vnukov in 13 pravnukov. Čeprav ji je pri hčerki prijetno, pa vseeno pravi, da je v Halozah naj lepše. 2. Odbor seje tudi odločil, da bomo obiskali še invalide, ki so na vozičku. Tudi to odločitev je svet potrdil. Tako smo 16. marca obiskali Uroša GRABROVCA, ki je dopolnil 5 let in je bil z mamo in očkom zelo vesel našega obiska in skromnih daril občine Videm ter Župnijske Karitas. Darilo mu je izročil p. Emil KRIŽAN. Na obisku pri Urušu Gabrovcu 3. Da ne bo ostalo samo pri enem sklepu, smo sklenili, da pred veliko nočjo in božičem obdarujemo še 140 občanov, ostarelih bolnih in oskrbovancev doma upokojencev Ptuj in Muretinci. 4. Tradicionalno se bi na BINKOŠTI (11. junija) srečali vsi občani stari 70 let in več, ne glede na KS v sodelovanju Župnije Sv. Vida. V KS Leskovec organizirajo prireditev v okviru svoje župnije. Mlakar Gera (stojijo od leve proti desni: Štefka Zagoranski, Bernarda Galun, Jerica Kozel in Jože Zavec; sedijo Gera in Janez Mlakar) 5. Najbolj bogat mesec je december, ko bo že na Miklavževo izvedena tradicionalna prireditev za otroke v KS Leskovec. Ostale KS pa bodo naprosile dobra moža BOŽIČKA in DEDKA MRAZA, da bosta obiskala in obdarila predšolske otroke naše občine nekje okrog 17. decembra 2000. OD TU IN TAM; PISMO BRALKE 6. Med drugim bo odbor skrbel za stike s socialnima delavkama Centra za socialno delo Ptuj, ki pokrivata območje občine Videm. Vsem občanom pa priporočamo, da skrbimo za ostarele, bolne, posebno pa še za osamljene sosede, sorodnike in vaščane, dajim lepšamo jesen življenja. KO SI NALOŽIM TEŽO DRUGIH KRIŽEV, OPAZIM, DA JE MOJ POSTAL LAŽJI. NAJ BO BLAGOSLOVLJENA VAŠA VELIKA NOČ! Predsednica odbora za socialna vprašanja občine Videm: Bernarda GALUN Turk Julijana (z leve hčerka Slavica, Franc Stopajnik, Bernarda Galun) Pismo naše občanke Spoštovani gospod župan! Če pomislimo na občino, se obrnemo na župana, ker je osrednja osebnost ustanove. Dovoli mi, da se prav zato tudi jaz obračam nate, z željo, da se zahvalim za darilo in pozornost, ki jo je bila deležna s strani občine in KS moja mama za 95. rojstni dan. Moram reči, da sem bila ganjena jaz in ona spričo posluha in pozornosti, ki jo ima za socialo naša občina. Vem, daje pobudnica za to lepo človeško gesto gospa Bernarda Galun, ki ji je dodeljen resor za socialo, a če ne bi dobila podpore v dobrem od Tebe in ostalih svetnikov, bi bil trud in prizadevanja zaman. Posluh za sočloveka je svetla luč in vzgled za generacije, ki so v dobi doraščanja. S tem čutom pa posameznik, kraj in občina ostane ali pade. Torej smo na dobri poti! Kaj pomeni taka gesta osamljenim ljudem, katerim je dan enak dnevu in jih v osamelost hote ali nehote potiska okolje (delno pa se čutijo nepomembni in odpisani sami), si lahko le mislimo. Zato mi dovoli, gospod župan, da se zahvalim vsem, ki ste za to zaslužni, ne le za pozornost izkazano moji mami, ampak tudi v imenu vseh tistih, ki bodo te lepe geste še deležni pa nimajo nikogar, ki bi se v njihovem imenu zahvalil, sami pa tega ne zmorejo več. S spoštovanjem, Marija Sosterič Občni zbor PGD Leskovec 29.1.2000 je bil v prostorih gasilskega doma Leskovec že 72. redni letni občni zbor Prostovoljnega gasilskega društva Leskovec, ki so se ga zraven domačinov in predstavnikov Gasilske zveze Videm ter njihovih društev še udeležili: PGD Ptuj, Turnišče, Obrež, Destemik, ter pobratena gasilska društva iz sosednje republike Hrvaške: DVD Lepoglava, DVD Kaz. zavod Lepoglava, DVD Cvetlin, DVD Bednja. Prav tako so bili prisotni predstavniki drugih organizacij in društev v samem kraju in občini Videm. Poveljnik društva g. Kozel je podal poročilo nadzornega in upravnega odbora, iz katerega je bilo razvidno da je društvo v preteklem obdobju dobro delalo in kar je najpomembnejše, nudilo je pomoč in sodelovalo s krajani. Prav tako je bilo realizirano veliko del in nalog: operativna sposobnost v vsakem trenutku, brezhibnost vozil in opreme, vaje in sodelovanje ekip na različnih tekmovanjih, preventivno delovanje, gospodarsko poslovanje, sodelovanje z različnimi društvi in organizacijami ter pozitivno finančno poslovanje. Vse te naloge so tudi iztočnica za delo društva v tem letu. Beseda gostov je zmeraj bila na dejavnosti društva v svoji in širši okolici. Skupna ocena pa je, da PGD Leskovec, društvo ki ima zgodovino, sedanjost in tudi prihodnost. Posebej za prihodnost se ni bati, saj je veliko mladine v vrstah gasilcev. V tem letu je pred gasilci Leskovca nova pridobitev. Meseca julija bo predaja novega avtomobila za prevoz gasilcev. Priprave za ta dogodek so že v teku. Torej dela in skrbi ne bo manjkalo za tiste, ki so se zapisali gasilstvu v Leskovcu. Andrej Kmetec OD TU IN TAM . - j ^ - Občni zbor Turističnega društva Klopotec V januarju je bil redni občni zbor Turističnega društva Klopotec. Analizirali so dosedanje delo in ugotovili, da so večino nalog in projektov, ki so sijih zadali v lanskem letu, realizirali. Tudi za letošnjo leto so si zadali veliko nalog in projektov. V februarju so organizirali v okviru aktiva žena s pomočjo Kmetijske svetovalne službe kuharski tečaj pod vodstvom gospoda Vlada Pignarja. Poleg dvanajst žensk sta solate in solatne prelive pripravljala tudi dva moška. Predsednica Ida Vindiš Belšak je bila z udeležbo tečaja zadovoljna. V pustnem času so se udeležili pustne povorke na Ptuju, Vidmu, Ljubljani in v svojem domačem krajem. Turistično društvo bo tudi letos organiziralo ocenjevanje najlepših domov v Občini Videm v okviru tradicionalnega kmečkega praznika, ki ga bodo pripravili v avgustu. V mesecu novembru pa bodo v okviru martinovanja krstili mošt. Letos prvič pripravljajo razstavo pisanic, velikonočnih jedi in presmecev. Razstava bo na ogled na velikonočno soboto v prostorih Gasilskega doma. V sodelovanju Svetovalne kmetijske službe pripravljajo v mesecu aprilu tudi ocenjevanje vin. Udeleženci tečaja V Leskovcu pripravili šahovski turnir V soboto 12. februarja je v Leskovcu v organizaciji Športnega društva Leskovec potekal odprti šahovski turnir, ki se ga je udeležilo 13 posameznikov od blizu in daleč. Udeleženci so prikazali zavidljivo šahovsko znanje, kar se je odrazilo v zelo kvalitetnih in do konca dramatičnih šahovskih partijah. Najboljši so prejeli pokale in diplome, vsi tekmovalci pa priznanja in praktične nagrade. Glede na uspešno izvedbo turnirja in zadovoljstvo, tako tekmovalcev kot organizatorjev, so se oboji strinjali, da bi bilo potrebno takih in podobnih turnirjev organizirati čim več. Obljubili so si, da se najkasneje čez leto dni spet srečajo. Rezultati: 1. Igor ILJAŽ, 2. Kristjan BREZNIK, 3. Franjo LAZAR, 4. Viktor ŠLAMBERGER, 5. Branko ROT, sledijo Bojan Lubaj, Janez Vrbančič, Bogomir Toplak, Jože Zavec, Franc Vidovič, Tone Milošič , Slavko Mlakar in Janez Krajnc, Vinko Mlakar, ŠD LESKOVEC Liga malega nogometa za pokal občine Videm Na pobudo športnih društev in v organizaciji Športne zveze Občine Videm je v zimskih mesecih tega leta potekala rekreacijska liga malega nogometa v telovadnici OŠ Videm. Sodelovalo je devet (9) ekip naše Občine. Sistem tekmovanja predvideva igranje vsake ekipe z vsako, vrstni red na lestvici pa določa število priigranih točk in razlika med danimi in prejetimi goli. Takšen dogovor je bil sklenjen med vodji ekip nekaj tednov pred začetkom lige in je v skladu s pravilnikom NZS. Tekme so potekale v tekmovalnem, predvsem pa v prijateljskem vzdušju, za kar se moramo zahvaliti predvsem g. Petru MARINIČU, ki je z veliko mero znanja in pravilnih sodniških odločitev znal ohraniti avtoriteto in pripeljati vseh 36 tekem do mirnega zaključka. Enaka zahvala velja Zavodu OŠ Videm in ravnateljici gos.Mariji Šmigočevi, ki nam je omogočila igrati v primernem terminu. Splošna ugotovitev vseh sodelujočih ekip je, daje liga bila organizacijsko in tehnično, za prvič, dobro izpeljana, da si podobnih tekmovanj v okviru Občine še želimo in upamo, da nam bodo Odbor za družbene dejavnosti, ŠZ Občine Videm in Šola Videm stopili še korak bliže in nam omogočili izpeljati dvokrožno ligaško tekmovanje s kakšno ekipo več. Ob koncu sestavka naj zapišem, da so najuspešnejše tri ekipe in najučinkovitejši strelec prejeli iz rok preds.ŠZ Občine Videm zaslužene pokale. Končni vrstni red-lestvica: 1. Majolka 8 7 0 1 45:19 21 2. Majski vrh 8 5 0 2 28:27 15 3. Šturmovci 8 4 1 3 29:23 13 4. Lancova vas 8 4 1 3 38:39 13 5. Tržeč 8 4 0 4 42:40 12 6. Leskovec 8 3 14 34:28 10 7. Pobrežje 8 3 0 5 29:30 9 8. Zg. Pristava 8 2 15 29:40 7 9. Videm 8 12 5 27:35 5 Najuspešnejši strelec: Brane KOLEDNIK, član ekipe Tržeč. Boris NOVAK predsednik ŠZ Občine Videm f v* v ZA RAZVEDRILO Rlčt cQ Va6i(o na 2. vsesCovensfig srečanje CjnBiteCjev veteransfijfi voziC po deželi tijurentov Videm, 20. maj 2000 ob 10.30 uri trflovsjj center Videm Dornava >tS3 O t> P»q >CD E-h OD ►—« Ph <=d OD <=CJ P5 E-< 10.00 START - Kidričevo Zg. Hajdina Turnišče Pobrežje 10.30 Videm pri Ptuju - postanek Šturmovci Markovci Bukovci Stojnci Videm pri Ptuju 12.10 grad Bori - postanek Muretinci Gajevci Gorišnica M oš kaj n ci Dornava grad Bori 13.40 Ptuj - postanek Sp. Hajdina 15.00 CILJ - Kidričevo Člani kluba bodo dne 20.maj a 2000 ob 10.30 uri pripeljali pred trgovski center Videm pravo zbirko starih motorjev in avtomobilov. Zato prosimo vse občane občine Videm, da si ogledajo ta potujoči muzej. Ker je precej članov kluba iz vaše občine zagotavlja, da bodo priredili presenečenje za vse prisotne tega dne. Za obisk in ogled se vam že v naprej zahvaljujem. Predsednik kluba Stanko Kores ZANIMIVOSTI OD TOD IN TAM Fašenk v Lancovi vasi V Lancovi vasi delujejo tri društva, v katera so vključeni vaščani Lancove vasi in okoliških vasi, in sicer Etnografsko društvo, Športno društvo in Folklorno društvo Lancova vas. Etnografsko društvo, ki vključuje v svoje vrste male in velike orače, na ta način ohranja in predstavlja značilno pustno izročilo Lancove vasi v domačem kraju in tudi na gostovanjih. Prvi nastop oračev iz Lancove vasi s plesalci - Gostija - je bil leta 1938 na karnevalu v Mariboru in od takrat naprej je možno najti zapise o delovanju oračev v več virih. Od pričetka ptujskega Kurentovanja leta 1960 so bili orači stalni udeleženci ptujskega karnevala in pustno poslanstvo, da zaorjejo za debelo repo, opravljajo še danes. Športno društvo j e najmlajše v naši vasi, zato so njihovi listi v društveni kroniki še nepopisani in se bo o njih čez nekaj časa lahko pisalo največ. Folklorno društvo Lancova vas, kije po številu članov trenutno najbolj številčno, saj šteje blizu 130 članov (pevke, pevci, muzikanti, plesalci, koranti, otroška folklorna skupina), je bilo ustanovljeno leta 1983. V svojih vrstah imamo Lancovljane in veliko članov iz drugih vasi. Na nastopih naši člani predstavljajo pevsko, plesno, glasbeno in pustno kulturno izročilo Lancove vasi in okolice. V letih našega delovanja smo nastopali v domačem kraju, po Sloveniji in na gostovanjih po svetu (Avstrija, FIrvaška, Madžarska, Italija, Švica. Nemčija, Francija, Danska, Češka, Poljska, Singapur). Na vseh teh gostovanjih smo z velikim veseljem predstavljali Lancovo vas, občino Videm in Slovenijo. Ker v vasi, ki je sicer vsestransko zelo aktivna, nimamo svojih prostorov, ki bi bili na razpolago društvom, je v naših vrstah prišlo do pobude, da v vasi organiziramo večdnevne prireditve ob fašenku, katerih čisti dohodek bi namenili za izgradnjo večnamenskega doma v Lancovi vasi. In tako se je v Lancovi vasi leta 1997 začelo s Fašenkom pod šotorom. Petdnevne prireditve so obiskovalcem nudile obilo zabave, lepih mask in nastope etnografsko folklornih skupin. Iz prireditve v Lancovi vasi Istega leta je bil cilj občinske povorke fašenka občine Videm v šotoru v Lancovi vasi. Rezultati trdega dela članov Folklornega društva Lancova vas in vseh ostalih Lancovljanov ter še veliko drugih ljudi, ki so nam pomagali pri pripravah na te prireditve in pri sami izvedbi prireditve, so danes že vidni saj smo po prvem fašenku '97 uspeli odkupiti zemljišče, na katerem so se prireditve odvijale. Prireditve '98, '99 in 2000 so si bile podobne, s to razliko, da smo iz leta v leto poskušali prireditve izboljševati. Prireditvi Fašenk '99 in Fašenk 2000 sta že bili na asfaltni podlagi v lepšem in nekoliko večjem šotoru kot predhodni. Organizatorji Krajevna skupnost Lancova vas in Folklorno društvo Lancova vas si želimo, da bi lahko čimprej "zapičili" lopate in da bi že končno v Lancovi vasi prišlo do prostorov, ki jih potrebujejo vsa društva v vasi in seveda naša Krajevna skupnost Lancova vas. Obiskovalci naših fašenkov v Lancovi vasi so posebej poudarjali in znali pohvaliti domačnost na prireditvah, lepo okrašeni šotor in še mnogo drugega, kar je potrebno, da prireditev dobi dober glas. Vedno smo želeli našim gostom prikazati tudi pustno izročilo tega področja, zato smo vabili k nam (v šotor) etnografske skupine, ki to pustno izročilo negujejo in ohranjajo. Vsa ta leta smo lahko občudovali veliko število korantov, oračev, obiskovali so nas kopjaši iz Markovcev, ploharji iz Cirkovc, zeleni Jurek iz Dolenc, plesači iz Pobrežja, medvedi in vile iz Zabovcev, cigani iz Lancove vasi in še mnoge druge maske, ki smo jih ob večerih tudi nagrajevali. V veliko pomoč so nam vsako leto bili zvesti sponzorji, ki so našim prošnjam vedno ugodili, zato se jim organizatorji prireditev FAŠENK V LANCOVI VASI iskreno zahvaljujemo za njihov prispevek in jih vabimo k nadaljnjemu sodelovanju. Zahvaljujemo se tudi vsem tistim, ki so trdo delali pri samih pripravah ob postavljanju šotora, okraševanju prireditvenega prostora, strežnemu osebju, posebno zahvalo si zaslužijo tisti, ki so v teh letih bili odgovorne osebe prireditev in je tako največ bremena padlo na nj ihova pleča. ISKRENA HVALA! Janko JERENKO 4 f ZANIMIVOSTI OD TOD IN TAM Norčavo in zabavno na 5. fašenku v Vidmu V POVORKI OKROG TISOČ NASTOPAJOČIH Pust širokih in mastnih ust je zdaj že za nami, spomin na letošnje pustne in norčave dni pa še precej živ. Zabave in veseljačenja je bilo kar za nekaj pustnih dni, mnogi so si dali duška in si nadeli masko svojih želja, v pravem pustnem vzdušju pa je potekal tudi letošnji že peti videmski fašenk. Sedaj že tradicionalno pustno prireditve s povorko je letos na pustni ponedeljek popoldan organiziral odbor za prireditev pod vodstvom Mirana Mariniča, v priprave pa so se vključili tudi ostali svetniki in občinska uprava. Veliko število nastopajočih, domiselnih pustnih skupin in mnogo obiskovalcev od blizu in daleč je videmskemu fašenku dalo pečat uspešne prireditve. Povorka nastopajočih skupin, letos jih je bilo že blizu 40 in skoraj 1000 nastopajočih je letos nekoliko spremenila svojo predstavitveno pot. Začetek je bil pri zgornjem koncu Vidma pri stanovanjskem bloku, potem se je povorka počasi odvijala proti središču in osrednjemu prireditvenemu prostoru pred gasilskim domom, kjer so se skupine tudi posebej predstavile. Letošnje pustno rajanje so pričeli muzikanti FD Lancova vas, pridružile so se jim Lucije iz Lancove vasi, plesali so folkloristi FD Rožmarin Dolena in haloški jtirek, ploharji iz Cirkovc, mali orači iz Pobrežja, pokači iz Tržca, orači iz Leskovca, pobreški plesači FD Pobrežje, kmečka gostija iz Leskovca, mali orači iz Lancove vasi, ruša, pokači in orači iz Podlehnika, orači iz Majskega Vrha, številčna skupina korantov iz Podlehnika, Lancove vasi, Hajdine, Ptuja, Šturmovcev, Pobrežja, Turnišča, Sovič, Dravcev in Vareje, pustne šeme OŠ Videm in Leskovec, medvedi iz Markovcev, vinogradniki KTD Soviče Dravci, skupina MCDonald s iz Vidma, domiselna je bila predstavitev kabelske televizije Videm, pa skupina iz Ljubstave in Majskega Vrha, KS Sela, odkoder je prišel kar cel občinski svet z županom, zraven pa še tesarji, KS Sovič -Dravci-Vareja je pokazala "domačo" mornarico letalonosilko, KS Pobrežjeje predstavila domačo bio pekarno in cigane. Zanimiva je bila tudi skupina rožic iz Lancove vasi, pa Sneguljčica in sedem palčkov iz Bukovcev, zanimivi so še bili mnogi drugi, ki so nastopili v povorki, prav tako tudi gostje iz sosednje Hrvaške Maškare iz Ivanca. Letos se jim je pridružila še glasbena show skupina Delem de lem s kam kam plesalkami. V ŠOLI RAZSTAVA IN DEGUSTACIJA PUSTNIH JEDI Videmski fašenk se je na koncu zaključil zabavno in z z veselim druženjem, še pred tem pa je posebna komisija v sestavi: Srečko Primožič (predsednik), Miran Marinič, Anton Jus, Danilo Skok in Branko Marinič razglasila naj lepše in najizvirnejše pustne skupine. Enotna je bila odločitev komisije, da si prvo mesto zasluži KTD Klopotec, drugo KS Pobrežje in tretje mesto KS Sela. Nagrade za najboljše tri so tokrat prispevali: občina Videm, KS Videm in Kmetijska zadruga Ptuj. In še posebnost letošnjega fašenka v Vidmu. Posebnost je bila vsekakor razstava z degustacijo pustnih jedi z naslovom Pust mastnih ust, ki jo je pripravila OŠ Videm v svoji šolskijedilnici. Dobrodošli prihodnje leto, na 6. FAŠENKU V VIDMU! V ZNAMENJU POMUDI Domoznanski oddelek 35 NAŠ glas 2000 352(497.12 Videm) 6001347,1 -• *; ' Občina Videm ima svojo promocijsko mapo (predstavljamo prvo stran mape) Občina Videm