■oitnina plačana v gotovini. Cena 23,— lir Spediz. in abb. post. I. gr. DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-II. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel, 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L, 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Goric« štev. 9-18127 Leto Vi. - Šiev. 50 Trst - Gorica 12. decembra 1952 Izhaja vsak petek Goriškim volivcem ITRST IM POSARJE liste „Lipove vejice (( Kandidatna lista lipove vejice, s katero stopa Slovenska demokratska zveza pred slovenske volivce, ima jasen in točen program, ki utegne učinkovito zaščititi pravice in koristi goriških Slovencev. ZA VODOVOD po vseh krajih občine, tudi na Oslavje, v Sent-■»aver, Standrež, Gradiščuto in Pevmo se borimo že nekaj časa m »rav na občinski seji od 16. junija t. 1. je naš svetovalec g. Bratuž eahteval takojšnjo zgraditev vodovoda na Oslavje in napeljavo vode j*o vseh hišah v Standrežu. Za napeljavo vode po vseh hišah v Stan-drežu je občinski odbor sprejel sklep v četrtek 4. t. m., ko je bil naš program že objavljen. Predvidena je zgraditev takega vodovoda, ki aaj bi služil tudi poljedelstvu, kar je seveda hvalevredno! Ker pa ta sklep ne more postati polnomočen, dokler ga ne potrdi novi občinski svet, ki bo izvoljen v nedeljo 14. t. m., je nujna potreba, da slovenski volivci glasujejo za kandidate lipove vejice, po danih navodilih, da bodo izvoljeni in bodo tako lahko nadaljevali boj ZA DEJANSKO ZGRADITEV VODOVODA, NE SAMO V STANDREŽU, AMPAK TUDI NA OSLAVJU IN PO DRUGIH KRAJIH OBČINE, da ne ostane sklep občinskega odbora prazna obljuba, kot je ostala prazna obljuba «ia, dana pred lanskoletnimi volitvami, da bodo zgradili vodovod za »amakanje štandreško-sovodenjskega polja! Takih obljub poznamo mi Slovenci že preveč! . . . ZA LUC PO VSEH KRAJIH OBČINE, TAKO V SENTMAVRJ tN DRUGOD, TER ZA UREDITEV PEVMSKEGA POKOPALIŠČA se je tudi vneto zavzemal naš svetovalec g. Rudi Bratuž z vlogo od I. decembra t. 1., in se bo še naprej potegoval, ker verjamemo, da bo spet izvoljen. TUDI ZA UREDITEV VSEH POTI PO SLOVENSKIH KRAJIH, KOT JE USPESNO NASTOPIL ZA UREDITEV CESTE SKOZI STANDRE2 IN SOVODNJE DO ZAGRAJA. ZAHTEVA, KI JO JE POKRAJINSKI ODBOR SPREJEL NA SVOJI SEJI OD 2. OKTOBRA T. L.! GRE ZDAJ ZA NUJNO POPRAVILO POTI V SENT-MAVER, ki predstavlja pravo sramoto za občinsko upravo, ki pa zna skrbeti, da je korzo Italia vedno snažen in vsak dan z vodo opran! . . . Pri tej priliki poudarjamo drugo točko našega programa, to je rahtevo po pravični razdelitvi bremen in koristi na vse občane. Zakaj morajo okoliški kraji, ki so pretežno slovenski, plačevati enako visoke davke kot prebivalci v središču mesta, ki uživajo vse ugodnosti in vse razkošje modernega mesta: povsod imajo vodo, razkošno razsvetljavo, snažne in gladke ter široke poti, telefon in tako dalje, ko pa občinska uprava osporava našim okoliškim krajem celo kapljico »ste in sveže pitne vode i-n jih pusti v temi ter jim nudi slabe po!i,^ Davke naj torej občani plačujejo sorazmerno s koristmi, ki jih" uživajo od občine (našfop g. Bratuža na občinski seji 27. junija Boj zlorabljanju in izkoriščevanju prostega pasu (»zona franča«) imajo zdaj na svojem volilnem programu skoro vse volilne liste. Toda Slovenska demokratska zveza je že večkrat dvignila svoj glas proti krivici, ki se občanom godi v tem oziru, in letos spomladi je g. Bratuž protestiral zaradi svojevoljne omejitve obroka sladkorja (vloga g. Bratuža na župana dne 13. maja t. L). Toda krivica se godi ne le goriškim •bčanom, kjer padejo koristi prostega pasu na kakih pet, šest oseb, ampak tudi sovodenjski občini,'kateri upravitelji prostega pasu (»zo-ae franca«) 'nočejo nakazati niti vinarja od dobička, čeprav so tudi »ovodnje do reke Vipave v prostem pasu. Goriška občina pa prejema po 130 milijonov lir dobička od prostega pasu!!! Tudi te kričeče krivic«-ne moremo in ne smemo trpeti (nastop g. Bratuža na. občinski seii od 3. aprila t. 1.). Brezposelnih je na Goriškem okoli 12 tisoč, to je 10 odstotkov vsega prebivalstva! Na j višji odstotek brezposelnih v državi! V Gorici sami je kakih tri tisoč brezposelnih. Žato zahtevamo, da se nujno zaposlijo vsi! Vsem je še živo v spominu nastop našega svetovalca g. Bratuža, ko je letos 17. julija energično protestiral na občinski seji stsradi zakasnelega poslovanja središč za delo (»cantieri di lavoro«). TA NJEGOV NASTOP je pripomogel k temu, da so pristojna oblastva, takoj poskrbela za redno poslovanje teh središč! Seveda gre skrb Slovenske demokratske zveze še dalje in se i*zteza na zaščito delavcev in kmetov. Tako je preko »Demokracije« 17. oktobra 1952 sporočila najemnikom zemljišč »ENTE RINASCITA« v Pevmi in okolici, kako naj se ravnajo za obrambo svojih pravic! 1» ker vztraja »ENTE RINASCITA« na svojem trdem stališču, se vodstvo Slovenske demokratske zveze briga na višjem mestu, da doseže ugodno rešitev spora za prizadete kmete - najemnike. Tudi »Katoliški glas« se močno zavzema za te najemnike v Pevmi in okolici. V zvezi s .tem vprašanjem pa moramo pripomniti, da so komin-fčrmisti in titovci najmanj poklicani, da danes protestirajo in branijo ■kmete, oni, ki so od leta 1945 do 15. septembra 1947, ko je »ENTE RINASCITA« vsa svoja zemljišča prodajal, kratko in malo prepovedali •dkup tega zemljišča z obljubo, da ga bodo itak kmetje dobili zastonj! ... Le Slovenska demokratska zveza zagovarja kmeta in de-l*vca vsestransko ter odkritosrčno in lojalno, v nasprotju s komunisti vaeh vrst, ki kmeta zapeljujejo in izkoriščajo, saj mu ne pustijo niti Njegove zemlje niti pridelkov. Delavci pa so v komunističnih režimih iH-avi sužnji, saj so povsod lačni, nag' in bosi, oba, kmet in delavec, p« brez najmanjše svobode in prostosti! Zraven vsega tega se Slovenska demokratska zveza vneto poteguje za zaščito Slovencev v Italiji in za spoštovanje vseh pravic, ki jim pritičejo, jezikovnih, šolskih in drugih. Nenehno so se naši svetovalci, posebno g. Bratuž, borili za spoštovanje našega jezika na občinskih sejah. Seveda nam laški šovinisti in na žalost tudi demokristjani te •ase pravice osporavajo in kratijo. Vendar g.re borba Slovenske demokratske zveze v tem oziru vztrajno naprej in danes lahko sporočamo naši javnosti, da je v razpravi pred prvo stalno komisijo rimskega senata, ki je obenem glavna komisija senata, naša zahteva po členu 50. ustave, ki jo je meseca decembra 1949 podpisalo več slovenskih izobražencev, med temi pokojni Polde Kemperle. V tej spomenici se SDZ zavzema za izglasovanje zakona za zaščito Slovencev v Italiji, kot to predvideva člen 6. ustave, ki ukazuje, da »REPUBLIKA SCITI £ POSEBNIMI ZAKONI JEZIKOVNE MANJŠINE«. To nam potrjuje aledeče pismo iz Rima od 4. junija 1952, ki ga je Slovenska demokra1-aka zveza prejela od glavnega tajnika senata: »V ODGOVOR NA PISMO OD 31. MAJA T. L. SPOROČAM, DA JE ZAHTEVA, PODPISAN A'OD GG. KF.MPERLA IN DRUGIH, KZ SE TIČE IZGLASOVANJA ZAKONSKIH UKREPOV ZA ZAŠČITO SLOVENSKE MANJŠINE V ITALIJI PO dENU 6. USTAVE, BILA PREDANA PRVI STALNI KOMISIJI, DA JO PROUČI. ZA POROČEVALCA P.A JE IMENOVAN SENATOR GHIDINI.«. Nenehno namreč vztraja Slovenska demokratska zveza na zahtevi, da se v naše kraje uvede deželna avtonomija s posebnim statutom, kot jo že uživajo na Siciliji in Sardiniji, Francozi v Dolini Aosta, Nemci na Tirolskem ter celo Ladinci na Tirolskem, ki jih je samo okoli deset tisoč, torej mnogo mnogo manj kot Slovencev v Italiji! Tako avtonomijo s posebnim statutom, ki jo zahtevajo tudi Furlani, ustava že predvideva v členu 116., in je bila njena ostvaritev ZAČASNO odložena po krivdi nekaterih goriških laških zaslepljencev, ki so leta 1947 v tem smislu vplivali na rimsko poslansko zbornico! imenujemo jih zaslepljence, ker so pač na tak način oškodovali, poleg ■as Slovencev in Furlanov, tudi same sebe! Saj se je izkazalo, da se je deželna avtonomija s posebnim statutom obnesla prav dobro na Siciliji, na Sardiniji, v Dolini Aosta in na Tirolskem! Tako se bo morala uveljaviti tudi v naši deželi in se vlada temu ne bo mogla upirati, ker jo k spoštovanju tega sklepa obvezuje ustava sama, ki se ■ji dalj časa ne more upirati nihče, ker je temeljni zakon države! Avtonomija' s posebnim statutom pa nas bo toliko zaščitila, da bomo res mi Slovenci popolnoma enakopravni ostalim sodržavljanom italijanske narodnosti! ogika in doslednost nista najjačji čednosti italijanskega nacionalizma »Giornale di Trieste« od torka, 2. t. m., je prinesel dva članka, ob katejih se hočemo nekoliko pomudit!. Prvi ima naslov »L'equivoco del cosiddetto T.L.T.« ali po naše »Protislovje tako imenovanega STO-ja«, drugi pa »Nella Sarre ha vinto la tendenza europeista« - »V Posarju je zmagala evropska težnja«i Ne moremo si kaj, da ne bi primerjali obeh člankov. V njih se odkriva namreč vsa zaslepljenost tukajšnjih nacionalistov. Prvega je podpisal gospod z imenom Livio Ragusin - Righi. Ta j(j pisal tudi že prej v tem listu, le da žal njegovih člankov nimamo trenutno pri rokah. Toda že iz tega članka se da razbrati smer njegovega pisanja. Zanj so namreč pristaši- tržaške neodvisnosti jugoslovanski plačanci. Zanj so italijanski nacionalisti najboljši in naj-postenejši poborniki ne le Italije, ampak vsega evropskega in atlantskega ravnotežja, onega ravnotežja, čigar največja in najusodnejša motnja je Svobodno tržaško ozemlje. Povzročitelji te motnje pa po njegovem niso »indipendentisti«, ampak vsemu je kriva le mirovna pogodba. In člen 21 te pogodbe nam Livio Ragusin - Righi tolmači na tak način: ker mirovna pogodba doslej še ni izvršena, je tudi v bodoče ni mogoče izvršiti; ta nemočnost izvršitve ne pomenja torej samo neveljavnost pogodbe, ampak tudi neveljavnost izrecne odpovedi, s katero se je Italija odrekla Trstu. Mi pa dobro vemo, kako je ta nemožnost izvršitve nastala. Ker zaradi odklonilnega zadržanja Italije ni moglo priti do skupnega :-menovanja tržaškega guvernerja, so zahodne sile prišle do tega, da so Italiji dale izjavo od 20. mavca 1G4H in enostavno ustavile izvedbo tržaškega statuta. Nemožnost izvršitve mirovne pogodbe torej nima vzroka v sami pogodbi, ampak v negativnem zadržanju onih, katerim je izvršitev pogodbe bila poverjena. To se pravi, ker sporazum glede skupnega imenovanja guvernerja ni uspel, zahodne sile niso pristopile k sklicanju Varnostnega sveta, ampak so na lastno pobudo prenehale skrbeti za ostvaritev tržaške samostojnosti. Nemožnost izvršitve pogodbe torej nikdar ni In. tudi danes ne tiči v sami pogodbi, zato torej ta nemožnost ni objektivna, ampak le subjektivna. To sc pravi: ona ima svoj vzrok samo in edinole v negativnem zadržanju velikih sil. Kaj pa io pomeni? Kadar bodo one smatrale, da je prišel čas, bodo pogodbo izvršile, kar so že ponovno naglasili z,unanji ministri zahodnih sil, ki so enostavno izjavili, da se bodo spremembe v tržaški u-previ izvršile avgusta tega leta, pri čemur je vprašanje o končni ureditvi tržaškega vprašanja ostalo odprto. Ta za bodočnost povsem rezervirana odločitev pa ne pomenja nič več in nič manj kot to, da si zahodne sile z izrecnim pristankom Italije pridržujejo, da bodo same izrekle pravorek o bodoči pripadnosti Trsta, pravorek, ki ne bi bil mogoč in ki bi ga Italija ne| dopustila, če je stvar taka, kot bi to Ragusin - Righi rad. če bi namreč italijanska vrhovnost nad Ti-stom ostala v veljavi. Ragusin - Righi se pri svoji razlag1 sam ne čuti trdnega, ker poskuša prepričati zahodne zaveznike v dobro pravico Italije s tem, da po eni strani pravi, da so indipendentisti Titovi plačanci in s tem podkupljeni^ po drugi strani se pa sklicuje na razloge evropskega ravnotežja in koristi evropske celine. Kar se »podkupljivosti« indipen-dentistov tiče, za katero Livio Ragusin - Righi ne navaja najmanjšega dokaza, menimo, da bi isto obtožbo z isto pravico mogli izreči tudi za italijanske iredentiste. Kajti, če delajo indipendentisti ali vsa; nekateri med njimi — česar s tem ne priznavamo — res v korist Jugoslavije, ali bi kdo mogel zanikati, da Livio Ragusin - Righi in njegovi ljudje delajo v korist Italije? In ker je vsa podoba, da ti članki v »Giornalu di Trieste« niso napisani brez nagrade, bi se obtožbo moglo tudi obrniti in govoriti o plačancih Italije. V bistvu pa to ni nič drugega kot besedna igra, ker gre .tu le za vpiašanje, če so eni ali drugi plačanci jugoslovanske ali italijanske strani na škodo Trsta ali pa v njegovo korist. O tem pa, da-li je subvencioniranje indipendentizma ali iredentizma Tržačanom v škodo, c tem so edini v prvi in zadnji in-štanci poklicani soditi samo Trža? čani. Tega nam pa Ragusin - Righi seveda ne peve, ker si pač »reanek-sijo« ali »povratek« Trsta k Italiji zamišlja mimo Trsta in v smislu marčne izjave,, torej brez predhodnega izpraševanja svobodno izraženega mišljenja Tržačanov. Tako odločevanje o Trstu mimo Tržačanov se pa protivi jasni določbi Atlantskega pakta, po kateri se v nobenem primeru ne bo odločeve'o, o usodi nekega področja predno o tem ne bo izreklo svojega mišljenja njegovo prebivalstvo. Ragusin - Righi se pri presoji tržaškega vprašanja dokaj splošno sklicuje na obče evropske koristi in na razloge kontinentalnega ravnovesja. Ali pa je o koristih evropskega ravnotežja pristojen, odločevati mar »Giornale di Trieste«? Ta list je v zadnjem času s svojimi članki dajal dokaze za to, da o načelih evropskega duha nima najmanjšega pojma. Ali se mar more trditi, da je v evropskem duhu politika iztrebitve Slovencev, ki že preko tisoč let žive in prebivajo na tem ozemlju? Ali se mar pravi delati v evropskem duhu, ko pa iz leta v leto preganjajo starše slovenske šolske dece? Ali je mar v evropskem duhu razlaščevanje naše obale in dejstvo, da nam na u-stju Timave, v Sv. Križu in na Opčinah vsiljujejo naselja begunskih doseljencev? Ali se nadalje pra- vi delati v evropskem duhu, če nam preprečujejo, da si ustvarimo spet kak svoj kreditni zavod; ali pa ko nam prepovedujejo postavljanje slovenskih napisov na pod7 ročjih slovenskih občin; ali ne izdajanje potnih listov vsem tistim, ki ne čutijo nacionalno italijansko; če ustrahujejo priče, ki bi pred sodiščem morale dokazovati stvari, ki so z italijanskega nacionalnega stališča neprijetne? Ce naj vse to pomeni delati v evropskem duhu, tedaj seveda ne moremo imeti ničesar proti temu, da se člankopi-sec »Giornala di Trieste« široko-ustj z evropskim čutom tukajšnjih italijanskih nacionalistov. Tedaj bi se pa ne čudili ob ugotovitvi, da more etiketa evropskih čutov služiti tudi bolnim težnjam monopolistične klike, katerim tr,aško gospodarstvo in .tržaška ureditev služita samo v to, da koristita njihovim najožjim interesom. Za to se Slovenska demokratska zveza bori, globoko uverjena, da se bodo njene želje, ki so hkrati želje v,seh Slovencev v Italiji, uresničile! V dobi evropskega združevanja, v dob; svetovnega gibania in svetovne uzakonitve človečanskih pravic in v dobi preganjanja zločina rodomora se Italija ne bo mogla dalj časa upirati uzakonitvi .in spoštovanju pravic vseh Slovencev v Italiji. Sam senator Tessitori, ki je doma iz Vidma, je letos dal dopisniku lista »Messa-ggero Veneto« važno in pomembno izjavo, ki jo je ta priobčil v štev. 37 od 12. februarja t. 1„ in sicer, »DA SE RIMSKA VLADA NE BO MOGLA UPIRATI, DA ZAŠČITI SLOVENSKO MANJŠINO V ITALIJI S POSEBNIM STATUTOM, KOT GA PREDVIDEVA CL. 116. USTAVE«. Istočasno je senator Tessitori povedal tudi. da se vlada temu ne bo mogla upirati, KER PRITISKAJO NANJO Z VSEH STRANI/ In ker ,je senator Tessitori tudi državni podtajnik, verjamemo, da ni govoril kot zasebnik, ampak vsai poluradno! Goriški slovenski volivci, vaša dolžnost je, da podprete z vašim glasom za »lipovo vejico« vse delo in vsa prizadevanja Slovenske demokratske zveze za dosego skupnih ciljev vseh Slovencev v Italiji. Za enakopravnost pred zakonom in v javnem življenju! Za pošteno in častno življenje Slovencev v Italiji! Za miren in ploden razvoj našega rodu in naše kulture! Glasujte za »lipovo vejico«! VODSTVO SLOVENSKE DEMOKRATSKE ZVEZE V ITALIJI Toda prav ta »Giornale di Trieste« nam v isti številki prinaša še dopis s Posarja in v njem zaklju-čex, da je tamkaj zmagala razsod-'io.st nad političnimi strankami. E-nako koi v Trstu se je tudi v Posarju vodila nebrzdana nacionalistična propaganda. Razlika je bila samo v tem, da v Posarju niso mogli od zunaj pripeljati na tisoče in tisoče novopečenih Posarcev, in da :o zaradi tega izraz politične volje moraii prepustiti samemu prebivalstvu Posarja. Ce je tudi tam bilo zastraševanja, kot jih ni manjkalo na Svobodnem tržaškem ozemlju, so mogla biti ne samo s francoske strani. Pr; tem pa ne smemo pozabiti, da so prebivalci Posarja Nemci, ki sc leta 1934 za Nemčijo dah 92 odstotkov vseh svojih glasov' Danes je pa to Posarje poslušalo glas razsodnosti in glas svoje evropske zavesti ter s tem doprineslo svoj bistveni delež za bodočnost evropske skupnosti. V enem primeru, in sicer v tržaškem, predstavlja po »Giornalu di Trieste« evropski duh naglaševa-nje italijanskega nacionalizma in politike iztreblievanja Slovencev. V drugem primeru, to je v primeru Posarja, prihaja pa po istem ».Giornalu di Trieste« evropski duh do izraza v opuščanju nacionalistične smeri in v uveljavljanju neke ne; nacionalne in čisto gospodarske politike. Tisto torej, kar je dobro za 90 odstotno nemško Posarje, ni dobro za Trst, kjer ustvarja italijanska nacionalistična večina ob vsakih volitvah šele z dovajanjem glasovalcev od zunaj svojo večino. Več kot jasno je torej, da logika ni najjačja stran italijanskih nacionalističnih razlag. Dokaz za to nam nudi primerjava obeh gornjih član? kov in stališč. Goričani, Šipona wejiea je naš znak! SLOVENCI! NASE GESLO JE: ZVESTOBA SLOVENSTVU! NASA UTEHA JE: ZVESTOBA MATERINI, SLOVENSKI BESEDI! NASA MOC JE: PREPRIČANJE V PRAVIČNOST NASE BORBE! NAS CILJ JE: SVOBODA IN MIR NA ZEMLJI TER BRATSKA LJUBEZEN MED VSEMI LJUDMI! NASA ZAHTEVA JE: SPOŠTOVANJE ČLOVEKOVEGA DOSTOJANSTVA! NASA ZELJA JE: DOBREGA IN ZADOSTNEGA KRUHA PRAV VSEM LJUDEM! NAS NAMEN JE: IZVOJEVATI NASE PRAVICE, NE DA BI PRI TEM BILI KOMUR KOLI KRIVIČNI! NAS SIMBOL JE: »LIPOVA VEJICA h ! ODBOR SDK V ITALIJI RAZBURJENJE v nabrežinski občini ■ ir iti i n 11 mu ni—im—iiiMninMij—1—i——jujim___L-i———■——— 7 akopraznujePalufan dan »Človečanskihpraoic“ Več dni že traja razburjenje med našim narodom zaradi ukaza področnega predsednika, Palutana, da morajo odstraniti dvojezične krajevne napise v vaseh Stivan, Devin in Sesljan. Ko so pa predvčerajšnjem Na-brežinci izvedeli, da je Palutan poslal v Nabrežino komisarja z nalogo. da te dvojezične napise odstrani, je vzkipela kri. Mislimo, da od konca vojne do danes ni še nikoli naš narod tako enodušno vstal in pokazal zobe tistim, ki ga hočejo teptati. Z imenovanjem komisarja je bil dosežen višek cinizma, ki ga premore pobesneli iredentistični šovinizem: vrgli so masko in pokazali so se v vsej svoji moralni goloti! Nič se ne sramujejo dejstva, daj zahtevajo odstranitev napisov v vaseh, ki so slovenske: v brezmejnem srdu do vsega, kar je našega, so pripravljeni teptati vse najosnovnejše človečanske pravice. Kot vredni potomci srednjega veka, smatrajo vse, kar ni njihovo, za manjvredno. A se ne zavedajo, da krije ta njihova namišljena superiornost neskončni strah pred nami in pred mednarodno pravico. Področni predsednik je prav na dan »Izjave o človečanskih pravicah«. ki jo ie podpisala tudi italijanska vlada, in na katero se rimski državniki tako radi sklicujejo ob priliki svojih romanj po svetu, krši! najosnovnejšo določbo, ki io ta izjava vsebuje. Podpisniki izjave so se namreč pred vsem svetom obvezali, »da bodo skrbeli zn spoštovanje in izvajanje vseh načel človečanskih pravic in osnovnih svoboščin vseh ljudi brez razlike rase, spola, jezika ali vere«. Vendar v svoji strasti po nadvladi in zatiranju, ki je značilen pojav iredentističnega šovinizma v Trstu, hočejo ravnati z nami Slovenci na Tržaškem, kakor so ravnali za časa fašizma! Mi jim pa še enkrat rečemo: »Roke proč od naše zemlje! Ne teptajte naših pravic! Naš narod Izgublja potrpljenje!« Zna se zgoditi, da se bodo netilci sovraštva in mržnje med Slovenci in Italijani na Tržaškem temeljito opekli, ker je igra z ognjem nevarna. To smo že opazili med zadnio vo j no . . . Zavezniki pa, ki so odgovorni za javni red, naj pazijo, da jih ne bi tok dogodkov prehitel: zvoniti je prepozno!« »Po toči Sporoča mo naši javnosti v zvezi z nabrežinskimi dogodki še naslednje: Izredni področni komisar za odstranitev dvojezičnih napisov,- dr. Vuxani, se je javil 10. t. m. ob 10. uri pri županu Terčonu in mu izroči! dekret o svojem imenovanju. Zupan mu je izrazil svoje nezadovoljstvo in mu sporočil, da bo u-krep področnega predsednika zelo razburil vse naše javno mnenje. Izredni komisar za odstranitev dvojezičnih napisov, dr. Vuxanl, je sestavil zapisnik, da je obvestil c svoji nalogi župana, in odšel. Gb 12.30 se je pa dr. Vuxani vrnil Ja1 obvestil župana, da je v zadnjem trenutku dobil iz Trsta ukaz, naj Naročnikom in čitaitijimi ZARADI NERODNEGA DATUMA, V KATEREM PADEJO LETOŠNJI BO2I0NI PRAZNIKI. IZIDE PRIHODNJA ŠTEVILKA »DEMOKRACIJE« NE 19., AMPAK 22. DECEMBRA, TO JE V TOREK, NA OSMIH STRANEH. UPRAVA pusti napise, kakor so, in naj se vrne v Trst. Upamo, da je s tem vsa sramotna zadeva urejena! Prepričani smo namreč, da je nemogoče še dalje uporabljati proti Slovencem na Tržaškem fašistično plemensko razlikovalno zakonodajo, in sicer pod zaupno upravo Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov, ki je uzakonila »Izjavo o človečanskih pravicah« in si nadela odgovornost za demokratični razvoj političnih prilik na STO-ju. Društvo ..Pravnik" gen. fflintertonu Društvo »Pravnik« je naslovilo na področnega poveljnika, gen. T. J. Wintertona, spomenico v zvezi z dvojezičnimi krajevnimi imeni v občini Devin-Nabrežina. Ker smo spomenico prejeli ob zaključku lista, jo objavimo prihodnjič. SLO VENSKI DELA V EC! Volitve v goriški mestni svet so končno pred vrati in naglo se približuje dan, 'ko bo tudi slovenski delavec postavljen pred odločitev: ali potrdi neomajno zvestobo svojemu ljudstvu '-1 njegovim stoletnim demokratičnim načelom ter svobodoljubnim težnjam ali pa se pokioni suženjstvu diktatur, ki človeka oropajo ne le njegove narod-' nosti, marveč tudi njegove osebnosti. Razredna dolžnost delavčeva je, •da pokaže vsem diktaturam svojo voLjo do svobode in spoštovanja lastnega človeškega dostojanstva. Dokazati mora tudi svojo politični} dozorelost in povedati komunističnim mogotcem, da se ne da več varati od obljub na papirju, da se ne da več strahovati od nikogar in da se več ne da voditi od sovraštva proti vsemu človeštvu. Kjer vlada sovraštvo, uspeva brezmejen fanatizem, 'ki je podlaga za najogabnej-še zločine. Tam tudi ne more biti enakosti, ne more biti bratstva, ne rr.ore biti druge svobode kot one v ječah in grobovih. Tam preneha vsako človekovo dostojanstvo in življenje je le toliko vredno, kolikor krvnikova krogla ali vrv! Prej ali slej pa naredi sistem, ki sloni na sovraštvu in fanatizmu, iz vsakega človeka krvnika ali njegovega pomočnika. Slovenski delavci so na svojih plečih že občutili vse zvijače In laži, vso hinavščino in zavratnost komunistične partije, ki se kaže, kot edina pobbrnica za socialno pravičnost: z udarništvom in prostovoljnim delom pa črpa iz delavčeve krvi kapital, katerega sesajo partijski mogotci in njihovi oprode. Delavci, zavedajte se, da je komunizem lahko samo eden! Ce Stalin očita izdajstvo Titu in ga očita Tito Stalinu, potem je to dokaz, da ste oba izdajalca, 'ki sta izdala drug drugega samo za svoje lastne koristi. Ste kdaj pomislili, od kod toliko izdajalcev v komunističnih vrstah? Ste kdaj mislili na čistke v Sovjetski zvezi? Ste pomislili na Gomulko Poljska), Slanskega (Češka), Rakozcyja (Madžarska), Dimitrova (Bolgarija), Pauketrjevo (Romunija), Hebranga (Jugoslavija) in na stotisoče drugih? Vsi ti, ki so »idejo« izdali za svoje koristi, bi tem laže izdali delavca, ga še bolj zasužnili, da jim še bolj koristi! Slovenskega delavca na Goriškem begajo s svojo gostobesednostjo o-fcojni komunisti, toliko Stalinovi kakor Titovi. Titov »raj« vidimo preko plota in Stalinov ne more biti drugačen, saj Tito sam trdi, da so vse preveč verno posneli Stalinove metode. Raj, ki ga obojni u-stvarjajo, pa sloni na krvavih žuljih delovnih množic. Vse dobrote, ki jih je v »raju« deležen delavec, pa obstojajo iz — prehodne zastavice. Delavci, občinske volitve 14. decembra 1952 v Gorici so morda majhnega pomena. Želeli bi, da bi te volitve imele samo upravni značaj. Toda, ker hočejo nas Slovence iztisniti pred prag mestne hiše, moramo te volitve obravnavati politično. Naša volja je, da nam predvsem priznajo naše narodne in člo- gli nadalje boriti kot enakovredni in enakopravni državljani tudi za socialne pravice, ki nam vsem pripadajo. V prvi vrsti zahtevamo, da delovnemu človeku priznajo njegovo človeško in poklicno dostojanstvo in da ga ne obravnavajo kot bolje ali slabše plačanega sužnja, kajti vprašanje delovnih množic ni v višanju ali nižanju mezd (plač), temveč v priznanju in spoštovanju njihovega družabnega dostojanstva. Mi izpovedujemo enakost vseh ljudi in zahtevamo enake pogoje za življenjski razvoj posameznika ter tudi družbe. Na Goriškem moramo Slovenci biti od vlade in od italijanskih sodržavljanov priznani kot obstoječa in živa narodna skupina in na to podlago bomo lahko šele oslonili vso nadaljnjo borbo za naše pravice. Dolžnost slovenskega delavca je, da v tej borbi ne zapusti svojega naroda! Ostati mora zvest sin svoje matere, ki ga ljubi in, čeprav skrajno ošibljena, ščiti. Mačeho, ki enemu daje potico — drugemu pogačo, enemu pernico — drugemu slamnjačo, vsi odklanjamo! Slovenski delavci inaj dokažejo, da so svobodoljubni, da so politično dozoreli in da so zvesti svojemu slovenskemu poreklu. Zato naj vsi volijo: »LIPOVO VEJICO«; Delavci, kandidatje »lipove vejice« KANDIDATI »LIPOVE VEJICE« Goričani, VOLITE LIPO, ker boste s tem volili: slovensko krščansko demokratično Župan Bernardis se opravičuje V ponedeljek zjutraj, 8. t. m., je župan dr. Bernardis imel volilni shod v kinu »Centrale« v Gorici, kjer se je pohvalil, da skrbi tudi za okoliške kraje! Kaže, da župana Bernardisa in vse demokristjane v Gorici zelo skrbi dejstvo, da so v teku štirih let njihove uprave popolnoma zanemarjali slovenski del goriškega prebivalstva in stalno odbijali vse, tudi še najbolj upravičene zahteve slovenskih svetovalcev. Saj so bili stalno v boju in prerekanju z g. Bratužem, ker je pri svojih zahtevah vztrajal in županu očital, da zna občinska uprava trositi težke milijone za središče mesta, ki je pretežno italijansko, noče pa ugoditi potrebam slovenskih prebivalcev z Oslavja, Podgore, Pevme, Sentmavra in Standreža, ki nujno potrebujejo vodo, zlasti kmetje na Oslavju in v Pevmi. Cesta v Sent-maver pa je strašno zanemarjena. Tisto malenkost, ki jo je občinska uprava potrošila za naše ljudstvo, predstavljajo le »trž kapljice v morju milijonov«, kot je to jasno povedal g. Bratuž na občinski seji. ko so letos razpravljali o obračunu za leto 1950. ZUPANU BERNARDISU SLOVENCI NE BOMO HLAPČEVALI ! Le pod stalnim pritiskom slovenskih svetovalcev, zlasti g. Bratuža, se je župan Bernardis moral vdati in odobriti dela za napeljavo vode večanske pravice, da se bomo mo-po hišah v Standrežu. Sicer pa naj Važna navodila volivcem »lipove vejice“ Volivcem »lipove vejice « sporočamo sledeča navodila, katerih naj se vsi držijo strogo disciplinirano in kompaktno, da bo uspeh volitev za našo slovensko listo popoln v vsakem oziru. 1) Vsakdo, ki ima znanca, prijatelja ali sorodnika volivca, ki ne bo mogel sam na volišče, bodisi zaradi bolezni, bodisi zaradi starosti, naj to javi takoj v tiskarno na Placuto štev. 18 ali pa v pisarno dr. Sfiligoja v ulici Garibaldi štev. 9, da lahko pravočasno poskrbimo za prevoz dotičnega na volišče na dan volitev 14. decembra. 2) Lastnike avtomobilov vljudno prosimo, naj se stavijo prostovoljno na razpolago za prevažanje bolnih ali starih volivcev na volišče. Prijavijo naj se na gornja naslova pred 14. decembrom! Dolžnost vsakega Slovenca je, da pomaga k uspehu, ki je tudi narodnega značaja! Ce hoče, naj volivec prekriža štirioglati prostorček še zTaven kakega drugega kandidata te naše liste. Toda samo še tega, ker ima pravico dati samo dva preferenčna glasova. Nobenega drugega znaka ne sme volivec napraviti na glasovnici s svinčnikom ali z drugim, sredstvom, da ne bo uničena! 3) Kdor ni prejel domov volilne izkaznice, naj jo takoj Zahteva na volilnem uradu goriškega županstva, ker sicer ne bo smel voliti! 4) Kdor je volilno izkaznico slučajno izgubil ali težko pokvaril, da je neuporabna, ima pravico zahtevati na volilnem uradu goriškega županstva, da mu izdajo novo. Volilni odbor! bo povedano vsej javnosti, da je bii načrt za zgraditev vodovoda v Standrežu odobren že leta 1937, in sicer tako, da bi zgradili z denarjem bivše občine Standrež, ki je bil nakazan kot vojna odškodnina za neke Jtandreške občinske nepremičnine. V ostalem poudarjamo, da plačujejo slovenski prebivalci Gorice v isti visoki meri, kot vsi ostali, da pa nimajo zaradi tega slovenski o-koliški kraji skoro nobene koristi, saj se morajo stalno boriti za luč, za popravilo cest in za vodo! Na drugi strani pa nam goriškim Slovencem župan Bernardis in njegove oprode stalno in hrupno prepovedujejo uporabljati naš materin jezik na županstvu in sploh v občinskih uradih! Pa vendar plačujemo mi Slovenci i župana Bernardisa i občinske uradnike! Goriški Slovenci ne prosimo miloščine od župana Bernardisa, terjamo naše pravice in zahtevamo, da nas spoštuje kot enakopravne občane in državljane! Sicer krši župan ustavo, človečanske pravice in izvaja krivico nad nami! Ce ima župan Bernardis še kakega slovenskega »prijatelja« iz časov fašizma, ni treba, da se na javnem shodu baha, da ima prijatelje med Slovenci, ker prodance in hlapce mi ne .smatramo za Slovence! Tiste, ki imajo upognjeno hrbtenico, tudi ne, ker ne maramo biti klečeplazci, ko nas je Bog ustvari! enakopravne in postavil na ta košček zemlje! In naj se župan dr. Bernardis ne smeši s trditvijo, da so slovenski svetovalci izdali glas, ki so jim ga volivci dali, češ da zastrupljajo od-nošaje med tukaj živečima narodoma. ko pa je splošno znano, da vršijo to peklensko delo prav večinski svetovalci, ki so vsi italijanske narodnosti! Odnošaje pa zastruplja tudi sam župan Bernardis, ki noče in noče spoštovati našega materinega jezika na občinskih sejah in v občinskih uradih! In kdo je predal naše vrtce organizaciji ONAIR, ki ima namen raznarodovati naše otroke? Zupar Bernardis in njegovi oprode! Volilni sklad POZIVAMO VSE SLOVENCE, DA PO SVOJIH MOČEH PRISPEVAJO V VOL1LN' SKLAD ZA KRITJE STROSKOV V ZVEZI Z NASTOPOM LISTE Z LIPOVO VEJICO NA OBČINSKIH VOLITVAH V GORICI. DENARNA NAKAZILA PO POSTI NAJ BODO IZRECNO NAKAZANA ZA VOLILNI SKLAD. VOLILNI ODBOR Sestre in bratje! Podobno kak or smo bili letos spomladi poklicani mi, tako ste za nedeljo pozvani tudi vi, da pred svetom izpričate: da ste zavedni Slovenci, ki jih ni okužila mlačnost internacia-nalizma ter niste na prodaj za Judeževe groše, in da ste prristaši svobodoljubnih ter demokratičnih idej, ki so najboljši temelj družbenega sožitja, tako med posamezniki, kakor med raznimi narodi. To dvoje pa boste izpričali in dokazali samo, če glasujete 2* listo LIPOVE VEJICE, ki je slovenska in demokratična in na kateri ni oseb, ki bi upogibale hrbtenico pred raznovrstnimi totalitarnimi načeli in režimi. Samo ta dva pogoja pretehtajte, pa se boste prepričali, da ne morete glasovati ne za Demokratično fronto, ne za Komunistično partijo Italije, ne za razne stranke, ki skušajo primamiti vaše glasove na druge italijanske liste. Spoznali boste, da je edina vaša lista »Narodna lista« in da je edini vaš znak »Lipova vejica«. Njima izkažite svoje zaupanje, dokažite, da živimo v tem delu zemlje tudi Slovenci, in to demokratični ter svobodoljubni Slovenci. SLOVENSKA DEMOKRATSKA ZVEZA ZA SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMLJE V TRSTU Kandidatna lista ,,lipove wejšee“ asa Gorico BRATUŽ RUDI pok. Jakoba, pokrajinski svetovalec, iz Gorice; BRAINI (Brajnik) JOŽEF pok. Franca, trgovec, iz Standreža; MOČNIK ANTON pok. Jožefa, sodni uradnik v pokoju, iz Gorice; BRATINA STANISLAV živ. Jožela, profesor, iz Gorice; BENSA VALENTIN pok. Valentina, posestnik kmetovalec iz Oslavja; PERSOLJA ALOJZIJ pok. Franca, delavec, iz Gorice; BIRSA Dr. KABEL, odvetnik in profesor, iz Gorice; Pl SC AN C ZORA pok. Rafaela zasebnica, iz Gorice; ŠULIGOJ ALBIN pok. Jožefa, učitelj, iz Gorice; SPAGNOLO - KERSEVANI KATI, zasebnica, iz Gorice; KACIN Dr. ANTON pok. Ivana, profesor, iz Gorice; PAOLI (Pavlič) - BRUMAT IVANA, gospodinja, iz Gorice; ' M A C U Z Z I (Makuc) Dr. ANDREJ pok. Andreja, profesor, iz Gorice, neodvisen; PAOLETTI (Pavletič) NADA živ. Ivana iz Standreža; LUTMAN JOŽEF pok. Jožefa, posestnik kmetovalec, iz Standreža; C U C A T ROZALIJA pok. Ivana, učiteljica v pokoj-u, iz Gorice; D O L E S FRANC pok. Jakoba, slikar, iz Standreža; ST AN TA ALOJZIJA pok. Emila iz Standreža; BRAINI (Brajnik) IVAN pok. Ivana, železničar v pokoju, iz Standreža; •STREL OTILIJA vd. Terpin, učiteljica v pokoju, iz Gorice; MOČNIK HUBERT pok. Jožefa profesor, iz Gorice, neodvisen';' BRAINI (Brajnik) VOJNOMIRA živ. Ivana, uradnica iz Standreža; GORJUP LEOPOLD pok. Leopolda, upokojeni sodni uradnik, iz Gorice; PAOLETTI (Pavletič) IVAN pok. Jožefa, posestnik kmetovalec, iz Standreža; ŠULIGOJ JOŽEF pok. Jožefa, posestnik, iz Gorice; RUDOLF - ZULJAN MARIJA živ. Dominika, gospodinja, iz Gorice; ŽIGON KAREL pok. Alojzija, čevljar, iz Gorice; SERDINSEK - VRANIC ERMINIJA, gospodinja, iz Gorice; BRAINI (Brajnik) FRANČIŠKA pok. Franca, zasebnica, iz Gorice; C E R N I C KAREL živ. Franca, doma iz Rupe, delavec v Gorici; VODOPIVEC MARTIN živ. Ivana, dijak, bivajoč v Gorici. SPOROČILO SDZ V ITALIJI Tajnik Demokratične fronte Slovencev, g. Nanut, je na volilnem zborovanju v Standrežu izjavil, da je dr. A. Sfiligoj odbil volilno povezavo z njegovo skupino. Izjavljamo, da je izjava g. Nanuta navadna izmišljotina, ker ne dr. A. Sfiligoj in niti SDZ v Gorici nista dobila nobenega takega poziva na volilno povezavo. To izhaja tudi iz objave v »Demokraciji« z dne 21. novembra pod naslovom »Sporočilo SDZ«, ki ga še enkrat objavljamo: » Glede na to, kar je pisala »Soča«, štev. 275 od 15. 11. 1952, v zvezi z občinskimi volitvami v Gorici, in sicer da so »Gospodje okrog SDZ odgovorili na našo ponudbo, da „je enoten nastop Slovencev v Italiji le potreba Demokratične fronte Slovencev” in „da vodstvo SDZ na Goriškem nima prav nobenih skrbi zaradi bližnjih volitev, kljub krivičnemu volilnemu zakonu”« (Demokracija štev. 36 od 5. septembra 1952), javlja Vodstvo SDZ v Italiji vsem poštenim Slovencem, da ni do danes prejelo nobenega uradnega vabila DFS za kakršen koli skupen nastop. Vodstvo SDZ smatra vse, kar je doslej bilo o tem pisano v krajevnem časopisju, za navadno časnikarsko polemiko. V Gorici, dne 16. nov. 1952. Vodstvo SDZ v Italiji « VOLILNI PROGRAM „ lipove vejiceu Je s Vodovod po vseh krajih občine, tudi na Oslavje, v Šentmaver, Standrež in GradiSčuto. Enaka razdelitev bremen in koristi na vse občane. Boj zlorabljanju in izkoriščevanju prostega pasu (zona franca). Zaposlitev vseh brezposelnih in prednost domačinom pri zaposlitvi. Enakopravnost slovenščine na občini. Deželna avtonomija s posebnim statutom, kot jo že imajo Nemci na Tirolskem in Francozi v Dolini Aosta, in ki nam jo člen 116. ustave že zagotavlja. ZaSčita pravic Slovencev v Italiji, ki jo člen 6. ustave že predpisuje. Z italijanskimi advohati si delajo propaganda »Primorski dnevnik« od 9. t. m. poroča, da so si kmetje-najemniki nekaterih zemljišč od »Ente Rina-scita« v Pevmi postavili svoj odbor, ki naj skrbi za obrambo na sodišču/ ko jih »Ente Rinascita« toži za izročitev njiv! Na sestanku je bil zraven in govoril tudi »tovariš« Pavlin, ki je kandidat za občinske volitve na listi titovske »Demokratične fronte Slovencev« v Italiji. Z velikim veseljem so na zborovanju sprejeli vest, da je italijanski odvetnik dr. Arturo Targioni »pripravljen« zagovarjati jih na sodišču v omenjenih tožbah. Za priliko, saj je bil sestanek namenjen volilni propagandi za »tovariša« Pavlina, je nekdo omenil, da naš svetovalec Bratuž ni skrbel, da bi tem najemnikom pomagal. Svetoval jim je le, naj se obrnejo do nekega znanega slovenskega odvetnika iz Gorice! Razumljivo, saj gre zgolj za pravno zadevo! Toliko res, da so se ti »to- variši« obrnili raje na italijanskega odvetnika! Gotovo s privoljenjem »tovariša« Pavlina!!! Poudarjamo, da nimamo nič proti osebi dr. Targionija, vendar to navajamo v dokaz »doslednosti in načelnosti« raznih »tovarišev«. V Gorici imamo kakih deset slovenskih odvetnikov, med temi tudi pozor; ZA VSAKO MOREBITNO POTREBO V ZVEZI Z VOLITVAMI IN GLASOVANJEM TELEFONIRAJTE V NEDELJO 14. T. M. NA PLACUTO, TELEFON STE V. 2 6 7 6. TU DOBITE POJASNILA IN NAVODILA TUDI 7,A PREVOZ BOLNIH ALI STARIH VOLIVCEV ! take, ki so ali veljajo za frontaške. Pa je »tovariš« Pavlin raje naslovil slovenske stranke v pisarno italijanskega odvetnika, misleč morda, da smo še vedno v času »trate-lance« in ne zavedajoč se svojih narodnih dolžnosti prav v času te volilne borbe! V letih od 1945 do 1947 je »Ente Rinascita« ta zemljišča prodajal po ugodnih cenah! Frontaši pa so te, daj kmetom prepovedovali ta zemljišče kupiti, češ da ga itak bodo debili zastonj . .. Goričani, volite slovensko I Leta VI. - Stev. 50 DEMOKRACIJA Straa 1. Kam ploue barka K P trsta: ali res vodi njena pot v Italijo? K« so se, približevale tržaške volitve, sta se je komunističnih velja-kov polaščala poplah in nervoznost. Mase se niso odzivale njihovim .klicem, kot bi si oni to želeli. E-den glavnih vzrokov tega oddaljevanja tržaških komunistov od partije je bilo stalno poudarjanje Italijanske komunistične partije :n potrebe, približati se isti. Tako je dajal PAJETTA v rimskem parlamentu dvomljive izjave, ki so se lahko razumele na vse načine. VIDALI, ki je bolje poznal položaj, je previdno molčal, a je na tihem, delal za priključitev Tržaškega o-zemlja Italiji. Toda nekaj 'tednov pred volitvami se je vse spremenilo. Kar naenkrat je zapihal med komunističnimi veljaki drugačen veter in čez, noč so začeli na vse grlo vpiti po vseh tržaških in kraških trgih, kako so oni vedno bili za Svobodno tržaško ozemlje. Poslušali smo govor VIDALIja na trgu pred židovsko cerkvijo. Kar ni mogel se nagovoriti o nujnosti STO-ja in o načinu, kako se bo to najprej uresničilo. Tudi se ni pozabil širokousti-ti, kaj vse so komunisti naredili za uresničitev italijanske mirovne pogodbe. (Morali smo se mu smejati: vsem je znano, kako so se kominformisti tri leta pehali, da, bi se Trst vključil v komunistično Jugoslavijo, in ko jih je Tito »izdal«, so se začeli vdinjati Togliattiju . . .) Komunistična masa je seveda mislila, da so se VIDALI in tovarišija spreobrnili. Mi smo že takrat opozarjali komunistične Slovence, da je bilo vse 'to govorjenje samo kGminformistična taktika, in da kominformisti ne bodo nikdar želeli STO-ja, dokler bodo dobivali navodila iz Rima. Naša opozarjanja se uresničujejo. Kominformističnim Slovencem podajamo v premišljevanje sledeča dejstva: 1. Na kongresu italijanskega komi nformističnega sindikata CGIL v Neaplju, ki je bil nedavno od tega, je med drugim govoril tudi predsednik tržaških kominformistič-nih Združenih sindikatov, RADIČ. Izjavil je dobesedno: »Program in cilji italijanskih sindikatov so tudi naši. Mi tržaški delavci, želimo nadaljevati skupno z ostalimi italijanskimi delavci borbo za mir in blaginjo Italije.« Ce nam kdo ne verjame, potem naj si v italijanščini prebere iste besede v »Unita« od 28. novembra t. 1. na prvi strani. Ne čudimo se, da daje Radič take izjave. Vsem je poznano, da je on star pobornik ideje, da morajo tržaški komunisti delati za Italijo. Zato so ga tudi titovci izključili iz svoje partije pred sporom s komin-formom, seveda na veliko radost nekaterih današnjih kominformi-stičnih veljakov. Toda kar še bolj potrjuje naše opozorilo med volitvami, je to: Radič v Neaplju ni govoril kot zasebnik, ampak kot uradni zastopnik tržaških kominformističnih sindikatov, torej po navodilih partijskega vodstva in tudi samega Vida! i ja. Ali se tudi Vidali bori za blaginjo Italije? To vprašanje naj zastavijo vsi slovenski ■kominformisti! Mi se nazadnje Radiču in Vida-liju ne čudimo. Oba sta Italijana in se torej prvenstveno borita za italijanske koristi.. Posebno še potem. ko se je »kaisa« preselila iz Liubljane v Rim. Toda čudimo se BIDOVCU, SISKOVICU. SLAVCU, MARKOVIČU in ostalim slovenskim kominformistom, da se s ta- kimi izjavami strinjajo. Morda se tudi ne: toda nobeden od njih nima toliko trdne hrbtenice, da bi to javno izjavil. Organizacijski konferenci tržaške kominformistične partije je prisostvoval tudi član Centralnega komiteja Italijanske komun, partije, GHINI, iz Rima. Ghini je razen drugih notranjih vprašanj partije tudi poudaril istovetnost položaja, v katerem se vrši borba komunistične partije v Trstu in v Italiji. Neverneži naj si njegove besede preberejo v »Lavcratoru« od 22. novembra! Z drugimi besedami: Trst ali Italija je po Ghini ju vseeno. Ijlato je Ghini v podrobnosti razlagal, kako dejstvuje partija v, Italiji z neizgovorjenim naukom, naj tako delajo tudi tržaški komunisti, da se bodo lahko laže vključili v PCI, ko pride Italija v Trst. Slovenski kominformisti sam^ najbolje vedo, kako daleč je že prispel proces »italijanizacije« Vi-dalijeve partije. Zaman je vtikati glavo v pesek kot afrikanski ptič noj, zaman je varati se in potem tarnati! Čeprav je težko odpreti oči nepobitnim dejstvom, je to e-dina pot, ki jim preostane. Druga vodi v Italijo. Ca s je, da to tudi javno ugotove in izstopijo iz take partije, dokler je še čas! . . . Iz »Slovenskega poročevalca« 19. in 25. novembra 1952 izvemo prav zanimive reči o pripravah za volitve v ljudske odbore v Slovenskih gor.icah in na Pohorju. Glasilo, katerega vodi znani partijec, Sergij Vošnjak, nam precej naivno pove, kako pojmujejo volilno svobodo titovci. Najprej mora pisec priznati, da so v nekaterih vaseh, kot n. pr. na področju Zg. Polskave, ljudje sploh ignorirali u-pravne volitve, tako da so v Ga-berniku morali sploh trikrat sklicati zbor volivcev. Zanimivo je, in to prizna tudi pisec, da so na tem področju prebivalci zvečine bajtarji in delavci. Saj je vsem jasno, .kakšna »demokratična načela« veljajo v Titovi Jugoslaviji za vo-. litve, zato je vsem vseeno, če gredo na volitve ali ne! Saj si kandidatov sploh ne morejo sami izbirati, ker se zgtjdi kot v Šmartnem, na Pohorju, da poskrbi OF, da se ■iz kandidatne liste črtajo imena dveh mož, ki »nimata1 napredne miselnosti, ker. Je . . . eden Cerkvenik. drugi pa vodja cerkvenih procesij«. I11 tako se dogaja tudi drugod, da mora »Slov. poročevalec« ugotavljati, da so se kmetje »zaprli sami vase«, in da ponekod OF sploh ne obstoja več, ko kmetje ne plačujejo več članarine itd. Radovedni smo, kakšne korake bodo rdeči kolovodje napravili, ko se jim bodo začela tla pod nogami majati. Nabrežinci! V nedeljo 14. t. m. ob 4. popoldne vsi v Nabrežino! »Miniaturni teater - Modra Ptica« vam jamči, da se boste zares pošteno zabavali in od srca nasmejali! Na sporedu so šaljivi prizori, pantomine, baletne in pevske točke ter revijalni konec z nastopom vse tridesetčlanske skupine, ki vas bo očaral! Predprodaja vstopnic v kavarni Terčon v Nabrežini. Cena vstopnic je 150 in 100 lir. ■Ne zamudite izredne prilike ! GOSPODARSTVO ŽIVINOREJA Da nam bo živinoreja donosna, je nujno potrebno, da vsaj nekoliko časa dnevno posvetimo tudi živini sami. Pregovor pravi, da je pri kmetu živinski hlev denarna blagajna. Zato je res nerazumljivo, da vidimo v nekaterih hlevih živino tako zelo zapuščeno, to je neosnaženo in mršavo. Premnogi se izgovarjajo, da nimajo časa za čiščenje živine. To j® povsem prazen izgovor, ker za čiščenje živine uporabimo par minut med krmljenjem. Živina nam bo za ta naš trud'1 zelo hvaležna. Samo poglejte jo, kako je vsa zadovoljna, ko jo čistimo s česalom (strigel j) in krtačo! Toda, kar je glavno, s čiščenjem odstranimo prah s kože, koža laže izhlapeva, to je diha, živina postane bolj čila in raje žre, to se pravi, da je bolj ješča. Pri živini je tudi velikega pomena, da jo krmimo vedno le ob določenih urah. Le poglejte jo, kako oma ob določeni uri — kakor imamo pač navado krmiti — vstane in čaka, da ji podamo hrano! Redno krmljenje ima za posledico redno prebavo, in redna prebava je znak zdravja. Zato skrbimo ea živino in posvetimo ji dnevno nekoliko časa, kar nam bo ona bogato poplačala. Moramo še omeniti, da je potrebno živinski hlev dnevno dobro prezračiti. Tudi naj se v hlevu ne kopiči gnoj, kar je ponekod grda na-, veda, zlasti pozimi: gnoj pokvari - zrak v hlevu, ki tako živini ško--duje. Pozor, gorižki Molivci! GLASOVNICA IMA TO OBLIKO - BRZOJAVKE (in ne tisto, ki smo jo prikazali na prejšnjem letaku). Najprej prekrižaj lipovo vejico m šele potem, če hočeš, daj preferenčni glas. Pravilno glasuješ tako, da prekrižaš LIPOVO VEJICO, ki je ČETRTA na levi strani! Preferenčni glas da) nositelju liste BratnSn in napiši njega priimek tako-Ie: ..........'* "tibB ipsiiiias: II m. sm 'H sjijiP1 A. "m.... Splošna izjava človečanskih pravic, ki jo je Glavna skupščina Združenih narodov sprejela in ©dobrina svojem zasedanju v Parizu 10. decembra 1948, je velikega pomena za pravice vsakega posameznika in za osnovne svoboščine vseh ljudi, brez razlike plemena, spola, jezika ali vere. Ze danes občutimo, kako močno vpliva ta izjava na razna mednarodna vprašanja. Splošna izjava o človečanskih pravicah je uvod osnutka medna-odnega zakona o človečanskih pravicah v obliki ene ali več splošnih konvencij o osnovnih osebnih, političnih, državljanskih, socialnih, gospodarskih in kulturnih pravicah vsakega posameznika. Osnutek predvideva tudi primerne ukrepe, da se v primeru potrebe prisili države. ki bodo tozadevne konvencije podpisale, da spoštujejo sprejete obveznosti. Vsaka članica Organizacije združenih narodov bo lahko svobodno pristopila h konvenciji ali splošnim pogodbam o človečanskih pravicah, čim bo Glavna skupščina Združenih narodov odobrila osnutke. Ko je glavni tajnik Združenih narodov položil izvod Splošne izjave o človečanskih pravicah poleg Ustanovne listine Združenih narodov v temeljni kamen novega poslopja te svetovne organizacije v New Yorku, je poudaril: »Izjava določa smernice za vlade, na katere se lahko sklicujejo posamezniki obeh spolov katerega kol^ plemena, jezika, barve in vere vselej, ko kršijo njihove pravice. Po teh smernicah bodo lahko zase pridobili mnenje vsega človeštva in uveljavljali svoje človečanske pravice, ki jim jih priznava izjava.« Medtem ko se v Komisiji za človečanske pravice, v Gospodarskem in socialnem svetu in v Glavni skupščini Združenih narodov še vedno trudijo, da dovršijo svoje naporno delo na osnutku splošne Konvencije o človečanskih pravicah, narašča vedno bolj vpliv, u-gled in pomen Splošne izjave o človečanskih pravicah. Vedno bolj upoštevajo njena najela in jih za- GLASUJ ZA LIPOVO VEJICO! V nedeljo 14. decembra ne bomo glasovali po starem, ampak po novem načinu, in sicer tako, kakor kaže zgornji obrazec J Zato prečrtajte s svinčnikom znak lipove vejice in tako boste pravilno glasovali za LIPOVO VEJICO. Vsak volivec ima pravico dati le dva preferečna glasova. Zbor naših kandi datov je sklenil, da se preferenčni glas da nositelju liste g. Bratužu. Zato napišite njegov priimek na prostor, kot je zgoraj na obrazcu pokazano! Človečanske pravice žemelj svetovnega miru in svoboae čenjajo izvajati. Njen vpliv že čutijo v notranjem življenju posameznih neodvisnih držav, na zborovanju Združenih narodov in v njihovih strokovnih ustanovah, v mislih in v delih vodilnih državnikov in drugih ljudi in narodov po svetu. Splošna izjava o človečanskih pravicah vsebuje človekoljubna načela, ki jih bodo zakonodajci v bodoče uzakonili, predvideva u-krepe, da se po potrebi v bodoče tudi izsilijo jamstva za njihovo ■spoštovanje, in tudi akcije posameznikov, organizacij, držav ;» meddržavnih .ustanov za zaščito človečanskih pravic po vsem svetu. Ustanovna listina Združenih narodov omenja »človečanske pravice« na sedmih mestih. Zastopniki, ki so jo podpisali, so za svoje države prevzeli dolžnost, »da skrbijo za to, da spoštujejo in izvajajo vsi načela človečanskih pravic irj osnovne svoboščine vseh ljudi brez razlike rase, spola, jezika ali vere«. Na T.ržaškem smo se zares rado-vali ob objavi tako dalekosežne Splošne izjave človečanskih pravic. Saj smo upravičeno pričakovali, da bo Svobodno tržaško ozemlje, ki je pod neposredno upravo Varnostnega sveta Organizacije združenih, narodov, najprej in bistveno deležno vseh določb izjave. Kruto smo se pa v svojih razumljivih pričakovanjih varali in zato močno razočarali. Prepričali smo se, da na Tržaškem ne skrbijo za to, »da spoštujejo in izvajajo vsi načela človečanskih pravic in osnovne svoboščine vseh ljudi brez razlike rase, spola, jezika ali vere«. Na Tržaškem izvajajo kljub Izjavi o človečanskih pravicah še vedno plemensko razlikovalno politiko do slovenskega življa, .kakor se je to dogajalo za časa neslavno propadlega italijanskega fašističnega režima. Se več: z Londonskim sporazumom smo bili domačini - Slovenci izrecno izključeni od udeležbe pri upravi tržaškega ozemlja! Ali se je Izjava o človečanskih prpvieah na poti v Trst izgubila? IZ SLOVENIJB OBVEZNA TU BERKU LIN IZ ACIJ A V raznih predelih Slovenije je med govejo živino zelo razpasena tuberkuloza. V okraju Kranj - okolica znaša n. pr. škoda zaradi te bolezni letno vsaj 6 milijonov din. To predvsem zaradi manjše pridelave mleka in zaradi manjšega prirastka goveje živine. Zaradi tega je okrajni odbor odločil obvezno tuberkulinizacijo za vso govejo živino. S tem postopkom se odkrijejo vse bolne živali, tudi take, ki so na videz zdrave; tako lahko preprečijo razvoj in širjenje nevarne bolezni. Poleg obvezne tuberkuli-nizaeije je odbor sprejel še druge ukrepe, kot n. pr.: 30 odst. nižja cena za mleko bolne živine in prispevek v višini do 15 odst. za nakup nove zdrave živine. S temi u-krepi se bodo primeri te bolezni znatno zmanjšali. PONEVERBE Okrajna Trgovinska inšpekcija iz Slovenjgradca je odkrila v tekočem letu razne poneverbe in kri-minale v vrednosti nad 3,200.000 dinarjev. V lanskem letu je ta vrednost znašala komaj 1.600.000 din; predlanskim pa še manj: 1,200.000 din. za kvalifikacijo delavcev. Trenutno je prostora za 40 stalnih pacientov. Središče je bilo zgrajeno s pomočjo Organizacije združenih narodov, ki je prispevala 70.000 dol. za nakup notranje oprave. Poleg tega se je na stroške te organi-zseije specializiralo v tujini prvih osem medicinskih delavcev, ki so nastopili svojo službo v središču. POŠKODOVANI BANKOVCI Narodna banka. Jugoslavije ,ie zadnje čase uvedla čuden postopek v zvezi z 'umazanimi in obrabljenimi bankovci. Zahteva namreč za vsak umazan ali poškodovan bankovec odškodnino včasih celo 10 din, katere mora izplačati navadno blagajničarka, ki iz raznih podjetij prinaša denar na banko. To odškodnino morajo največkrat trpeti blagajničarke same, ki so najmanj krive in odgovorne za slabo ravnanje z bankovci. Zgodilo se je celo, da spravlja Narodna banka spet v promet tak denar, za katerega ie že zahtevala odškodnino in ki bi moral biti uničen! POČITNIŠKA ZVEZA JUGOSLAVIJE Pred kratkim je bila ustanovljena v Beogradu Počitniška zveza Jugoslavije. Ta zveza nudi svojim članom-dijakom možnost, da bodo ob neznatnih finančnih izdatkih preživeli zimske in poletne počitnice v raznih delih Jugoslavije. Pri prevozu bodo imeli 75 odstotkov popusta. POSTOJNA V postojnskem okraju je 34 splošnih kmečkih zadrug. Vseh gospodarstev v okraju je 7.213; od teh jih je 5.600 pristopilo k splošni zadrugi. Le malo jih je pa pristopilo v obdelovalno zadrugo, ki je po mnenju bivših Titovih gospodarstvenikov popolnejši tip zadruge, čeprav je skopo povsod doživela polom. CENTER ZA REHABILITACIJO INVALIDOV Proti koncu oktobra so v Beogradu odprli prvo sodobno središče za rehabilitacijo invalidov v Jugoslaviji. To središče ima poleg sodobno opremljene bolnišnice tudi oddelek za zdravstveno telovadbo, za terapijo, za socialno službo, za izbiro poklica in razne delavnice VOJVODINA V stari Jugoslaviji je samo Vojvodina pridelala toliko žita, da ga je bilo zadosti za vse jugoslovanske narode. Letos ga je pa pridelala polovico manj, to deloma zaradi suše, še bolj pa zaradi poraznih eksperimentov Kidričevega gospodarskega načrta. Zato bo morala letos Jugoslavija uvoziti vsaj 70 tisoč vagonov tega dragocenega pridelka iz tujine, kakor ga je včasih sama izvažala! BREZPOSELNOST V MARIBORU Kot poroča »Slovenski poročevalec« 6. nov. 1952, je bilo v Mariboru v oktobru 1300 brezposelnih. Največ ljudi je bilo odpuščenih z dela iz tovarne avtomobilov in iz železniških tovarn. Precej delavcev je izgubilo delo tudi pri opekarnah in v gostinstvu. To je spet posledica eksperimentiranja, s katerim se Kidrič in tovariši zabavajo že dobrih pet let. Z novim plačilnim sistemom :n z delitvijo dobička so namreč dosegli to, da se vsak tudi najbolj zgrajen kolektiv poteguje predvsem za dobiček, ki ga bo razdelil med najboljše. Zato skušajo ohraniti le najboljše delavce, ki bi veliko naredili in tako razdelili čim več ji dobiček med čim manjše število delavcev. Socialni Čut je torej tudi v »socialistični« Jugoslaviji le ca papirju! VESTI s TRŽAŠKEGA netaktnost italijanskega tiska Pripadati prostoru, ki je nedvomno poprišče velike kulture, in med zastopniki zahodne omike zavzemati ugleden položaj še ne zadošča. Pripadnikom tega naroda bi bila potrebna še primerna količi-iirf obzirnosti in čut za merilo dostojnosti. Prav tega pa v današnji Itč;]iji pogrešamo. Najboljši dokaz za to našo trditev je način, kako v Italiji govorijo in pišejo o naših ljudeh ter o naših prilikah. Ce z največjo ne-prisiljenostjo in z največjim prezirom pišejo o stvareh, ki so jim cisto neznane, to moremo smatrati najmanj za nesmotrnost. Take pojave moremo kvečjemu pozdraviti z ironičnim nasmehom. Toda tiste, kar pri zastopnikih italijanskega javnega mnenja naravnost osupne, je neverjetna moralna surovost in popolnoma netaktnost .'talijanskega časnikarstva. Ustavimo se pri »Corrieru deila Sera«. On si je dovolil že dokajšnje nesramnosti v presoji ljudi, ko je sprejel in objavil članek Indra Montanellija o bivšem jugoslovanskem kralju Petru, glede katerega »e vemo, če bi se čudili bolj pis-čevi nevzgojenosti ali njegovi objavi izjav, ki so se njemu zdele ne-umnet čeprav niso bile neumne. Isti »Corriere della Sera« prinaša izpod peresa znanega Augusta Guerriera članek, v katerem opisuje, kako je bila Jugoslaviji glede Reke dovedena do rapalske kapitulacije. Guerriero pripoveduje o bankirju Castiglioniju in se veseli, ker je temu uspelo zavesti Jugoslavijo. Kakšne posledice je to imelo, 4a so bila istrska mesta prepušče-■ a Italiji, in da se je v Jugoslavijo zateklo kakih 100.000 primorskih beguncev, na to seveda Guerriero •e pomisli. Cut o povezanosti vzrokov in posledic očividno ni njegova močna stran. Zato mu ni prav ■ič nerodno, da v svojih »odkrit- zemlju, toda, gospodje, nikar ne mislite, da boste skrili sončno svetlobo, če boste odstranili dvojezične napise! Zato, gospodje od večine, naj-; prej odpravite krivice in zapostavljanja, ki ste jih prizadeli slovenskemu ljudstvu v coni A; šele tedaj boste imeli moralno pravico, da boste obsojali krivice, ki se dogajajo v coni B! Dokler boste hoteli vladati nad, Slovenci s tem, da se boste opirali na rasistične in moralno obsojanja vredne .zakone, ne bom glasoval za vašo resolucijo. « Dne 9. t. m. je dr. J. Agneletto interpeliral občinski odbor zaradi slovenskih otroških vrtcev v ulici Sv. Frančiška in na Proseku. Izjavil je, da je zelo pekoče vprašanje slovenskih otroških vrtcev, zlasti v mestu, kjer ni nobenega slovenskega otroškega vrtca. Po daljših poizvedovanjih in prošnjah so se pristojne oblasti končno odločile, da otvorijo slovenska otroška vrtca v ul. Sv. Frančiška in na Proseku. Ker je občina dolžna preskrbeti prostore za ti šoli, je dr. Agneletto vprašal, kaj je občinski odbor ukrenil, da se dado na razpolago potrebna prostora za ta dva otroška vrtca. Odbornik Sciolis je rekel, da u-stanova za otroške vrtce (O.A.I.) pripravlja na Proseku prostore in da .bi slednji morali toiti pripravljeni že v teku tega leta. Glede vrtca v ul. Sv. Frančiška je pa odbornik Sciolis izjavil, da je občinski odbor odgovoril šolski oblasti, da ne da na razpolago za slovenski otroški vrtec sobe v osnovni šoli v ul. Sv. Frančiška. To pa zato, ker ljudske šole se ne smejo uporabljati za otroške vrtce, četudi je priznal, da so otroški vrtci pri Sv. Ivanu in v Skednju v ljudskih šo7 lah. Dr. Agneletto je izjavil, da z od7 govorom ni zadovoljen, ker nimajo Slovenci v mestu samem nobenega otroškega vrtca, in če je slovenska ljudska šola v ul. Sv. Frančiška pripravljena se stisniti, da da na razpolago eno učilnico za, otroški vrtec, bi moral občinski odbor dovoliti in ne preprečiti o-tvoritve otroškega vrtca samo zato, ker gre za slov. otr. vrtec, za katerega se je prijavilo 50 otrok. ČE hočete biti dobro postreženi KUPITE Pfci STARI ZNANI TVRDKI Jfakoh auc TRST - Ulica Xydias 6 - Tel. 96-332 TRGOVINA 2 LIKERJI, ŽGANJEM IN SIRUPI, POSEBNOST KREMA MARŠALA, JAJČNI BRANDY, SLIVOVKA IN TROPINOVEC sala imena vseh članov in članic openskega cerkvenega pevskega zbora. Pričakovali smo samo še nastop zloglasnih fašističnih škvadeT, ki naj bi naše pevce pretepale in jim dajale piti ricinusovo ali navadno strojno olje. Nastop policije je naletel na splošno zgražanje in obsodbo. Ni dovolj, da nastopa naša civilna policija skrajno netaktno pri raznih zasliševanjih v Trstu; da uvaja po svojih italijanskih članih sisteme, ki se jih je posluževala pod proslulim fašističnim režimom; ds nastopa s slovenskimi prebivalci, ko da bi na Tržaškem sploh ne bilo Zavezniške vojaške uprave, kateri je celo po zloglasnem Londonskem sporazumu, ki Slovence izključuje od udeležbe pri javni u-pravi, pridržano neposredno vodstvo in s tem odgovortiost za delovanje varnostne službe na našem ozemlju. Kaže, da vse to ni dovolj nekaterim italijanskim prenapetežem, ki vedrijo tudi pod krovom tržaške civilne policije. Zdaj so začeli očitno zastraševati naše okoličansko prebivalstvo zaradi udeležbe pri cerkveni slovesnosti, pri kateri so s slovenskimi trakovi ozaljšane zvonove dvigali v zvonik svoje farne cerkve, ne da bi oznanjali italijansko slavo, kakor je napisano v posvetilu, vlitem v njihovo zvenečo gmoto, ampak zato, da bi oznanjali v sedanjem adventnem času mir na malem openskem svetu vsem Opencem dobre volje! Kakor je po naših pojmih nezaslišana demonstrativna odstranitev italijanskega kaplana zaradi slovenskih trakov, prav tako je neumesten poseg civilne policije za-jad; istih slovenskih trakov na domači cerkveni slovesnosti. Zakaj so pa v Trstu šarili z italijanskimi trebojkami in se niso omejili na bele trakove, kar bi bili — vsaj tako kaže — pričakovali od nas Slovencev? Openc enter baiaiajh y Suditoriju Dne 19. t. m. ob 20.30 bo v Avditoriju ZVU koncert balalajk z baletnimi točkami. Izvaja ruski orkester balalajk. Izkupiček je namenjen za .božič revne begunske dece v Trstu. Vabimo javnost, da se večera u-deleži! Vstopnice v predprodaji v 'lokalih YMCA na Borznem trgu št. 15. Dobite jih tudi v pisarni SPM v ulici Machiavelli, 22-11., tel 62-75. Odgovorni urednik: dr. Janko Jež Tiska: tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu ZOBOZDRAVNIK Dr. STANISLAV PAVLICA sprejema od 9-12 in mi 17 - 19 TRST, VIA COMMERCIALE 10-11., TEL. 31-813 Mizarji g tunefovalci J podjetniki * Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame in par-kete nudi najugodneje TEL. 90441 C ALEJI TRST Visi« Sonnlno, ® 4 URARNA UL. ROMA 19 ZLATARIH A VB LIKA IZBIR A, PO ZARES KONKURENČNIH CENAH 1 LASThA DELAVNICA. KUPIM IN ZAMENJAM ZLATO, SREBRO IN DRAGULJE. SLOVENSKE POTNIŠKE AGENCIJE TRHHSmiMDIHL ■lil' I II in ' i HI.H1..I i i ■ m... i OSKRBIJO : vozne karte za ladje in avione, denarna nakazila in pakete, prevode, emigracijo itd. Pišite ati nas obiščite, gooorimo slooensko s Se priporočamo AGENCIJE: Genova - ITALIJA, Via Balbi 38 Caracas - VENEZUELA, Pasaje Capltolio 16 Toronto - KANADA, 258 College St. Montreal - KANADA, 2098 St. Cathenine St. VVest Odlični dežni plašči, ki po eleganci modelov in kakovosti blaga ter Solidnosti izdelave odgovarjajo vsaki zahtevi tako glede barve kot odpornosti V tem je razlog, zakaj morete v naši zalogi najti bogato izbiro vseh vrst in barv izvirnih LODNOV in POVRŠNIKOV za moške in ženske po cenah, ki so resnično zmerne Dežni plašči iz čisiega mako za moške Dežni plašči iz svile za ženske in moške 7.800 isšbSMMB Up Dvolični dežni plašči za in ženske v solidnih barvah Sip Plašči za ženske iz čiste volne 15.00® Dežni plašči iz plašči «|» saa posebnega nylona Sip lil* Iflanaizini m Corso TRST, KORZO I