Knez AI. Liechtenstein o sedanjem šolstvu. II. Ljudska šola je prvi obrazujoči zavod 78akemu omikanemu narodu, vsakdanji kruh prosvetin. Ta kruh pa mora biti priprost, zdrav, te6en in prebavljiv. Veduo ima sestavljen biti iz tistih prvin, a ne da bi ž nja sestavljanjem menjavalo se, kakor bi se vsakokrat ljudem izljubilo. Svrba ali namen mu je, duševiio in uravno otroke toliko izobraziti, da zamorejo potem krenoti na kterobodi pot v razne stanove človeške družbe. Pomagati jim ima, da si naberč toliko znanostij in 6ednostij, da jim bo mogoče postati basnoviti in delavni ljudje. Nima jim torej ni6 posebnega, podrobnega podajati, ampak prviue izro6evati, podlago, dno ali teinelj zidati, a ne kinčati ali zalšati. Globoko in trdno vzidano dno jim ima dati, da se pozida vrbka nja poslopje vsega nadalejšnjega življeuja. Pravi plitujaki (rezano kamenje), neakrhljivi, morajo se v ljudskej soli položiti. Po mojih mislib je poduk v malih šolah podlaga vsem znanostim, veuder ravno za tega voljo ne smeje dalje segati, kakor splob ogromna večina prebivalstva navadno v omiki prodira. Kdor hoče dalje izomikati se, ta stopi uže iz večine na stran in naj torej poišče sebi primeinib sredstev, večjih šol. Ljudska šola se pa ima s tem zadovoljiti, česar je vedeti in se navaditi treba ogromnej ve6ini omikauega naroda. Torej: krščanski nauk, brati, pisati in racuniti, to so atirje najpotrebnejši predmeti. Ti 4 predmeti so dovolj sirni, da izpolnijo šolski 6as, pa tudi dovolj priprosti, da so otroojemu duhu pristopni. Vse drugo je ali pretežavno, ali, 6e tudi otročje sposobnosti ne presega, vender itak skiomni za šolanje odmerjeni 6as preve6 krči. No, kako pa je zastran tega v novej šoli. Zlatega 6asa potratijo z množino predmetov, ki se jako površno razlagajo in torej drugo ni80, nego dobrovoljaka gurača. Novošegni u6itelji razlagajo otrokom o špektralnej analizi, o interferenciji in polarizaciji svetlobe, o teleskopib, mikroskopib in jako pogosto o naturoznanskib hipotezah, katerib ne razume prav niti u6itelj sam, kamo li še ubogi fantič ali deklica na šolskej klopi! Kakšni so pa nasledki takemu šolanju ? Otroci v poglavitnih, najpotrebnejših predmetib zaostajajo. Ne znajo pri izstopu iz šole prav brati, ne lepo  iu pravilno pisati, ne spretno ra6uniti. Da tega svet trdneje ne zve, temu je kiivo to, dasojaviie skušnje odpravili. Opčestvo se ne more tako lebko, kakor poprej, samo prepricati, ali solstvo uapre duje ali pa leze nazaj. Kar vero in krščansko obnaaanje zadeva, tukaj smo pa uže bolje podučeni, da ni tako, kakor bi moglo biti. To nain, žali Bog, vsakdanja skušnja le preveč jaano kaže. Mislim, da ne sodim preostro, ako re6em, da o6etje novega aolstva niso celo brez nakane krštanski nauk skrčili, njegovo razlaganje oteskočili, verske vaje oškodili in celo opravljanju sv. spovedi in sv. obhajila zadržkov in napotkov nastavili. Ker upliv vere peša in sredstev pomanjkuje, s katerimi se mladina v strogem redu drži, zato so uspebi novošegne odgoje jako slabi. Ne6em o tej reči dalje govoriti. Zavra6am slavno gospodo le na pritožbe uciteljev na u6iteljskih sbodih, da z razposajeno mladino ni rinjati ve6! (Konec prihodnji6).