Misli ob novem letu. Da postanemo narod gospodarske, politične in dušovne samostojnosti, da usposobiino sebe in naš rod za prave cilje sodržavljanov v novi domovini, rabimo zavedniii državljanov. Svobodni smo danes; tiijec nam več ne ukazuje. Doba osvobojenja. tujega robovanja je za na>ni; satni si kažemo in gladimo pot, ki nam je odslej odmerjena v tekmovalnern boju z drugimi narodi in državami. Pri vsem tein pa ne smemo pozabiti, da je ta svoboda prišla za nas hitro; našla&ias jc nepripravljene. Narod smo brez lastne zgodovine zato, ker nismo imeli do danes svobodne domovine Pod tuj jarem smo prišli v trenotku, ko smo dosegli prvo stopnjo civilizacije in smo prvo kulturo sprejeli • v sužnosti. Tujci smo si med seboj; drug drugega ne poznaino. Vpliv tuje zgodovine ima v nas še vedno tradicijonelno nioč. V takem položaju se nahaja naš rod oty prvih začetkih svobodnega gospodarskega, kulturnega in političnega razvoja, v neodvisni Jugoslaviji. Jugoslovansko učiteljstvo in Ijudstvo stojita prcd težavno nalogo, ki jo morata l^šiti v sedanjosti in pribodnosti, da hfu eje zatemni preteklost. Česa nam je dala avstrijska šola? Vcepila nam je mržnjo do drugih jugoslo vanskih narodov onostran Save in Drine. Naše krvne brate Srbe je nam predstavljala kot sovražnike. Tujci so nan. bili; tako nas je učila nemška zgodovina. Fonašali smo se z visoko kulturo, a endar so bila do danes zaprta v nas vsa :ustva ljubezni in bratstva do bližnje;a. Služiti smo morali onemu, ki nas jc epel, a zaničevali smo onega, ki je gojil lo nas veliko ljubezen in slednjič princ;el odrešenje. Vsega tega nam je dala vzgoja : riemško kulturo in narodnostjo, ki nam je hotela vcepiti tudi nemškega narodneRa duha. Umekniti se je moralo bratstvo biezmejnemu sovraštvu, da smo mogli služiti tujim koristim. Ni čuda, ako so scšdanje generacije korumpirane, da vidiio tsamo sebe in nočejo iskati pojma naroda in države, da-si bi človek kaj takega pričakoval ob 31etnici rojstva nacijonalne države. Vsi pojavi današnjih neprilik in razmer so posledica svetovne vojne in Uaše sužnosti, ker nismo bili doslej vzgo- jeni v svobodi in je pametno uživati tudi ne znamo. Učiteljstvo je danes v prijetnem puložaju, popravljati to, česar stoletja msmo znali ali smeli goji.i, t. j. čut patrijotizma in narodnosti. Vsi avstro - ogrski Jugoslovani, izvzemši Srbe smo vstopili prepojeni nemškega duha v mlado državo. Ponosni sino na našo pismenost, na izobraževalna društva in gospodarske organizaciic. Kažemo pa prav radi na srbsko nepismetiost, dasi — ravno smo kar se tiče izobrazbe srca in čuta državnosti vsaj 50 iet za Srbi. Smisel za državo in pojinovanje narodnosti so Srbi dosegli v tako visoki meri kot drugi veliki, kulturni narodi. Ker je naloga učitelja, da vzgaja li) uči ter je vzgoja važnejša kot pouk prlpada na vzgojitelje jugoslovanskega ljudstva najvažnejša naloga, ki jo more poveriti država državljanom učiteljem. Ugled in spoštovanje zunaj državne nieje doscže država takrat, ko pokaže vsak jugoslovanski državljan pravilno pojmovanje narodnosti in smisel za državo. Vsi stanovi v državi morajo itneti priliko, da si pridobe potom izobrazbe duševno svobodo, ki je predpogoj politične in gospodarske svobode. Razliky •taiiov pa rnora biti samo v načinii dela, ne v vrednosti državljanstva. Etičnu moramo dvigniti' potom vzgoje mladeg'i sodržavljana, da se zaveda socijalnih dolžnosti in pravic, ki jih ima do države. Državljani imajo različno izobrazbo in stoje materijalno nekateri u^odnejše nego drugi; toda čut za državno idejo je lahko pri vseli enako razvit. Ne glede na ustavno obliko jugoslovanske države lahko vse v različne politične skupine spadajoče učiteljstvo in izobraženstvo vrši enotno to nalogo. V vsakem državljanu more biti čut državnosti enako visoko razvit; zato je usoda Jugoslovanstva v rokah vzgojevalcev mladine, ki kujejo bodočnost domovini v šoli. Dasi smo danes nacijonalno zadovoljni, vendar manjka našemu narodu narodnega. ponosa. Narodno zavest bo odslej pri nas Jugoslovanih lažje doseči, ker je jugoslovanski nacijonalizem izšel iz naroda samega kot protest proti tujemu gospodstvu, absolutizmu in fevdalizmu. Vsak jugoslovanski vzgojitelj išče ob vsaki priliki onih duševnilt vezi, ki so sprejemljive zo. naša jugoslovanska čustva! Pokažimo mladini vso nioč in velikost slovenskih zcinelj in narodov! Videla bo krivičen družabni red. Apelirajino v bodočem letu tudi na sodelovanje ostalega izobraženstva Kulturno postanimo velik narod zavediiih mož in žena. Z duševno svobodo dosežemo gospodarsko svobodo in zmago. Ni se nam treba strašiti prihodnjosti. A.