Torek:Tednikov kopalni dan
Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite vTermalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 19. decembra 2017. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo.
t: 02/ 7494 530 e: termalni.park@terme-ptuj.si
; Kronika
Markovci • Občina ; ob jezeru postavila I mostiček in stopnice
. 1	O Stran 24
Ptuj, petek, ¡o 29. septembra 2017
letnik LXX • št. 76 Odgovorna urednica: Simona Meznarič £ ISSN 1581-6257 t Cena: 1,20 EUR
^ TAPETEDECOR -«°/0
WWW.TAPETEDEKOR.SI ^(J W
SENČILA-ZAVESE-TAPETE (po naročilu]
T: 051-818-338 Ormoška c. 5.2250 Ptuj
Štajerski
Ptuj • Drevesa bi branili tudi s svojimi telesi
Štajerski TEDNIK
HssmnsisH
| Ustajerskitednik l^istajerskitednik
Izobraževanje
Ptuj • Kupujejo klavir za 70.000 evrov
O Stran 2
Občine
Dornava • Načrti o urejanju območja ribiške jame
O Stran 4
Kmetijstvo Sp. Podravje •
Cena koruze od 100 do 110 €
O Stran 7
Šport
Nogomet • Aluminij v Krško, Drava v Rogaško Slatino
O Stran 11
so ustvarili lo treba ak-
sploh koga slišali in uslišali, niti poslušati nočejo. Tako kot-za
Ljudje županu: »Dovolj je!«
Oblast na Ptuju gre svojo pot. Župan s priložnostno ustanovljenimi komisijami, v katerih sedijo ljudje, ki na volitvah niso dobili mandata volivcev za odločanie o mestni politiki, ustvarja nedotakljivo elito odločevalcev. »1
republikOjZase. Ne da bi
cijo »gS ljudstva« zagnati šeina katerem^d^ugem področju. Iniciativa, ki seje odlikovala proti sečnji dreves, je v nekaj tednih!z&mfa^Z.^^podpiS)vJv ponedeljelc sjo jih položili ^ roke županu Miranu SenČMjrtffigČ na
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj•
Svetniki zavrnili nove cene varstva otrok v vrtcu
s Stran 3
Hajdina •
Čezmejno sodelovanje z Varaždinom
o Stran 5
oro. m < o
<5/0
©
OIOJOÍOMMO
Aktualno •
Po dobrem
H
y
jI lil I rr i 1II
Ormož •
Javni zavod brez direktorja, table in spletne strani
o Stran 6
614 Štajerski
Aktualno
petek • 22. septembra 2017
Ptuj • Glasbena šola z novo pridobitvijo
Klavir za 70.000 evrov
Ptujska občina, kot večinska ustanoviteljica Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, je temu zavodu dovolila zadolževanje. Razlog je nabava devet let starega klavirja, za katerega bodo odšteli kar 70.000 evrov.
Foto: ČG
Stari koncertni klavir je dotrajal.
Zaradi dotrajanosti starega so na Glasbeni šoli Karola Pahorja prosili za nakup drugega koncertnega klavirja. Ta sicer ni nov, a bo zanje izjemnega pomena. Vrednost rabljenega klavirja Fazioli F 228, ki ga nameravajo nabaviti, je kar 70.000 evrov, za njegov nakup pa potrebujejo dolgoročno zadolževanje. Odplačevali ga bodo v treh letih; prvi del kredita v znesku 13.000 evrov planirajo poravnati še letos, v prihodnjem letu bo v ta namen šlo 28.500 evrov in natanko toliko še leta 2019. »Javni zavod bo finančna sredstva za obročni odkup zagotavljal iz neproračunskih virov, in sicer iz prispevka staršev za materialne stroške. Dolgoročni kredit bo po predvidenem odplačilnem načrtu odplačan v treh letih. Najem kredita bo v septembru 2017 obravnaval tudi svet zavoda,« so pojasnili na MO Ptuj.
Ravnatelj šole Štefan Petek je mestnemu svetu podal natančno utemeljitev, v kateri je argumentirana potreba po nabavi novega koncertnega klavirja. Župan mestne občine Ptuj Miran Senčar je tako predlagal, da sklep o izdaji soglasja k zadolžitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj potrdijo. To so z veliko večino glasov tudi storili, nakup pa je odobril tudi svet zavoda. Preden bodo šli v nakup morajo počakati še soglasja ostalih občin soustanoviteljic. Predvidoma bodo na nov klavir lahko zaigrali konec letošnjega leta.
Dženana Kmetec
Ptuj • Drevesa bodo živa, dokler ne bodo odmrla po naravni poti
Za drevesa 2.600 podpisov
Skupina občanov mestne občine (MO) Ptuj je županu Miranu Senčarju na ponedeljkovi seji mestnega ptujski mestni tržnici. Po prejemu peticije proti sečnji dreves z 2.600 podpisi je župan MO Ptuj Miran
»Podpise županu predajamo z namenom, da se drevesa na tržnici ne podrejo in ostanejo v stanju, kakršnem so. Nismo proti prenovi tržnice. Prizadevamo si samo za to, da se drevesa, ki so popolnoma zdrava in edina v tem delu mesta, ostanejo. Več kot 2.600 zbra-
nih podpisov pove svoje. Županovo izgovarjanje na svetnike, da so za projekt dvignili roke in so tako soodgovorni za odločitev o sečnji, ne pije vode. Svetniki so projekt potrdili zaradi postopka pridobivanja nepovratnih evropskih sredstev. Projekt obnove tržnice
Drevesa bi branili s telesi
Če občina kljub podpisom ne bi pristala na to, da drevesa ostanejo, so posamezniki, zbrani v iniciativi, pripravljeni zelena pljuča mesta braniti s svojimi telesi. »Če se bodo prizadevanja za sečnjo nadaljevala, se bomo privezali na drevesa, pa pač potem eno noč ali en dan preživeli na policijski postaji. Tudi na to smo pripravljeni. Če je to v tej državi normalno ... Kaj hočemo ...«je poudaril Dušan Gabrovec in dodal, da ima iniciativa nad drevesi na tržnici vzpostavljen 24-urni video nadzor. »Video kamero in nadzor nam je ponudil občan, kije tudi proti poseku. Situacijo tako nenehno nadzorujemo. Spomnite se posegov na grajskem griču in v sončnem parku. Posekali so tudi lepa in zdrava drevesa ter grmovnice, da te kar srce zaboli.«
in črpanja EU-sredstev podpirajo, ne pa tudi sečnje dreves,« je po predaji podpisov mestni oblasti povedal Dušan Gabrovec, eden izmed članov iniciative proti sečnji dreves na tržnici. Mestna svetnica Nuška Gajšek (SD) je poudarila, da je 2.600 podpisov številka, ki je nobena lista v mestnem svetu ni dobila na volitvah. »To terja naš ponovni in tehtni premislek. Pričakujem, da bomo svetniki jasno in glasno vprašani za mnenje. Da se bomo lahko izrekli, kaj menimo o sečnji vseh sedmih dreves na tržnici.«
V ponedeljek znova o projektu obnove tržnice
»V času, ko so se zbirali podpisi, smo skupaj s projektanti in vodji svetniških skupin problematiko večkrat obravnavali. O tem bomo razpravljali tudi v ponedeljek na skupni seji odborov in komisij. Na sestanku se bomo dogovorili, ali
Občani so v ponedeljek županu predali
Podlehnik • Gradnja avtocestnih oskrbnih postaj
Bodo po dobrem desetletju »kremšnite« znova zaslovele?
Pred dvema letoma so začeli graditi avtocestni odsek med Draženci in mednarodnim mejnim prehodom Gruškovje ter vzporedno regionalno cesto, letos avgusta se je začela še gradnja bencinskega servisa na vzhodnem podlehniškem avtocestnem postajališču. Pozanimali smo se, kaj bo ta ponujal in kdaj.
Spodnjepodravsko avtocesto gradijo v dveh etapah, dobrih sedem kilometrov ceste med Draženci in Podlehnikom bodo dokončali in za promet odprli predvidoma novembra letos. V prvo etapo sodita tudi dve oskrbni postaji pri Podlehniku: počivališče Podlehnik-zahod bodo uredili na nekoliko razširjenem območju platoja nekdanje postaje z bencinskim servisom in motelom, Podlehnik-vzhod pa na novo urejenem platoju nasproti zahodnega.
11 novih delovnih mest
Lani so na Petrolu napovedali, da bodo oba bencinska servisa skušali dokončati sočasno z odprtjem prve etape avtocestnega odseka, a bodo svojo napoved, kaže, uresničili le na pol. Letos poleti je novomeško podjetje CGP začelo graditi bencinski servis vzhodno od bodoče avtoceste, njegovo odprtje je predvideno konec novembra. Datuma zaključka del na zahodnem servisu še ne morejo natančno predvideti, saj bo odvisen od pridobitve vseh potrebnih soglasij. Vrednosti investicij na Petrolu zaradi poslovnih določil v pogodbi niso razkrili.
Okoli 500 kvadratnih metrov velika stavba bencinskega servisa na vzhodnem postajališču bo obsegala prodajalno s ponudbo dodatnega trgovskega blaga, vključno s pre-hrambnimi izdelki in ponudbo zdrave prehrane z veliko restavracijo koncepta Fresh z bifejem. V stavbi bodo še pomožni prostori bencinskega servisa in restavracije (pisarne, garderobe, sanitarije za osebje, skladišča itd.) ter javne sanitarije (tudi za invalide, poleg njih bodo uredili še previjalnico za dojenčke in umivalnico s prho). Stavba bo imela tudi zunanjo pokrito teraso in otroško igrišče. Nočitvenih kapacitet, kot smo poročali že lani, ne bo.
Okoli 850 kvadratnih metrov velika nadstrešnica bo pokrivala šest točilnih otokov s 14 točilnimi mesti; trije otoki bodo namenjeni osebnim, trije pa tovornim vozilom. Ponujali bodo vse vrste goriva, tudi ekološki utekočinjen naftni plin oz. avtoplin. Počivališče bo ponujalo še prostor za počitek z mizami, klopmi in smetnjaki ter zelene in utrjene površine. Na zahodnem počivališču bo okoli 58 parkirnih mest za tovorna vozila (predvsem zaradi občasnega izločanja tovornih vozil pred mejnim pre-
hodom Gruškovje), 67 za osebna vozila, štiri za avtodome in tri za avtobuse. Parkirišče na vzhodni strani bo manjše; imelo bo 22 parkirnih mest za tovorna in 62 za osebna vozila.
Bencinski servis bo odprt 24 ur na dan, vse dni v letu. Lani so na Petrolu napovedali, da bo na obeh servisih skupaj delo dobilo med 30 in 40 lju-
di, zdaj so številke nekoliko popravili: »Na vzhodnem bencinskem servisu bo zaposlitev dobilo predvidoma 11 oseb, na obeh servisih s študenti vred okoli 25.« Zagotovili so še, da bosta oba podlehniška bencinska servisa zgrajena po najnovejših tehnoloških in okoljskih standardih, poskrbeli bodo tudi za ekološko
skladiščenje odpadkov: »Bencinski servis bo opremljen z najsodobnejšo ekološko in varnostno zaščito z zaprtim sistemom točenja goriva, ki vključuje vso najnovejši merilno
in identifikacijsko opremo. Tako bo omogočeno pretakanje goriv brez nekontroliranega izpusta hlapov v ozračje.«
Eva Milosic
Na vzhodu
nič novega
Do vzhodnega bencinskega servisa (na podlehniški strani) bo mogoče dostopati le z avtoceste, do zahodnega pa tudi z vzporedne regionalke. »Na zahodni strani bo poleg točilnih mest pred objektom še dodatno točilno mesto izven avtocestne ograje in bo namenjeno oskrbi lokalnih prebivalcev s pogonskimi gorivi,« je za Petrol pojasnil Aleksander Salkič. Zanimalo nas je, zakaj takšne možnosti na željo domačinov ne bodo ponudili tudi na vzhodnem postajališču (intervencijskim vozilom bo dovoz tam namreč omočen), vendar odgovora nismo prejeli.
Župan Podlehnika Marko Maučič je pojasnil, da lokalni dostop na vzhodni strani v projektu DARS ni bil predviden: »Na Petrol sem poslal pobudo za lokalni dostop vzhodno od avtoceste. Odgovorili so, da bodo o tem še razmislili. Želena rešitev bi bila za naše občane sicer udobnejša, vendar tudi sprejeta ni tako moteča; do bencinskega servisa na drugi strani avtoceste se bo pač treba peljati skozi podvoz v Podlehniku ali čez nadvoz pri Novi cerkvi. Pravzaprav je logično, da je z regionalne ceste na zahodu dostop do servisa omogočen, z lokalne na vzhodu pa ne. Prometa na vzhodni strani najbrž ni toliko, da bi bila investicija ekonomsko upravičena. Če se bo to spremenilo, pa se nam morda kdaj obeta nadgradnja.«
Vir: Petrol
Takšna bo podoba restavracije na vzhodnem bencinskem servisu pri Podlehniku.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Fotoreporter: Črtomir Goznik. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Mojca Vtič (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si, www. radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
petek • 22. septembra 2017
Aktualno
Štajerski	615
občanov
sveta predala podpise občanov, ki se ne strinjajo z odstranitvijo dreves na Senčar povedal, da bodo drevesa zaenkrat ostala.
J jI	rr IJ
— — ■ mr Ll	rt,, »V ill:
ü M - ú	
Foto: Črtomir Goznik
podpise proti sečnji dreves na tržnici.
bo točka obravnavana tudi na seji mestnega sveta. Iniciative nismo ignorirali. Naj poudarim, da smo v projektu na eni strani predvideli posek dreves in na drugi strani zasaditev novih. Po posegu bi bila tržnica bistveno bolj zelena, kot je sedaj. Glede na aktivnosti iniciative in zbrane podpise bomo poskušali narediti vse, da večina oziroma veliko od teh sedmih dreves ostane. Potrebna bo manjša sprememba projekta, o tem bodo v ponedeljek na skupni seji odločali mestni svetniki in člani odborov. Arhitekti so si tržnico in Miklošičevo ulico zamislili kot enoten trg. Drevesa bi ostala tako dolgo, dokler bodo živa. Projekt moramo pričeti in ga prihodnje leto končati, da počrpamo razpoložljiva evropska sredstva. Želel bi še povedati, da je Turistično društvo Ptuj v sklopu 130-letnice posadilo več kot 130 lip. V času festivala Art Stays so na Slovenskem trgu postavili 40 dreves v loncih, ki jih bomo posadili po mestu. Nismo nasprotniki, temveč zagovorniki zelenega v mestu,« je

Sečnja dreves že lep čas razburja ptujsko javnost. Če bi mestna oblast za obsekovanje in prirezovanje zelenja v mestu skrbela sproti, bi drevesa kazala popolnoma drugačno podobo. Goloseki v mestu niso potrebni. Samo sekira, žaga, kosa in pridne roke - pa bi bilo vse drugače. Drevesa bi obrezali, oklestili, počistili obolele dele, odstranili podrast. Drevesa bi zadihala, oblast bi bila v očeh javnosti spoštovana, ker je naredila nekaj dobrega.
po prejemu peticije za ohranitev dreves z 2.600 podpisi povedal župan Senčar.
Kaj če se drevesa po naključju posušijo
Prvi mož mesta Ptuj je v izjavi jasno povedal, da bodo drevesa na tržnici ostala tako dolgo, dokler bodo živa. Kakšen problem pa je drevo uničiti na diskreten in prefinjen način. Kaj če jih bodo poškodovali delovni stroji med obnovo tržnice in bodo odmrla? Ali pa jih bodo na skrivaj zalili s čim strupenim in se bodo posušila ter nikoli več pognala? Ko bodo drevesa suha, ovire za posek več ne bo... Padejo lahko že drugo leto.
Mojca Zemljarič
omir Goznik
Ptuj • Varstvo v vrtcu (še vsaj mesec dni) ne bo dražje
Fajt: »Starši bi letno preplačali 220.000 evrov.«
Čeprav je vodstvo Vrtca Ptuj predlog novih cen uskladilo s strokovnimi službami MO Ptuj, ga je velika večina svetnikov zavrnila. Nekateri med njimi so na seji mestnega sveta izrazili prepričanje, da so cene (ponovno) izračunane napačno in da občina skuša del finančnega bremena prevaliti na pleča staršev - po nekaterih izračunih celo več kot 200.000 evrov letno. Je pa jasno, da gre za temo, ki razdvaja politike v mestnem svetu in na kateri si skušajo pridobiti politične točke.
Predlog sklepa o uskladitvi cen programov predšolske vzgoje v JVIZ Vrtec Ptuj je razdvojil mestne svetnike in podžgal vročo debato. Kot smo že vajeni pri vseh predlogih, ki se tičejo ptujskega Vrtca, tudi tokrat konsenza niso dosegli. Kar nekaj svetnikov se je v predlog novih cen poglobilo in na seji predstavilo svoja stališča. Rajko Fajt je izrazil jasno prepričanje, da cene v novem predlogu, o katerem so odločali na ponedeljkovi seji mestnega sveta, niso pravilno izračunane. Prepričan je, da vodstvi vrtca in občine v predlogu nista upoštevali navodil, ki jima jih je naložila letošnja revizija. Tudi tokrat naj bi bili normativi napačno izračunani, v primeru sprejetja tega predloga pa bi bili po Fajtovih besedah najbolj oškodovani starši vrtčevskih otrok. Po njegovem izračunu bi normativ moral biti 1077 otrok in ne 1022, kot je navedeno v predlogu. Ugotovil naj bi, da bi cena za prvo skupino lahko bila 15,80 evra nižja, za drugo skupino pa kar 22,17 evra nižja od predloga, ki so ga svetniki dobili na mizo. »Skupaj to znese 221.446 ev-rov na letni ravni, brez živil. Po teh izračunih, ki jih imamo, to enostavno pomeni, da bi spet za ta znesek dodatno obremenili starše. Dve smeri sta, ki ju lahko uberemo: ali to popravimo ali pa v proračunu za prihodnje leto zagotovimo ta sredstva. Bojim
se, da se nam ponavlja ista zgodba kot pred meseci,« je bil jasen Fajt.
Čelan: »Starši nas lahko tožijo.«
Na njegove pripombe je direktorica občinske uprave Andreja Komel odgovorila, da je predlog usklajen z vodstvom Vrtca, kjer so tudi izračunali normativ. »Po zakonu je treba upoštevati tudi prostorski normativ,« je povedala in opozorila, da je bilo septembra letos v primerjavi z lanskim letom manj vpisanih otrok. A s tem Fajta ni prepričala, odgovoril ji je, da je dokončna ureditev prostorskih pogojev v ptujskem Vrtcu po njegovem vedenju prolongirana.
Prepričan, da je pri izračunih vodstvo Vrtca Ptuj naredilo napako, je tudi Štefan Čelan. »Dobro je treba preveriti, ali so normativi pravilno izračunani, saj to ni neka posebna matematika. Strah nas mora biti, da ne bo padla kolektivna tožba in nas bodo starši tožili ter zahtevali svoj denar nazaj. Jaz v to ne želim biti vpleten, zato zaradi vseh nejasnosti predlagam, da razpravo nadaljujemo na naslednji seji,« je vztrajal Čelan.
Dvom o pravilnosti izračuna cen je izrazila tudi Nuška Gajšek, ki jo čudi, da je predlog, da se cene zvišajo: »Zakon občini nalaga dofinanciranje. Tudi revizija je jasno pokazala, da so
cene nepravilne. Bojim se, da spet del bremena prevaljujemo na starše, zato tak predlog moje podpore nima.«
Orešek žugal proti novinarjem
Ta razprava je očitno podžupana Gorazda Oreška močno razburila. Spraševal se je, zakaj je vedno vse znanje nekaterih njegovih svetniških kolegov na sejah skoncentrirano ravno pri točkah, na katerih razpravljajo
o Vrtcu. Tudi novinarjem je očitajoče zažugal, da naj bodo previdni pri poročanju o tem, češ da si kar predstavlja naslove v časopisih. Na to mu je Čelan le kratko odvrnil, da mu ni treba urednikovati in da znajo novinarji sami pisati.
Nekatere svetnike je zanimalo, zakaj na seji ni direktorice Vrtca Ptuj Marije Vučak. Župan Miran Senčar je dejal, da se jim to ni zdelo potrebno, saj da na odborih ni bilo razprave. Njegovo trditev je zavrnila svetnica Helena Neudauer in mu dejala, da
očitno ne on ne podžupan Orešek nista dobro seznanjena z dogajanjem na odboru za finance, kjer so že izrazili številne pomisleke. Tudi Neudauerjeva je pripravila izračun normativa, ki naj bi namesto 1022, kot je navedeno v predlogu, znašal 1082 otrok. »Inštitut nas je opozoril, da smo obremenjevali starše. Nismo delali pravilno in treba je preprečiti, da bi ponovili morebitno napako. Ob tem je treba pomisliti tudi na mlade starše, naš velik problem je odseljevanje,« je vztrajala.
Direktorica občinske uprave Andreja Komel je še pojasnila, da je Vrtec Ptuj v prvem polletju posloval s presežkom kljub nabavi vseh potrebnih didaktičnih pripomočkov.
Na vse pomisleke svetniških kolegov je ob koncu precej dolge razprave Orešek odgovoril le še, da ga čudi, da so tokrat proti zvišanju cen tisti svetniki, ki so v časih, ko je bila ravnateljica Vrtca Božena Bratuž, podpirali še občutnejšo podražitev.
O cenah ponovno oktobra
Kakorkoli, svetniki so sklenili, da predloga sklepa o uskladitvi cen programov predšolske vzgoje v JVIZ Vrtec Ptuj tokrat ne podprejo, zato ostajajo cene nespremenjene. Za predlog je glasovalo devet, proti pa 17 svetnikov. Ta točka bo tako uvrščena tudi na oktobrsko sejo mestnega sveta, medtem pa imajo strokovne službe MO Ptuj in vodstvo Vrtca Ptuj dovolj časa, da izračune prevetrijo in preverijo. Seveda pa svetniki pričakujejo, da bo na prihodnji seji prisotna tudi ravnateljica Vrtca Ptuj, ki tokrat ni bila vabljena. To je toliko bolj zanimivo, saj sta imela pri točkah dnevnega reda o Zavodu za turizem in Javnih službah Ptuj oba direktorja priložnost pojasniti svoje predloge.
Dženana Kmetec
Foto: Črtomir Goznik
Cene varstva otrok v Vrtcu Ptuj so med najvišjimi v Sloveniji. Mestni svetniki naj bi o novih cenah ponovno razpravljali na seji v mescu oktobru.
616 Štajerski
V središču
petek • 22. septembra 2017
Ptuj • Gradijo, a ne morejo do vode - razen če sami financirajo javni sekundarni vod
Na poti do javnega vodovoda jim stoji
Ptujčana Egon Zoreč in Slava Zore sta upokojenca. Odločila sta se, da družinsko hišo na Selški cesti na Ptuju prodata in si zgradita novo jemniško stanovanje in v Žabjaku, mirnem okolju v bližini mesta, kupila manjšo parcelo za gradnjo hiše. Od tod naprej se zapleti vrstijo
Najprej so jim na občini napačno obračunali višino komunalnega prispevka za gradnjo hiše. »Ocenjujemo, da je šlo za goljufijo. Uradniki na mestni občini (MO)
Ptuj so v izračun zajeli tudi zemljišče, opredeljeno kot gozdno, ki ni zazidljivo. Tako so nam izračunali previsok znesek za plačilo komunalnega prispevka. Po našem
Foto: Črtomir Goznik
MO Ptuj: »Prišlo je do manjše napake.«
»V postopku izračuna komunalnega prispevka je prišlo do manjše napake, kar smo odpravili z obnovo postopka v korist stranke. Na projektno dokumentacijo (PGD) predvidene novogradnje so bila pridobljena soglasja KP Ptuj za vodovodni in kanalizacijski priključek in pridobljeno gradbeno dovoljenje. Objekt je treba izvesti na podlagi gradbenega dovoljenja. MO Ptuj ima za območje Žabjaka, kjer je Zorčeva novogradnja, že pridobljeno gradbeno dovoljenje za gradnjo sekundarne kanalizacije. Trudimo se pridobiti sofinancer-ska sredstva iz evropskih skladov za gradnjo manjkajočih sekundarjev,« so o problematiki, o kateri pišemo, povedali na MO Ptuj in navedbe našega sogovornika označili za napačne, neresnične in zavajajoče. Pojasnimo lahko, da nam je Aleš Zorec za vse navedbe, ki jih je predstavil, predočil dokumentacijo. Napačni izračun dajatve komunalnega prispevka je dejstvo, prav tako tudi zahteva po izgradnji sekundarne komunalne infrastrukture.
ugovoru so izračun spremenili in znižali višino prispevka, z obrazložitvijo, da so se pojavila nova dejstva, kar pa ne drži. Vsa dejstva o parceli, na kateri se bo gradilo, so bila znana ob vlaganju dokumentacije. Sklicevanje na spremenjena dejstva je sum na že drugo storjeno kaznivo dejanje uradnikov - za lažno izjavo v uradnem dokumentu. V zvezi s sumom storitve obeh kaznivih dejanj naš odvetnik pripravlja osnutek kazenskih ovadb,« je povedal Aleš Zorec, ki sta ga starša pooblastila za vodenje postopka.
Napačno obračunan komunalni prispevek ni edina in največja težava, na katero so pred gradnjo nove hiše naleteli Zorčevi. Parcela, ki so jo kupili, leži na zazidljivem območju, ki je na novo razdeljeno na šest parcel in še ni komunalno opremljeno. Tri parcele v prvi liniji ob cesti se lahko neposredno povezujejo na obstoječo komunalno opremo, do treh v drugi vrsti bo treba v prihodnje napeljati vso komunalno opremo (vodo, kanalizacijo, elektriko in telekomunikacije), pa tudi cesto.
Občina in komunala jih stiskata ob zid
Komunalno urejanje območja je ena izmed temeljnih nalog lokalne skupnosti. Zato občine investitorjem pred novogradnjo ali obnovo tudi obračunavajo dajatev komunalnega prispevka ter kasneje zaračunavajo nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč. MO
Ptuj je februarja Zorčevim pisno sporočila, da sredstev za komunalno opremljanje tega območja v proračunu nima; zgraditi bi bilo treba sekundarne vode za vodovod in kanalizacijo. »Po prejetju tega dopisa smo se lotili iskanja druge rešitve. Uporabo biološke čistilne naprave sta nam MO Ptuj in Komunalno podjetje (KP) Ptuj zavrnila, saj da smo se v skladu z zakonodajo dolžni priključiti na javno komunalno omrežje. Torej nam ni preostalo drugega, kot da se priključimo. Po projektnih pogojih, ki nam jih je izdalo KP Ptuj, bi za kanalizacijo in vodovod morali zgraditi sekundarna voda. Po večkratnih pogovorih nam je KP Ptuj dovolilo neposredno priključitev na glavni vod. Cevovode do glavnega voda bi položili po bankini, ki je na zemljišču MO Ptuj. Za položitev cevovodov smo pridobili soglasje MO Ptuj, plačali stroške notarja in občini odškodnino oz. povračilo za služnost v višini več kot 800 evrov. Ko smo prišli do koraka, da bi cevovode položili do naše parcele, se je ponovno zapletlo. Izkazalo se je, da KP Ptuj kljub dogovoru priključitve na glavni vod ne bo dopustilo, temveč da zahteva od nas izvedbo sekundarnega voda, kot je navedeno v projektnih pogojih.«
Zorec poudarja, da temu morebiti celo ne bi oporekali, če bi za lastnike vseh šestih parcel na območju veljalo enako in bi se stroški izgradnje sekundarnih vodov razdelili med vse. Sedaj je situacija takšna, da so Zorčevi do svoje parcele v drugi vrsti ob cesti dolžni na
Zorčeui računajo, da bi jih gradnja sekundarnega komunalnega cevovoda do na javni vodovodni sistem ni mogoča.
svoje stroške zgraditi sekundarni vod, medtem ko se lahko njihova soseda v prvi vrsti ob glavni cesti neposredno priključi na vodovodno in kanalizacijsko omrežje, z bistveno nižjimi stroški. Preostale štiri parcele po nam znanih podatkih še nimajo novih lastnikov. »Projektni pogoji veljajo za vse, ki gradimo ali bomo gradili na tem območju. KP Ptuj je v primeru naših sosedov zaobšla projektne pogoje, ki jih je oblikovala sama in bi morali enako veljati za vse investitorje na tem območju. To je zelo
kontradiktorno. Človek se vpraša, na kakšni osnovi oz. podlagi. Edina logična razlaga je, da se je to izvedlo namerno. Če dve stranki (nas in naše sosede) v istem postopku obravnavajo različno, pomeni, da obstaja verjetnost suma korup-tivnega ravnanja. Drugače si tega ne znamo predstavljati. Zaobšli so ustavne pravice enakosti obravnave. Po tem, ko smo MO Ptuj in KP Ptuj seznanili, da smo v reševanje nastalih težav vključili odvetnika in medije, so se začeli postopki, ki so sicer v teh ustanovah zelo dolgo-
Dornava • Javna razgrnitev OPPN za rekreacijsko območje Dornava
Kdaj bo športno-rekreacijski center postal resničnost
Občina Dornava je javno razgrnila osnutek sprememb in dopolnitev Občinskega podrobnega prostorskega načrta za rekreacijsko območje Dornava, s katerim načrtujejo športno-rekreacijsko center na območju, znanim pod imenom Ribiška jama.
V času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pripombe in predloge. Rok za oddajo pripomb poteče 11. oktobra.
Kot je pojasnil dornavski župan Rajko Janžekovič, je občinski podrobni prostorski načrt akt, s katerim se podrobneje načrtuje prostorska ureditev na nekem območju in je podlaga za pripravo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Idejna zasnova o bodočem špor-tno-rekreacijsko centru je sicer nastala pred štirimi leti.
Območje zajema prostor nekdanje gramoznice na jugu naselja Dornava in južno od železniške proge, ki obsega okoli 5,5 hektarja površine. Predvidena je ureditev območja za oddih, rekreacijo in šport, kampiranje in kopanje ter spremljajoče dejavnosti. S podrobnim prostorskim načrtom tako načrtujejo ureditev športnega parka z nogome-
tnim igriščem s tribunami, športno strelišče, balinišče ter površine za razne športne dejavnosti, kot sta odbojka na mivki in mali nogomet.
V območju se poleg športnih površin s pripadajočimi objekti in tribunami med drugim predvidevajo še ureditev naravnega kopališča,
parkirišča za avtodome, območje za kampiranje, večnamenski objekt ter gostinski objekt in potrebna parkirišča za obiskovalce...
Naložba čez palec ocenjena na tri milijone evrov
S temi informacijami je člane dornavskega občinskega sveta na minuli seji med drugim seznanil tudi župan. Svetnike je ob tem še zanimalo, ali bodo s projektom kandidirali za evropska sredstva in kdaj bo projekt dejansko postal resničnost. Kot je pojasnil župan, se bodo zagotovo potegovali za nepovratna sredstva na kakšnem od ustreznih razpisov. »Zagotovo bo kakšen razpis, če ne za šport, bo za turizem, zato je cel projekt čim širše zastavljen, torej športno--rekreacijsko-turistični center ... Ko se bo pa sama izgradnja začela, se bo šlo v fazno gradnjo, ker ne vidim junaka, ki bi bil sposoben to izpeljati naenkrat,« pravi župan, ki še vre-
dnost naložbe čez palec ocenjuje na okoli tri milijone evrov. Kdaj bo tako novi športno-rekreacijsko-tu-ristični center postal resničnost, pa župan ni upal napovedati: »Sedaj je v teku dokončanje vrtca, potem sledi izgradnja gasilskega doma v Mezgovcih, za kar imamo že pridobljeno gradbeno dovoljenje. Za tem pa bi se lahko začela ta naložba, seveda poleg drugih manjših projektov ...« Svetnik Franc Vrabl pa je povprašal še o tem, kdo bo upravitelj celotnega kompleksa. »O tem bo odločil občinski svet, ko bodo stvari tako daleč. Mi sprejemamo osnove za ta projekt . Ko smo to gradivo pripravljali, smo bili pozorni, da nismo stvari zabetonirali. Sam sicer mislim, da je tako s športnim kot tudi s preostalim delom parka sposobna upravljati občina,« je še odgovoril župan.
Monika Levanič
Foto: ML
Uredili bi tudi naravno kopališče.
petek • 29. septembra 2017
V središču
Štajerski	5
10.000 evrov težka ovira
manjšo hišo. Načrti so se jima sprva lepo izšli. Prodala sta hišo, se začasno preselila v podna-drug za drugim.
trajni, odvijati hitreje. KP Ptuj nam je izdala spremenjene projektne pogoje. Dobili smo dovoljenje, da se lahko na glavni kanalizacijski vod priključimo neposredno in da nam ni potrebno zgraditi sekun-darja. Za vodovod nam projektnih pogojev niso spremenili in še vedno vztrajajo, da bi morali urediti sekundarni vod, saj da je to edina možna rešitev. Glede na to, da smo v začetku januarja letos od KP Ptuj pridobili uradno ponudbo, ki je predvidevala neposredno priključitev na glavni komunalni vod,
parcele stala blizu 10.000 evrov. Brez tega cevovoda priključitev novogradnje
sumimo da bi lahko šlo za preslepitev, pa tudi korupcijo. Po zadnjih nam znanih informacijah naj bi KP Ptuj tudi sosedom spremenilo projektne pogoje in naj bi strošek izgradnje sekundarjev porazdelilo.«
KP Ptuj:
»Brez sekundarja ne bo šlo.«
»Za priključitev vseh šestih objektov na javni vodovod je potrebno v skladu z pravili stroke iz-
Foto: Črtomir Goznik
Komunala vztraja, naj priključek zgradi investitor
»Dejstvo je, če stranka želi imeti vodovodni priključek, ga je treba z vso vzporedno infrastrukturo financirati in izvesti. Če občina tega ne bo financirala, lahko to izvede samo stranka sama. V primeru plana zazidave posameznega območja je praksa, da lastnik pred prodajo parcel izvede javno komunalno infrastrukturo in jo v skladu z odlokom kasneje prenese v lastništvo občine ter parcele proda komunalno opremljene, kar se v tem primeru ni izvedlo ter na to tudi kupec ni bil pozoren. Predvidevamo, da tudi občina kot la-stnikjavnega vodovodnega omrežja ne razpolaga z informacijami, koliko in kje bodo takšna območja v prihodnosti ter za ta namen nima predvidenih sredstev v letnem proračunu,« pravijo na KP Ptuj.
vesti sekundarni vodovodni cevovod, iz katerega se nato izvedejo vodovodni priključki. V tej fazi se lahko izvede samo do točke navezave vodovodnega priključka za potrebe omenjene parcele ter se nadaljuje ob pričetku aktivnosti izvedbe vodovodnih priključkov na sosednjih parcelah. Neposredna
Aleš Zorec je povedal, da je oče zaradi vsega stresa, ki ga doživljajo v tem postopku, doživel možgansko kap. Poudaril je, da jih občina in komunalno podjetje, namesto da bi jim šla kot javni servis občanov nasproti, pri investiciji ovirata. Ves ta čas staršema zaradi zavlačevanja postopkov nastajajo nepotrebni stroški. Med temi plačevanje najemnine za bivanje v stanovanju. Če bi hišo pravočasno zgradili, teh stroškov ne bi bilo.
Vseh težav, o katerih pišemo, pa tudi ne bi bilo, če bi občina kot dober gospodar poskrbela za komunalno opremljenost območja, ne pa da se ta dolžnost prelaga na občane oz. lastnike parcel. Po drugi strani je na mestu tudi vprašanje o pravilnosti oziroma zakonitosti obračuna komunalnega prispevka. Ta se zaračunava za komunalno opremljenost zemljišč, ki jo koristijo občani (ceste, vodovod, kanalizacija ...). Zorčevi so torej občini za to, da so pridobili gradbeno dovoljenje in se bodo lahko priključili na javno komunalno infrastrukturo, plačali odmero komunalnega prispevka. Po drugi strani pa si morajo sedaj infrastrukturo, za katero je občina obračunala prispevek, še dodatno zgraditi sami. Kar pa je najbolj nenavadno in dejansko nepojmljivo: sekundarne vode, ki bi jih zgradili na lastne stroške, bi potem morali predati v javno uporabo (občini v lastništvo in komunali v upravljanje). Lokalna skupnost in komunalno podjetje jih torej »prisiljujeta« v izgradnjo komunalne opreme, ki bo služila javni uporabi. S to opremo bosta potem tako občina kot komunala služili - vsi uporabniki, ki bodo na omrežju, bodo plačevali omrežnino za uporabo omrežja in pa tudi sicer stroške porabe pitne vode ter odvajanja in čiščenja odpadne vode. Ob takšnih zgodbah človek pomisli, da sploh ni čudno, da ljudje iz Ptuja bežijo in da se število prebivalcev iz leta v leto zmanjšuje. Občina, namesto da bi šla ljudem nasproti ter zagotavljala pogoje za gradnjo in bivanje, jih z zahtevami, ki imajo tudi finančne posledice, enostavno odganja.
priključitev na vodovodni sistem brez sekundarja ni mogoča, ker vodovodni priključek upravlja in vzdržuje upravljavec vodovodnega sistema (kanalizacijski priključek pa ni del javne infrastrukture in ga upravlja uporabnik sam). V omenjenem primeru pomeni, da bi imeli na isti trasi izvedenih
šest vodovodnih cevi s priključitvijo neposredno na obstoječi sekundarni vodovodni cevovod, za vsako stranko oz. parcelo posebej. Takšna izvedba priključkov na vodovodno omrežje se v praksi ne izvaja in ima za posledico dražje in manj kvalitetno upravljanje s sistemom. V primeru izvedbe več cevovodov ti ne bi imeli na zaključkih vej možnosti izpiranja, kar bo z vgradnjo blatnika na sekundarnem vodovodnem cevovodu omogočeno. Prav tako lahko pride v cevovodih do zastajanja vode, odlaganja usedlin, onesnaženosti in oporečnosti vode, česar kot upravljavec ne moremo in ne smemo dovoliti,« so o zahtevi
po gradnji sekundarja za vodovod pojasnili na KP Ptuj. Na vprašanje, zakaj so sosedi družine Zorec, katere parcela leži na istem lokacijskem območju in za katero bi morali veljati enaki projektni pogoji, dovolili neposredno priključitev na vodovod in kanalizacijo, odgovorili: »Ko smo ji izdajali projektne pogoje in soglasja, nam še ni bila poznana informacija, da je na tem območju predvidena izgradnja več stanovanjskih enot. Prav tako se njena parcela nahaja neposredno ob obstoječem sekundarnem cevovodu, tako da bo dolžina priključne cevi kratka in ne bo nevarnosti onesnaženja.«
Mojca Zemljarič
Hajdina • Čezmejno sodelovanje, ki bi imelo pozitivne učinke na turizem
Turistične poti, ki povezujejo Hajdino in Varaždinske Toplice
Več let si občina Hajdina prizadeva, da se stara Mariničeva domačija uredi v arheološki park. Kljub interesu doslej te zadeve niso uspeli izpeljati, zato so se povezali z Varaždinskimi Toplicami. Preverili smo, kaj povezuje partnerje v tem projektu in kakšno turistično pridobitev si lahko obetamo.
Občini Hajdina in Varaždinske Toplice se skupaj prijavljata na In-terreg s projektom Aktivno ohranjanje, varstvo, promocija ter razvijanje kulturne dediščine skozi traj-nostni turizem. Kot partnerji v tem projektu sodelujejo s Turističnim društvom Mitra Hajdina, Turistično skupnostjo mesta Varaždinske Toplice in Srednjo strokovno šolo Varaždin. Pridružena partnerja pri projektu sta še Znanstvenoraziskovalno središče Bistra Ptuj in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine. Minuli teden je hajdinski župan z vodstvom varaždinske občine podpisal sporazum o sodelovanju med občinama, ne le za ta projekt, temveč na različnih področjih.
„Skupni izziv čezmejnega programskega območja je kulturne spomenike najvišje kategorije (l. mitrej, stari prezbiterij cerkve sv. Martina
na Hajdini, rimske terme, ostaline srednjeveškega trga v Varaždinskih Toplicah) in bogato nesnovno kulturno dediščino ohraniti ter aktivno vključiti v turistično ponudbo podeželja. Za potrebe trajnega turizma na tem območju se bodo oblikovale nove itinerarije - turistične poti, ki bodo povezovale občini Hajdina in Varaždinske Toplice. Splošni cilj projekta je trajnostno ohranjanje in razvijanje kulturne dediščine," je pojasnil hajdinski župan Stanislav Glažar.
Glažar je prepričan, da jim bo uspelo
Prvotno je namen obnoviti staro Mariničevo domačijo, v katero bi dodali raznoliko in aktivno turistično ponudbo. Glažar je prepričan, da bo, če bodo seveda na razpisu uspešni, to zagotavljalo interaktiv-
no ponudbo. S tem naj bi prispevali k izkoriščanju turističnega potenciala in povečanju števila turistov.
Izkoristili naj bi potencial, ki je v teh dveh krajih, vendar ni izkoriščen. „Želimo 'prinesti' vedno dostopno
interaktivno doživetje, ki bo na sodoben in inovativen način predstavilo kulturno dediščino, povezano
Foto: Črtomir Goznik
Če bo občina uspešna, bodo Mariničevo domačijo obnavljali že kmalu.
s turistično ponudbo, ter skupen čezmejni turistični produkt. S spletnim portalom, na katerem bodo predstavljene vse aktivnosti, s praktičnimi delavnicami, zadovoljiti potrebe ljubiteljev aktivnih obiskov dediščine in s turističnimi potmi na nekoliko drugačen način predstaviti naravno in kulturno dediščino, ne samo v eni občini, temveč čezmej-no," še poudarja Glažar.
Celoten projekt je ocenjen na 607.039 evrov; če bodo uspešni, bi glavnino teh sredstev oz. 85 odstotkov projekta sofinancirali iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, preostalih 15 % sredstev pa bi nosili partnerji sami, torej občini Hajdina in Varaždinske Toplice.
Glažar je prepričan, da projekt za hajdinsko občino pomeni velik in pomemben razvoj na področju turizma.
Dženana Kmetec
6 Štajerski
Podravje
petek • 29. septembra 2017
Voličina • Prireditev ob 260-letnici šole in prazniku KS
Skupni praznik vseh generacij, šole in kraja
V krajevni skupnosti (KS) Voličina so tudi letos pripravili bogat program prazničnih prireditev, ki so jih začeli 8. in jih bodo svečano sklenili 30. septembra s trgatvijo Zavrh 2017 in 8. trgatvijo potomke najstarejše vinske trte na svetu. Prireditve organizirajo občina Lenart, Društvo vinogradnikov Lenart, TD Rudolf Maister Vojanov Zavrh, lokalne organizacije in društva. Na ogled bo tudi lovska razstava, na katero vabijo tamkajšnji lovci.
V KS Voličina živi v enajstih naseljih okrog 2.600 prebivalcev, ki se v glavnem ukvarjajo z živinorejo, sadjarstvom in vinogradništvom. Zvestobo slovenski zemlji in doma pridelani hrani je obljubil tudi predsednik KS Voličina Peter Golob, sicer po poklicu mehanik kmetijske mehanizacije ter poklicni šofer, ki se ukvarja s poljedelstvom, od letos naprej pa tudi z vzrejo ekoloških nesnic. Ob prazniku KS Voličina je poudaril, da se po najboljših močeh trudijo za dobro ljudi in razvoja kraja. Dobro sodelujejo z občino Lenart, ki je investitorica projektov na območju KS Voličina. Skupna vrednost vseh investicij v zadnjih štirih letih je ocenjena na okrog 2,6 milijona evrov, nekatere so še v izvajanju, kot na primer modernizacija ceste v Zavrh, obnova Štupičeve vile in cimprače v Zavrhu, tlakovanje pokopališča, modernizacija ceste Voličina-Hrastovec. V zadnjih petih letih je občina Lenart veliko
investirala tudi v izgradnjo vodovoda, da bi vsi občani imeli zdravo pitno vodo. Samo na območju KS Voličina je bilo zgrajenih 13 km vodovodnega omrežja. Več investicij je potekalo v OŠ Voličina in telovadnici. V novem naselju Štralek so razširili in modernizirali cesto. V letu 2016 je bilo obnovljenih tudi več lokalnih cest in saniranih več plazov. Tako so na lokalni cesti v Rogoznici, ki vodi v smeri Vur-berka, zaradi plazu morali zgraditi kamniti zid v dolžini 250 m, v enaki dolžini pa položiti še asfalt. V KS Voličina so ponosni tudi na bogato društveno življenje, za kar gre zasluga številnim društvom, ki delujejo na njenem območju. Že po tradiciji so na osrednji slovesnosti 19. septembra, ki je bila posvečena 260-letnici organiziranega šolstva, prazniku KS Voli-čina in farnem prazniku, podelili priznanja KS Voličina. Predsednik KS Voličina Peter Golob in župan občine Lenart Janez Kramberger
Peter Golob, predsednik KS Voličina: „Po najboljših močeh se v KS Voličina trudimo za dobro ljudi in razvoja kraja."
sta jih izročila Janezu Kurniku za ohranjanje ljudskega glasbenega izročila in uspešno delo v ljubiteljski kulturi ter Neži in Milku Rojsu za obogatitev kulturnega utripa v
Ormož • Pol leta delovanja novoustanovljenega zavoda
Ne samo brez direktorja, tudi brez table in uradne spletne strani ...
Javni zavod za turizem, šport in kulturo občine Ormož, ki je uradno začel delovati pred približno pol leta, po vsem tem času poleg direktorja nima še ustrezne označevalne table, niti uradne spletne strani ...
Pred kratkim smo poročali, da je Zavod za turizem, šport in kulturo Ormož po približno pol leta delovanja še vedno brez direktorja. Javni zavod je bil sicer ustanovljen v začetku letošnjega leta, aprila pa je začel uradno delovati. Sedež zavoda je v ormoškem gradu (na naslovu Grajski trg 3) v prostorih turistično informacijskega centra, ki je ob ustanovitvi zavoda prešel pod njegovo okrilje. Ob obisku omenjenega zavoda smo med drugim ugotovili, da uradni sedež le-tega še ni označen s tablo. Zato smo na Občini Ormož preverili, kdaj bodo nabavili in namestili
ustrezno označevalno tablo. Od tam so nam sporočili, da je za namestitev table sicer zadolžen zavod in še, da je tabla že v izdelavi.
Med brskanjem po spletu smo v uredništvu našega časopisa še ugotovili, da tudi uradna spletna stran zavoda, kjer bi popotniki, kulturniki in športniki ter ostali našli potrebne informacije in podatke o ponudnikih ter drugih zadevah, še ni vzpostavljena. »Spletna stran novega zavoda, kot krovnega nosilca turistične promocije, oziroma njena izdelava in vzpostavitev je predvidena v okviru operacije program
Uradna spletna stran Zavoda za turizem, kulturo in šport Ormož še ni vzpostavljena, tudi sedež omenjenega zavoda, ki je sicer v prostorih turistično informacijskega centra, še ni opremljen z ustrezno označevalno tablo.
partnerstva za razvoj in promocijo turizma na območju LAS UE Ormož, pri kateri je naš zavod vodilni partner projekta. Čakamo še samo na dokončno potrditev države in operacija se bo začela izvajati, tako da bo tudi spletna stran v kratkem na voljo,« je na naše vprašanje, kdaj nameravajo vzpostaviti spletno stran, pojasnila vršilka dolžnosti direktorice zavoda Simona Kosi.
Za delovanje zavoda 46.000 evrov, za izvedbo prireditev še 52.000 evrov
Občina je v letošnjem letu za delovanje zavoda (stroški dela, materialni stroški, nabava opreme) namenila 46.200 evrov, za izvedbo prireditev (Ormoško poletje, Martinovanje) pa še 51.939 evrov. Na vprašanje, koliko zaposlitev predvidevajo v omenjenem zavodu, pa je prvi mož ormoške občine Alojz Sok še odgovoril, da naj bi imel zavod direktorja in še dva zaposlena. Naloga in poslanstvo zavoda je sicer doseganje celovite, kakovostne ponudbe, promocija na področju turizma, kulture in športa, usklajevanje in povezovanje turističnih, kulturnih in športnih ponudnikov ter krepitev omenjenih vsebin v občini.
Monika Levanic
Selcah, naklonjenost umetnosti in kulturi.
Šola - gibalo materialnega in duhovnega razvoja
Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik RS Borut Pahor, ki se je odzval povabilu učencev 3. a razreda. Mladim in kraju je prinesel najboljše želje za prihodnost. Poudaril je pomen vzgoje in učenja za prihodnost, ki sta povezana s številnimi spremembami. »Nanje je treba gledati
z zaupanjem, mladi se jim bodo uspešno prilagodili z znanjem in osebnostjo, tudi zato je danes tako pomemben osebnostni razvoj, v izgrajevanju katerega ima pomembno mesto ob družini tudi šola, za kar moramo biti kot starši zelo hvaležni šoli,« je poudaril predsednik Borut Pahor, ki je ob tej priložnosti ravnatelju OŠ Voličina Antonu Gozniku izročil posebno protokolarno priznanje - slovensko zastavo. Župan občine Lenart Janez Kramberger je ob tej priložnosti poudaril, da je znanje veliko pomembnejše, kot so dosežene točke, prav tako pa
veselje do življenja, zavest, da je življenje lepo. Šola je in ostaja gibalo materialnega in duhovnega razvoja. Ravnatelj Anton Goznik je ponosen na dosežke šole, na njeno prehojeno 260-letno pot. V Voličini (Svetem Rupertu) so imeli stalnega učitelja že leta 1757. Prvo osnovnošolsko zgradbo so dobili leta 1838, leta 1902 pa je bila zgrajena druga osnovnošolska zgradba, zdajšnja stavba, ki so jo v preteklih letih obnovili in dozidali, čeprav so leta 1953 začeli tudi akcijo za izgradnjo šole v Selcih, do katere pa ni nikoli prišlo. Vrtec so odprli leta 1994. Danes OŠ Voličina obiskuje 230 učencev v 13 oddelkih, vrtec pa 81 otrok v petih skupinah. „Šola oz. učitelji v našem kraju že 260 let mlademu rodu skupaj s starši privzgajamo vrednote spoštovanja, delavnosti, poštenosti, solidarnosti, strpnosti in skrbi za lepo in urejeno okolje, ob tem dajemo velik poudarek pridobivanju znanja. Z gotovostjo lahko trdim, da se vzgojitelji in učitelji naše šole po svojih najboljših močeh trudijo izvajati dejavnosti in pouk skladno z usmeritvami sodobnih pedagoških dognanj. Vzgojitelji in učitelji smo v današnji šoli usmerjevalci dejavnosti. Učencem smo v pomoč na poti pridobivanja novih spoznanj in znanja," je izpostavil ravnatelj OŠ Voličina Anton Goznik ob njeni 260-letnici.
MG
Pančevo • Grajenski gledališčniki navdušili
Pančevo in Ptuj poglabljata stike
Na povabilo Društva Slovencev Logarska dolina iz Pančeva so se v tem mestu 23. septembra predstavili člani dramske sekcije KD Grajena z najnovejšo igro Gospod plemeniti prasetnik.
Značilno za to srbsko mesto je, da v njem v sožitju in strpnosti živi kar 26 različnih narodnosti. „Če ljudje v sebi dobro mislijo, lahko med seboj dobro bivajo," poudarjajo ob vsaki priložnosti.
Nastopili so pred polno dvorano društva Madžarov, ker Slovenci še vedno nimajo svojih prostorov.
Občinstvo jih je sprejelo z velikim navdušenjem, s svojo igro so ustvarili neponovljivo vzdušje, je v imenu igralcev po vrnitvi povedala režiserka Tatjana Vaupotič Zemljič, ki jim je pred nastopom na kratko predstavila vsebino igre. Predsednik Društva Slovencev Logarska dolina Josip Veber se trudi, da bi se vezi med
Ptujem in Pančevim stkale še na drugih področjih. Pred štirimi leti sta prijateljske vezi stkali že njihova OŠ in OŠ Ljudski vrt Ptuj. Kot je povedala ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič Zemljič, jih bo 4. oktobra letos obiskala že tretja generacija pančevskih osnovnošolcev.
MG
Foto: zasebni arhiv
Grajenski gledališčniki so v Pančevu poželi ovacije, na fotografiji z nekaterimi gostitelji.
Foto: MG
Foto: ML
petek • 29. septembra 2017
Kmetijstvo, okolje
Štajerski	7
Spodnje Podravje • Spravilo koruze
Tona svežega zrnja od 100 do 110 evrov
Kljub neugodnim vremenskim razmeram pridelek koruze ni kontaminiran z mikotoksini. Gre za toksični produkt plesni, kije škodljiv za zdravje ljudi in živali. Čeprav je bilo v minulih dneh veliko dežja, dosedanje analize večje prisotnosti mikotoksinov v koruzi niso zaznale.
»Tam, kjer je koruza poškodovana od toče, se na pridelku pojavlja plesen. Vendar pa te plesni še ne pomenijo, da so v zrnju miko-toksini, ki so izredno nevarni. So strupi, ki najbolj načnejo zdravje prašičev. Majhni pujski lahko zaradi posledic okužbe poginejo. Veliko težav z mikotoksini v krmi smo imeli na našem območju pred dvema letoma, ko so kmetje okuženo koruzo prodali bioelek-trarnam. Letošnje analize so zaenkrat ugodne. Ne vemo pa, kako bo v naslednjih dneh. Če bo veliko dežja in vlage, se lahko situacija spremeni. Pridelek bomo redno vzorčili. Kmetje nam sami nosijo koruzo v vzorčenje. Analiza stane 15 evrov. Četudi bi bili v koruzi prisotni mikotoksini, krme ni treba zavreči. Lahko se ji dodajo vezalci mikotoksinov, ki strupene snovi vežejo nase,« je pojasnil Ivan Brodnjak iz kmetijske svetovalne službe Ptuj.
Letošnja koruzna silaža je v večini že pospravljena. »Pridelki so zelo nizki. Na območjih, ki jih je najbolj prizadela suša (občine Markovci, Videm in Gorišnica) bo strošek spravila pridelka na veliki parceli višji od vrednosti zrnja. Ogromno koruze se bo zato mul-čilo, kar pa pomeni katastrofo. Pri-
za drugim. Izkušnje kažejo, da je letina dala najboljši pridelek tistim, ki so jeseni posejali tritikalo, ječmen in pšenico. Žetev so nato opravili okrog 20. julija in takoj za tem posejali koruzo. Koruza je sedaj v fazi voščene zrelosti in je oziroma bo kmalu primerna za siliranje. Posevki koruze, ki so bili zasejani v času poletja, kažejo na boljše donose kot pa spomladi posejana koruza. Pa še nekaj ve-
lja poudariti. Za pridelek poletne setve ni nevarnosti okužbe s koruznim hroščem, ker se ta reproducira v maju - izlega ličinke in napada koruzo. Kljub suši koruza s kali-tvijo ni imela težav, saj je tu in tam padla kakšna ploha in je bilo vlage za kaljenje dovolj. Pridelovalcem, zlasti govedorejskim kmetijam, priporočamo, naj kmetujejo na takšen način,« dodaja Brodnjak.
Mojca Zemljane
Z mikotoksini okužena koruza lahko pri brejih svinjah povzroči zurgauanje, pri majhnih pujskih pa izredno slabe priraste. Povzroča presnovne bolezni (drisko) in zmanjšuje ješčnost. Posledično padejo rezultati prireje.
zadeti so dejansko vsi pridelovalci, ki so se srečali s škodo, še najbolj pa govedorejci. Po glavi goveje živine je treba dnevno zagotoviti od 15 do 18 kilogramov suhe snovi -krme, silaže, zrnja ali voluminozne krme. Ker so bile prizadete tudi travinje, krme primanjkuje. Tisti, ki so pred mesecem oz. mesecem in pol silirali koruzo, so posejali trave, ki so se dobro razrasle in
jih bo čez 14 dni že možno kositi. Že letos se je nadejati dobrega odkosa, na drugi in morda še tretji odkos lahko računamo še v začetku spomladi prihodnje leto, tam do sredine aprila. Ugotovili smo, da se kot izredno dober ukrep pri soočanju s sušnimi razmerami in podnebnimi spremembami obnese dvojna setev. Se pravi, da skozi leto gojimo dva pridelka, drugega
Cena svežega koruznega zrnja bo letos v primerjavi z lanskim letom višja. Lani se je gibala med 80 in 90 evri za tono, letos je po Brodnjakovih besedah pričakovati ceno od 100 do 110 evrov pri 25-odstotni vlažnosti. Na legah, kjer koruza ni trpela suše, bo hektarski donos od 12 do 14 ton.
Foto: MZ
Podravje, Slovenija • Evropski dan opazovanja ptic
Za prestižne delikatese in šport
V teh dneh bo na milijone ptic selivk zapustilo Evropo in odletelo proti svojim prezimovališčem v Afriki. Na tisoče kilometrov dolgi poti jih čakajo številne nevarnosti, med njimi žal še vedno tudi strelno orožje, pasti, mreže in limanice ...
Ob evropskem dnevu opazovanja ptic, ki ga bomo obeležili 30. septembra in 1. oktobra, ornitologi znova opozarjajo na nepotrebno ubijanje ptic v Sredozemlju. Študija zveze BirdLife International iz leta 2015 je pokazala, da na medi-
teranskem območju kljub pravni zaščiti vsako leto ubijejo okoli 25 milijonov ptic selivk, od tega samo na območju Balkana več kot dva milijona. Največ ptic letno ubijejo v Egiptu (5,7 milijona) in v Italiji (5,6 milijona), sledijo Sirija, Libanon, Ci-
To nedeljo k zadrževalniku Medvedce in h Gajševskemu jezeru
Okoli 40 partnerjev zveze BirdLife International, med njimi tudi Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), bo ob evropskem dnevu opazovanja ptic tudi letos pripravilo več sto različnih dogodkov po vsem kontinentu. To nedeljo, 1. oktobra, bo med 8. in 12. uro selitev ptic mogoče spremljati na opazovalni točki na severnem nasipu zadrževalnika Medvedce in ob 8. uri pri Gajševskem jezeru v Grabah pri Ljutomeru, sicer pa tudi v Ljubljani, Škocjanskem zatoku, sečoveljskih solinah in ob Cerkniškem jezeru.
Koordinator izobraževanja v DOPPS Tilen Basle je pojasnil, da so tovrstni dogodki izvrstna priložnost, da ljudje spoznajo tudi tiste vrste ptic, ki se čez naše kraje samo selijo in jih sicer med letom ni mogoče videti: »Pri tem ne gre le za druženje, temveč tudi za združevanje prijetnega s koristnim; ptice bomo namreč tudi preštevali. Prvi rezultati bodo zahvaljujoč sodobni tehnologiji znani še isti večer, letos bodo podatke sprejeli in analizirali na Slovaškem.«
per, Grčija, Francija, Hrvaška (okoli pol milijona oziroma, povedano slikoviteje, deset ptic na kvadratni kilometer), Libija, Albanija in ostale države.
Nedovoljen lov na ptice se odvija predvsem v času spomladanske in jesenske selitve, ko območje prečka največje število ptic. Koor-
dinator za izobraževanje v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) Tilen Basle je pojasnil, da so vzroki za pobijanje ptic zelo kompleksni, poleg tega se med posameznimi regijami razlikujejo: »Ptice največkrat pobijajo za hrano, včasih tudi za prestižne de-likatese. Velik problem je šport oz.
lovski turizem, kar je morda najbolj izrazito prav na Balkanu. V zadnjem desetletju k pobijanju ptic pripomorejo tudi konflikti na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki.«
Načini lova ptic so različni. V severni Afriki, denimo, v stotine kilometrov mrež ulovijo ptice raznih vrst in velikosti, še vedno se upora-
Foto: Mojca Podletnik
Enega najbolj fascinantnih naravnih pojavov, selitev ptic, je ob lanskem evropskem dnevu opazovanja ptic na organiziranih dogodkih po vsej Evropi opazovalo več kot 30.000 ljudi, našteli so približno 6,6 milijona ptic.
bljajo tudi strelno orožje ter pasti in vabe (z mrežami ali lepilom), v katere ptice primamijo s predvajanjem posnetkov ptičjega petja. Basle je dodal, da lov vpliva na kar nekaj vrst ptic, nekatere od njih plen postanejo le slučajno, pri lovljenju drugih vrst: »Lovijo tudi npr. bele štorklje, čebelarje in zlatovranke (slednje so v Sloveniji zaradi izginjanja kulturne krajine sicer že izumrle), v Evropi opažamo upad divje grlice.«
Bližnji vzhod je bližje, kot si mislimo
V	Sloveniji je pobijanja ptic v primerjavi z drugimi evropskimi državami zelo malo, je povedal Basle: »Naša država ima na tem področju hvalevredno zakonodajo. Pri nas imamo, na primer, drugo najmanjše število lovnih vrst ptic oz. ptic, ki jih je dovoljeno loviti, v Evropi. Tudi ilegalnega lova je pri nas malo, letno zabeležimo nekaj primerov. Stanje torej ni skrb vzbujajoče.«
V	DOPPS so kljub temu opozorili, da bi pobijanje ptic moralo skrbeti tudi države izven Sredozemlja, v katerih lova v takšni meri ne izvajajo: »Te države namreč vlagajo velike napore v ohranjanje habita-tov, populacije ptic pa si kljub temu ne opomorejo, saj jih zdesetkajo lovci v Sredozemlju.« Basle je podal povsem konkreten primer: »V Nemčiji, denimo, so za ohranitev race kostanjevke, globalno ogrožene vrste, namenjali milijone evrov. Kljub idealnim pogojem si populacija ni opomogla, saj je bil problem pač drugje. Tudi v Sloveniji je velik delež ptic gnezdilk selivk ...«
Eva Milošič
8 Štajerski
Podravje
petek • 29. septembra 2017
Slovenija, Ormož • Demenca vse večji problem naše družbe
Na svetu že več kot 50 mio dementnih
V Sloveniji je okoli 32.000 ljudi, obolelih za demenco, zanje pa skrbi še trikrat toliko svojcev, zdravstvenih in socialnih delavcev. Število bolnikov sekunde nekdo zboli za demenco, na svetu je že več kot 50 milijonov dementnih oseb. Po nekaterih napovedih se bo v prihodnjih dvajsetih letih
Minuli četrtek, 21. septembra, so po svetu znova obeležili svetovni dan Alzheimerjeve bolezni, degenerativne bolezni možganov, za katero po vsem svetu boleha že več kot 50 milijonov oseb. Slovensko združenje za pomoč pri demenci Spominčica, Alzheimer Slovenija ter preostale Spominčice po državi ob tem dnevu že tradicionalno organizirajo vrsto dogodkov, s katerimi želijo opozoriti
na problem demence in povečati ozaveščenost o njej, obenem pa prispevati k prepoznavanju njenih prvih znakov in pomenu zgodnje diagnoze bolezni. V Ormožu je društvo Spominčica na stojnicah pred trgovskim centrom Holer-muos in Kerenčičevem trgu obiskovalcem delilo koristne informacije ter organiziralo strokovno srečanje »Strma pot do cilja«, na katerem je predavala psihiatrinja
Prvi znaki demence
•	Postopna izguba spomina
•	Težave pri govoru (iskanje pravih besed)
•	Osebnostne in vedenjske spremembe
•	Upad intelektualnih funkcij, nezmožnost presoje in organizacije
•	Težave pri vsakodnevnih opravilih
•	Iskanje, izgubljanje in prestavljanje stvari
•	Težave pri krajevni in časovni organizaciji
•	Neskončno ponavljanje enih in istih vprašanj
•	Spremembe čustvovanja in vedenja
•	Zapiranje vase in izogibanje družbi
Vir: Spominčica - Alzheimer Slovenija
Zdravila za demenco ni. So pa na voljo zdravila, ki lahko do neke mere upočasnijo napredovanje bolezni in so najučinkovitejša v začetni stopnji bolezni.
iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor Mojca Muršec.
Letno za demenco zboli 10 milijonov ljudi
»Demenca je kronična napredujoča bolezen, ki prizadene možganske celice, odgovorne za spomin, mišljenje, orientacijo, razumevanje, računske in učne sposobnosti, sposobnosti govornega izražanja ter presoje. Najpogostejša oblika demence je Alzheimerje-va bolezen, ki predstavlja več kot dve tretjini bolnikov z demenco,« je pojasnila Nina Laloš iz slovenskega združenja za pomoč pri demenci Spominčica. Natančnih podatkov o dementnih bolnikih v Sloveniji ni, saj v naši državi nimamo vzpostavljenega registra bolnikov z demenco in z njo povezanimi bolezni. Predvideva pa se, da je v Sloveniji obolelih za demenco že približno 32.000 ljudi, zanje pa skrbi okoli 100.000 svojcev ter zdravstvenih in socialnih delavcev. Demenca postaja vedno večji problem sodobne družbe, saj število bolnikov po vsem svetu zaskrbljujoče narašča. Po besedah Laloševe se vsake tri sekunde na
svetu pojavi nov primer demence. Letno za to boleznijo zboli okoli 10 milijonov ljudi, na svetu je že več kot 50 milijonov dementnih oseb. Po napovedih naj bi se v naslednjih dveh desetletjih število, obolelih za demenco, celo podvojilo. Demenca prav zaradi tega predstavlja velik izziv sodobne družbe, tako zdravstveni, socialni in finančni, opozarja Laloševa.
Demenco ima vsak peti človek po 65. letu, čez 20 let domnevno vsak tretji
Ta bolezen praviloma prizadene starejšo populacijo. »Danes zboli za demenco vsak peti, starejši od 65 let (20 %), čez 20 let bo za demenco zbolel vsak tretji (33 %). Po 80. letu starosti ima vsak tretji med nami znake demence,« nadaljuje sogovornica. Bolezen se lahko, čeprav precej redkeje, pokaže že pri 50 letih ali celo prej; desetina bolnikov je namreč ob pojavu bolezenskih znakov mlajših od 65 let. Z naraščajočo starostjo se hitro povečuje tudi delež bolnikov z demenco.
Bolezen popolnoma spremeni življenje obolelega in svojcev.
Slovenija, Ptuj • 13. dan slovenskih lekarn
Najboljša preventiva - zdrav življenjski slog
Letošnji dan slovenskih lekarn je posvečen imunskemu sistemu. V lekarnah so na voljo knjižice s prispevki o delovanju imunskega sistema, njegovi vlogi, kako ga krepimo in kakšne so posledice, ko pride do napak v delovanju tega kompleksnega sistema. Opisane so tudi možnosti samozdravljenja. Precej pozornosti je v knjižici posvečeno avtoimunskim boleznim in njihovemu zdravljenju oz. lajšanju težav.
Imunski sistem sestavljajo različni organi, tkiva, celice in molekule. Njegova glavna vloga je, da varuje telo pred vdorom tujkov, kot so virusi in bakterije. Pri tem seveda pomaga tudi zdrav življenjski slog, vključno z zdravo prehrano, gibanjem in počitkom. Če pride do bolezni, je odziv imunskega sistema zelo intenziven. Sproži se zaporedje dogodkov s ciljem odstraniti tujek. Imunost je lahko prirojena ali pridobljena. S cepljenjem ali vakcinacijo posnemamo naravno imunizacijo in dosežemo specifično imunost. Pri cepljenju vnesemo v telo povzročitelje v obliki živih oslabljenih mikrobov, mrtvih mikrobov ali njihovih delov s cepivi. Zadnjih nekaj let delež cepljenih otrok upada in se giblje okoli 95 odstotkov, kar je meja kolektivne odpornosti proti bolezni. Ta omejuje širitev bolezni in varuje tiste, ki s cepljenjem še niso pridobili imunosti ali pa se zaradi resnih razlogov ne smejo cepiti (npr. alergija na sestavine cepiva, nekatere avtoimunske bolezni). Oslabljen imunski sistem je ob tem, da pridemo v stik s pov-
zročitelji bolezni, glavni krivec, da zbolimo. »Krivci za oslabljen imunski sistem so neustrezna prehrana, premalo gibanja, zlasti na svežem zraku, utrujenost in za-
drževanje v prostorih, kjer je več ljudi. Med bolezni, ki so posledica oslabljenega imunskega sistema, sodijo prehlad, gripa, vnetje žrela, vnetje obnosnih votlin, vnetje
srednjega ušesa, akutni bronhitis, alergijski rinitis. Imunski sistem nas varuje pred vdorom tujkov v naše telo. Zadnji dve leti se med majhnimi otroci pojavlja vse več
alergij, zlasti v obliki atopijskega dermatitisa, kasneje v življenju pa v obliki alergijskega rinitisa in/ ali astme, kar so prav tako posledice nepravilnega delovanja
imunskega sistema. Zato je dobro vedeti, da prevelika skrb za sterilnost doma in okolice ter pretirana nega telesa negativno vplivajo na imunski sistem, saj ima le-ta v takem okolju manj možnosti, da bi se primerno razvil. Zlasti pri majhnih otrocih ne pretiravajte s čiščenjem, razkužujte predmete in površine le, če je nujno potrebno (v primeru nalezljivih bolezni),« je ob 26. septembru, dnevu slovenskih lekarn, poudarila direktorica JZ Lekarne Ptuj Darja Potočnik in povedala, da je za dvig imunosti najboljša preventiva, osnova pa je - zdrav življenjski slog. V vseh osmih lekarnah JZ Lekarne Ptuj bodo ta konec tedna lahko obiskovalci izvedeli vse, kar jih zanima o imunskem sistemu, pa tudi o tem, kateri izdelki so za dvig imunskega sistema resnično koristni, ker vsi izdelki niso primerni za vsakega. Velikokrat so omejitve prav pri osebah, ki se najbolj trudijo za svoje zdravje (presaditve organov, avtoimunska obolenja, zdravljenje raka, nosečnost, majhni otroci, starostniki ...).
MG
petek • 22. septembra 2017
Podravje
Štajerski	9
oseb
po vsem svetu zaskrbljujoče narašča. Vsake tri število obolelih domnevno podvojilo.
Foto: Črtomir Gozni k
Če iščete ključe desetkrat na dan, je to lahko znak začetka bolezni
Vendar vsaka pozabljivost še ni demenca, razlaga Laloševa: »Če iščete ključe dvakrat na dan, ni to nič narobe. Če jih iščete 10-krat ali več, je to že lahko začetek demence. Oseba z demenco je pogosto izgubljena v času in prostoru, ne prepozna letnih časov, domačega okolja in bližnje okolice, kar lahko ohromi utečeno dnevno rutino. Pojavijo se težave z vzdrževanjem osebne higiene, oblačenjem in obuvanjem. Med množico ljudi osebo z demenco najhitreje prepoznamo po neprimernih ali pomanjkljivih oblačilih, po zbeganosti, tavanju, izgubljenosti, prestrašenosti, negotovosti, pojavijo se tudi težave z govornim izraženjem, kar se kaže v krajših in nepovezanih stavkih ter manjši razločnosti. Zaradi bolezni in zgoraj opisanih lastnosti osebe z demenco težje prepoznajo denar in njegovo funkcijo, plačujejo z večjimi vsotami denarja, kupujejo več enakih artiklov, zaidejo v prostore za zaposlene ali ne najdejo poti k izhodu, nevede vzamejo artikle, ne da bi jih plačali. Pri blagajni imajo težave s plačevanjem, ker ne ločijo več vrednosti kovancev in bankovcev med seboj. Osebe z demenco niso hudobne in ne kradejo. Vse, kar delajo drugače, kot so bili vajeni, delajo zaradi bolezni. Zaradi nje se spremenijo tudi vedenjsko. Za osebe z demenco je značilno čustveno nihanje in drugačno doživljanje sveta. Prav tako imajo velike težave pri vožnji
avtomobila in tudi kolesa, zato je priporočljivo, da jim čim prej onemogočimo uporabo prevoznih sredstev.«
Zgodnje odkrivanje bolezni je zelo pomembno
Demenca je sicer neozdravljiva, saj zdravil proti njej še ne poznamo. So pa na voljo zdravila, ki lahko do neke mere upočasnijo napredovanje bolezni in so najučinkovitejša v začetni stopnji bolezni. Zato je priporočljivo, da oseba, pri kateri se začnejo pojavljati prvi znaki demence, čim prej obišče osebnega zdravnika, še pravi naša sogovornica: »Večina njih noče k zdravniku, zato je priporočljivo, da jih na pregled odpelje kdo od njihovih svojcev. Pri vseh zdravniških pregledih je priporočljivo, da je prisoten tudi kdo od svojcev, ki lahko dodatno opiše svoja opažanja o spremembah vedenja obolele osebe. Osebe z demenco namreč marsikdaj zanikajo določeno vrsto svojih ravnanj ali bolezenskih simptomov, ki se jim pojavljajo. Osebni zdravnik po potrebi napoti obolelo osebo k specialistu za de-menco, k nevrologu ali psihiatru. Specialist naredi različne teste in preglede, prilagojene starosti in izobrazbi obolele osebe. Glede na dobljene rezultate postavi diagnozo. Po diagnozi dobi oseba ustrezna zdravila, ki najbolj pomagajo na začetni stopnji bolezni. Diagnoza je pomembna tako za osebo kakor tudi za svojce, da si pridobijo čim več informacij o predvidenih in nepredvidenih težavah z demenco. Postdiagno-
Najdražja bolezen na svetu
Demenca je najdražja bolezni na svetu, ki močno obremeni tako socialo, zdravstvo kot svojce. »Govorimo o direktnih in indirektnih stroških. Več kot tri četrtine stroškov so stroški socialne narave. Število bolnikov z demenco na svetu narašča, z njimi pa tudi stroški. Zaradi naraščajočega problema, povezanega z demenco, so začeli iskati rešitev tudi svetovni politiki. Svetovna zdravstvena organizacijaje maja 2017 sprejela globalni načrt, kar je pomemben korak v reševanju. Slovenija je leta 2016 sprejela Strategijo za obvladovanje demence do leta 2020, kar je pomemben premik k reševanju tega problema. Cilje, zapisane v Strategiji, je treba še uresničiti, za kar si Spominčica ves čas prizadeva,« je pojasnila Nina Laloš iz društva Spominčica in dodala, da so bili v letu 2015 stroški, ki jih je povzročila demenca, ocenjeni na več kot 685 milijard evrov, kar je 1 % svetovnega BDP.
stična podpora vključuje tako socialnega in zdravstvenega delavca in psihologa. Spominčica, ki je razširjena po vsej Sloveniji, ima vrsto različnih oblik informacij, brošur, izobraževanj, svetovalni telefon in vrsto različnih aktivnosti, ki so namenjene svojcem.«
Demenca popolnoma
• V • II •
spremeni življenje obolele osebe in svojcev
Bolezen v povprečju traja od deset do petnajst let. Ker zanjo ni učinkovitega zdravila, so tudi svojci izpostavljeni hudim stiskam in težavam, še izpostavlja Laloše-va iz društva Spominčica: »Bolje je poznati diagnozo in se z njo čim prej sprijazniti. Zgodnje poznavanje diagnoze je pomembno tako za obolelo osebo kot za njene
svojce, zdravnika in druge osebe, ki so in bodo vpletene v njeno zdravljenje. Z demenco se namreč v celoti spremeni življenje obolele osebe kakor tudi življenje njenih svojcev. Ko je oseba z demenco še kolikor toliko pri močeh, je dobro, da se z njo pogovori o njenih željah glede njenega nadaljnjega življenja, o tem, ali želi iti v dom za ostarele, kakšen pogreb želi imeti, komu bo zapustila svoje imetje, kdo naj ureja njene finančne stvari, ko sama za to ne bo več sposobna, kdo bo pooblaščen za dvigovanje priporočenih pošiljk na pošti, za dvigovanje pokojnine, plačevanje položnic, urejanje zavarovanja in podobno.« Strokovnjaki še priporočajo, da taka oseba ostane čim dlje doma, s svojimi domačimi in v poznanem okolju, ob podpori za to usposobljenih služb.
Monika Levanic
Promocijsko sporočilo
Primusovih 10za nov polet!
V Grand Hotelu Primus v Termah Ptuj je vse podrejeno dobremu počutju gostov. Da v njem doživijo svoj popoln oddih, odidejo z lepimi spomini ter se vanj spet vrnejo. Hotel je konec septembra pred 10 leti sprejel svoje prve goste in ob 10-letnici velja našteti 10 razlogov, zakaj ga je vredno obiskati.
Na kopanje v termalno-mineralno vodo
Vrelci v Termah Ptuj iz globine prinašajo blagodejno naravno ter-malno-mineralno vodo s temperaturo 56 stopinj Celzija, ki še posebej ugodno vpliva na odpravljanje težav gibalnega sistema. Kopanje v termalno-mineralni vodi sicer sprošča, izboljšuje dihanje in očisti telo. Zelo priporočljivo je po wellness tretmajih, saj poveča njihov učinek.
V	savne
V	Svetu savn Flavia v Grand Hotelu Primus lahko izbirate med savno s kromoterapijo, ekstremno finsko savno, aroma savno, blatno savno ter parno in solno savno. Moč savn nadgrajujejo tople termalne ali hladna Kneippova kopel. V savnah boste sprostili mišice ter očistili vaše telo, duha in um.
Na masaže
Za popoln odklop od stresnega vsakdana in popolno regeneracijo si privoščite masažo Valens Augusta - ročno masažo celega telesa, antistres masažo glave in masažo stopal. Redne masaže sicer krepijo imunski sistem, pomirjajo živčevje in tudi izboljšujejo spanec.
Na zdrav obrok
V Termah Ptuj zagovarjajo stališče, da je za dobro počutje in kakovostno življenje potrebno ravnovesje - imeti vsega ravno prav. Tako je oblikovan tudi sodoben pristop k prehranjevanju, ki ga gostom predstavljajo pod oznako Bodimo fit. Program vsebuje predloge in nasvete za zdravo prehrano in dobro počutje.
Na Primusovo ali Avgustino tortico
Slaščičarski mojstri v Grand Hotelu Primus za sladkosnede poskrbijo z okusnimi sladicami, ki še kako prijajo po teku okrog Ptujskega jezera, sprehodu ob Dravi, golfu ali kolesarjenju po Halozah. Da pocrkljate svoje brbončice, poskusite Primusovo ali Avgustino tortico in uživajte v razkošju okusov!
Na odlično kavo
Kavni mojstri iz Grand Hotela Primus so doslej osvojili že sedem zlatih medalj v pripravi in postrežbi kave na Gostinsko turističnem zboru Slovenije. Poskusite katero izmed nagrajenih kav in si polepšajte vašo majhno dnevno razvado!
Po gibanje
V okolici Term vas čakajo sprehajalne in pohodniške poti, tek in kolesarjenje ob Dravi ali po Halozah in Slovenskih goricah, nor-
dijska hoja, golf, footgolf in seveda nabiranje plavalnih kilometrov v bazenih. Poleti lahko na bližnjem Ptujskem jezeru uživate v vodnih športih.
Po notranji mir in sprostitev
Vetrnica zdravja, ki je zasajena v parku ob Grand Hotelu Primus, je celostni program za krepitev zdravja in odpravo slabih navad. Na vsakem kraku vetrnice opravite eno izmed vaj za dvigovanje notranje energije. Najlepše jih je delati ob sončnem vzhodu.
Na pomlajevanje obraza in oblikovanje telesa
Izberite katerega izmed lepotnih tretmajev v Wellness centru Valens Augusta: z Med Contourom boste na popolnoma naraven način zmanjšali obseg pasu, stegen ali zadnjice že po prvem tret-maju do 2,5 cm. Za pomladitev obraza bo poskrbel tretma Med Visage, po katerem boste že po prvem tretmaju navdušeni nad bolj napeto kožo.
Na Ptuj
Le nekajminutni sprehod ob Dravi vas bo iz Term Ptuj pripeljal na tlakovane ulice najstarejšega slovenskega mesta: do Mestne hiše, mestnega stolpa, gledališča, minoritskega samostana, vse do gradu, od koder se razprostira čudovit razgled na rdeče ptujske strehe, Dravo in Ptujsko polje.
Vaših Primusovih 10 za nov polet!
Ob 10-letnici v Grand Hotelu Primus obdarujejo tudi vas: od 1. oktobra do 24. decembra vam je na voljo jagodni izbor njihovih storitev po praznični ceni. Izbirate lahko med kopelmi, masažami, negami obraza, razvajanji v svetu savn in kopanjem ter med izbranimi kulinaričnimi dobrotami - Primusovo ali Avgustino tortico, kavo in koktejli. Za več informacij pokličite na 02 74 94 506.
10 Štajerski
Kultura
petek • 22. septembra 2017
Slovenija, Ptuj • Mišel Ristov postal državni prvak v slam poeziji
Besede lahko imajo izjemno moč
Ptujčan Mišel Ristov, znan pod umetniškim imenom Amo Socialec, je znova dokazal, da je mojster besed. Naslovoma državnega prvaka v klasičnem freestyle rapu in državnega podprvaka v tematskem freestylu je nedavno dodal še naziv državnega prvaka v slam poeziji.
Po petih regionalnih predizborih po vsej državi je ta mesec v Kamniku potekal še finale drugega državnega prvenstva v slam poeziji, na katerem se je pomerilo deset najboljših slovenskih slam pesnikov. Žirijo in publiko je najbolj navdušil Ristov, ki se bo zato med 30. novembrom in 3. decembrom letos pomeril še na evropskem slam prvenstvu v belgijskem Bruslju. Poeti bodo tam nastopili s pesmimi v svojih maternih jezikih, organizatorji bodo poskrbeli za podnapise. Mimogrede, leta 2020 bo evropsko prvenstvo gostila Slovenija, obstaja pa tudi svetovni »slampionship« ...
Slam ali performans poezija, odrska interpretacija lastnih pesmi, sicer izvira iz Združenih držav Amerike, a se je kmalu zakoreninila še v večjem delu Evrope. Tudi v Sloveniji je vse bolj priljubljena: slam dogodki v Celju potekajo pod pozivom Za-sljemimo, v Ljubljani pravijo Mi Smo Tu, v Mariboru imajo Ožuljeni jezik in v Kamniku Pestbesed, na Ptuju je še posebej Udarno in ekspresivno. Organizatorji slam večerov so se celo povezali v slovensko mrežo za razvoj in promocijo slama, krajše SiSlam. Nov slovenski državni prvak v tej disciplini je pojasnil, da pri slamu ne gre za klasično branje pesmi na dogodkih: »Pomembni so tudi vsebina, izražanje, povezava z občinstvom in vse ostalo. Nekateri slamerji se nastopov lotevajo z improvizacijo, večinoma pa gre za interpretacije vnaprej pripravljenih pesmi.« Slam poezija tematskih, oblikovnih ali tehničnih omejitev nima (umetniki lahko nastopijo tudi npr. s haikujem), so pa kakršnikoli rekviziti strogo prepovedani. Ristov je pojasnil, da štejejo le pesnik, njegove vokalne sposobnosti in govorica telesa: »Na odru si sam. To, kar si, si - takšen, kot si.«
Pravila med različnimi tekmovanji v slam poeziji se razlikujejo, na
Ptujčan Mišel Ristov (Amo Socialec) je v finalu drugega državnega prvenstva v slam poeziji premagal Mariborčana Matica Ačka.
vseh pa o zmagovalcu odločajo tudi (ali celo samo) naključno izbrani ljudje iz občinstva. »Na državnem prvenstvu so nastope ocenjevali trije strokovni sodniki in dva iz publike, najslabša in najvišja ocena se nista upoštevali. Tekmovanje je potekalo na izpadanje, v vsakem krogu smo pesniki nastopili s po eno pesmijo. Točke nastopov v vseh krogih so se seštevale; avtorji so morali biti konsistentni ves večer. Časa za posamezni nastop je bilo največ tri minute, branje pesmi pa je pomenilo avtomatsko diskvalifikacijo,« je povedal Ristov.
Slamurajem bomo prisluhnili prihodnje leto
Za slam poezijo se je navdušil ob ogledu filma iz leta 1998 z naslovom Slam, v njem nastopajoči Saul
Williams je njegov vzornik še danes. »Poezijo pišem že od nekdaj, s slam poezijo pa se ukvarjam kakšni dve leti,« je povedal pesnik. Slam je v mesto tisočletij pripeljal kar sam; tovrstne dogodke je najprej organiziral v Kolnkišti, nato v Centru interesnih dejavnosti Ptuj in nazadnje v Furstovi hiši, pričetek nove sezone slam večerov je napovedal za november.
Ni pa edini, ki se na Ptuju ukvarja s slam poezijo. »Na ptujskem pre-dizboru je letos nastopilo sedem tekmovalcev, res pa so bila tekmovanja odprta vsem, ne glede na kraj bivanja. V našem mestu je kar nekaj mladih ustvarjalcev (npr. skupina Slamuraji), ki si na letošnjem tekmovanju sicer še niso upali nastopiti, vendar na njih računam v prihodnji sezoni,« je povedal Ristov. Poudaril je še, da so tako na dogodke kot na oder vabljeni vsi: »Najmlajši
tekmovalci v slamu so srednješolci, najstarejša slamerka v Sloveniji pa šteje okoli osemdeset let ...«
Mladega Ptujčana večina pozna kot raperja, pri katerem ni nikoli povsem jasno, ali besede prehitevajo misli ali obratno (njegovo prvotno umetniško ime, Amonem, iz katerega je kasneje nastal Amo, zgovorno pomeni »poln besed«). Kljub temu je priznal, da mu včasih z rapom ne uspe povedati čisto vsega: »Morda pri slam poeziji občinstvu dajem več osebnega kot pri freestylu, to sta dve povsem različni kategoriji.« Pesniško zbirko bo izdal, ko bo njegova poezija dovolj dobra, je skromno pojasnil: »Dobra pesem mora bralcu ali poslušalcu nekaj dati, ga navdahniti. Ljudem hočem dati nekaj, o čemer bodo razmišljali in kar jih bo premaknilo. Besede lahko imajo izjemno moč!«
Eva Milošič
Prlekija • 6. Miholov sejem v Veržeju
Praznik rokodelstva, kulture in lokalne kulinarike
V sklopu praznovanja 3. Slovenskega rokodelskega festivala so v Veržeju pripravili 6. Miholov sejem, posvečen sv. Mihaelu, ki goduje 29. septembra.
Namen sejma je promocija rokodelstva in lokalne kulinarike ter dejavnosti posameznih društev in interesnih skupin. Tudi tokratna ponudba je bila na stojnicah izjemno
pestra, kakovostna in zanimiva. Predstavilo se je 24 pomurskih rokodelcev in 11 rokodelcev iz devetih rokodelskih centrov Slovenije, 13 stojnic pa so zasedli turistična dru-
štva ter lokalni proizvajalci in pridelovalci hrane in vina. Med udeleženci sejma sta bili tudi medena kraljica Slovenije Mateja Šoštarič in vinska kraljica Slovenije Maja Žibert.
Društvo za promocijo in zaščito prleških dobrot je v okviru sejma pripravilo tradicionalno ocenjevanje prleške tunke in mesa iz zaseke. Prispelo je 10 vzorcev kmetij in proizvajalcev ter posameznikov, ki se s pripravo tovrstne kulinarične spe-cialitete ukvarja zgolj ljubiteljsko. Strokovna komisija jih je ocenila in podelila tri zlata priznanja, prav toliko srebrnih ter dve bronasti, dva vzorca pa sta prejela potrdilo o sodelovanju. Prvo mesto je pripadlo proizvajalcu Slavko Severju s Cvena, za njim se je uvrstila kmetija Sever (Cven), tretja pa je bila kmetija Ko-roša iz Križevcev pri Ljutomeru. Med osrednje dogodke letošnjega Miholovega sejma sodi tudi odprtje razstave rokodelskih izdelkov rokodelskega centra (RC) Rogatec, ki bo v prostorih RC DUO Veržej na ogled do 24. novembra.
NŠ
Tednikova knjigarnica
SEST ENA PET - V
KNJIŽNICI SE VIDIMO SPET!
Šest ena pet (615) je nekoliko zagoneten začetek današnje Knjigarnice. A tako univerzalno decimalno klasifikacijo (UDK) nosi tisto knjižnično gradivo, ki se tiče zdravja na ta ali drugačen način.
Naj nekoliko pojasnim: UDK 6 označuje poučno, strokovno literaturo s področja uporabnih znanosti, medicine in tehnike. Medicina ima oznako 61, 611 nosi gradivo s področja anatomije, 611.1 (šest ena ena pika ena) pomeni ožilje in angi-ologijo, 611.3 pa prebavila, 611.36 so na primer jetra ... Z oznako 615 je označenih tudi veliko knjižnih naslovov, ki so povezani z zdravim načinom življenja in s skrbjo za zdravje.
Tako imajo tudi knjige o jogi pogosto UDK oznako 615. In prav o jogi bo tekla beseda v današnji Knjigarni-ci, saj prihodnji teden, v tednu otroka, v četrtek, 5. 10., začenja ob 17. uri nova sezona pravljic z jogo, ki jih Knjižnica Ivana Potrča Ptuj vrsto let pripravlja v sodelovanju z društvom Joga v vsakdanjem življenju.
Kako priljubljena dejavnost je joga, pričajo tudi vedno novi knjižni naslovi: kar 283 jih je najti v vzajemnem knjižničnem katalogu in veliko jih je tudi na policah v vaši bližnji knjižnici.
In čemu sploh povezava pravljic in joge?
Avtorici in izvajalki Pravljic z jogo (Sonja Trplan in spodaj podpisana knjižničarka) sta razvili naslednje bibliopedagoške cilje: splošne, kot je razvijanje odnosa do kulturnih ustanov in vsebin, omikano vedenje, multikulturno in medgenera-cijsko razumevanje, spoštovanje in razumevanje drugačnosti, razvijanje spodobne, potrpežljive in umirjene komunikacije, navajanje na red, disciplino in podobno. Med knjižnične cilje sodi motiviranje, pridobivanje in izobraževanje uporabnikov, torej obiskovalcev knjižnice, spoznavanje knjižničnih pravil in zbirk, osnove bibliotekonomije, oblikovanje knjižničnega bontona in udomačenje knjižničnih gradiv, vraščanje knjižničnih prostorov v vsakdanje življenje, pridobivanje novih članov in bralna motivacija leposlovja in strokovnih monografij za otroke in spremljevalce otrok ... H knjižnim ciljem prištevamo spoznavanje osnovnih knjižnih oblik, osnove bibliologije ali vedenja o materialnih vidikih knjige, spoznavanje knjigric, spoznavanje kakovostne stvarne literature . Uresničevanje književnih ciljev zajema razvijanje zmožnosti zbranega poslušanja pripovedovanja, spoznavanje klasičnih, ljudskih in umetnih pravljic, spoznavanje proze in poezije, poudarjanje pomena ljudskega slovstva .
Redna vadba joge pomeni za otroke (in njihove spremljevalce, če je dovolj prostora v Pravljični sobi Branke Jurca) skrb za fizično zdravje, torej za spodbujanje naravnega, harmoničnega, celostnega razvoja otroka. Z elementi joge je lažje načrtno pridobivanje fine in grobe motorike, gibalnih vzorcev in spretnosti, razvijanje občutka za telo, orientacijo, razgibavanje posameznih mišičnih sklopov, razvijanje moči, prožnosti . Joga omogoča razvijanje in krepitev mentalnega, družbenega in duhovnega zdravja.
Pravljice z jogo zahtevajo le lahna športna oblačila in co-patke ter dobro voljo. Velja podariti, da so bibliopedagoške oblike v knjižnici brezplačne.
Torej: šest ena pet - vabljeni v knjižnico spet in spet!
Liljana Klemenčič
P.s. Ilustracija današnje Knjigarnice je plakat, ki ga je skrbno pripravil Primož Potočnik.
Kolesarstvo
Hozjanbrez uvrstitve, a zadovoljen z izkušnjo
Stran 12
Rokomet
V ekipi kar nekaj povratnikov
Stran 12
Futsal
Ptujčani z novim
trenerjem,
Prleki med najboljše
Stran 13
Boks
3. Dejan Zavec Boxing Gala Stran 14
Nogomet
Šok v Bukovcih, Zavrč ugnal Hajdino
Stran 14
Strelstvo
Ormožan Tomaž Blazinšek do prvega odličja na DP
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Nogomet • 1., 2. SNL
tednik
iPoibilajts naí na íu¿tovn¿m íjitzíu!
RADIOPTUJ
tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Aluminij v Krško, Drava v Rogaško Slatino
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija in Maribora so pred več kot 1500 gledalci na premierni tekmi pod novimi reflektorji odigrali atraktivno prvoliga-ško tekmo, treh točk pa so se veselili Mariborčani.
Pred naslednjim reprezentančnim premorom bodo pr-voligaši odigrali srečanja 11. kroga. Derbi se bo zgodil v Ljubljani, kjer bo Olimpija gostila Gorico. Zaradi izenačenosti ekip v srednjem delu lestvice bo posebej zanimivih še nekaj srečanj.
Eden izmed takšnih bo obračun Krškega in Aluminija. Obe ekipi sta v prejšnjem krogu izgubili, celo način je bil dokaj podoben: imeli sta priložnosti za povečanje vodstva (ostale so neizkoriščene), na koncu pa so tekmeci dosegli zadetka za zmago. »Vse smo storili prav,
'prečitali' smo državne prvake in jih dobro onemogočali skoraj celotno srečanje, na koncu pa smo ostali praznih rok zaradi padca koncentracije. Največ pozornosti na treningih posvečamo zaključkom akcij, kjer se moramo izboljšati. Naša realnost je, da si ustvarimo pet
ali šest res lepih priložnosti, v polno pa zadenemo enkrat ali dvakrat. Videli pa ste na drugi strani, koliko priložnosti so Mariborčani potrebovali za tri zadetke,« se je k tekmi z Mariborom obrnil trener Aluminija Slobodan Grubor. Podobno zgodbo bi lahko spisal trener
1. SNL, 11. krog: Krško - Aluminij, sobota, 30. 9., ob 17.00 v Krškem
Krškega Stipe Balajic, saj so njegovi varovanci v Novi Gorici pri izidu 1:1 celo zapravili 11-me-trovko (Mujan).
Ekipi na lestvici ločita le dve točki, na prvi medsebojni tekmi v Kidričevem so se v 2. krogu veselili Kidričani; v tekmi polni preobratov (1:0, 1:2, 4:2) so slavili 4:2. »Znova lahko pričakujemo izenačeno tekmo dveh podobnih ekip, saj bomo oboji imeli podobne želje -doseči gol več od tekmeca,« je dejal Sanin Muminovic, ki je zagotovo eden od ključnih mož zasedbe Aluminija. Podobnega mnenja je tudi trener Grubor: »Krško je nevarno tudi takrat, ko ima tekmec posest, saj imajo v napadu igralca, ki lahko s potezo ali dvema odločita tekmo.« Pri tem je imel zagotovo v mislih Miljana Škrbica in Tončija Mujana, ki tvorita res udarni tandem moštva iz mesta z jedrsko elektrarno.
Maribor je med tednom v gosteh odigral naporno srečanje Lige prvakov proti Se-villi (3:0 za Špance), sedaj se bo moral ekspresno obrniti k domačemu tekmovanju. V soboto četo Darka Milaniča čaka obračun v Ljudskem vrtu s Triglavom, ki se je po Celju kot drugi klub v sezoni odločil za menjavo trenerja: Tončija Žlogarja je zamenjal doseda-
nji športni direktor in nekdanji trener Siniša Brkic. Ob tem je v svoje vrste zvabil izkušenega napadalca Mateja Podlogarja, zato bo vijoličastim delo še za odtenek težje. Po Sevilli se bo pač težko osredotočiti na Triglav ...
2. SNL: derbi neporaženih
Za najbolj zanimivo tekmo 9. kroga v 2. ligi lahko nedvomno označimo obračun ekip z vrha lestvice, Jadrana iz Dekanov (3.) in Mure (1.). To sta še edini neporaženi ekipi, zato se bo zagotovo »bliskalo«.
Ptujčani po uspešno opravljeni nalogi v Pokalu MNZ Ptuj odhajajo na gostovanje v Rogaško Slatino. Varovanci Simona Sešlarja so doslej zelo uspešno zbirali točke in so od enem samem porazu (Kalcer v gosteh) v sedmih krogih vpisali kar pet zmag. To bo zagotovo cilj tudi v soboto, sploh zaradi razlike na lestvici - ekipi loči velikih 12 točk razlike. Če ob tem opozorimo še na dejstvo, da ima Drava odigrano tekmo manj, potem dvomov o favoritu v tem srečanju ni. A pred takšnimi srečanji so opozorila o popolni angažiranosti še posebej potrebna .
Jože Mohorič
2. SNL, 9. krog: Rogaška - Drava Ptuj;
sobota, 30. 9., ob 15.00 v Rogaški Slatini
Futsal • Mednarodna tekma v Kidričevem
Slovenci dvakrat ugnali Nemce
Slovenska izbrana vrsta se je pod vodstvom selektorja Andreja Dobovičnika tri dni mudila na mini pripravah v Kidričevem, vmes je odigrala
dve prijateljski tekmi z novinko v svetu futsala - Nemčijo. Slovenci so v ponedeljek v Mariboru zmagali 4:0 (3:0), v torek pa v Kidričevem 5:1 (5:0).
Priprave spadajo v sklop priprav na evropsko prvenstvo, ki ga bo med 30. januarjem in 10. februarjem gostila Ljubljana (dvorana Stožice).
Foto: Črtomir Goznik
Slovenska in nemška izbrana vrsta pred tekmo v Kidričevem
Andrej Dobovičnik je po
tekmi v Kidričevem povedal: »S temi tremi treningi in tekmama sem absolutno zadovoljen, bil pa je to prvi zbor v zelo pomembnem ciklusu pred EP. Priložnost so dobili tudi nekateri mlajši, to sta bili primerni tekmi zanje in so ju dobro izkoristili. V nadaljevanju seveda pričakujem, da bodo nekateri naši starejši in izkušenejši igralci sanirali poškodbe in da bomo iz meseca v mesec močnejši. Vsi skupaj si želimo, da bi na EP zaigrali v najmočnejši postavi. Domače prvenstvo bo poseben dogodek, čeprav smo že nastopali na nekaj SP ali EP. Po naravi sem optimist, o samih ciljih pa bomo več povedali tik pred prvenstvom.«
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Slovenci so v dveh dneh še drugič ugnali izbrano vrsto Nemčije; v Kidričevem so pred lepim številom gledalcev v polno zadeli Alen Fetic, Anže Širok, Matej Fideršek, Igor Osredkar in Žiga Čeh.
12 Štajerski
Šport
petek • 29. septembra 2017
Kolesarstvo
Hozjan brez uvrstitve, a zadovoljen z izkušnjo
Po tem, ko je letos že doživel krstni reprezentančni nastop na evropskem prvenstvu, ki je bil posledica odlične forme, je pretekli konec tedna kolesar KK Perutnina Ptuj Marko Hozjan nastopil še na svetovnem prvenstvu v Ber-gnu na Norveškem. Marko ja nastopil v konkurenci starejših mladincev, kjer sicer nastopa šele prvo leto, tako da lahko njegove »prave« predstave v tej konkurenci ob pričakovanem razvoju pričakujemo šele prihodnje leto.
Njegov čas šele prihaja
Marko je sicer svoj krstni nastop končal z odstopom. Na dirki svetovnega prvenstva je prihajalo do veliko padcev. Na relativno ozki progi z 200 kolesarji na startu, ki se nenehno borijo za »svoj košček asfalta«, je to kar pogosto. Padec in tehnična okvara na kolesu zaradi padca sta mu preprečila, da bi dirko lahko končal. Kako pa je sam nastop na krstnem nastopu videl mladi kolesar?
»Dirka na tako visokem nivoju je vsekakor dobra izkušnja in dobra popotnica za naprej. To govorim zato, ker bom v tej kategoriji nastopal še v letu 2018. Sama dirka mi je bila všeč, saj je že od začetka šlo 'na nož'. Vozili smo pet krogov, na progi pa je bil tudi znameniti 'Lososov hrib', ki velja za zelo težkega. Že na začetku je pod njim prišlo do masovnega padca, zato smo morali vsi, ki smo bili ujeti za padcem, počakati kakšno minuto, da so vse skupaj počistili. Žal nam je to pobralo
Marko Hozjan v dresu slovenske reprezentance starejših mladincev.
veliko energije, saj smo morali nato ujeti skupino. Ko sem končno prišel nazaj, pa se je pred enim izmed tunelov spet zgodil padec, v katerega sem bil ujet tudi sam in konec je bilo sanj o dobri uvrstitvi. Seveda sem razočaran, saj sem bil dobro pripravljen in bi lahko kaj storil, obenem pa gre na tako velikem tekmovanju za le eno dirko in popravnega izpita ni.«
Kljub temu da svoje prve dirke na SP ni dokončal, pa je bil z vsem, kar se v zadnjem obdobju dogaja okrog Marka Hozja-na, zadovoljen njegov klubski trener Matej Marin: »Vem, da je bil zelo dobro pripravljen, kar je potrdila tudi zadnja dirka pred svetovnim prvenstvom. Žal sreča tokrat ni bila na njegovi strani. Vesel sem bil njegovega vpoklica v reprezentanco; nastop si je prislužil s trdim delom in odrekanjem. Vsi
v kolesarskem klubu Perutnina Ptuj smo ponosni, da smo imeli svojega predstavnika na svetovnem prvenstvu. Dobili smo potrditev, da delamo dobro in hkrati nam to daje tudi zagon za naprej.«
Srebro Rogliča v kronometru
Slovenci smo svetovno prvenstvo na Norveškem spet lahko zapuščali vedrih obrazov. V prvi vrsti je za to poskrbel Primož Roglič, nekdanji smučarski skakalec, ki letos dokazuje, da zanj v kolesarstvu ni meja. Po zmagi na kraljevski etapi Toura je na SP vsekakor sodil v krog favoritov v vožnji na čas in Kisovčan vnovič ni razočaral. V hrbet je gledal le Nizozemca Toma Domoulina, ki je letos dobil Giro, za Rogli-čem pa je kronometer končal
Rokomet • RK Moškanjci-Gorišnica
V ekipi kar nekaj povratnikov
Za rokometaši Moškan-jcev-Gorišnice, ki bodo v letošnji sezoni nastopali v 2. rokometni ligi (tretjeligaški rang), so priprave pod vodstvom novega stratega Jake
Lozinška. Fante konec tedna čaka začetek prvenstva, kjer se želi moštvo v prvi vrsti povsem konsolidirati in nato čez kakšno leto ali dve ponovno napasti 1. B-ligo.
V klubu je bilo po lanskem izpadu iz 1. B-lige kar nekaj odhodov vidnih posameznikov, prav tako pa kar nekaj nejasnosti glede okrepitev. Teh nejasnosti praktično ni
Foto: Črtomir Goznik
Luka Zorli, povratnik v ekipo Moškanjceu-Gorišnice
v zadnjem obdobju najboljši svetovni kolesar, zmagovalec letošnjega Toura in Vuelte, Britanec Chris Froome. Nad uspehom Primoža Rogliča je bil navdušen tudi Matej Marin: »Primož je na SP v vožnji postavil nov mejnik v slovenskem kolesarstvu. Srebrna medalja je zasluženo pristala v njegovih rokah. Sam se ga spomnim iz začetka njegove kariere, ko sva še tekmovala skupaj. Primož je iz sezone v sezono napredoval in sam sem bil že takrat mnenja, da bo Primož posegel po samem vrhu svetovnega kolesarstva. Od srca mu privoščim, ker poznam njegovo pot od samega vstopa v svet kolesarstva.«
Ptujčani pri vrhu tudi na Gorenjskem
Najmlajši ptujski kolesarji v kategorijah dečkov so bili minuli konec tedna nadvse aktivni, saj so v soboto in nedeljo sodelovali na dirkah v Vodicah in Straži. Tudi tokrat so mladi ptujski kolesarji dosegli nekaj lepih rezultatov, dvakrat so se povzpeli na stopničke.
V Vodicah sta v soboto skupaj na 36 km dolgi progi nastopili kategoriji dečkov A in B. V samem startu dirke je bila precejšnja gneča, saj je bilo na startu v obeh kategorijah 80 kolesarjev. Že v prvem krogu je prišlo do padca, v katerem je bil udeležen tudi član PP Jan Svenšek (utrpel je poškodbo, ima počeno zapestje, zanj je sezona že zaključena). V drugi polovici dirke je napadel Vid Jeromel in na koncu osvojil 3. mesto, Andrej Majnik pa je bil
več, saj so se z rumeno-črnimi za sodelovanje dogovorili predvsem „povratniki" Luka Zorli, Gašper Vesenjak, Sašo Korez in vratar Uroš Mendaš, iz mladinske ekipe Drave pa je prišel Tilen Forštnarič. Članski ekipi je strateg Lozinšek priključil tudi nekaj najobetavnejših kadetov, povsem možno pa je, da se moštvu do pričetka prvenstva priključi še kak ro-kometaš.
Fantje so na treningih, ki so potekali petkrat tedensko intenzivno in zavzeto vadili, sama vadba je največkrat zaradi lažjega igranja in treniranja združila tako člane kot kadete. Moštvo je po besedah prvega trenerja dobro in tudi kakovostno, le kader je nekoliko »ozek«. Prav zato v taboru Moškanjcev-Gorišnice upajo, da jim bodo poškodbe prizanesle, zaenkrat na srečo z njimi večjih težav ni. Rumeno-črni so prepričani, da je moštvo konkurenčno vsakemu tekmecu v ligi, pravi kazalnik razmerij moči pa bo - kot vedno - le parket oz. tekme same.
tp
Hana Jeromel se je med deklicami povzpela na drugo mesto.
8. V sprintu glavnine se je dobro znašel Primož Kirbiš, ki je med dečki B osvojil 4. mesto. Žan Hanžel je bil 9. Prav tako 4. je bila med deklicami C Hana Jeromel. Pri dečkih C sta dva mlada Ptujčana končala med deseterico. Marcel Krevs je bil 8., mesto za njim pa je dirko končal Jure Majnik.
V nedeljo je nato sledila še dirka Pokal občine Straža, ki je bila obenem zadnja, ki je letos štela za Pokal Alpe-Adria (poleg slovenskih so nastopili še Italijani in Avstrijci). Sama
dirka je bila zaradi klanca v vsakem krogu selektivna. Pri dečkih A je Vid Jeromel končal na 4. mestu, po tem ko je četverica med seboj odločila o zmagovalcu. Več taktiziranja je bilo pri dečkih B, kjer je skupina 18 kolesarjev prišla v zaključni sprint. Izmed kolesarjev Perutnine Ptuj je bil Primož Kirbiš 11. Med dečki C je bil Jure Majnik 6., v isti kategoriji pa je med deklicami Hana Jeromel stopila na 2. stopničko na odru za zmagovalce.
tp
Rokomet • RK Ormož
Slovan ni naivna ekipa
Danes, v petek, 29. septembra, je pred Ormožani četrta prvenstvena tekma in sicer v Ljubljani na Kodeljevem proti Slovanu: »Naš naslednji tekmec je novinec oz. natančneje povratnik v elitno druščino. Gre za ekipo, ki ni naivna, kot trenutno zgleda položaj na lestvici, kjer je Slovan z eno osvojeno točko na predzadnjem, devetem mestu. Že vrsto let je jasno, da se v 1. krogu običajno dogajajo presenečenja in to se je zgodilo Slovanu, ko je doma le remiziral s Šmartnim (30:30). Sicer je Slovan bistveno močnejši od Šmartnega. Ljubljančani so se tudi v 2. krogu odlično upirali v gosteh Trimu in v 36. minuti je bil izid še izenačen na (22:22). Črna luknja, dolga šest minut, brez doseženega gola je bila na koncu usodna za poraz s sedmimi goli (30:37). V 3. krogu so skozi celo tekmo pihali za ovratnik močni zasedbi Kopra (26:27), ob tem pa prikazali bistveni napredek v elementih obrambne igre. Ekipa Slovana goji hiter rokomet in znova bo zelo pomembno odlično vračanje v obrambo. To nam je odlično uspelo proti Trimu, kar je bil poleg čvrste obrambe eden ključnih dejavnikov za pomembno zmago,« je pred današnjim gostovanjem ob 18.30 povedal trener Jeruzalema Saša Prapotnik.
Še nekaj stavkov o igralskem kadru Slovana. Vratarski dvojec sestavljata veteran Dušan Podpečan (letnik 1975) in Klemen Nun-čič. Kljub letom bivši vratar Celja in tudi Velike Nedelje brani odlično. Prvi strelec ekipe je levi zunanji Robert Sankovič, ki je minulo sezono končal v dresu Krima, a se je odločil za ponovno vrnitev na Kodeljevo. Na levem krilu je lahko zelo nevaren Tine Marušič, ki je v sezoni 2013/14 zaigral za Gorišnico in na 21 tekmah dosegel kar 143 zadetkov. Organizator igre je Dušan Fidel, igralec z bogatimi prvoligaškim izkušnjami iz Kopra, Izole in Maribora. Na desni strani igrajo današnji in bivši reprezentanti mlajših selekcij. Na desnem zunanjem Tim Bogdanič Jenko ter Jan Prevolnik in na desnem krilu Domen Novak, ki je kljub svoji mladosti (letnik 1998) že znan po mehki roki. Na črti igra blizu dveh metrov visok Aleksander Atanasov. To so glavni nosilci ljubljanskega rokometnega kluba. Ekipi Slovana se je pridružil še Ptujčan Saš Serdinšek Ekart. Kakšna so pričakovanja v taboru Jeruzalema: »V prvi vrsti nam je želja ponoviti pristop v obrambi in izboljšati realizacijo zaključnih strelov. O vračanju v obrambo vam je že nekaj povedal trener Prapotnik. To so stvari, ki se jih moramo držati do nezavesti. Naše glave enostavno morajo biti na pravih mestih. Slovan je proti Kopru dokazal, da gre za resno ekipo, ki ne bo razprodajala preveč točk doma. Obeta se nam hud boj,« je še pred gostovanjem na Kodeljevem povedal vratar Tomislav Balent, ki je na treh tekmah skupaj zbral 37 obramb, nekaj več kot dvanajst v povprečju. Za pot do lažjega uspeha v Ljubljani bi moral zbrati še kakšno obrambo več od povprečja.
UK
petek • 29. septembra 2017
Šport, šport mladih
Štajerski	13
Futsal • 2. SFL - Tomaž ŠIC bar
j
Vrnitev med najboljše
Ekipa Tomaž ŠIC bar se je po neuspešni epizodi v 1. slovenski futsal ligi (SFL) ponovno vrnila v drugi kakovostni razred dvoranskega malega nogometa. V minuli sezoni je moštvo zasedlo zadnje, 10. mesto in direktno izpadlo, med drugim je v zadnjih krogih izgubilo boj za mesto v kvalifikacijah s tolminskim Puntarjem. Primorci so si takrat zagotovili obstanek, nekaj dni pred začetkom tekmovanja v 1 SFL pa izstopili iz lige, ki tako šteje le devet ekip. S tem so naredili »medvedjo« uslugo Prlekom, saj bi lahko odločitev o ukinitvi članske ekipe sprejeli bistveno prej in omogočili ekipi Tomaž ŠIC bar, da bi še naprej igrala med najboljšimi v Sloveniji.
Tomaž ŠIC bar bo tako v novi sezoni nastopal v 2. SFL, prva tekma pa ga čaka že ta petek (29. september). V minuli sezoni je ekipa premierno domače tekme igrala v Ljutomeru, vodstvo kluba pa je sprejelo odločitev, tudi zaradi odličnega obiska na tekmah (tudi do 300 gledalcev), da v novi sezoni ne bo menjalo kraja igranja dvobojev.
Pred začetkom nove tekmovalne sezone je v moštvu prišlo do številnih sprememb. Marjana Magdiča je na klopi nasledil Bojan Cunk, dolgoletni trener tako ekip velikega kot tudi malega nogometa. »Nekaj let sem počival, zdaj pa sem si znova zaželel trenerskega dela,« nam z nasmeškom na obrazu
pove Cunk, ki v novi sezoni ne bo imel na razpolago izkušenih Mihe Magdiča, ki je odšel k prvaku v Maribor, Roka Buzetija, ki bo igral v prvoligaški ekipi iz Benedikta, in Dejana Kurbusa, ki okreva po poškodbi in bo v prihodnje pomagal soboški Muri med prvoligaše v velikem nogometu. Ekipi se je ponovno priključil Niko Matjašič, ki je bil pred leti pomemben člen selekcije Tomaža do 21 let, s Ptuja je prišel Sašo Kavaš, Žiga Šu-mak prihaja iz ljutomerskega tretjeligaša, po 15. novembru pa bo z moštvom začel vaditi še Dejan Žnidarič, ki ima do takrat obveznosti v sosednji Avstriji. »Preslabo poznam ekipe v drugi ligi, da bi lahko podal napoved pred novo sezono.
Vodstvo kluba ima cilj, da se čim prej vrnemo v prvo ligo. Fantje zagnano trenirajo, volje jim ne manjka,« je dejal Cunk, ki je Tomaž vodil v prvi sezoni nastopanja v 1. SFL pred natanko dvema desetletjema. Po nekajletnem premoru bo tako v petek ponovno sedel na klop kluba, ki mu je v njegovi zgodovini veliko dal. Tomaž ŠIC bar se bo v prvem krogu pomeril z Gorico, tekma pa se bo začela ob 20. uri. »Zelo težka, morda celo najtežja tekma. Začetek sezone je, ko še ekipe niso v tekmovalnem ritmu, poleg tega pa se je po razpadu Pun-tarja Gorica okrepila z nekaterimi igralci iz Tolmina, kar daje dodatno vrednost tokratnemu nasprotniku,« je dodal Cunk, ki pričakuje, da bodo njegovi fantje ob glasni podpori s tribun dali vse od sebe in igrali na zmago.
Miha Šoštarič
Šport mladih
Igriva košarka na Ptuju
Otroci se v projektu Igriva košarka preko igre spoznavajo s to dinamično igro.
Igralci ekipe Tomaž ŠIC bar se pod budnim očesom Bojana Cunka pripravljajo na uvodno tekmo v drugoligaški konkurenci.
Z zmago slovenske košarkarske reprezentance na evropskem prvenstvu je ta šport v zadnjih tednih močno pridobil na popularnosti. Pri KK Drava Ptuj so v ponedeljek skupaj s predstavniki Košarkarske zveze Slovenije na OŠ Mladika in OŠ Olge Meglič tako izbrali pravi trenutek za izvedbo projekta Igriva košarka.
V njem so sodelovali otroci od 1. do 4. razreda, ki so jim predstavniki KZS skozi igro in različne vadbene poligone prikazali osnove košarke (na koncu vsake vadbene postaje je bil postavljen tudi majhen
prilagojen koš in učenci so se razveselili vsakega uspešnega meta, op. a.). Igriva košarka je projekt, ki omogoča dostop do košarkarske igre vsem otrokom z željo po spoznavanju košarkarske žoge in koša. Pravo veselje so ob projektu doživeli tudi otroci, ki jih je pozdravil Lipko. Soor-ganizator projekta na Ptuju - Košarkarski klub Drava - je vse udeležence povabil k treniranju košarke vsak četrtek med 14.30 do 15.15 na Olgico, kjer bo vadba za otroke prve tri mesece brezplačna.
David Breznik
Bowling • Podjetniška liga
Futsal • FC Hiša daril Ptuj
Iršiči čez Spiralo na vrh Novi trener, visoke ambicije
Derbi kroga je tokrat pripadel ekipi Gostišče lršič, ki je izkoristila nekoliko slabšo dnevno formo (beri: težave z vzorcem mazanja) ekipe Spirale in jih vsaj za krog oddaljila od vrha. Izgubili so tudi člani ekipe VGP Drava, ugnali so jih »sindikalisti«. Visoko zmago -prvo v sezoni - je zabeležila ekipa Radio-Tednik Ptuj, podobno velja za Perutnino Ptuj, ki je v derbiju začelja ugnala ekipo Center poslovanja. Ta pa je kljub vsemu vknji-žila prvo točko, nanje pa še vedno čaka ekipa Had mont. Tudi dekleta Tiskarne Ekart so z zelo solidnim ekipnim rezultatom vpisala zmago, tekmeci so imeli le enega razpoloženega člana (Mirana Burana).
Ekipno je najboljši rezultat zabeležila ekipa Gostišče lršič (2848), preko 2700 sta uspeli le še ekipi SKEl Ptuj in Tames. Med posamezniki je zasluženo slavil Jože Javor-nik (lršič), preko meje 800 podrtih kegljev je uspel še Črto Goznik. Gregor Miložič in Jože Vaupotič sta obstala tik pod njo ...
REZULTATI 3. KROGA: SKEl Ptuj - VGP Drava 5:3, Perutnina Ptuj - Center poslovanja 6:2, Spirala - Gostišče lršič 2:6, Bovling center Ptuj - Radio Tednik Ptuj 1:7, Tiskarna Ekart - Elektro Maribor 5:3, Tames - Restavracija Pan 5:3, Had mont - Saubermacher Slovenija 0:8. Prosta je bila ekipa Talum.
Najboljši posamezniki 3. kroga:
1. Jože Javornik (Gostišče lršič) 826, 2. Črtomir Goznik (Radio-Te-dnik Ptuj) 802, 3. Gregor Miložič (Spirala) 794, 4. Jože Vaupotič (VGP Drava) 784, 5. Miran Puran (Elektro Maribor) 748, 6. Robert Šegula (Tames) 733, 7. Miran Haladeja (SKEl Ptuj) 724, 8. Darko Bezenšek (Gostišče lršič) 719, 9. Joži Mohorič (Radio-Tednik Ptuj) 714, 10. Igor Vidovič (Tames) 701.
1.	GOSTIŠČE IRŠIČ	3	2848	19
2.	SKEI PTUJ	3	2731	17
3.	SPIRALA	3	2689	15
4.	VGP DRAVA	3	2668	15
5.	RESTAVRACIJA PAN	3	2543	15
6.	TAMES	3	2717	14
7.	BOWLING CENT. PTUJ	3	2232	13
8.	TISKARNA EKART	3	2578	13
9.	RADIO TEDNIK PTUJ	3	2658	12
10.	SAUBERMACHER	3	2312	12
11.	TALUM	2	10
12.	PERUTNINA PTUJ	3	2067	6
13.	ELEKTRO MARIBOR	2	2551	5
14.	CENTER POSLOV.	3	1995	2
15.	HAD MONT	2	1888	0 PARI 4. KROGA:	ponedeljek,
2. 10., ob 19.00: Radio tednik Ptuj
-	Had mont, Gostišče lršič - Bovling center Ptuj, Restavracija Pan
-	Spirala, VGP Drava - Perutnina Ptuj; torek, 3. 10., ob 19.00: Center poslovanja - Tames, Elektro Maribor - SKEl Ptuj, Talum - Tiskarna Ekart. Prosta je ekipa Saubermacher Slovenija.
JM
V petek se začenja nova sezona tudi v 2. slovenski futsal ligi. V njej bo znova nastopala ekipa FC Hiša daril Ptuj, ki je v sezoni 2016/17 zasedla končno 7. mesto med 10 ekipami.
Aleksander Furek nam je najprej zaupal, kakšna so pričakovanja v novi sezoni, 2017/18: »Vedno stremimo k stopnici višje. V pretekli sezoni smo že tretje leto zapored osvojili naslov državnega prvaka, tokrat v kategorijah U-13 in U-15. Obenem smo v zadnjih letih gradili člansko ekipo, ki je enega izmed vrhuncev na tej poti dosegla z uvrstitvijo selekcije U-19 na članski pokalni final 4. Fantje so takrat pokazali, da imajo v sebi velik potencial. Z veliko prizadevnostjo smo sedaj prišli do točke, ko moramo v 2. ligi narediti korak naprej: čim prej želimo Ptuj pripeljati v 1. ligo in mu kasneje dati veljavo, kot jo je imel v časih KMN Poetovia, ŠD Rim in drugi uveljavljeni klubi iz našega območja.«
Trener bo Dejan Kraut
Kakšen bo letos trenerski in igralski kader? »Trener članske ekipe bo Dejan Kraut, ki je zelo uveljavljeno ime v slovenskem futsalu. Kot kapetan
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa FC Hiša daril Ptuj je v lanski sezoni osvojila 7. mesto, v novi sezoni bo z novim trenerjem lovila uvrstitev pri vrhu 2. slovenske futsal lige.
je npr. slovensko člansko vrsto pred leti prvič popeljal na veliko tekmovanje, evropsko
prvenstvo. V zadnjem obdobju je treniral malonogometni klub iz Maribora in jih iz 3. lige
leta 2013 popeljal v 1. ligo. Srčno si želimo, da bi z njegovo strokovnostjo tudi nam uspelo napredovati v 1. ligo. Glede igralskega kadra je tako: jedro tvorijo fantje iz Ptuja, ki se s futsalom ukvarjajo 5 ali 6 let. Nekateri so igrali 'veliki' nogomet pri Dravi, Aluminiju ali katerem drugem klubu, po izhodu iz mladinskih selekcij pa sedaj svojo priložnost iščejo v futsalu. To je tudi naša vizija kluba. Pri tem bi se želel posebej zahvaliti NK Drava in NK Aluminij, saj iz teh klubov prihaja na naše treninge kar nekaj mlajših igralcev in tako dobijo občutek za futsal. Svojih rezultate si zato ne lastimo sami zase, ampak jih štejemo kot rezultate širše okolice. Pomembno je, da si klubi med sabo pomagamo, da otroke spodbujamo k športnemu udejstvovanju, da jim vcepljamo miselnost, da je žoga edina 'dovoljena droga'. Če bomo šli po tej poti skupaj in se bomo vsi skupaj veselili uspehov teh fantov, ne glede na to, v katerem dresu jih bodo dosegli, potem smo uspeli na celi črti - to bi bila zame prava zmaga in izpolnitev naših primarnih ciljev, kijih imamo kot delavci v športnih društvih in klubih!«
Ptujčani bodo prvo srečanje odigrali v petek, 29. 9., v domači dvorani bodo ob 20.15 gostili Dlan Logatec.
Jože Mohorič
Foto: NS
14 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 29. septembra 2017
Nogomet • Pokal MNZ Ptuj
Šok v Bukovcih, Zavrč ugnal Hajdino
Rezultati osmine finala:
Zgornja Polskava - Kety Emmi Bistrica 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Fridrih (17.);
Bukovci - Dornava 4:5 (1:1, 0:0 - po 11-metrovkah); strelca: 1:0 Antolič (51.), 1:1 A. Arnuš (80., z 11 m);
Grajena - Gorišnica 7:3 (3:1); strelci: 1:0 Pihler (8.), 2:0 Kram-berger (16.), 3:0 Pihler (21.), 3:1 Piberčnik (33.), 4:1 Pajnkiher (50.), 5:1 Pihler (52.), 5:2 Primožič (55.), 6:2 Kokol (57.), 7:2 Pihler (63.), 7:3 Doliška (83., z
11 m);
Cirkulane - Drava Dakinda
Ptuj 2:7 (0:5); strelci: 0:1 Cuffa-ro (18.), 0:2 Kolar (27.), 0:3 Dža-fic (30.), 0:4 Cuffaro (39.), 0:5 Vajda (40.), 1:5 B. Cesar (63.), 1:6 Džafic (80.), 1:7 Šalamun (86.), 2:7 B. Cesar (87.);
Apače - Podlehnik 3:2 (1:0); strelci: 1:0 Predikaka (31.), 1:1 M. Močnik (51.), 2:1 Fruk (58.), 3:1 Predikaka (81.), 3:2 Malinger (85.);
Središče ob Dravi - Videm 1:4 (0:4); strelci 0:1 Cesar (16.),
0:2 Krajnc (32.), 0:3 Hliš (42.), 0:4 Hliš (45.), 1:4 Perišic (83.);
Hajdina - Zavrč 2:6 (1:1); strelci: 0:1 Žganjar (25.), 1:1 Gaiser (35.), 1:2 Kelc (54.), 1:3 Potočnik (63.), 2:3 Simonič (64.), 2:4 Dobrotic (78.), 2:5 Potočnik (80.), 2:6 Leben (84.);
Markovci - Podvinci 0:3 (0:2); Strelca: 0:1 Orovič (36.), 0:2 Zagoršek (38.), 0:3 Zagor-šek (78.).
Tudi 2. krog oz. osmina finala pokalnega tekmovanja MNZ Ptuj v sezoni 2017/18 je prinesel
obilico zadetkov, razburljivih trenutkov, in kot se za tovrstno tekmovanje spodobi - kar nekaj presenečenj. Največje se je zgodilo v Bukovcih, kjer je ambiciozni domačin, ki ne skriva najvišjih ambicij v Superligi, po streljanju enajstmetrovk klonil proti Dornavi, sicer članu 1. razreda MNZ Ptuj (redni del se je končal 1:1).
Drugo presenečenje, ki pa poznavajoč razmerja moči klubov na našem območju niti ni tako veliko, se je zgodilo na Hajdini, kjer je domači »superli-gaš« visoko klonil proti Zavrču, ki trenutno nastopa v 2. razredu MNZ Ptuj. A nekdanji prvo-ligaš v tem rangu tekmovanja melje tekmece in se bo skoraj zagotovo uvrstil v višji rang tekmovanja, saj premore odlično zasedbo, ki se bo pozimi po napovedih še okrepila. Blizu presenečenja so bili tudi nogometaši Zgornje Polskave, ki so doma nudili več kot dostojen odpor tretjeligašu iz Slovenske Bistrice. Drava je v gosteh s kombinirano postavo brez težav ugnala Cirkulane, v še eni tekmi s poplavo zadetkov pa je Grajena premagala Gorišni-co. Za domačine je Pihler dosegel kar štiri zadetke. Apače so nekoliko težje od pričakovanj ugnale Podlehnik, Videm je vse dvome o morebitnem presenečenju razblinil že v prvem polčasu, na obračunu dveh »superligašev« v Markovcih pa so prepričljivo slavili Podvinci.
tp
Foto: Črtomir Goznik
Na Hajdini so Zavrčani (v belih dresih) visoko ugnali domačine in se uvrstili v četrtfinale pokalnega tekmovanja MNZ Ptuj.
Šahovski kotiček
Začetek Štajerske kadetske lige 2017/18
V	organizaciji ŽŠK Maribor je bil odigran prvi krog Štajerske kadetske lige od enajstih. V treh starostnih kategorijah je nastopilo 105 učenk in učencev iz osnovnih šol s štajerskega in koroškega območja, žal pa je iz ptujskega območja imela svoje predstavnike le OŠ Olga Meglič Ptuj.
V	kategoriji U-9 je med 19 udeleženci nastopila osemletna Nina Hodnik, ki je s štirimi točkami osvojila 12. mesto. V konkurenci U-15, kjer je bilo 41 udeležencev, sta se Nini pridružila Luka Hodnik, ki je osvojil 25., in Alen Benko, ki je osvojil 27. mesto, oba pa sta osvojila prav tako štiri točke. Glede na to, da je Nina v lanskem letu redko osvajala točke, je že na letošnjem prvem turnirju dokazala, da je lepo napredovala.
Igor Iljaž najboljši Ptujčan na turnirju v Pragerskem
Krajevna skupnost Pragersko je ob svojem prazniku organizirala turnir v pospešenem šahu na 10 minut po švicarskem sistemu
z devetimi krogi. Nastopilo je 41 šahistk in šahistov, kar šest pa je bilo članov ŠD Ptuj.
Med slednjimi je bil najboljši Igor Iljaž, ki je s 6,5 točke osvojil 4. mesto, na 12. se je s 5,5 točke uvrstil Silvo Zajc, na 13. Darko Dominko s petimi točkami, 17. pa je bil s petimi točkami Leon Seli-šek, 21. Branko Sedlašek 4,5 ter 30. Ciril Kužner s štirimi točkami. S 7,5 točke pa je zmagal Dušan Zorko iz ŠS TZ Prevodi Dvojka iz Kranja.
Štirje člani ŠD Ptuj na turnirju ob prazniku občine Hoče-Slivnica
Ob občinskem prazniku občine Hoče-Slivnica je bil odigran pospešeni turnir z devetimi krogi po švicarskem sistemu. Udeležilo se ga je 19 šahistov in šahistk, med njimi tudi štirje člani ŠD Ptuj.
Najboljši med njimi je bil na 11. mestu Silvo Zajc s 4,5 točke, za njim so se uvrstili na 12. mesto Darko Dominko, 13. je bil Leon Se-lišek in 14. Igor Ilijaž, vsi s po štirimi točkami. Zmagal je Vladimir Kodrič iz ŠK Loška dolina, druga je bila edina ženska predstavnica Lea Števanec iz ŠZ TZ Prevodi Dvojka Kranj, tretji pa Boris Mitro-
Boks • 3. Dejan Zavec Boxing Gala
Boks v Mondu
V soboto bo v casinoju iz serije boksarskih dogodkov Mond v Šentilju potekal tretji - Dejan Zavec Boxing Gala.
Foto: Črtomir Goznik
Boksarji so se pred časom u Mondu predstavili na novinarski konferenci, v soboto bodo prekrižali pesti v ringu.
Prva dva sta bila izvedena v Ljubljani in Laškem, na tokratnem bodo tekmeci izbrancev Dejana Zavca Avstrijci. O pričakovanjih sta spregovorila Jan Sekul in Aljaž Venko (Dejan Zavec Boxing).
Jan Sekul: »Borbo že nestrpno pričakujem, pričakovanja v ringu pa so povezana z zmago. Veselim se dogodka na tako visoki ravni, borbe bodo zagotovo na najvišjem nivoju, ki ga trenutno lahko ponudimo v Sloveniji. Priprave z Deja-nom so bile zelo uspešne, zelo intenzivne, po mojem mnenju blizu maksimuma, ki ga lahko v tem trenutku sploh dam od sebe. Sicer delamo v sproščenem vzdušju, med premori se veliko smejimo, v času dela pa smo vedno disciplinirani in se na vaje osredotočamo z vso re-
snostjo. Tukaj pri Dejanu pač ni popuščanja. Če bo vso to delo poplačano z zmago v soboto, bo vse skupaj še toliko slajše.«
Aljaž Venko: »Po evropskem prvenstvu sem imel nekoliko daljši premor, ki sem ga ta teden prekinil z borbama v Sarajevu, v soboto pa smo že v Mondu. Moj sobotni tekmec je dober boksar, je bil tudi udeleženec EP, tako da pričakujem močan dvoboj. Vsekakor si želim zmage, če se bo vse izteklo po mojih željah, pa si želim osvojiti tudi pas za najboljšega boksarja večera, podobno kot v Laškem. Vsekakor pa je to lepa promocija boksa, na kateri ljudje vidijo, da se boks ne umešča samo v športne dvorane, ampak tudi v casinoje, hotele in podobno.«
JM
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
PARI 11. KROGA: PETEK OB 18.45: Celje - Domžale; SOBOTA OB 15.00: Ankaran - Rudar Velenje, OB 17.00: Krško - Aluminij; OB 20.20: Maribor - Triglav; NEDELJA OB 16.50: Olimpija
-	Gorica.
2.	SNL
PARI 9. KROGA: PETEK OB 20.00: Nafta - Ilirija; SOBOTA OB 14.00: AŠK Bravo - Krka; OB 15.30: Rogaška - Drava, Roltek Dob - Cherrybox 24 Tabor Sežana; NEDELJA OB 15.30: Farmtech Veržej - Kalcer Radomlje, Brežice Terme Čatež - Fužinar Ravne Systems, Brda - Zarica Kranj, Jadran dekani - Mura.
3.	SNL SEVER
PARI 7. KROGA: SOBOTA OB 16.00: Mons Claudius - Zreče, Pohorje - Korotan Prevalje, S. Rojko Dobrovce - Šampion, Dra-vinja - Tehnotim Pesnica, Fosilum Šentjur - Šmarje pri Jelšah, Kety Emmi Bistrica - Dravograd; NEDELJA 0b 10.30: Videm -Ajdas Lenart.
SUPERLIGA
PARI 6. KROGA: SOBOTA OB 16.00: Podvinci - Bukovci, Središče ob Dravi - Markovci, Cirkulane - Hajdina; NEDELJA OB 16.00: Gerečja vas - Pragersko, Stojnci - Apače.
1.	liga MNZ Ptuj
PARI 6. KROGA: SOBOTA OB 16.00: Rogoznica - Skorba, Dornava - Polskava avtop. Grobelnik, Ormož - BOČ Poljčane, Tržec
-	Gorišnica; NEDELJA OB 16.00: Grajena - Podlehnik.
2.	liga MNZ Ptuj
PARI 5. KROGA: SOBOTA OB 12.45: Oplotnica - Zavrč; OB 16.00: Slovenja vas - Zgornja Polskava, Majšperk Picerija Špaj-za - Hajdoše; NEDELJA OB 10.30: Lovrenc - Makole Bar Miha. Prosta je ekipa Leskovec.
VETERANSKE LIGE MNZ PTUJ
VETERANI 35 VZHOD
PARI 5. KROGA: PETEK OB 17.30: Grajena - Podvinci, Tržec -Borovci, Podlehnik - Markovci, Gorišnica - Dornava.
VETERANI 35 ZAHOD
PARI 5. KROGA: ČETRTEK: Hajdina - Leskovec; PETEK OB 17.00: Lovrenc - Skorba, Spodnja Polskava - Gerečja vas.
VETERANI 40
PARI 5. KROGA: ČETRTEK: Pohorje Oplotnica - Videm, Hajdoše veterani - Zgornja Polskava; PETEK OB 17.00: Majšperk - Ormož.
LIGA U-15 VZHOD
PARI 9. KROGA: PETEK OB 16.30: Gerečja vas Hajdina - Rudar Velenje; SOBOTA OB 11.00: Kety Emmi Bistrica - Mura; Vi-poll Veržej - Drava Ptuj, Aluminij - Miklavž.
Rokomet • NLB liga
4. KROG: LL Grosist Slovan - Jeruzalem Ormož (PETEK OB 18.30).
1.	B SRL (m)
3. KROG: Radeče Papir nova - Drava Ptuj (SOBOTA ob 19.00).
2.	SRL (m)
1. KROG: Moškanjci Gorišnica - Sevnica (PETEK OB 19.30); Velika Nedelja - Pomurje (SOBOTA OB 19.00).
Futsal • 2. SFL
1. KROG: Tomaž Hiša daril Ptuj - Dlan Logatec (PETEK OB 20.15), Šic bar - Gorica (OB 20.00).
Kikboks • Državno prvenstvo v ring disciplinah
Klub borilnih veščin Ptuj vabi na državno prvenstvo v kikbo-ksu v ring disciplinah (low kick, K1-r, full kontakt). Tekmovanje bo potekalo v nedeljo, 1. oktobra, od 15. do 20. ure v športni dvorani Šolskega centra Ptuj.
Motokros • Pokal narodov
Čeprav je sezona motokrosa na najvišji ravni v SP že končana, pa najboljše dirkače na svetu konec septembra in v začetku oktobra čaka še en izziv. Na preizkušnji za pokal narodov bodo Slovenijo zastopali Tim Gajser, Jan Pancar in Peter Irt.
Tekmovanje na progi Matterley Bassin se bo začelo v soboto, 30. septembra, s kvalifikacijami. Najboljših 19 ekip si bo zagotovilo neposredno uvrstitev v nedeljski finale A, kamor pa bo prišla tudi najboljša ekipa iz nedeljskega finala B. Na tej ekipni preizkušnji bo Gajser vozil v razredu MXGP, Pancar v MX2, Irt pa v razredu open.
Prvi cilj slovenske ekipe pod vodstvom Bogomirja Gajserja je priti prek kvalifikacij do finala A, kamor pride najboljših 19 od letos 39 prijavljenih ekip. V finalu je možna tudi uvrstitev med deset, če se bo vse uskladilo. Naslov bo branila Francija, ki je na tem tekmovanju nepremagana že od leta 2014.
JM, DB
petek • 29. septembra 2017
Šport, šport mladih
Štajerski	15
Strelstvo • Državno prvenstvo trap 2017
Ormožan Tomaž Blazinšek do prvega odličja na državnem prvenstvu
Predpretekli konec tedna je v Ilirski Bistrici na strelišču Črne njive potekalo 27. Državno prvenstvo v streljanju na leteče tarče v disciplini trap. Odlični ormoški trap strelec Tomaž Blazinšek je osvojil svoje prvo odličje med posamezniki na DP, medtem ko je ormoški mladinec Miha Nahtigal osvojil naslov državnega podprvaka med mladinci. Oba članska naslova državnih prvakov pa so tokrat osvojili vrhniški strelci.
Že v kvalifikacijah med člani je bil najboljši Primorec Denis Vatovec, ki je s 115 zadetimi tarčami postavil najboljši rezultat dneva. Po izenačenem boju v treh dneh tekmovanja si je finalni nastop s 111 zadetki, kar je bil četrti najboljši rezultat, pristreljal tudi Ormožan Tomaž Blazinšek. S štirimi zadetki zaostanka za finalisti pa to ni uspelo najboljšemu Ptujčanu Mišu Rakuši (106), ki je osvojil končno 13. mesto. Prvi mož ormoškega kluba in bronasti na DP v letu 2011 Branko Valenko si je s 103 zadetki pristreljal 21. mesto, njegova moštvena kolega Jožef Kampuš in Borut Prejac pa sta osvojila 27. in 42. mesto.
Blazinšek v napeti končnici finala za odličje ugnal olimpijca Boštjana Mačka
Finalno streljanje pa je bilo še bolj razburljivo, saj je bila razlika med finalisti po 25 tar-
čah, ko se poslovi prvi strelec, samo ena oziroma dve zadeti tarči, kot zanimivost pa velja izpostaviti, da se je najboljši v kvalifikacijah - Denis Vatovec, le s težavo uvrstil v nadaljevanje izločilnih bojev, ko so bili strelci izločeni na vsakih dodatnih pet tarč. Kot peti v
Ormožan Tomaž Blazinšek, z desne strani, se je v Ilirski Bistrici v svojem tretjem finalu razveselil svojega prvega odličja na DP, zmago je slavil Denis Vatovec pred Žanom Šfiligojem.
Atletika • Balkansko prvenstvo
Uspešni ptujski atletski veterani v Bolgariji
Stare Zagore so bile konec tedna v znamenju veteranske atletike, saj je v Bolgariji potekalo 27. balkansko veteransko prvenstvo. Številke vnovič kažejo popularnost kraljice športov med veterani, saj je bilo na štartni listi okrog 600 atletov iz 11 držav. Slovenijo je zastopalo 58 atletov.
Šest je bilo članov AK Ptuj, ki so skupno osvojili 14 medalj. V kategoriji M35 je Peter Majcen osvojil 2. mesto v teku na 5000 metrov, še veliko uspešnejši
je bil v tej starostni kategoriji Boštjan Kozel. Ta je na Ptuj prinesel tri medalje, saj je bil 1. v metu kladiva, 2. v metu diska in 2. v suvanju krogle. Ob tem je zasedel še 4. mesto v metu kopja.
V metu kopja se je v Bolgariji z naslovom balkanskega prvaka v kategoriji M60 izkazal Dušan Koren, ki je bil še 2. v metu kladiva in 5. v metu diska. Glede na rezultate je bil izmed članov AK Ptuj najuspešnejši Miki Prstec. Ta je v kategoriji M6o zmagal v suvanju krogle, metu
diska in štafetnem teku 4-krat 100 metrov. Trem zlatim medaljam je dodal še bron v skoku v daljino. Prav tako štiri medalje je dobil v M80 tudi Marko Sluga, saj je bil prvi v metu kopja, drugi v suvanju krogle in skoku v višino ter tretji v skoku v daljino.
Brez medalje je tokrat ostal Aleš Velikonja v M50, ki je bil šesti v metu kladiva in se je na
tekmovanju poškodoval, tako da ni mogel več nadaljevati z nastopi.
David Breznik
finalu se je moral posloviti lanski državni prvak iz Kunšperka Ivan Krkač. Nato pa sta ogorčen boj za posamično odličje bila Boštjan Maček in Tomaž Blazinšek. Tokrat je moral dvakratni olimpijec in enajst-kratni državni prvak priznati premoč odličnemu Ormožanu, ki si je tako priboril svoje prvo posamično odličje na DP in bil uspeha zelo vesel. Razred zase sta bila tokrat v finalu Žan Šfili-goj iz Brd ter Denis Vatovec, ki sta po koncu finala na 50 tarč oba zadela 42 tarč in se za zlato odličje morala pomeriti še v dodatnem razstreljevanju. Tam je šele po sedmi dodatni tarči Vatovec odločil dvoboj za zlato odličje sebi v prid in se po enajstih letih uvrščanja v finale DP (s 4-letnim premorom od 2010-2013) veselil svojega prvega naslova državnega prvaka. V sedmih letih pa si je tako priboril eno zlato, tri srebrna in eno bronasto odličje.
Vrhnika najboljša, Ormožani tokrat brez odličja na 4. mestu
V ekipni tekmi so si Vrhniča-ni (327), za katere strelja tudi
posamični državni prvak - Va-tovec, pristreljali svoj tretji naslov ekipnih državnih prvakov, po letu 2015 in 1993. Ormoža-ni, ki so bili lani ekipni državni podprvaki, pa so tokrat ostali brez odličja na 4. mestu, boljši sta bili ekipi iz Kunšperka na 2. mestu in najuspešnejša slovenska ekipa ter trinajstkratni ekipni državni prvaki - Štefana Kovača iz Murske Sobote. Ptuj-čani, ki so lani osvojili bronasto odličje, pa z dvema posameznikoma tokrat niso imeli ekipe in so ostali brez uvrstitve.
Ormožan Miha Nahtigal še tretjič zapored do odličja
Med mladinci je v kvalifikacijah najboljše streljanje pokazal Ormožan Miha Nahtigal z rezultatom 100 zadetih tarč (21, 16, 24, 19, 20). Mladi Ormožan je dobro streljal tudi v finalu, kjer je najprej izločil lanskega državnega prvaka med mladinci Reneja Mačka, ki je osvojil bronasto odličje, nato pa v končnem obračunu za zlato zgrešil zadnjo tarčo, s katero bi lahko izenačil rezultat 32 zadetih tarč Brežičana Tomaža
Šahovske novičke
Pod okriljem Šahovske zveze Slovenije in v organizaciji Liga odbora prve članske šahovske lige, ki jo vodi Ptujčan, MM Danilo Polajžer, se bo v petek, 29. septembra, začelo tekmovanje za naslov najboljšega kluba v letu 2017. Prvi favorit za naslov državnega prvaka bo vsekakor lanski zmagovalec, ekipa ŽŠK Maribor, ki je tudi prvi nosilec prvenstva. Gotovo bo imela največjega tekmeca v novincu, ekipi Šahovskega kluba DUOL iz Ljubljane, ki je kot zmagovalec druge lige v letu 2016 postal prvoligaš. Slednji ima v svojih vrstah šest velemojstrov, od tega kar pet slovenskih, pa tudi novopečeno mladinsko svetovno prvakinjo do 18 let, MM Lauro Unuk.
Ekipa ŠD Ptuj se bo kot tretja nosilka poskušala vmešati v sam vrh. Kapetan ekipe in predsednik MM Danilo Pola-jžer ponovno stavi na mlade, ki jim je tokrat prvič priključil 27-letnega ukrajinskega velemojstra Yuriya Kuzubova z ra-tingom 2688 točk. Še vedno pa je prvo ime ptujske ekipe eden najboljših svetovnih šahistov, VM Aleksander Beljavski.
Prve tri kroge bodo šahisti odigrali v hotelu Diana v Murski Soboti. V petek, 29. % s pri-četkom ob 17. uri se bodo Ptuj-čani pomerili z domačo ekipo Radenska Pomgrad, v soboto, 30.9., ob 15. uri jim je žreb namenil prvega favorita, ekipo ŽŠK Maribor, ter v nedeljo, 1. to., ob tt. uri še enega favorita, ekpo ŠK DUOL iz Ljubljane.
Nika Kralj upravičila pričakovanja
Romunsko mesto Mamaia je bilo prizorišče evropskega šahovskega prvenstva za mlade v starostnih kategorijah U-8, U-10, U-12, U-14, U-16 in U-18. Iz 96 držav se je za šahovnicami merilo 1142 mladih šahistk in ša-histov, 14 jih je bilo iz Slovenije. Med njimi je bila tudi članica ŠD Ptuj Nika Kralj, ki je nastopila v konkurenci deklet U-12, kjer je bila konkurenca največja - sodelovalo je kar 96 šahistk.
Nika si je nastop na EP priborila z 2. mestom na državnem prvenstvu in je na tako veliko tekmovanje odšla prvič, zato so bili občutki mešani. Ob strokovnem vodstvu Šahovske zveze Slovenije ji je bil v oporo oče Tomaž Kralj. Po začetnem ratingu je Nika s 1602 točkama zasedala 43. mesto. V 1. krogu ji je žreb namenil tekmico iz Moldavije Lariso Goian, ki jo je Nika suvereno premagala. Sledila sta dva zaporedna poraza proti 22. nosilki iz Francije in 6. nosilki iz Rusije, kar pa je ni preveč iztirilo. V 4. krogu je bila boljša od Estonke Sofie Blokhin, 71. po ratingu, nato še od 69. po ratingu, Armenke Mi-
Zupana in se moral sprijazniti z drugim mestom in z naslovom državnega podprvaka, kar je že njegovo tretje zaporedno odličje na DP.
Simeon Gonc
Rezultati:	
Člani trap posamezno	
1. Denis Vatovec, VRH	115 + 42 + 7
2. Žan Šfiligoj, BRD	110 + 42 + 6
3. Tomaž Blazinšek, TOR	111 + 31
4. Boštjan Maček, TŠK	111 + 27
5. Ivan Krkač, KUN	110 + 21
6. Tadej Kostanjevec, RDG	113 + 18
11. Matjaž Lepen, TKU	107
13. Mišo Rakuša, POE	106
21. Branko Valenko, TOR	103
27. Jožef Kampuš, TOR	100
36. Tomaž Skledar, POE	94
42. Boris Prejac, TOR	89
Člani trap ekipno	
1. SD Vrhnika	327
2. SK Kunšperk	321
3. SD Trap Štefana Kovača MS	320
4. SD Trap Ormož	314
5. TSK ZLD Gorica	313
6. TK Ilirska Bistrica	312
7. ŠSD Radgona	306
8. TK Brda	299
9. SD Rudar Globoko	298
10. SD Trap Kungota	293
11. SD Kamnik	292
Mladinci trap posamezno	
1. Tomaž Zupan, RGL	97 + 32
2. Miha Nahtigal, TOR	100 + 31
3. Rene Maček, TŠK	92 + 27
den Gasparyan. Velike pol točke pa je v 6. krogu odščipnila drugi Armenki, 28. po ratingu, Astglik Hakobjan, kar jo je v tistem trenutku uvrstilo na 38. mesto. Boljša uvrstitev pa ji je v nadaljevanju prinesla tudi težje tekmice in ponovno sta sledila dva zaporedna poraza. Za zaključek je suvereno premagala domači up Stefanio Barila in se z 4,5 točke uvrstila na končno 46. mesto, kar je le tri mesta nižje od začetne pozicije.
»Zelo sem zadovoljna s svojim nastopom, saj je bilo to zame prvo veliko mednarodno tekmovanje. Tekmic nisem poznala, zato sem si želela le, da bi osvojila vsaj 50 % možnih točk, kar mi je tudi uspelo. Morda bi bil rezultat boljši v primeru prisotnosti mojega trenerja Danila Polajžerja, tako pa sem se za partije pripravljala sama. Problem je bil tudi v tem, da imajo šahistke iz vzhoda objavljenih le nekaj partij oziroma tekmovanj, zato njihove rating točke nikakor ne odražajo dejanske moči, saj jih ima večina moč nad 1800 točk. Pa tudi priprave na srečanje z njimi so zato izredno težke. Vesela sem, da niti enkrat nisem bila nadigrana, v nekaterih partijah sem bila morda neučakana in zato premalo natančna ali pa sem zašla v časovno stisko. Z nastopom na tem prvenstvu sem si pridobila bogate izkušnje in ob resnem in strokovnem nadaljevanju verjamem v še boljše rezultate v prihodnje, tudi na največjih mednarodnih tekmovanjih, na katera upam, da se mi bo uspelo uvrstiti,« je svoje vtise strnila mlada, perspektivna ptujska šahistka.
Silva Razlag
hoto: S
-oto: TK
16 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 29. septembra 2017
Ormož • Naziv častnega krajana Jožetu Polajnku
»Dokaz, da se v Ormožu da«
Praznovanje Krajevne skupnosti Ormož seje po besedah predsednika sveta KS Ormož Vlada Hebarja na osrednji slovesnosti v tamkajšnjem domu kulture ob koncu tedna lepo prijelo med krajani, saj jih še bolj povezuje in združuje.
KS Ormož je vse od 9. septembra praznovala svoj krajevni praznik. Idejo o praznovanju krajevne skupnosti so po dolgih letih obudili v predlanskem letu, praznovanje pa se je lepo prijelo med krajani, je na petkovi osrednji slovesnosti ob krajevnem prazniku med drugim izpostavil predsednik KS Ormož Vlado Hebar: »Počasi Ormoža-ni sprejemamo praznik za svoj. Letos je bilo kar nekaj novih prireditev, za katere je prišla iniciativa z vaše strani. Bile so odlično izvedene in kar me še posebej veseli - odlično obiskane. Ravno delovanje naših društev, zavodov je tista dodana vrednost v kraju, na katere smo lahko ponosni. Imamo odlične športnike, kulturnike, imamo pa tudi pridne delovne ljudi, ki prinašajo ali tako kot današnji nagrajenci prenašajo svoje znanje na mlajše.« Čestital je tudi letošnjim dobitnikom priznanj in ob tem dejal: »Naj bo življenjsko delo današnjih nagrajencev dokaz, da se v Ormožu da.«
Lepo število zbranih je nagovoril tudi ormoški župan Alojz Sok: »Prav
Letošnji prejemniki plaket in priznanj s predsednikom KS Ormož Vladom Hebarjem, predsednikom komisije za priznanja in odlikovanja Slavkom Petkom in županom Alojzom Sokom.
je, da ima tudi KS Ormož tako kot druge krajevne skupnosti v občini Ormož svoj krajevni praznik in da skozi praznovanje tega združite vse moči
na športnem, kulturnem in drugih področjih, stopite skupaj in tako v sodelovanju pokažete, da vam je mar za kraj, v katerem živimo.« V nadalje-
Cirkulane, Zavrč • Simbioza giba
Pozabljene igre oživele na asfaltu
Učitelji iz Osnovne šole (OŠ) Cirkulane-Zavrč so na dvoriščih in športnih igriščih na obeh lokacijah šole zarisali 24 talnih iger, da bi h gibanju spodbudili ne le učence, temveč tudi njihove starše in stare starše.
Na cirkulansko-završki šoli so že tretje leto zapored vključeni v vseslovenski projekt Simbioza giba, ki promovira medgeneracijsko sodelovanje skozi gibanje. V preteklem šolskem letu so zaradi številnih medge-neracijskih dogodkov in projektov, predvsem tradicionalnega Pohoda prijateljstva, med 142 sodelujočimi šolami osvojili naziv Naj Simbioza šola, a na lovorikah ne počivajo.
Ravnateljica Suzana Petek je pojasnila, da so se v tem šolskem letu domislili posebne novosti - rekreativnih odmorov: »Na šoli imamo dva daljša odmora. Ob 9. uri gredo učenci od prvega do petega razreda na malico in starejši ven, uro kasneje se zamenjajo. Na igrišču imajo 15 minut časa, da si zbistrijo glave, se družijo, pogovorijo in igrajo. Opažamo, da je tudi pri učencih višjih razredov igra še kako pomembna. Seveda smo za rekreacijo morali zagotoviti tudi dobro podlago ...«
Tudi koordinator projekta Simbioza giba in učitelj športa na cirku-lansko-završki šoli Mitja Vidovič je dejal, da so za popestritev sedečega dela z gibanjem na svežem zraku potrebni določeni pogoji: »Zamisli smo sicer razvijali že več let, a se zadeve nikoli nismo konkretno lotili. Zdaj smo se učitelji sestali, zbrali ideje, pogledali, kaj že obstaja po drugih krajih. V mariborskih šolah so ob podpori Rotary kluba sicer zarisali nekaj talnih iger, vendar se tega niso lotili tako obširno kot mi.«
Talne igre bodo najprej z belo osnovno, nato pa še z drugimi barvami zarisali na dvorišču šole in na asfaltiranem športnem igrišču v Cirkulanah, nato pa še ob šoli in na igrišču v Zavrču. »Naslikali bomo ristance, igre tri v vrsto, človek, ne jezi se, igro zrcal, pismo, bibo s črkami in številkami, pa mini odbojko ...« je naštel Vidovič. Prihodnji mesec bodo igre otrokom predstavili
kar njihovi starši in stari starši, talne oznake pa bodo v popoldanskem času lahko uporabljali prav vsi. Športno ponudbo bodo kmalu obogatili tudi igrala in zunanji fitnes ob cirku-lanski šoli, saj je Občina Cirkulane s tem projektom uspela na razpisu Lokalne akcijske skupine Haloze.
Učitelji so se barvanja talnih iger lotili prostovoljno in v svojem prostem času, barve je darovalo podjetje BTO-Zelenik. Ravnateljica cirkulansko-završke šole je dejala: »Sodelavci so se dela lotili z veliko vneme in energije. Nanje sem zelo ponosna, saj vidijo, kaj otroci potrebujejo, in svoje zamisli tudi uresničijo.« Prepričana je, da bodo pisane slike pripomogle, da se bodo otroci čim več gibali na svežem zraku: »Vesela sem, da se naši otroci sploh še znajo igrati takih iger. Mislim, da imamo pri tem na podeželju veliko prednost.«
Eva Milošič
Foto: arhiv Osnovne šole Cirkulane-Zavrč
Učitelji cirkulansko-završke osnovne šole so z »delovnimi brigadami« za veselje otrok poskrbeli kar sami.
vanju je še orisal investicije, ki so bile izvedene v letošnjem letu, ter spregovoril o načrtih. Kot je dejal, v tem trenutku tečejo tri pomembne investicije v samem središču Ormoža: širitev ormoške športne dvorane, celovita obnova stare komunale za potrebe tržnice, hostla ter prostorov KOŠ-a, v kratkem pa se bo začela še izgradnja tribun s sanitarijami ob nogometnem igrišču. Veliko je bilo postorjenega tudi za ureditev samega mesta, poleg izgradnje dveh mini krožišč so bile izvedene še številne manjše investicije. Prihodnje leto bodo v okviru energetske sanacije javnih objektov obnovili
ormoško šolsko stavbo skupaj s telovadnico. Nadaljevali bodo vlaganja v cestno infrastrukturo. Sok je v nagovoru krajane pozval, da ustanovijo turistično društvo, ki bi lahko veliko doprineslo kraju.
Plakete Blanki Erhartič, Društvu upokojencev in Alojzu Ivanuši
Vrhunec slovesnosti je bila podelitev krajevnih priznanj in plaket, letos so podelili tri priznanja s knjižno na-
grado, dve priznanji ter tri plakete KS in naziv častnega krajana. Priznanje s knjižno nagrado so za izjemne dosežke v šoli prejeli trije maturanti GO Ormož: Janja Zadravec, David Lukner in Tilen Kosi. Priznanje KS sta prejela Saša Prapotnik za dolgoletno aktivno delo in izjemne dosežke v Rokometnem klubu Ormož ter Ema Žalar za dolgoletno delo na področju obrti in podjetništva ter bogato fotografsko arhivsko dejavnost. Podeljene so bile tri plakete KS; te so šle v roke ravnateljici ormoške gimnazije, profesorici in pisateljici Blanki Erhartič, ki se trudi za kakovostnejše življenje ljudi ter razvoj kraja s področja slovenskega knjižnega jezika, Društvu upokojencev Ormož za 70 let obstoja in delovanja ter Alojzu Ivanuši za dolgoletno uspešno delo na področju obrti in podjetništva. Za dolgoletno delo na področju obrti in podjetništva ter 70 let aktivnega delovanja na področju čebelarstva pa je Jože Polajnko prejel naziv častnega krajana KS Ormož. Še preden so podelili omenjena priznanja, so podelili še priznanja za urejenost okolja. Prejeli so jih: oddelek za upravljanje s premoženjem Občine Ormož, Komunalno podjetje Ormož, Knjižnica Ormož, Center za starejše občane, Psihiatrična bolnišnica Ormož, Osnovna šola Ormož, Župnijski urad Ormož, Glasbena šola in Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, Ribiška družina Ormož ter PGD Loperšice.
Slovesnost, ki jo je z izbranimi besedami povezoval Peter Kirič, so obogatili še s prijetnim kulturnim programom, prepletenim s pesmijo, glasbo, plesom in besedami, v katerem so otroci iz Vrtca Ormož ter učenci OŠ Ormož in Glasbene šole Ormož izkazovali pripadnost domovini. Program so dopolnjevale fotografije Cirila Ambroža. Po proslavi je sledila pogostitev, za katero so poleg posameznic poskrbele še ormoške kmečke žene.
Monika Levanič
Podravje • Zbiranje šolskih potrebščin
Šolske potrebščine za 118 otrok
Projekt Zbiranja šolskih potrebščin za tekoče šolsko leto je Društvo prijateljev mladine Ptuj izjemno uspešno končalo. Letos so šolske potrebščine zagotovili kar 118 otrokom, kar je izjemna, neverjetna in pohvale vredna številka.
Akcijo zbiranja šolskih potrebščin je Društvo prijateljev mladine Ptuj drugič letos peljalo v sklopu vseslovenske akcije ZPMS »Poštar Pavli polni šolske torbe«.
S pomočjo posameznikov in podjetij, ki so poleti potrebščine pridno prinašali v Center interesnih dejavnosti Ptuj, so zbrali toliko šolskih potrebščin, da so nakupa razbremenili kar 50 socialno ogroženih družin. Seznam prejemnikov je določil Center za socialno delo Ptuj, s šolskimi potrebščina-
mi pa so razveselili kar 118 otrok. „Veseli smo, da naš novi projekt uspešno vpeljujemo. To dokazuje tudi število obdarjenih otrok. Letos smo lansko število presegli za 43! Želimo si, da bi se akcije udeležilo vsako leto več Ptujčanov, zasebnih podjetnikov in drugih podjetij, saj živimo v takih časih, ko je medčloveško sodelovanje in pomoč sočloveka še kako zaželena in dobrodošla. Vodi nas misel: V slogi je moč! Skupaj zmoremo več," sta ob zaključku projekta povedali vodji pro-
jekta Anja Krasnič in Valerija Tekmec. O izjemnem pomenu akcije, ki so jo lani izvedli prvič, govori dejstvo, da so lani potrebščine zagotovili za 75 otrok, letos pa so to številko bistveno povečali in pomagali kar 118 otrokom. Upajmo, da bodo nosilci projekta, ki je se izkazal za odličnega, vztrajali in v prihodnjem šolskem letu poročali o še večjih številkah. Za vsako je nasmejan, srečen in na svoje nove stvari ponosen osnovnošolec.
Dženana Kmetec
Foto: Črtomir Goznlk
Projekt so letos izpeljali še uspešneje kot lani.
petek • 29. septembra 2017
Ljudje in dogodki
Štajerski	17
Ptuj • Prva premiera v Mestnem gledališču v novi sezoni
Pravljično sezono pričeli s pravljico
V ponedeljek, 25. septembra, so s premiero lutkovne predstave za otroke Trnuljčica v Mestnem gledališču Ptuj začeli novo gledališko sezono 2017/18.
Direktor gledališča Peter Srpčič je na tiskovni konferenci, na kateri so se predstavili režiser Trnuljčice Saša Jovanovič in obe igralki, Tina Oman in Lidija Sušnik, omenil, da bo, kot zaenkrat kaže, letošnja sezona pravljična: pričenjajo jo s klasično otroško pravljico Trnuljčico, pripravili bodo pravljično število premier, sedem (najprej so načrtovali nepravljičnih šest, pa žal predstava, v kateri naj bi nastopila Urška Vučak in Matjaž Jaušnik, odpade, igralski duet pa bosta nadomestili dve solistični predstavi: Šteta Valentin v izvedbi Zvezdane Mlakar in monodrama Naj bo konec lep / osmrtnica v enem dejanju pravi njen podnaslov/, ki nastaja kot ko-produkcija Mini teatra Ljubljana, Novog kazališta Zagreb in Mestnega gledališča Ptuj), skoraj že kot pravljica pa se sliši, da so znova no-minirani za tekmovalni del letošnjega Borštnikovega srečanja - tokrat s predstavo Stenica, ki jo pripravljajo v koprodukciji s Prešernovim gledališčem Kranj; v Kranju so pre-miero že imeli v februarju, ptujska pa bo 17. oktobra.
Režiser Trnuljčice Saša Jovanovič je razmišljal, kako aktualna je pravzaprav s svojimi motivi ta pravljica bratov Grimm. Omenil je motiv časa, ki v Trnuljčici poteka različno: medtem ko uspavani lepotici in tistim v njenem okolju tako rekoč stoji, se drugod spreminja. Dejstvo o različno potekajočem času so fiziki uspeli znanstveno dokazati šele v 20. sto-
Foto: Črtomir Goznik
Na tiskovni konferenci so Trnuljčico predstavili (od leve) direktor MGP Peter Srpčič, igralki Tina Oman in Lidija Sušnik ter režiser Saša Jovanovič.
letju! Zanimiv je motiv oblastnika - kralja, ki poskuša s svojim ravnanjem (uničiti je dal vse kolovrate, da se ne bi izpolnila kruta prerokba) preprečiti zlo, pa mogoče s svojim ravnanjem pri marsikom povzroči še hujšega. Kaj pa je drugega aktualni boj velikih svetovnih oblastnikov proti terorizmu, ki je povzročil vojne
z neštetimi žrtvami -preprečevanje zla je povzročilo novo zlo ... Večna tema je tudi prehod mladenke v obdobje ženske ... Pa motiv zakonskega para, ki ne more imeti otrok ... Skratka - pravljica, ki je v osnovi namenjena otrokom, marsikaj ali pa še več pove tudi odraslemu sodobnemu človeku.
Tako režiser kot obe igralki so navdušeni nad ptujskim gledališčem in možnostmi, ki jim jih nudi, so povedali na tiskovni konferenci. Ravno prav majhno je, da bo njihova predstava lahko prav zaživela. In zlasti jih je navdušila avtorica lutk in celotne scenografije Tina Dobrajc, katere lutke bodo tokrat prvič oživele v
neki predstavi. In še na nekaj je opozoril režiser: na glasbo, ki jo je za Trnuljčico ustvaril Janez Jocif. Jocif je največji slovenski strokovnjak za srednjeveško glasbo, poleg tega je tudi zbiratelj srednjeveških instrumentov. In tako je glasba, ki jo je ustvaril za Trnuljčico, izvedena na originalnih glasbilih, zvoka niso ponaredila neka
sodobna elektronska pomagala. Še en dodaten razlog, da smo težko pričakali ponedeljkovo premiero.
Dan pozneje ...
Prevarani z izkušnjo iz mestne galerije, kjer so na tiskovni konferenci pred odprtjem razstave govorili eno, potem pa »uprizorili« nekaj drugega, smo seveda šli na premiero. Preverit trditve s tiskovne. (Ker kaj če na pobudo mestne oblasti v gledališču spremenijo repertoar in uprizorijo Martina Krpana, ker je tam prekrasen motiv s posekano lipo!). Sposodili smo si otroka (pri šestdesetih človek skoraj ne more sam na lutke, ker bodo rekli, da mu že gre na otročje) in šli na predstavo ...
In rezultat? Repertoar je bil pravi: Trnuljčica. Odkljukano. (Ni bil Martin Krpan. Posekano je bilo samo trnje, ne lipa, trnja pa itak nihče ne mara!) Igralki: pravi. Še več kot pravi! Mojstrici igre, animiranja, plesa ... Režiser: pravi. Odkljukano. Avtor glasbe: pravi. Janez Jocif je odkljukan. Glasba: super. Odkljukan vsak takt pri vsakem instrumentu posebej! Lutke: neverjetne. Tina Dobrajc je odkljuka-na še za nekaj let vnaprej! Ptujska Trnuljčica je takšna, da se lahko kičasti holivudarji skrijejo ...
Ja, Mestnemu gledališču Ptuj in njegovim ustvarjalcem lahko človek zaupa. Komaj čakamo prvo letošnjo »odraslo« premiero. Kdaj že ... ? Se bo pravljica nadaljevala?
Jože Šmigoc
Promocijsko sporočilo
Komedija v Narodnem domu Maribor
Smejmo se, smejmo!
Šest gledaliških predstav, zbranih v enem abonmaju, ki že tretje desetletje razveseljuje obiskovalce komedij v Narodnem domu.
Prva predstava bo nora, saj iz tovarne uspešnic Špas teater prihaja Nora dekliščina. Na zabavi, ki se prelevi v sočen večer, ne manjka pol-nokrvnih slačifantov in nepozabne zadnje noči svobode, nastala pa je kot različica kultne uspešnice Do nazga, zato je čaga zagotovljena.
V	abonmaju gostimo tudi nadaljevanje priljubljene igre izpred nekaj let, vračajo se namreč mame, ki ostajajo Še vedno mame. Kakšne so danes, po sedmih letih, eni krizi, dveh bivših in s tremi novimi? Še zmeraj jim močno primanjkuje časa, a tokrat je situacija resna, saj se pripravljajo na nastop v okviru koncerta, izkupiček katerega bodo namenile sirotišnici, od koder je vnukinja sestrične bivše tašče novega partnerja Irminega bivšega. Napeto? Še kako!
Nič manj napeto ne bo dogajanje na zmeraj priljubljeni Županovi Micki. Razlog za navdušenje pa tokrat ni zgolj nova uprizoritev slovenske klasike, temveč tudi vrhunska igralska vrsta iz ljubljanske Drame, med njimi so Klemen Slakonja, Uroš Fürst, Nina Valič in Janez Škof.
V	novi sezoni bo čas tudi za Dan norosti. Komedija zmešnjav se prične, ko navihana žena prvega para zapelje moža druge žene, in ko ta skoraj sočasno omreži še moža iz prvega para, se odnosi - milo rečeno - zapletejo. Le kako
se tako prepleten dan sploh še lahko razplete? Zapleti pa se ne dogajajo le v kuhinjah ali spalnicah, izogniti se jim namreč ne moreta niti Tarzan in njegova Jane. V igri avtorja Roka Vilčnika s trojico Markom Mandicem, Mašo Derganc in Urošem Furstom na odru spremljamo par, ki se celo v dogajanja polni džungli sooča z majhnimi nesporazumi, ščepcem ljubosumja in naveličanostjo.
Na koncu pa bodo vse skrivnosti razkrite, saj prihaja Poštar. Pomislite! Kdo drug kot prav poštar lahko pozna vse vaše male skrivnosti, ki jih opazi skozi priprta vrata, na zanimivih pismih, skrivnostnih paketih in zatajenih izvršbah. Razlogov za noro kratkočasenje v dobri družbi je več kot dovolj, prav zato je šesterica najboljših predstav sezone priljubljen abonma, ki je na voljo v kar petih različnih terminih. Prav tako pa abonenti lahko izberejo tudi obročno odplačevanje, pridobijo popuste ob nakupu abonmaja drugih programov ali popuste za vse, ki pripeljejo nove abonente. Vpisujemo vse do konca oktobra.
Več informacij: Narodni dom Maribor, www.nd-mb.si; vstopnice@nd-mb.si, 02/ 229 40 11.
KOMEDIJA
V NARODNEM DOMU
2017/2018 4- NARODNI DOM MARIBOR 4
RokVilcnik rokgre
TARZAN
Igrajo: Marko Mandlč, Maša Derganc, Uroš Fürst Drama SNG Ljubljana
Boris Kobal
POŠTAR
Igra: Boris Kobal • Špas teater
Dave Simpson
NORADEKLIŠČINA
Igrajo: Urška Vučak, Maja Martina Merljak, Lara Jankovlč, Tadej Plšek, Jernej Čampelj, Sebastjan Starič in drugi Špas teater
JeraIvane
ŠEVEDNO MAME
Igrajo: Vesna Pernarčlč, Vesna Slapar/ Mojca Fatur, Tljana ZInajič/Leja Jurišič, NinaValič/Barbara Medvešček, Ana Urbanc/Gorka Berden Kreker in SiTi Teater BTC
Anton Tomaž Linhart
ŽUPANOVAMICKA
Igrajo: Klemen Slakonja, Saša Pavlin Stošlč,RokKravanja,UrošFurst,	A
NlnaVallč,KlemenJanežlč,	flM
JanezŠkof	(■
Režiser: Luka Martin Škof Drama SNG Ljubljana
Joe Orton
DAN NOROSTI J
Igrajo: Nina Ivanlč, Mlrjam Korbar, Jaša Jamnlk,j^ Lojze Svete, Uroš Maček, Jernej Kuntner Špas teater
VPIS ABONMAJA BO POTEKAL DO 9. OKTOBRA 2017. S TEM KUPONOM VAM OB NAKUPU ENEGA ABONMAJA DRUGEGA PODARIMO!
Ugodnost velja za nove abonente Komedije sezone 2017/2018. Ugodnosti se ne seštevajo. Narodni dom Maribor, www.nd-mb.si, Informacijska pisarna: 02/229 4011, vstopnice@nd-mb.si.
18 Štajerski
Nasveti
petek • 29. septembra 2017
Zdravstveni nasveti
Starost in staranje: Starostne spremembe telesa (10)
Organizem starejše osebe kaže vrsto značilnosti, ki jih je treba poznati, da bi v zaradi njihovih specifičnosti prepoznali sposobnosti in reakcije starejšega organizma.
Delovna sposobnost starejših delavcev
Splošno je razširjeno mnenje, da delovna sposobnost v poznih srednjih letih popušča. Res je, da se veliko delavcev predčasno upokoji, a je to predvsem zaradi neustreznih delovnih razmer, bolezni kot posledice nezdravega načina življenja, doseženega standarda, ko se jim ni treba več pehati v službi in podobnega, le manj pa zato, ker jim je zaradi normalnih procesov staranja opešala delovna sposobnost.
Dejstvo je, da zaposlovanje starejših s seboj nosi spreminjanje in prilagajanje delovnih
mest potrebam in izkušnjam starejših, njim prilagojena (dodatna) izobraževanja in usposabljanja, spremembe delovnega časa in tudi več različnih delovnih urnikov.
Kljub temu da delodajalci niso naklonjeni zaposlovanju starejših delavcev, bodo v prihodnje najuspešnejša prav tista podjetja, ki bodo znala »upravljati« in usklajevati več generacij zaposlenih. Koordinirano delo različnih generacij zaposlenih in skrb za ergonomsko ureditev delovnih mest sta pogoj za traj-nostno zaposljivost in s tem tudi zaposlovanje starejših delavcev.
Vodstva podjetij in kadrovski delavci so pred velikim izzivom, saj bodo morali oblikovati ce-
lovit model upravljanja s staranjem na delovnem mestu. Teh modelov ne bo možno »prepisovati«, saj je vsako podjetje zgodba zase z lastnimi potrebami oz. zahtevami.
Programi morajo vključevati spreminjanje stališč glede ste-reotipov o zaposlovanju starejših, izobraževanje vodstva in kadrovskih delavcev, načrtovanje razvoja karier zaposlenih vključno z načrti za upokojitev ter vseživljenjsko izobraževanje do konca delovne kariere.
Ker starejši delavci prenašajo znanje in izkušnje na mlajše, je pomembno identificiranje, zadrževanje in prenos pomembnih znanj starejših, načrtovanje nasledstva ter spodbujanje obli-
kovanja starostno raznovrstnih delovnih timov.
Ob organizacijskih in kadrovskih ukrepih ne smemo zanemariti ergonomije delovnih mest in področja varnosti in zdravja pri delu (npr. identifikacija tveganih delovnih mest z vidika varnosti in zdravja, s starostjo povezani preventivni zdravstveni pregledi).
Podjetja vseh ukrepov, potrebnih za ohranjanje in spodbujanje zaposlovanja starejših prebivalcev, ne morejo doseči sama le z ustrezno kadrovsko politiko. Zato je pomembna tudi odločna državna politika, ki bo zmožna uresničiti vladni dokument »Starejši in trg dela v Sloveniji«. Ti ukrepi morajo
omogočiti drugačne in fleksibilnejše oblike zaposlovanja in upokojevanja ter dodatne subvencije in olajšave (bonusi) pri zaposlovanju starejših oseb (tako za delavca kot tudi njegovega delodajalca).
Če obstaja nekaj, čemur bi lahko rekli napovedni dejavnik uspešnega staranja na delovnem mestu, sta to vsekakor odnos in odgovornost posameznika do lastnega zdravja in dela kot vrednote ter odnos delodajalca in širše družbe do (starajočega se) delavca. Da bi to dosegli kot posamezniki, strokovnjaki in družba, bomo morali prehoditi še dolgo pot.
Naloge medicine dela so pri tem različne in vključujejo širok
m
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Andrea Margan, dr. med., spec. medicine dela,
razpon aktivnosti, od skrbi za izboljševanje delovnih pogojev na delovnem mestu in širšem delovnem okolju, prilagajanja delovnih mest funkcionalni zmogljivosti starejšega delavca, do promocije zdravja pri delu in odprave diskriminacije in predsodkov, ki spremljajo zaposlovanje starejših oseb.
Dr. Andrea Margan, dr. med., spec. medicine dela, prometa in športa
Pomagajmo si
Za boljše življenje celiakašev
Mestna občina Maribor od sredine lanskega leta skupaj z drugimi partnerji sodeluje pri projektu Focus IN CD, ki je namenjen izboljšanju kakovosti življenja kroničnih bolnikov s celiakijo.
Gre za triletni projekt, vreden 1,9 milijona evrov, ob mariborski občini kot vodilnem partnerju pa v njem sodeluje še 12 partnerjev iz srednjeevropskih držav. Kot pojasnjuje vodja projekta na mariborski občini Jasmina Do-linšek, ta predstavlja nadgradnjo izjemno uspešnega in že zaključenega evropskega projekta s področja obravnave problematike celiakije - LQ-Celiac, ki so ga izvajali v sodelovanju z Univerzitetnim kliničnim centrom Maribor, Slovenskim društvom za celiakijo in madžarskimi partnerji.
Mariborska projektna pisarna si s tokratnim projektom in s tem povezanim razvijanjem izobraževalnih e-orodij ter izdajo različnih publikacij prizadeva omogočiti učinkovito izobraževanje tako zdravstvenemu kadru kot kroničnim bolnikom. »Kljub temu da se projekt osredotoča na sistemsko avtoimuno bolezen celiakijo, pa je zastavljen tako, da bo končni rezultat ino-vativni model celostne obravnave kroničnih bolnikov, ki predvideva sodelovanje družinskega zdravnika, zdravnika specialista,
>-
i
'i, ' > J
v .-i ■'*. WiV*-: 'X t -
A',.. '
■if ./■ "W - ,
Foto: Glutenfreeliving
medicinske sestre, dietetika, psihologa in društva za celiakijo, lahko prenosljiv tudi na druge kronične bolezni,« pojasnjuje Dolinškova.
V sklopu projekta veliko pozornosti namenjajo analizi dejanskega stanja na področju obravnave celiakije, zato je bilo v precej znanstveno naravnano anketiranje vključenih več kot 6000 zdravnikov in bolnikov.
Na podlagi rezultatov ankete nadaljujejo delo, junija pa je izšla e-brošura, namenjena zdravnikom in drugim zdravstvenim delavcem kot pomoč pri diagno-sticiranju bolnikov s celiakijo, namenjena pa je tudi dvigu osveščenosti o bolezni. Kmalu bodo izdali še priročnik z osnovnimi informacijami o bolezni, bez-glutenski dieti in napotki, kako pripraviti brezglutenski obrok, kako speči kruh, preurediti do-
mačo kuhinjo, nakupovati hrano in kako se varno prehranjevati na potovanjih ter drugimi pomembnimi informacijami in kontakti za lažje premagovanje težav po postavitvi diagnoze. Da gre za koristen in uspešen projekt, so potrdili tudi organizatorji znanega European Health Foruma v avstrijskem Gasteinu, enega ključnih letnih dogodkov, ki združujejo politične osebnosti, pomembne odločevalce in predstavnike interesnih skupin na področju zdravja in zdravstvene oskrbe. V Avstriji bodo namreč 4. oktobra na že 20. forumu kot eden od šestih v konkurenci 44 prijavljenih projektov prejeli nagrado, ki jo v sklopu foruma vsako leto podelijo najbolj inova-tivnim projektom za izboljšanje javnega zdravja in zdravstvene oskrbe v Evropi.
(sta)
Tačke in repki
Spondiloza pri psih (2. del)
V prejšnjem prispevku sem opisal težave in simptomatiko zrasle hrbtenice, spondiloze in caude equine oziroma lumbosakralne stenoze. Danes pa nekaj več o terapiji, zdravljenju in lajšanju omenjenih težav.
Klinična slika pacientov z omenjenimi težavami je raznolika, od močnih bolečinskih stanj in celo paretičnih stanj, pri katerih pride do delne ali kompletne ohromelosti živali ali pa do šepanj in razbremenjevanja okončin, ki iz bolečinskega stališča niso omembe vredna. Včasih je klinični izvid bolezni (RTG-slikanje) naravnost zastrašujoč, vendar žival nima omembe vrednih oziroma bolečinskih in lokomotor-nih težav. Problem je v tem, ker pri zrasli hrbtenici lahko dosti prej pride do poškodb živcev, ki izhajajo iz hrbtenjače in oživčujejo okončine in trup. Na mestu poškodbe živca pride do otekanja le-tega in posledično do prekinitve živčne prevodnosti, kar pomeni, da področje, katerega živec oživčuje, ne
funkcionira pravilno, odvisno od poškodbe živca. Vse skupaj spremlja po navadi tudi močna bolečina. Vsekakor se pri pojavu bolečine in pareze ukrepa z zdravili, ki zmanjšajo oteklino na mestu ukleščenja živca, to so kortikosteroidi v ustreznih udarnih dozah in zdravila zoper bolečino. Ukrepati je treba hitro in učinkovito, saj pri dolgotrajnem ukleščenju živca pride do njegovega odmiranja, kar pa je ireverzibilen proces. To pomeni, da če je živec uničen, se ne more obnoviti. Pogosto se žival v takih akutnih primerili hospitalizira in zdravi bolnišnično nekaj dni, dokler se živčna prevodnost ne izboljša. Če pa se zdravljenje začne prepozno, je napoved zelo slaba in pacient ostane hrom v zadnjem delu telesa.
Foto: osebni arhiv
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osoj-nikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
Kot preventivo zoper hujše težave se priporoča uporaba nesteroidnih protivnetnih zdravil NSAID, ki se lahko dajejo živalim vsakodnevno skozi daljše časovno obdobje. Cela vrsta učinkovitih zdravil te kategorije je na tržišču in veterinar se odloči, katero bo predpisal glede na problematiko in starost živali. Prav tako se priporočajo dodatki v obliki omega maščobnih kislin in vitaminov B-kompleksa. Posebno poglavje zavzemajo tudi glukozamini in hondroitin sulfat, ki skrbijo za vitalnost sklepov in elastičnost hrustanca v sklepih. Pri zdravljenju in preventivi omenjenih težav sodeluje in je pomemben tudi vitamin C. V poštev pride tudi terapija z magnetnimi po-
Foto: Črtomir Goznik
Emil Senčar, dr. vet. med.
lji, uporaba magnetne blazine, UV-obsevanje, fizioterapija in še bi lahko našteval.
Kot lahko vidimo, obstaja precej raznovrstnih terapij, njihovih oblik in uporabe za lajšanje težav pri pacientih s spondilo-zo in caudo equino. Lastnikom prizadetih živali svetujem, da se posvetujejo z veterinarjem, ki ima izkušnje pri diagnostiki, terapiji in zdravljenju omenjenih bolezenskih stanj. Vsekakor se prizadetim psom da učinkovito pomagati, le pravočasno je treba začeti zdravljenje.
Emil Senčar, dr. vet. med.
petek • 29. septembra 2017
Za kratek čas
Štajerski	1S
SESTAVIL
EDI KLASINC
LJUDSKO E ZA MEHKI OSAT
OLJNE TROPINE
KOLESARSKO DIRKALIŠČE
gregor ocepek
MOZ PEVKE NECE FALK (TONE)
POPUST PRI CENI BLAGA
ODPRT ZUNANJI SVET
VPREZNA PRIPRAVA
NAŠ KOŠARKAR LORBEK
GLASBILO HRUŠKASTE OBLIKE
PROCENT
DIVJA MAČKA
OLIVER GOLDSMITH
KRAJ PRI TOLMINU
KLEPETEC, ČVEKAČ, ŽVERGA
MEDICINSKA CEVKA
URŠA HRIBAR
STAROST
USTAVITEV PLAČIL
GRŠKI SAMOSTAN
POLET, ZAGON
3. POTENCA ŠTEVILA
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
LESENA NAOKNICA
GLASBA MED PAVZO
LESEN VRATNI ZAPAH
GANKSTER-SKI ŠEF
PREJME NAJ
GALUNIČ
IVO ANDRIC
KOŠARKAR (MARKO)
GLAS, ZVOK
BREZREPA OPICA
mesto v franciji
RAVNA SABLJA
NEMŠKI FILOZOF
drevesna Zabica
NEMŠKA PEVKA
RAJKO DOLINAR
ANGELA MERKEL
VAS PRI BERTOKIH
HČERKA
SKLADATELJ (ALOJZIJ)
IGRALEC
SLIKAR (JANEZ)
KRANJ
DRAGO ELIKAN
NOČNA POSODA
NESREČA, NAPAKA
ENKA
ELEKTRODA V
tranzistorju
ORANJE
LOVEC NA KAČE
UGANKARSKI SLOVARČEK: AGCA = turški atentator na papeža Janeza Pavla (Mehmet), BONINI = naselje pri Bertokih, EMITOR = elektroda v tranzistorju, MATELIČ = slovenski slikar (Janez), STOJKO = mož pevke Nece Falk (Tone), TEORBA = glasbilo hruškaste oblike, ZAPAHA = lesen vratni zapah, ZMETRINE = oljne tropine.
■avovvi A3ivao aoniAia voinb vocotn viinoon oraiviAi
'tiiim v 'avHai 'iNiNoa 'vviaaioNWi 'au 'obiai 'iuoin 'iodviai 'noi 'Nd 'ssoa 'VHVdvz 'nvi3 'vasiaaiAi 'anx 'laoaiaiAi 'isoaoiviAi 'oivd^baz 'aaiAioivivi 'zaNvr Vavao 'avivi 'ardas :ouabjopoa imnvzihm ai Áausaa
Gorišnica • Tradicionalna trgatev na Dominkovi domačiji
Kliniko, ki jo pridelajo, rade volje ponudijo
Zvok petja ter glas harmonike in klarineta je minuli torek odmeval na dvorišču Dominkove domačije. Zbralo se je približno 40 članov Društva upokojencev Gorišnica, ki so obrali brajde ter sprešali in spravili grozdje v klet.
Na Dominkovi domačiji še rastejo brajde, kakršne so nekoč krasile domove in poleti dajale prijetno hladno senco. Zanje pridno skrbijo člani Društva upokojencev (DU) Gorišnica, Sekcija za ohranjanje kulturne dediščine na Dominkovi domačiji. Na več stoletij starih brajdah raste domače bio grozdje, od jurke, gemaja, klinike, nekaj malega je tudi šmarnice ... »Danes žal brajde
izginjajo, zato se na Dominkovi domačiji še posebej trudimo in ohranjamo ta simbol panonske hiše. S kliniko, ki jo pridelamo, se člani društva upokojencev odžejamo, ko opravljamo razna dela na domačiji, kupico te pijače pa ponudimo tudi starejšim obiskovalcem. Moram povedati, da člani DU Gorišnica skrbimo, da ta edinstven kulturni biser - Dominkova domačija - ni zgolj
muzej, ampak je preteklost, ki živi. Lepo urejena okolica, cvetoče rože na oknih, zeliščni vrt, skrbno obdelane brajde, skratka tu se čuti življenje. Obiskovalci pravijo, da ima ta domačija dušo,« je dejala vodnica in vodja sekcije za ohranjanje kulturne dediščine na Dominkovi domačiji Frida Zorli, ki je v nadaljevanju še zbrane povabila k obiranju grozdja. Veselja ob delu in prijetnega druže-
nja jim je zaželel tudi predsednik DU Gorišnica Vili Horvat.
Sicer pa je tudi letošnja trgatev minila v dobrem razpoloženju, glasbi in okusih. Poskrbljeno je bilo za malico, manjkalo ni niti domače pecivo. Prijetno druženje pa je z glasbo popestrila še glasbena skupina Jesenski biseri DU Gorišnica. Na trgatvi se je zbralo približno 40 parov rok, ki so kaj hitro opravili z grozdjem, med njimi tudi eden najstarejših Corišničanov in članov društva upokojencev 82-letni Jože Janžekovič. Trgatve se udeleži vsako leto, po njegovem gre za gorišni-ški praznik.
Čeprav je letošnji pridelek zaradi spomladanske pozebe pričakovano manjši, so z njegovo kakovostjo zadovoljni. Ob dobrih letinah so napolnili tudi do 500 litrov te žlahtne pijače, letos je nateklo okoli 180 litrov. »Kupico« letošnjega pridelka pa vam bodo ob obisku domačije tudi z veseljem ponudili.
Dodajmo še, da pred Dominko-vo domačijo korenine poganja tudi potomka najstarejše trte na svetu, žametovka oz. modra kavčina. Trta, ki so jo zasadili pred dvema letoma, se je po besedah skrbnika Slavka Vesenjaka lepo prijela. Na njeno vino pa bo treba še malce počakati, saj še trta ni obrodila.
Monika Levanič
Na trgatvi sc je zbralo približno 40 trgatve in veselega druženja željnih članov gorišniškega društva upokojencev, ki so kaj Hitro opravili z grozdjem.
Juršinci • Jubilejna Zahvalajeseni
V	znamenju mleka
V	Juršincih je 24. septembra potekala že 25. prireditev Zahvala jeseni, ki ima dediščinski, kulturni, kmetijski in turistični pomen.
Prvič so prireditev Zahvala jeseni organizirali že leta 1993. Društvo za ohranjanje in razvijanje dediščine Juršinci, ki ga od ustanovitve vodi Marta Toplak, je ponosno na to svojo izvirno prireditev, ki vsako leto predstavlja novo dejavnost v kmetijski panogi in ima tudi svojo kraljico kot simbol spoštovanja dejavnosti, ki jo predstavlja. Letošnja prireditev je bila v znamenju mleka in sira. Tako je bilo že leta 1997. Dogajanje pod naslovom Bogastvo mleka naših kravic in kozic se je v obliki igre odvilo na prostoru pred muzejem dediščine kraljic. Vas Dragovič je skušala biti v tem prikazu čim bolj avtentična, sodelovali so tudi pastirčki, živali, prišla pa je tudi princesa sira Julija Hrga, ki je nadomestila mlekarsko kraljico Sonjo Raušl iz leta 1997. Sicer pa so zadnjo kraljico jeseni izbrali leta 2012, ko je prireditev slavila 20-letnico, ko so tudi uradno zaključili 20-letni projekt z imenom Krona. Nekoč so prireditev spremljale tudi povorke s kmečkimi vozovi. Na prireditvenem prostoru je v nedeljo potekala tudi maša, posvečena blaženemu Antonu Martinu Slomšku, ki je vzornik in zavetnik društva.
Obiskovalci so tudi tokrat lahko uživali v dobrotah, pesmi in zabavi ter druženju.
Foto: Stojan Kerbler
Z letošnje prireditve Zahvala jeseni
20 Štajerski
Doma in po svetu
petek • 29. septembra 2017
Piše: Dani Zorko • Spet na Bližnji vzhod - 27. del
Še zadnjič ob Mrtvem morju
Še zadnjič sem prespal v Ammanu, kjer sem si nakupil nekaj njihovih pregrešno dobrih pekovskih dobrot za na pot. Za spremembo je bil dan precej kisel, pa tudi mesta samega sem se že malo naveličal. Ta dan sem nameraval prispeti v Aqabo, vmes pa sem se hotel ustaviti še v nekem rezervatu.
Foto: Dani Zorko
Cesta ob Mrtvem morju
Omenil sem že, da od severa do juga države vodita zgolj dve prometnici. Ena teče skozi centralni del države in se imenuje Kraljeva avtocesta, druga pa poteka ob Mrtvem morju in naprej blizu meje z Izraelom. Nekako mi je uspelo, da sem z nekaj kombinacijami našel prevoz za to drugo opcijo ob Mrtvem morju, ampak je pot vodila po mnogo daljši varianti, od juga nazaj navzgor. Na hitro sem si nameraval ogledati naravni rezervat WadiMujib in morda se še kje ustaviti ob Mrtvem morju. Glede časa na razpolago si nisem delal težav, saj država ni velika, Aqabo pa sem tudi že toliko poznal, da me ni skrbelo za nočitev.
Glavno mesto sem kljub temu zapustil zgodaj zjutraj, pot pa meje vodila čez kraj Karak, kjer sem moral prestopiti in se obrniti proti severu. Ko smo prispeli ob Mrtvo morje, se je vreme na mah spremenilo na bolje. Obala je postala bolj nepristopna, in kljub temu da smo Mrtvo morje gledali s precej visokega položaja, smo bili še vedno precej nižje od splošne gladine morja. Šofer nas je odložil kar pri nekih
hiškah, ki niso bile sicer ničemur podobne, med njimi pa sem nekako našel center za informacije. Vse bi še nekako bilo, ampak je bil zaprt. Kljub temu so tam blizu postavili orientacijsko tablo z načrti poti, da se je človek lahko vsaj malo znašel. Lepa reč - skozi celotno potovanje so povsod silili vame, če rabim pomoč, mulo, vodnika in ne vem, kaj še vse, ko pa bi zdaj res koga potreboval, pa ni bilo blizu žive duše. Še dobro, da sem si kupil njihovo telefonsko kartico s ščepcem interneta, da sem si lahko na ta način pridobil nekaj informacij.
WadiMujib je naravni rezervat z ogromnim številom različnih rastlin, ptic in drugih živali, česar v Jordaniji nikakor ni na pretek. Tako šolarji kot tudi odrasli interesenti hodijo sem spoznavat naravo, ki je drugače ne bi videli skoraj nikjer drugje. Zanimivo je, da je ta predel ob Mrtvem morju precej hribovit in se višinska razlika razteza od nadmorske višine približno 400 metrov pod morjem do 900 metrov nad morjem. Zaradi vse te favne je dostop v rezervat številčno omejen, ampak pretirane gneče pa res ni bilo.
Ker sem bil časovno omejen, sem se odločil sprehoditi po rečnem kanjonu do nekega slapu, kar naj bi trajalo skupaj približno dve uri. Mislil sem, da do tja vodi lepa in udobna potka, a sem moral precej poti bresti po vodi. Kanjon je bil precej ozek in temen, v njem pa je bilo izjemno soparno. Pred mano se je na isto pot podala še neka skupinica študentov, ki mi je nevede kazala pot. Kanjon je bil dolg približno dva kilometra, močno pa je spominjal na tistega pri vhodu v Petro. Nekaj sto metrov se je dalo hoditi po suhem, nato pa smo bredli kar po vodi. Dobra stvar je bila, da si se lahko v vsakem trenutku osvežil z vodo, pazil sem le, da z nahrbtnikom vred ne padem. Nahrbtnika namreč nisem imel kje pustiti, zato sem ga vzel kar s sabo. Čez slabo uro sem za drugimi res prispel do prekrasnega slapu. Želel bi se vreči vanj, a zopet nisem mogel nikamor odložiti nahrbtnika, ker smo bili vsi v vodi.
Pot nazaj je bila malo hitrejša, ker sem jo že poznal, nato pa je zopet nastal problem s prevozom. Kakšne pol ure sem moral še pešačiti
do glavne ceste, kjer sem hitro ujel kombi proti jugu. In seveda je bilo spet treba prestopiti, tako da sem se tokrat peljal po drugi poti kot na začetku, ko sem se podal na sever. Peljali smo se po dolini Araba, tik ob meji z Izraelom, kjer smo morali kar nekajkrat ustaviti zaradi policijskih kontrol. Drugače pa je bila pokrajina puščavska, brez izrazitega rastja ... Pri obmejnih organih so me vsakič čudno gledali, ko sem pokazal moj potni list, vendar me tokrat dlje časa niso zadrževali. Tega sem se namreč najbolj bal.
Naj omenim še to, da na južnem delu Mrtvega morja leži polotok Li-san, ki je izjemno rodoviten in po poti smo lahko videli veliko rastlinjakov s paradižnikom, kumarami in jajčevci. To je bila prijetna sprememba od puste puščave, ki je kmalu zopet zavzela ves moj pogled.
Po daljšem času ni bilo med potniki nikogar, ki bi pritegnil mojo pozornost in bi se lahko z njim pogovarjal, tako da sem sploh prvič zaspal na poti. Zbudil sem se šele, ko je šofer pri parkiranju zadel visok robnik in glasno oznanil, da smo v Aqabi.
OVEN
(21.3. - 20.4.)
V vaše življenje bodo prihajali zanimivi ljudje. Odlično se boste počutili v družbi. Na delovnem mestu bosta šteli premi-šljenost in diplomacija. Dogodkov ne bo moč prehitevati, ampak jih bo treba sprejeti korak za korakom. Ljubezen: pogovori bodo ključ do osebne sreče.
»¿BIK
(21.4. - 20.5.)
Po razpotjih življenja se boste odpravili previdno. Raziskovanje bo vaša strast. Na svoj način bo pomembno, da bo moč narediti osebno bilanco in ločiti zrno od plev. Posebna sreča vas bo spremljala v ljubezni. Na delovnem mestu se bodo obveznosti stopnjevale. Sprostite se v naravi'.
DVOJČKA
(21.5. - 20.6.)
Prijetno se boste počutili v družbi. Sprostili vas bodo pogovori in neobvezujoča srečanja. Ljubezen: samske bo lahko zadela Amorjeva puščica, vezani se bodo pilili v diplomaciji. Jasno nakazano bo, da boste imeli na delovnem mestu polne roke dela in delovnih obveznosti.

_ RAK
(21.6. - 22.7.)
Po zvezdnih namigih se obeta ploden teden. Ustvarjalna energija vam bo podarila krila. Lažje se boste sprostili in zaupali v blagostanje življenja. Notranji nemir bo posledica stresa. Blagodejne učinke sproščanja bo imela glasba. Na delovnem mestu boste morali reči bobu bob.
m^ , LEV
ljW (23.7. - 22.8.)
Ognjena energija vam bo koristila. Spremljala vas bo tudi povečana občutljivost. Besedno boste tako morda nekoliko ostri. Svoje občutke si zapisujte. Na delovnem mestu se bo odprla paleta novosti. Pred vami je teden ugodnega sodelovanja in povezovanja.
DEVICA
(23.8. - 22.9.)
Odprle se vam bodo nove poslovne priložnosti. Omenjeno vas bo okrepilo v samozavesti. Teden bo ugoden pri pridobivanju denarja. Jasno je, da se boste morali tudi bolj sprostiti. Mnogo prijetnosti bo v pogledu ljubezni. Prosti čas bo priložnost za raziskovanje novosti.
O
R
H TEHTNICA i
j/A (23.9. - 23.10.) i
Kolo usode se bo zavr- -c telo v vašo korist. Spremljali vas bosta odločnost in temperamentnost. -o Popaziti bo treba, da boste imeli -s svetle misli. Kamenčki v mozaiku n usode se bodo harmonično sesta- -j=
"O
vljali v pogledu službe. Dogodkov ^ ne boste smeli prehitevati, kajti počasi se daleč pride.
ŠKORPIJON H
(24.10. - 22.11.)
Brezpogojna ljubezen vam bo pokazala pravo pot. Prihajajoči teden bo v znamenju osebne in duhovne rasti. Razčistiti boste morali s tistim, kar vas bremeni. Velik napredek bo v pogledu ljubezni. Partnerjevi nasveti ne bodo samo vzpodbudni, ampak tudi zelo poučni.
STRELEC
7 (23.11. - 21.12.)
Privlačile vas bodo skrivnosti. Tišina bo naravna oblika napredovanja. Čas bo, da se boste ustavili in stvari pogledali z drugega zornega kota. Služba: ne O bodite pretirano površni in popazite na skrite smerokaze. Teden bo prinesel mnogo izzivov pri reševanju zadev iz preteklosti.
S^f KOZOROG
(22.12. - 20.1.) S
Učiteljica bo narava. Sprostili vas bodo pogovori in glasba. Prijateljev namig vam bo podaril svežino in dodal krila. Uspehi se vrstijo na delovnem mestu in v pogledu ljubezni. Seveda bo treba na morebitne težave pogledati s svetle točke. Iz majhnega raste veliko!
VODNAR (21.1. -18.2.) o
Pomembno bo, da boste športno aktivni. Tako boste na kakovosten način uporabili odvečno energijo. Ljubezen bo prinesla nekaj izzivov in ugodnosti za osebno napredovanje. Na delovnem p mestu se odločite in naredili boste prerez. Prosti čas bo priložnost za razvaaanje v dvoje!	Js
R!BI !
(19.1 - 20.3.) |
Teden, v katerem se £ boste veliko učili in pridobili paleto ® novega znanja. Obdobje bo prine- cd slo ravnovesje in čustveno skladnost. "g Na svoj način vas bodo privlačile _o skrivnosti in nove dimenzije. Na 2 delovnem mestu se boste odločili in ^ naredili zelo pomemben korak na- § prej. Ljubezen: romantika!	£
K
mm
Najenostavneje je slediti drugim
Foto: Dani Zorko
Iz sveta • V Londonu razstava o Michaelu Jacksonu
Prihodnje leto bi dopolnil 60 let
V	londonski Narodni galeriji portretov za prihodnje leto pripravljajo razstavo Michael Jackson: On the Wall, na kateri bodo predstavili, kakšen vpliv je imel pokojni kralj popa na umetnost.
Razstava bo vključevala sposojena dela z vsega sveta. Pripravljajo jo v letu, ko bi Jackson praznoval 60 let, in leto pred deseto obletnico njegove smrti. Kustos razstave bo direktor galerije Nicholas Cullinan.
V	galeriji opominjajo, da je Jackso-nova glasbena, video, plesna in modna zapuščina redno slavljena, manj pa je znano o tem, kako je glasbenik za časa življenja vplival na umetnike, poroča britanski The Guardian. Na razstavi bodo na ogled dela več kot 40 umetnikov različnih generacij z vsega sveta. Cullinan je opomnil, da je možnost povedati
kaj novega o tako znani osebnosti, kot je Jackson, prava redkost. Dodal je, da razstava, posvečena Jacksonovemu vplivu na umetnost, pomeni novost tudi za galerijo, saj odpira nove prostore razmišljanja o umetnosti in identiteti, spodbuja dialog med samimi umetniki, hkrati pa v galerijo privablja občinstvo, ki se zanima za popularno kulturo in glasbo, da se seznani tudi s sodobno umetnostjo. Razstavo v Londonu pripravljajo v sodelovanju s skrbniki nad Jacksonovo dediščino. Jackson se je rodil 29. avgusta 1958 v ameriški zvezni državi Indiana. Prve uspehe v zabavni glasbi je že kot deček požel v zasedbi The Jackson Five, kjer je prepeval še s štirimi brati. Kljub velikemu uspehu deške zasedbe pa se je Jackson v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja odločil za samostojno ustvarjalno pot, ki ga je ponesla med najuspešnejše izvajalce zabavne glasbe vseh časov. (sta)
petek • 29. septembra 2017
Poslovna in druga sporočila
ŠtajerskiTEBHlK 21
Lepi spomini ne bledijo!
Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovati vas a(i vaše kiižnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase aii jo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu!
I I
Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti!
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov.
Naročite
Štajerski TEDNIK
z brezplačno prilogo Pri|oga: TV okno. 48 barvnjh strani TV
sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________________________,
naročnica štajerski TEDNIK | |
Ime in priimek: _
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka:
Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
Vsak naročnik dobi:
-20% popust pri malih oglasih
- brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...) -poštna dostava na dom.
TV
OKNO
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojni kova c. 3 2250 Ptuj
troci pojejo slovenske pesmi in se veselij
SEZONA PROJEKTA
	fcR ti} mL	•m
		
Slovenske narodne, ljudske in zabavne pesmi je prepevalo
VEC KOT 700 OTROK
V treh letih je nastopilo več kot
9 0

90 OSNOVNIH SOL
iz Podravja Prireditve si je ogledalo več kot
10.000 OBISKOVALCEV
V projektu je sodelovalo več kot
30 OBČIN PODRAVJA
Po izbiri nastopi
MALČKOV IZ VRTCEV
(izven kategorije) Nastop kategorije otrok
■ ifr-j
3
KONTAKT
Vodja projekta: DaliborBedenik
[031 331 979); dalibor.bedenik@gmail.com
Drago Slameršak, direktor družbe
[031 681 253);drago.slamersak@radio-tednik.si
O

Postanite imetnik kartice zvestobe Radia-Tednika Ptuj.
Izkoristite ugodnosti pri
50 ponudnikih najrazličnejših storitev in izdelkov ter
prihranite vse do 50 %! ■


* *
KARTICA
Radio-TednikPtu)
tednik
m
:vištajerski
&
89.8-98.2-IO+.3

OOOOOl
Janez Novak
*
tO
m.
Z malo sreče pa lahko kot imetnik kartice osvojite tudi eno izmed zelo privlačnih nagrad:
športno kolo gospodinjski aparat sedežna garnitura
Finalno žrebanje bo naOrfejčkovi paradi, 26.12.2017. _
Biti član Kluba Radia-Tednika Ptuj se splača!
Kartico zvestobe lahko naročite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena kartice je zgolj 20 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 15 evrov. Veljavnost kartice je 1 leto.
Več informacij na www.tednik.si in www.radio-ptuj.si
www.tednik.s
ted ni k@tedni k.s
3838898114427
22 Štajerski TEDNIK
Poslovna in druga sporočila
petek • 29. septembra 2017
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
NOVO! NOVOl
KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA, UGODNI LEASINGI DO 7 LET.
PRODAJA VOZIL
Znamka
Letnik Cen^i Oprema Barva
kov. zlata bela
kov. modra kov. siva kov. siva črna bela
'.zlata
renault megane 1.616vgt dynamique	2007	3.350,00 £	prvi last.
nissan micra 1.2 tekna	2010	4.550,00«	prvi last.
chevr0lt kalos 1.4 elite	2005	1.990,00 £	klima
citroen c4 picass01.6 hdi exclusive	2007	5.550,00 c	avt. delj. klin
volkswagen golf variant 1.6td1 c0mf.	2011	7.790,00 €	serv. knjiga
kiaproceed 1.6	2009	4.250,00i	prvi last.
seat leon nitr0-x stylance 1.6 mpi	2008	5.250,00 c	serv. knjiga
renault megane 1.616v privilege	2006	3.290,00 €	serv. knjiga
renault scenic 1.616v dynamique	2011	8.490,00 €	87.840 prev.
opel corsa 1.216v essentia	2013	7.250,00 €	14.070prev.
volkswagen passat cc 2.0tdi sport	2013	18.900,00 €	79.704prev.
mazda 6 2.0 d limuzina	2005	1.990,00«	prvi last.
volkswagen golf v1.9 tdic0mf0rtline	2005	4.900,00 €	serv. knjiga
opel corsa 1.416v cosmo	2007	3.990,00 €	serv. knjiga
peugeot 307 1.616v xt	2006	3.890,00 c	serv. knjiga
ford fiesta 1.4 tdi	2004	2.690,00 c	prvi last.
audi q5 2.0tdi quattro	2012	23.500,00«	prvi last.
peugeot 3011.61 active	2014	7.890,00 €	11.011 prev.
ford fiesta 1.416vtitanium	2012	7.150,00«	prvi last.
renault cli01.216v gt expression	2011	5.390,00«	klima
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
siva kov. s k0vj kov. črna kov. srebrna kov. zelena
Črna
kov. s! bela
modra Številka
(((o 080 88 62 )
AVTOMOBILI P.R. MARIBOR
Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Ford Plinarniška 1, Maribor-center 031 658 679 • avtomobilipr.si
- rabljena vozila z garancijo - odkupi & menjave - kredit na položnice brez pologa - hitri kredit - brez potrditve pol (tudi za zaposlene v tujini)
				
r ZNAMKA	LETNIK CENA		€ OPR.	BARVA
BMW 318 D SPORT, LIMUZINA	2015	27.890	ODLIČEN, SAMO 19.646KM	BELAPERLA
FORD B-MAX 1.4 TREND	2013	9.990	ODLIČEN, SAMO 51.500KM	RDEČA
FORD C-MAX 1.8TDCI TREND,SL0	2009	6.990	SERV.KNJiGA, TRAJN1K	KOV. ČRNA
FORD C-MAX GRAND 2.0 TDCI	2014	13.990	7 SED., ODLIČEN	KOV. ČRNA
FORD FIESTA 1.0 ECO,RED edition	2016	13.990	1.LAST., SAMO 11.883KM	RDEČA Z ČRNO STREH
FORD FIESTA 1.25 TITANIUM	2013	6.990	VSI SERVISI, TRAJNIK	BELA
FORD FOCUS 1.6 TREND	2006	3.990	ODLIČEN, TRAJNIK, MENJAVA	KOV. SREBRNA
FORD KUGA 2.0 TDCI TREND	2011	13.590	1 .LAST., ODLIČEN	KOV. ČRNA
FORD MONDEO 2.0 TDCI, KAR.	2014	14.490	ODLIČEN, NAVIG.	T. MODRA
FORD RANGER 2.2 XLT.DV.KAB.	2012	19.886	HARD TOP, POVRAČILO DDV	KOV. T. SIVA
JEEP CHEROKEE 2.8 CRD AVT.4X4	2009	15.990	2.LAST.. SK-POTR, ODLIČEN	KOV SREBRNA
OPELMERIVA 1.41BV	2011	7.990	ODLIČEN, TRAJNIK, MENJAVA	KOV. ČRNA
RENAULT CU01.216V, 5VRAT	2011	5.990	1.LAST., TRAJNIK	RDEČA
SUZUKI VITARA 1.6 COMFORT	2017	13.690	SAMO 9400KM, MENJAVA	KOV. SREBRNA
VW GOLF 1.6 TDI HIGHLINE	2012	11.390	1.1AST., SAMO 110.238KM	KOV. ČRNA
SE VEC VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr
W
PISANA ■ ZABAVNA ■ AKTUALNA
PETEK 29. september 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:05 Življenje kot ga poznaš, pon. 9:30 Kuninjica, pon. 9:55 Pogled nazaj, pon. 10:15 Sekvenca, pon. 10:30 Glasba za vse, pon. 11:00 Čista umetnost - avgust, pon. 11:20 Dan vrtca Ptuj, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:30 Dnevi poezije in vina, pon. 14:20 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:30 Glasbena osmica (ste.), pon. 19:00 Okus Posavja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:30 Skok v poletje, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:30 Vsega je kriva Nina, pon. 23:50 Videostrani SOBOTA 30. september 7:30 Glasbena osmica (slo.), pon. 8:00 Čista umetnost - avgust, pon. 8:20 Kuhinjica, pon. 9:45 Glasba za vse, pon. 10:15 Pogled nazaj, pon. 10:35 Sekvenca, pon.
10:50 Koncert pihalnega orkestra Ptuj, pon. 12:00 Pregled tedna
12:30 Pet prijateljev na razpotju EU, pon. 14:50 Videostrani 17:35 Kuhinjica, pon. 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:30 Sekvenca 18:50 Glasba za vse 19:20 Glasbena osmica (tuja), pon. 20:00 Pregled tedna, pon. 20:30 Minuta za MS MOP, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:30 Dnevi poezije in vina, pon. 0:20 Videostrani NEDELJA 1. oktober 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:05 Pregled tedna, pon. 8:35 Chariie Chaplin: V gledališču, pon.
9:00 Regi Gorišnica 10:00 Pogled nazaj, pon. 10:20 Glasba za vse, pon. 10:50 Sekvenca, pon. 11:10 Čista umetnost - avgust, pon. 11:30 Charlie Chaplin: Bofearski prvak, pon 12:00 Pregled tedna, pon. 12:30 Glasba, pesem združuje, pon. 13:25 Gostilna »Pr Francet« 14:25 Videostrani 17:10 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:30 Pogled nazaj 18:50 Glasbena osmica (slo.), pon. 19:20 Sekvenca, pon. 19:35 Chariie Chaplin: Easy Street, pon. 20:00 Pregled tedna, pon. 20:30 Guliverjevo potovanje, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:30 Nosferatu, pon. 00:00 Videostrani PONEDELJEK 2. oktober 7:30 Glasbena osmica (slo.) pon. 8:00 Vadba s Tamaro 8:10 Pregled tedna, pon. 8:40 Kuhinjica, pon. 9:30 Dnevi poezije in vina, pon. 11:20 Dan vrtca Ptuj, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:30 Pogled nazaj, pon. 12:50 Sekvenca, pon. 13:10 Glasba za vse, pon. 13:40 Čista umetnost - avgust, pon. 14:00 Charlie Chaplin: Boksarski prvak, pon 14:30 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 19:05 Vadba s Tamaro, pon. 19:15 Dnevi poezije in vina, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:30 Minuta za MS MOP, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:30 Pet prijateljev na razpotju EU, pon. 0:50 Videostrani
Ptujska televizija PETV, T: 02 590 880 28, Mo®petv.tv, www.petv.tv
Brezplačna cenitev vašega vozila
'Odkup vseh vrst vozil r Prodaja osebnih vozil i Prodaja tovornih vozil
Transferoseb Prevoz oseb z voznikom Prevoz tovora po EU
' Najem osebnih vozil r Najem tovornih vozil ' Najem dostavnih vozil
AVTO PROFI PTUJ
Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj PE Slovenja vas 47/b, 2288 Hajdina
ZNAMKA	LETNIK	CENAt	OPREMA	BARVA
BMW 525D KARAVAN	2008	7.990	T.MODER	METALIK
VWSHARAN 2.0 TDI	2014	22.990	ODUČEN	SREBRNA
OPEL ASTRA 1.4	2006	2.490	ODLIČEN	TEMNO MODRA
CITROEN C3	2010	5.990	EXKLUSIVE	ČRNA
FORD C-MAX	2005	2.790	ODUČEN	MIŠJE SIVA
RENAULT LAGUNA 2.0 DCI	2007	2.590	ODUČNA	SREBRNA
KIA PROCEED	2013	8.490	KOT NOV	BELA
BMW XIXDRIVEDAUT.	2016	33.990	KOT NOV	ČRNA
NISSAN JUKE 1.5 DCI	2014	12.990	ODUČEN	SIVA
FORD MONDE01.8 TDCI	2011	8.490	ODUČEN	TEMNO MODRA
FORD GALAXY 2.0 TDCi	2014	13.900	DOBRO OHRANJEN	SREBRNA
RENAULT SCENIC 4X4	2001	2.490	DIESEL	SVETLO MODRA
Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj, e-mail: avtomobili.profi@gmail.com
08:00 Oddaja iz občine Gorišnica 09:00 Oddaja iz Slovenskih Goric 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Polka in Majolka 13:00 Ujemi sanje 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz Slovenskih Goric 20:00 Oddaja iz občine Gorišnica 21:10 Utrip iz Ormoža 22:20 Glasbena oddaja 23:00 Video strani
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletnih straneh www.siptv.si
SIP
TV
I 08:00 09:00 09:30 10:00 12:00 15:00 18:00 20:00 21:00 I 22:30
08:00 ŠKL
08:30 Ptujska Kronika 09:00 Oddaja iz občine Hajdina 11:00 Oddaja iz občine Videm 13:00 19. Redna seja Dornava 15:00 Oddaja iz občine Gorišnica 17:00 Folklorni večer na Destrnikul 18:30 Oddaja iz Slovenskih Goric 20:00 Pozdrav jeseni v Staršah 22:30 Video strani
Uredništvo: www.siptv.si
02 754 00 30; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340
Folklorni Kimavčevi večeri ŠKL
Ptujska Kronka
Oddaja iz Slovenskih Goric
Seja sveta Markovci - ponovitev
Glasbena oddaja
Kronika iz občine Majšperk
Oddaja iz občine Markovci
Ujemi sanje
Polka in majolka
program V ŽIVO tudi preko spleta: www.siptv.si
08:00 21. Dan gasilcev GZ Videm 09:30 ŠKL
10:00 Ptujska Kronika 10:30 Polka in majolka 11:30 Ujemi sanje 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz občine Videm 20:00 Oddaja iz občine Markovci 21:00 Oddaja iz preteklosti 23:00 Video strani
481*%
arodno abavne lasbe
Ptuj 2017
48. FESTIVAL NARODNO-ZABAVNE GLASBE "PTUJ 2017"
48. Festival na rod no-zabavne glasbe
Slovenije »PTUJ 2017«
je za nami.
Po zadovoljnih obrazih gledalcev na prireditvi in po pohval; ki jih dobivamo iz vse Slovenije in tujine, smo prepričani, da je festival uspel. Zavedamo se, da je k temu vsekakor pripomoglo sodelovanje z vami, za kar se vam najlepše zahvaljujemo.
Posnetke 48. Festivala NZG Ptuj 2017 si lahko ogledate na:
TV Slovenija 1
3. del: 29. 9. 2017 ob 20.00 / ponovitev 1.10.2017 ob 13.25. TV Maribor
1.	del: 30. 9. 2017 ob 21.25 / ponovitev 1.10.2017 ob 17.30;
2.	del: 7.10. 2017 ob 21.25 / ponovitev 8.10. 2017 ob 17.30;
3.	del: 14.10. 2017 ob 21.25/ ponovitev 15.10. 2017 ob 17.30.
Oddaje bodo po objavi arhivirane na RTV 4d arhivu oddaj http://4d.rtvslo.si/.	Ktm
Prijetno spremljanje posnetkov z letošnjega festivala vam želijo družba Radio-Tednik Ptuj in Videoton Geržina.
NOTRANJA VRATA in OKNA
po meri
MM
031688777 é www.vrata-tuning.si
IPTUJ
kmetijska zadruga
PRIČENJAMO Z ODKUPOM
SVEŽE KORUZE
na odkupnih mestih:
-	Perutnina Ptuj d.d., v PC Krmila DE Draženci
-	PP Agro d.o.o.. Tržaška c. 41 a, Maribor -Jeruzalem Sat-Oljarna in Mešalnica Središče ob Dravi
IN NA
NOVIH ODKUPNIH MESTIH KMETIJSKE ZADRUGE PTUJ:
TRNOVSKA VAS (za trgovino KZ PTUJ) in
v
GORIŠNICA (ob novi lokaciji trgovine KZ Ptuj od 10.10.2017)
PRI KOLIČINI NAD 15 TON SVEŽE KORUZE NUDIMO MOŽNOST ODVOZA Z NJIVE
Več informacij pri vodjih področnih zadrug:
Rudolf MEŠKO	041837 609 (MARKOVCI, GORIŠNICA)
Marija ROŠKAR	041 837 607 (JURŠINCI, VITOMARCI, TRNOVSKA VAS)
Alenka ŠANTL	041 687 662 (PESNICA, KORENA)
Ana RAMŠAK	041 321 459 (HAJDINA, MAJŠPERK, VIDEM)
Majda BABIČ HORVAT 041212 135 (ROGOZNICA)
Danica PERGER 041574 SOI in Ivo OREŠNIK 041 543 627 (ORMOŽ)
in na spletni strani Kmetijske zadruge Ptuj - www.k2-otui.si (odkupi)
^__
ČE JE VAŠ PARTNER KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ, JE USPEH ZAGOTOVLJENI
*Na voljo* NOVA KOLEKCIJA
opornih dokolenk za poletje!
DOKOLENKE SILVERLINE
Vrhunske dokolenke s postopno kompresijo
Pomagajo pri prekrvavitvi @ Preprečujejo otekanje nog
Pospešujejo regeneracijo tkiva @ Visoka vsebnost bombaža @ Primerne za vsakogar
POSEBNAPONUDBA
za bralce Štajerskega tednika
Redna cena: 27,90 EUR Preverite na
080 BO 25
WWW.vitavera.Si Štajerski TEDNIK
www.tednik.si
tednik@tednik.si
petek • 29. septembra 2017
Oglasi in objave
Štajerski	23
Mali oglasi
STORITVE
ODKUPUJEMO hlodovino jelše. Možno na panju. Plačilo takoj. Odkupujemo tudi hlodovino oreha. G.O.Z.D-BIO-LES, Vlado Medved s.p., Dobrina 63, Žetale. Gsm 041 610 210.
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s.p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713.
UGODNO jeklena strešna stenska kritina od 5,5 € + D D V/ m2. Mail: info@lindap.si www. lindap.si. Tel. 041 444 397.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d.o.o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
ZA LASTNO uporabo kupijo traktor Ursus, Zetor ali podobno. Informacije ali ponudbe na telefon 031 851 485.
PRODAM stroj za čiščenje piščancev. Tel. 031 207 112.
PRODAM brzoparilnik (alfe).Tel. 030 929 205.
NESNICE rjave, 20 tedenske, v začetku nesnosti prodajajo vsak dan med 8. in 18. uro. Rešek, Starše 23. tel. 040 531 246.
PRODAM 500 litrov mošta laški rizling in dva prašiča 140 kg. Tel. 041 462 171.
PRODAM dve črno-beli telici v 8 mesecu brejosti. Tel. 031 658 661.
PRODAJO pet bikcev simentalcev, starih 3 mesece. Telefon 031 532 785.
KUPIM mulčer kladivar za koruznico, širine 2 metra. Telefon 041 261 676.
NEPREMIČNINE
OKNA, rolete, žaluzije, komar-niki, ugodne cene. Janez Belec, s.p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail. com.
PRODAMO sončno zazidljivo zemljišče v centru Vidma, v izmeri 1.056 m2, priključki ob parceli, cena 19.000 €. ^ Pokličite za več infor- Kvr/rlnb-
•• mn non non	Poetovio
macij: 0/0 826 220 ™	nepremičnino
ali 02/6208 816. www.re-max.si/Poetovio
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s.p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
GRADNJA hiš na ključ, adaptacije, tlakovanje, urejanje okolic. Aleksander Lončarič s.p., Skor-ba 31 a, Hajdina. Telefon 041 646 662.
PRODAM vikend 24 m2 v Belskem Vrhu ob glavni cesti., vinograd, gozd z zelenico skupaj 20 ar. Tel. 031 365 377.
GRADBENI parceli na Ptuju v izmeri 654 m2 in 1100 m2 prodam. Tel. 041 442 528.
PRODAM novejše, takoj vseljivo, delno opremljeno 2-sobno stanovanje z atrijem na Pragerskem. Tel. 031 321 260.
V VARSTVO vzamem otroka, tudi čez vikend in praznike. Pokličite na tel. 031 235 284.
KMETIJSTVO		MOTORNA VOZILA
		
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babin-ci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01.
NESNICE, mlade, rjave, v začetku ne-snosti, cepljene, prodam vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM večjo količino kurjega gnoja, slama - vležanega. Tel. 041 350 587.
PRODAM teličko simentalko staro 4 mesece. Tel. 031 840 282.
PRODAM WV Fox 1,4 električni paket, letnik 2007, 85.000 kilometrov, 1. lastnica, redno servisiran. Telefon 031 321 260.
DOM IN STANOVANJE
ODDAJO dvosobno stanovanje v Kidričevem, popolnoma opremljeno za dobo do enega leta z možnostjo podaljšanja. Telefon 040 747 400.
RAZNO
PRODAJO topli pod, zelo kvaliteten, po simbolični ceni. Telefon 031 566 399.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2-10473
www.radio-tednik.si
Mestni kino Ptuj
Petek, 29. september: 17:00 Lego Ninjago; 19:00 Ledena babica; 21:00 Mati!
Sobota, 30. september: 17:00 Lego Ninjago; 19:00 Mati!; 21:00
Kingsman: Zlati krog. Nedelja, 1. oktober: 17:00 Lego Ninjago; 19:00 Ledena babica; 21:00 Mati!
Program TV Ptuj
Sobota ob 21.00, nedelja ob 10.00: Alfi Nipič in muzikanti Evrope hit poletja; nastopajo: Alfi Nipič, Elena - prva dama Slovaške, Družina Galič, Alpski kvintet, Veseli muzikanti iz Avstrije, Muzikanti iz Švice, Vili Resnik, Vinko Šimek in Alfi Nipič, Faraoni, Karmen Plazar, Klaudia Grajner, Navihanke, Ansambel Katrca, Deseti brat, Tanja Žagar. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša.
Srce je omagalo, dih je zastal, a na njega spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, tasta, brata in dedija
Ivana Gabrovca
IZ PODLEHNIKA 35
1954-2017
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekali sožalje, darovali cvetje, sveče, denarne prispevke, za svete maše in ga pospremili k večnemu počitku. Hvala bivšim sodelavcem, gospodu župniku, Marici Mlakar za molitev, nosilcem simbolov, pevcem, govornici Zdenki Golub, fotografu Sandiju, kolektivu Perutnine TPJ, restavraciji Gastro, vaščanom Šturmovcev in podjetju Mir. Hvala vsakomur, ki ga bo ohranil v lepem spominu.
Žalujoči: žena Danica, sinova Silvo in Vlado z družinama in sestri Anica in Tončka z družinama
Prireditvenik
Petek, 29. september
10:00 Ptuj, dominikanski samostan, festival Ptujske zgodbe o kavi, III.
festival kave in kavarniške kulture, od petka do nedelje med 10.00 in 17.00, osrednja tema: bosanska kultura pitja kave, Guinnessova džezva velikanka, kava, sladice, ZUM kreativa za najmlajše, FD Ljiljan
18:00 Ptuj, hotel Mitra, festival Ptujske zgodbe o kavi, III. festival kave in kavarniške kulture, družabni kavarniški večer, bosanska kultura pitja kave
18:30 Sp. Voličina, restavracija Kmetič, praznik KS Voličina, delavnica
uporabe defibrilatorja 20:00 Voličina, Kulturni dom, praznik KS Voličina, koncert Mama rekla 20:00 Ptuj, CID, Življenje Anje Vičar v okviru Evropske prostovoljne službe 21:00 Ptuj, Mestno gledališče, akustični koncert skupine Avtomobili, ob izdaji novega albuma
Sobota, 30. september
10:00 Ptuj, Narodni dom, Mihčev festival - literarna delavnica, mentor dr. David Bedrač
10:00 Ptuj,dominikanski samostan, festival Ptujske zgodbe o kavi, III. festival kave in kavarniške kulture, sobota in nedelja do 17.00 14:00 Zavrh, ploščad pri Maistrovem stolpu, Trgatev Zavrh 2017 in 8. trgatev potomke najstarejše trte na svetu, dobrote, napitki in vina lokalnih ponudnikov, kulturni program, vožnja s turističnim vlakcem, ansambel, zabava, aktivnosti za otroke 14:00 Voličina, Lovski dom, lovska razstava, na ogled ves dan 14:00 Skorba, pred domom krajanov, vaška trgatev Skorba trga in pleše, družabno srečanje, pričetek pobiranja grozdja ob 11.00
Nedelja, 1. oktober
10:00 Ptuj, dominikanski samostan, festival Ptujske zgodbe o kavi, III.
festival kave in kavarniške kulture, do 17.00 11:30 Podlehnik, nova krajevna dvorana, tradicionalno srečanje starejših občine Podlehnik, ob 10.00 sv. maša pri sv. Trojici na Gorci
Ponedeljek, 2. oktober
08:00 Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj, dan odprtih vrat laboratorija Bolnišnice Ptuj, brezplačni odvzemi krvi in urina
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
ZA PETKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
mojda.ssgula@rodio4ednik.si, tel. 02 749 3416 ali morjona.pihl8r@rodio4odnik.si,
tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite.
PVC okna, vrata, senčila
v
Štajerski
TEDNIK
www.tednik.si
ABA
Stajerskitednik Stajerskitednik
PTUJ
GSM: 041 716 251
www.oknavrata.com
ŠtajerskiTEHHlK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Na svetu mnogo je poti, a samo ena vodi tja, kjer boš ti, po tej poti za teboj pridemo mi vsi.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, dedija, strica, tasta in svaka
Franca Kozela
IZ PODLEHNIKA 5 F
22. 5. 1959-14. 9. 2017
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, PGD Podlehnik, KFD Podlehnik, sodelavcem Boxmarka Kidričevo in sodelavcem Taluma. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče, cvetje, za svete maše ter izrazili pisna ali ustna sožalja, nam stali ob strani v najtežjih trenutkih ob izgubi dragega Franca. Hvala duhovniku p. Andreju Sotlarju za opravljeno mašo, pogrebni obred in molitev. Hvala pevcem za odpete žalo-stinke, godbeniku za odigrano žalostinko, gospodom za nošenje simbolov, ge. Zdenki Golub za poslovilne besede in pogrebnemu podjetju Mir. Vsem in vsakemu hvala.
Žalujoči: žena Marica, sin Mitja z družino, Niko z družino ter vsi drugi žalujoči
Ko ti življenje je čaša trpljenja, je smrt odrešitev, je tožba odveč... Le mir in pokoj mi dragi želite ... in zame prižgite lučko v spomin ...
ZAHVALA
V 46. letu starosti nas je po težki bolezni prezgodaj zapustila
Jelka Čerpnjak
IZ NOVE VASI PRI PTUJU 111 B
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, besede tolažbe, za podarjeno cvetje in sveče.
Posebna hvala bivšim sodelavcem ZUDV Dornava. Hvala vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: partner Milan, sin Jure in hčerka Anja
Ko življenje tone v noč, žarek upanja še išče pot. Ostaja pa le bolečina, tiha solza večnega spomina.
SPOMIN
1. oktobra minevajo tri leta, odkar smo te izgubili, draga mama, babica in prababica
Elizabeta Meško
IZ PLACARJA 68
1920-2014
Hvala vsem, ki z dobro mislijo postojite ob njenem grobu in prižgete svečko.
Tvoji najdražji
Markovci • Tudi drugi mostiček v Zabovcih obnovljen
Stopnice v vrednosti 13.500 evrov vgrajene
Spomladi so obnovili še zadnji dotrajan mostiček čez Rogoznico, pred približno dvema mesecema pa so končno vgradili tudi stopnice, ki vodijo na krono jezera; nabavili so jih sicer že približno dve leti nazaj.
Prebivalci Zabovcev ter številni okoličani, ki jim je krona ptujskega jezera postala priljubljena lokacija za rekreacijo, že od pomladi uporabljajo lesena mostička preko potoka Rogoznica. Po tem, ko je občina decembra lani obnovila prvega od dveh lesenih mostičk-ov v Zabovcih čez Rogoznico, je namreč spomladi obnovo dočakal še drugi. Dodajmo, da sta bila pred tem mostička zaradi varnosti občanov začasno zaprta. V okviru obnove sta bila zamenjana celotna mostova razen nosilnih pilo-
tov. Obnovo in postavitev obeh mostov je izvedel domači podjetnik Boštjan Plajnšek, vrednost investicije je znašala 17.514 evrov. »Mostička sta ostala lesena, a prej sta bila izdelana iz smrekovega lesa, sedaj pa sta iz macesnovega, ki je bistveno bolj vzdržljiv. Glede na to, da krono jezera veliko ljudi uporablja za sprehode, kolesarjenje in ostale aktivnosti, gre za zelo pomembno investicijo. Krona jezera pa je tako dostopna na več mestih,« je o pomembnosti rekonstrukcije obeh manjših mostičkov
Ormož • Postajališča in prometna signalizacija tarča vandalizma
Nepridipravi polomili stekla
Pred kratkim so se neznanci znesli nad avtobusno in železniško postajo v Mihovcih pri Veliki Nedelji. S tem so povzročili za okoli 800 evrov škode.
OKNA, VRATA & -.1
GARAŽNA VRAmd www.naitors.si m
BREZPLAČNO SVETOVANJE, BREZPLAČNE IZMERE, BREZPLAČNA PONUDBA, STROKOVNA VGRADNJA, TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI
NOVO! OKNA ZA PASIVNE HIŠE PO ENAKI CENI KOT SO KLASIČNA OKNA
NAItORS,,,,,
Tel.: 02 741 13 80, Mob:031 793 204 NOVA LOKACIJA G0RIŠNICA1
V začetku meseca so bili policisti ormoške policijske postaje obveščeni o obliki vandalizma v Mihovcih pri Veliki Nedelji. Neznanci so poškodovali stekla na avtobusni postaji, zatem pa polomili še stekla in luči na železniškem postajališču. Kot kaže, je do razbitja prišlo v noči na petek, 8. septembra. Policija glede okoliščin primera še zbira obvestila in poizveduje za storilcem. A bo verjetno imela težko delo, saj se domačinom ne sanja,
kdo neki se je tako močno znesel nad avtobusno in železniško postajo ...
Materialna škoda po nestrokovni oceni znaša okoli 800 evrov. Kot je pri tem še dejal Marjan Munda iz občine Ormož, so avtobusna postajališča v občini sicer zavarovana. Ormoška občina je tudi tokrat o dogodkih obvestila policijo: »O vsaki podobni škodi je obveščena tudi policijska postaja Ormož, ki še poizveduje za storilcem. Avto-
,i'Mi ■
Nepridipravi se večkrat znesejo nad avtobusnimi postajališči.
busna postajališča imamo zavarovana, ampak to je škoda, ki nam pozneje poveča plačilo premije.«
Veliko škode tudi na prometni signalizaciji
Žal pa ne gre za redek primer, v Ormožu so namreč avtobusna postajališča pogosta tarča vandaliz-ma. Kot nam je še povedal Munda, ki na občini Ormož skrbi za vzdrževanje nadstrešnic, po večjem številu poškodb izstopata prav Velika Nedelja in žerovinski konec: »Takih vrst poškodb imamo na letni ravni od tri do pet primerov, največ se jih pojavlja na žerovinskem koncu in prav v Veliki Nedelji - Mihovci. Precej škode utrpimo tudi na poškodovanju prometne signalizacije, kar je posledica vandalizma (največ ob petkih in sobotah) ali pa prometnih nesreč, ki se pogosto končajo s pobegom. Take poškodbe so v škodo občini, saj prometne signalizacije nimamo zavarovane, zato prosimo naše občane, ki bi kaj vedeli in videli na terenu, da pokličejo na PP Ormož ali obvestijo nas na Občino Ormož.«
Monika Levanič
Stopnice, nabavljene pred približno dvema letoma, so končno postavljene ...
dejal župan občine Markovci Milan Gabrovec in ob tem še dodal, da si že lep čas prizadevajo, da bi tudi sosednja občina Ptuj naredila
podoben mostiček pri kinološkem društvu. S tem bi bila urejena celotna pot od Markovcev vse do Ptuja.
Markovčani pa so se razveselili še ene pridobitve, o kateri se je v preteklosti sicer že precej govorilo. Občina je namreč konec julija vgradila stopnice, sicer nabavljene leta 2015, ki vodijo na krono jezera. Kot smo že poročali, se je zavleklo zaradi pridobitve vseh potrebnih soglasij z Dravskimi elektrarnami Maribor. Za izgradnjo stopnic je občina namenila 13.490 evrov, dela je izvajalo podjetje CPMS sistemi iz Markovcev.
Monika Levanič
Ptuj • Občina razveljavila odločitev
Ponovno v izbiro izvajalca za spominski park
Pred tednom dni smo poročali, da je Mestna občina (MO) Ptuj za izvajalca obnove starega mestnega pokopališča izbrala podjetje Makro 5 gradnje s sedežem v Kopru.
Za delo so se potegovala še podjetja Lesnina MG oprema in VG5, oba iz Ljubljane, ter Komunalno podjetje Ptuj. Rok za pravnomočnost odločitve se je iztekel v tem tednu. Še pred rokom je MO Ptuj svojo odločitev o izbiri izvajalca umaknila. KP Ptuj in Lesnina MG sta po odločitvi o oddaji del zahtevala vpogled v dokumentacijo. Podjetje Lesnina MG je na podlagi pregleda dokumentacije in korespondence med izbranim izvajalcem in občino zahteval razveljavitev odločitve - pri postopku izbire naj bi šlo za nezakonita ravnanja. Po mnenju podjetja Lesnina MG je ponudba izbranega ponudnika nedopustna in v celoti ne izpolnjuje zahtev naroč-
nika. Po ugovoru je MO Ptuj stopila korak nazaj in odločitev o oddaji del razveljavila. Postopek je vrnila v fazo
ponovnega pregleda in prispelih ponudb.
ocenjevanja MZ
>
—, ...-"fSfefei. Črtomir Goznik
psi*
pogrete re... Napoved vremena za Slovenijo
Če je Gal suhoparen, oznanjuje, da ob letu sušapripotuje.
10/18
...v lokalih Pomaranča.
Danes bo na Primorskem pretežno jasno, še bo pihala šibka burja. Drugod bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Zjutraj in deloma dopoldne bo ponekod po nižinah v notranjosti Slovenije megla ali nizka oblačnost. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 9, na Primorskem od 10 do okoli 15, najvišje dnevne pa podobne kot danes.
Obeti
V soboto in nedeljo bo na Primorskem pretežno jasno, pihala bo šibka burja, ki bo v nedeljo postopno ponehala. Drugod bo sončno z občasno povečano oblačnostjo, zjutraj in deloma dopoldne pa bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost.
Foto: ML
Foto: ML