LJUBLJANI/ AVGUST 1 S Vezi bv. Petra 2 N 9. pobink 1 3 P Lidija 4 T Dominik E S Marija Snežnica 6 Č Sprem, na gori 7 P Kajetan + 8 S Cirijak 9 N 10. pobink. g 10 P Lovrenc 11 P Suzana 12 S Klara 13 Č Janez Berch. 14 P Evzebij + 15 S Vnebovz. M. D. LOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do tmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA Y CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. _ , ; (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 153 CHICAGO, ILL., TOREK, 4. AUGUSTA — TUESDAY, AUGUST 4, 1936 LETNIK (VOL.) XLV Evropske države interesirane v izid španske revolucije: i Države z levičarsko vlado žele zmago vladnim četam, , dočim fašistične države podpirajo upornike. — Podpora se pošilja dejansko, v orožju in municiji. — Apel Francije za nevtralnost. Pariz, Francija. —Čimdalje večja nevarnost obstoja, da revolucija, ki divja v Španiji, ne bo ostala omejena samo na to deželo, marveč utegne celo Evropo potegniti v svoj vrtinec in tako zanetiti vojni vihar po celem kontinentu. Evropske države so namreč razcepljene na dva tabora, in sicer glede tega, kako vlado ima kaka država: Levičarske vlade držijo s španskimi vladnimi četami, dočim države s fašistično vlado vlečejo z uporniško armado. Med prvimi je predvsem Francija, katere radikalna vlada bi vse prej rada videla, kakor pa, da bi njena južna soseda postala fašistična; Franciji ob strani stoji Rusija. Na drugi strani je pa želja fašistične Italije, da bi se fašizem čim najbolj razširil po Evropi, in je zato umevno, da njena naklonjenost velja uporniškim španskim fašistom. Nevarnost, da španska revolucija utegne povzročiti izbruh vojne v Evropi je v tem, ker se omenjena naklonjenost posameznih držav ne kaže le v moralnem smislu, marveč vlade tudi dejansko, z orožjem, podpirajo tisto stranko, katere zmago si želijo. Tako je Mussolini poslal več bojnih aeroplanov na pomoč španskim revolucijonarjem. To se je s sigurnostjo ugotovilo, ko sta AMERIKANCE IZ ŽVIŽG ALI Neprijateljski sprejem ameriških atletov. Berlin, Nemčija. — Preteklo soboto so se je izvršila slovesna otvoritev mednarodnih olimpijskih iger, pri katerih sodelujejo atleti kakih 50 narodov. Ob otvoritvi se je vršila sijajna povorka, v kateri je korakalo okrog 4000 tekmovalcev. Vsaka narodnost je imela svojo posebno skupino. Sledilo pa je mučno presenečenje, ko je prišla mimo velika ameriška skupina: Pozdravljena je bila namreč z glasnimi žvižgi od strani gledalcev. Natančnega vzroka za ta neprijateljski sprejem še niso ugotovili. Domneva pa se, da je bil povod to, ker se Amerikanci niso odkrili, ko je godba igrala nazijsko himno. -o- REPUBLIKANCI SE PRIPRAVLJAJO Chicago, 111. — V kolikor do-, sedaj znano, bodo republikanci začeli z intenzivno kampanjo ši-rom dežele. Governer Landon, bo obiskal okrog Labor Dady, naj- LEWIS ŽIGOSA LANDONA Landonov odgovor socialistu Normanu Thomasu bo stranki več v škodo kot korist, pravi Lewis. Washington, D. C. — Načelnik organiziranih ameriških rudarjev, John L. Lewis, je v posebni izjavi krepko udaril po republikanskem predsedniškem kandidatu guvernerju Alfredu Landonu, ko je slednji objavil socialističnemu kandidatu svoje stališče do delavstva. ETIJOPCI ZOPET NAPADLI ADDIS ABABO % Addis Ababa, Etijopija. — Krdelo etijopskih vojakov, ki se skrivajo po gorovju v zapadnem delu Etijopije, je te dni ponovno napadlo mesto od zapadne strani. Vnela se je skoro tri ure trajajoča bitka, v kateri je mnogo Etijopcev zgubilo življenje, pa tudi na italijanski strani imajo občutne zgube. V okolici ameriškega poslaništva so žvižgale krogi je, kakor toča. Lewis pravi o Landonu, da je njegovo stališče pravi re-akcionizem, ki bi ne dovoljeval delavstvu tiste svobode, kakoršna je potrebna, da se more delavstvo v njej organizirati in gibati tako, kakor kažejo delavski interesi, guvernerja Landona bo republikanski stranki v večjo škodo kot korist, povdarja Lewis. Obenem apelira Lewis, naj organizirano delavstvo na vsej črti podpira Drzen napadalec KRIŽEM SVETA SESTAVLJANJE NAČRTOV Predsednik sklical demokratske voditelje h konferenci glede kampanjskih načrtov. Hyde Park, N. Y. — Po svojem povratku z dolgega potovanja, med katerim je obiskal tudi Kanado v svrho okrepitve prijateljstvo med obema sosednjima deželama, je imel predsednik Roosevelt koncem tedna par jčasa. Okrog 21. se je tedaj dni oddiha na svojem tukaj- 'vračal proti svojemu domu na šnjem posestvu. Takoj začetkom ; Starem trgu št. 21. 56 letni tega tedna pa se je podal ponov- pleskarski pomočnik Peter Ži- Iz Jugoslavife, Nenavaden razbojniški napad sredi Ljubljane. Napadalec je spremljal svojo žrtev do doma, jo tam napadel in pobral denar. — Smrtna kosa. — Razna poročila o nezgodah in nesrečah v starem kraju. Ljubljana, 13. julija, soboto zvečer je prišlo na Starem trgu do dogodka, ki nudi prav značilen primer moralnega razdejanja današnjega t grabil ga je namreč vlak, s ylkateriip prepeljavajo opeko sedanjega predsednika Roosevelta, ima jasne smernice, kar se če delavcev. SMRTNA KOSA ki bila dva italijanska letalca pri- lo> -^g Moines, Chicago in še ne V Chicagi je preminul na srčni napaki rojak Joseph Vrlenich, doma iz Banja vasi .... . txt-jj, |V Jugoslaviji. Star je bil 75 let prvo svoj rojstni kraj v Middle- L ^ m nase_ sex, Pa. nato New York, Buffa-Na mrtvaškem odru siljena, da sta morala na svojem poletu proti španski uporniški armadi pristati v francoski Alžiriji v severni Afriki. Dognalo se je dalje, da je 18 drugih italijanskih aeroplanov prineslo o-rožje upornikom. Takoj po tem poročilu, je francoska vlada javno proglasila, da bo zalagala špansko vladno armado z orožjem in municijo. Enako je izdala vlada tudi uradno dovoljenje, da smejo francoski državljani stopiti v špansko vladno armado in se bojevati proti fašističnim revolucijonar-cem, ako to žele. Edina omejitev pri tem je, da ne smejo nositi orožja, dokler ne prekoračijo francoske meje. Kakor trdijo pariški desničarski listi, se je na ta vladni proglas takoj prijavilo več sto francoskih radikalcev, da so pri volji iti na pomoč Španiji. Tako se utegne zgoditi, da bodo na španskem bojišču trčili skupaj državljani dveh tujezem-xkih vlad. Temu znajo slediti diplomatski spori, ki bodo dali povod za splošni evropski spopad. Francoska vlada vidi nevarnost, ki na ta način visi nad Evropo, m je zato brzojavno pozvala večjo evropske države, da se sklene Pakt, po katerem bi se države obvezale k popolni nevtralnosti Slede Španije. Dokler pa se dru-»o države ne odzovejo na ta apel bo francoska vlada Še nadalje Podpirala španske vladne čete. Jz Italije in Nemčije ni bilo do nedelje še nobenega odgovora na ta Poziv; iz Anglije pa nasprotji0 prihaja poročilo, da je tamkajšnja vlada naklonjena *rtu. , „ . 'leži v kapeli pogrebnika L. katera druga važna mesta. Pol- ^^ odkjer bo daneg pQ_ kovnik Knox, podpredsedniški kandidat pa bo nastopal v državi Indiana, kjer bo imel v 16 mestih kampanjske govore. John Hamilton, kampanjski manager republikanske stranke, pa bo začel že ta teden obiskavati z letalom razna mesta na zapadu. Obiskal bo vsega skupaj 17 držav. To bo govoranc in besedi. -o- ITALIJANSKA LETALA ZA ŠPANSKE UPORNIKE Pariz, Francija. — V vladnih krogih vlada začudenje, ko se je razširila vest, ki je dospela iz greb ob 10. uri dopoldne. Zapušča žalujočo ženo in ero hčer. RIP. HUDE POSLEDICE PO TROPIČNEM j VIHARJU Southampton, Anglija. — Angleški kralj Edward VIII. se poda te dni na izletniško potovanje v Sredozemsko in Jadransko morje. Vozila ga bo jahta Nahlin, katero so že napolnili z vsem provijantom za to pot. Kralj ostane od dva do Izjava tri tedne na tem potovanju. — Bariloche, Argentina. — Senora i Margarita Aldonado de Vega, je porodila v tem mestu četvorice, štiri dekletca. Mati in hčerke so, kakor pravi pOročilo zdrave. 'Ja dogodek je povzročil po vsej Argentini pravcato zanimanje. — Trinidad, Španska luka. Semkaj so dospeli v malem čolnu štirje francoski jetniki, ki so pobegnili z hudičevega otočja, kamor Francija izganja svoje zločince, ki so obsojeni v dosmrtne ječe. Potovali so več dni in so bili od gladu tako oslabljeni, da niso mogli več hoditi na kopnem. Oblasti so jih dali začasno v bolnišnico, nakar bodo izročeni francoskim oglastem. — Budapest, Ogrska. — Španski poslanik na Oger-skem Don Carlo Arcos Cuad-ro, je izjavil, da odpoveduje no v resno delo in je za ponedeljek sklical konferenco, na kateri so se imeli sestaviti načrti za volilno kampanjo. Med glavnimi osebnostmi, ki dan, ki je bil večerne ure pre sedel v znanem Bujasovem vi-notoču v Prešernovi ulici. Bil je malo čez navadno mero zidane volje, pa se mu je spoto- z so bile povabljene na to konfe-jtna pridružil neznan človek renco, je bil načelnik narodnega nekakšno vrečo pod pazduho demokratskega odbora, J. A. in se mu vsilil za spremljeval-Farley ; poleg njega so se razgo-,ca. Ko je Židan nazadnje do-vorov udeležili še drugi voditelji ma odklenil hišna vrata in demokratske stranke. j stopil v vežo — na Starem tr- , . , , . . i Igu je bil ob tem času še pre- Na ej konferenci so se imele J ' et __ je izdelati podrobnosti, kako vlogo,^. ^^ ^ bo predsednik osebno igral med kampanjo; doslej ni podal Roosevelt nobene tozadevne izjave. U- znani sopotnik nI ga vrgel na tla. ga. tiščal za vrat in mu začel brskati po žepih. Židan, presenečen od j nenadnega nasilja, ie pričel I kričati, da ga je slišal natakar v sosedni Zaleznikovi kavarni. Natakar je pohitel na nliro. in ko io prišel do veže preko Save, ga pritisnil in mu zmečkal prsni koš. — V neki gostilni v Bizoviku so se zidarski delavci nekaj sporekli zaradi štrajka. Pri tej priliki je eden udaril 56 letnega Janeza Mojškerca iz Bizovika s stolom po glavi, da so ga morali takoj odpeljati v bolnišnico. -o- Jubilej mašmštva V ponedeljek 13. julija je praznoval 40 letnico mašni-št.va Rudolf Vadovič, župnik lepe prostrane župnije sv. Ladislava v Beltincih. Po rodu je Slovak, deluje pa že 40 let med slovenskim ljudstvom v Prekmurju. Služboval je prvo v Beltincih, nato v Murski Soboti, v Kančovcih, na Tišni in prišel zopet v Beltince. -o- ljudi zgubilo življenje med vihar-Rabbata, francoski Moroko, dq j jem, po največ je te žrtve zalotil so Italijani dostavili španskim vihar v čolnih pri iovenju rib in nadaljno pokorščino levičarski Pensacola, Fla. — O tropič- |vladi in da -e na razpoiago s nem viharju smo že na kratko svojim uradom oblastem upor-poročali, da je povzročil ogrom- lnjk0V( ^ so v Burgosu na no škodo. Toda poznejša poroči- španskem ustanovili nekak la naznanjajo še vse hujše posle- |začasnj oblastni svet. dice po tem viharju, ki je divjal | _ st John's, N. F. — Mo-tudi delno po državi Alabama in torni parnik Alembic, ki je vsej severno zapadni Floridi. [px-evažal med tem krajem in Kolikor dosedaj znano je devet veliko jezerskim lukami olje, deleženci so se tudi podrobnejše bavili z načrtom, kako dobiti potrebni denar v kampanjski sklad. Kakor so se izrazili demokratski voditelji, bo stranka potrebovala letos približno enako svoto kakor kanove ga stanovaniaT ie vi-v letu 1932, namreč okrog dveh'^ kako se v temi ruieta dve milijonov dolarjev. pogtavi A napadaiec je ---jbil toliko spreten, da se je na- PUC V JECI jtakarju. ki mu položaj ni bil Salem, Oregon. — V tukajšnji j nrv; hin povsem jasen, iz-državni kaznilnici je nastal med muznil in pobesrnil' oroti kaznjenci upor, ker sodišče ni stu. Na krain napada so našli hotelo spustiti na svobodo nekega jetnika. Upor se je na to razširil, da je nad 700 jetnikov demonstriralo. Razgrajali so po dvorišču kaznilnice, zmerjali paznike in jetniškega upravnika. Trije zločinci, ki so obsojeni v dosmrtno ječo so poskušali pobegniti v tej zmedi, katere so pa pazniki zapazili in so streljali za .ne more spomniti, kako naj njimi in vse tri ustrelili. Eden ,bi bile njegove reči nrKio na izmed ranjencev je že preminul, j Mestni trg. češ da je bil takrat druga dva se nahajata nevarno neusmilieno piian. T>ri£p r>a upornikom 14 vojnih letal. Kaj bo v tem oziru storila Francija se vladni krogi ne izjavijo. Gotovo pa je, da bo Francija na drugi strani začela nuditi orožje j in municijo vladi, in tako bodo evropske velesile kmalu vsaka svojo stran oboroževale na Španskem. Na ta način se bodo Španci lahko še precej časa klali in pobijali, če jih bodo evropske velesile zalagale z orožjem in municijo. drugih poslih. Materielna škoda je zavozil na skale in se tako m klobuk na orlici saTno še meg"T prpzno vi,rč«v Vi m v ni več utpmr'1 " U in B v Insbrucku m zaostal, dasi masnik s svojim spremstvom , , v .v„ . klice enkrat radi pomoči, ki jo je vedno rad dal. Prišel je dart piknika za Narodni Dom. Žagar je bil zdrav in vesel in je pomagal v točilnici. Kar na enkrat, brez vsake besede, da je bolan, ali, da se počuti dobro, se je zgrudil na tla, padel v nezavest in drugi dan je izdihnil. Vse je dogodek pretresil do skrajnosti. Kdo bi si bil misiji. Star je bil šele 40 let, toraj v najboljši moški dobi. Z Žagarjem nam je smrt ugrabila dobrega farana, izvrstnega someščana, in delavca na društvenih poljih zlasti pri pevskih društvih. Da je največja izguba domači družini, izguba katera se nikdar ne more nadomestiti, o tem mi pač ni treba pisati. Doma je smrt zadala rano, katero bo čas polagoma, nikdar pa popolnoma zacelil. Na vseh krajih ga bomo pogrešali; takoj za domačimi naš Dom, katerega je pokojni oskrboval skozi devet let in mu nemalo pomaga do tega, da je podjetje končno izlezlo iz dolga in se postavilo na svoje noge. Toda, kaj moremo. Moramo se ukloniti božji volji, če tudi bo težko zlasti za domače. Smo pač soti, na Ely, odgovarjam, da prav luštno. Če bom zopet povabljen na kaj takega, se bom z veseljem odzval. Ludvik Perushek DOGODKI- med Slovenci po Ameriki krat le malo poznal. Pa, ne samo to. Father Shuster je vsako poletje šel v Jugoslavijo k svojim sorodnikom, da se je učil tudi slovenščine, katero je poznal le v toliko, kolikor je lijone akrov zemlje. Kakih 600,000 kmetskih delavcev in doma govoril s svojimi starši, najemnikov ne lastuje nobene zemlje.' Prav zanimivo je, kako slabo plačujejo kmetske delavce v času žetve in košnje. Moški dobijo po 6 do 7 pesetov, kar znese kakih 14 centov na dan. Življenje je pa drago, da se živeti ne da. Ljudje so lansko leto, tako so poročali, marsikje jedli travo. je moral več predmetov jema- bo pripravljen v župnišču najti v nemščini, katero je do ta- kasneje deset minut pred pri- Po mestih in industrijskih krajih je bilo nad 1 milijon delavcev brezposelnih, ki niso dobivali skoro nikake podpore od vlade ne kakih organizacij. Zdaj, ko je prišla v sedlo levičarska vlada in z njo veliko obdavčenje, je na tisoče industrijalcev pozaprlo tovarne in odšlo v tujezem-stvo. To je le še poslabšalo položaj. V takih razmerah je bilo torej lahko begati španske mase, ki so rade sledile vsaki politični obljubi. Kajti zgubiti niso imeli ničesar in so pričakovali ob vsakem izpadu le pridobitve. V drugih besedah, vešč je bil le ameriške slovenščine katero je malo na "Dolenjsko" zavil pa je blo. Toraj, prihaja naš pričakovani novomašnik opremljen s tfemi modernimi jeziki in še par mrtvimi kot je latinski in grški. Štiri leta. Kako so hitro šla mimo nas v večnost! In v teh letih se je doma nekaj spremenilo. Odkar je bil odšel iz Amerike mu je umrl oče Krist Shuster in še par sorodnikov. Našel pa bo še mater in pet bratov ter tri sestre, eno omo-Seno, dve pa v samostanu pri sestrah Dominikankah. Obe četkom maše. Takoj se društva, sorodniki in duhovščina uvrstijo po 80 cesti in pohod v cerkev se prične. Cerkev bo zaklenjena do tega časa. Pri vstopu v sanktuarj, bodo no-vomašnika nagovorila dve deklici, ena v angleškem jeziku druga v slovneskem. Tam bo sprejel od svojih sorodnikov sveto razpelo in blagoslov od svoje matere. Takoj za tem pristopi in slovesna maša se prične. Po maši ostanejo ljudje v cerkvi dokler duhovniki ne odidejo pri zadnjih glavnih vratih zopet nazaj v župnišče. Cerkveni odbor bo pa skrbel, da se ta red izpelje. Pri korakanji! bosta za maršala Andrej Slak in Jakob Resnik. To bo toraj red pri tej slav-nosti. V cerkev ima vsak prost ustop, če bo mogel priti notri. Naj lažje se bo prišlo potom učita v naši šoli že dolga le- procesje, ker ti bodo šli prvi V tem smo že povdarili, da so odgovorni faktorji, kijta. Težko ga vsi čakajo, zlasti-Druga pa bodo mogli priti le jim je od časa do časa usoda polagala v roke odgovornost .njegova mati, ki je med tem [tedaj ako prvi ne napolnijo tega in zopet drugega v naš pravi dom tam v nebesih. — Pokojnemu naj sveti večna luč. Ostalim pa naj bo tem potem izraženo naše globoko sožalje. Prijatelj. VESTI Z WILLARDSKIH FARM Willard, Wis. Mr. Klarich, večletni wil-župan, kateri je bil VABILO NA SEJO! Chicago, III. Tem potom najuljudnejše vabim vse člane, da se gotovo vde-ležite naše prihodnje redne mesečne seje, ki se bo vršila v sredo dne 5. avgusta točno ob 8:15 zvečer. Denar bom začel pobirati malo pred osmo uro, toraj prosim vse katerim je mogoče, da pridite v ponedeljek ali torek že na dom plačati, da se potom ne bo seja tako dolgo zavlekla. Mesečno poročilo za julij priobčeno v sobotni številki S. tega tedna. Z sobratskim pozdravom, Jos. J. Kobal, tajnik bo A. RAZNE VESTI IZ BRIDGE-PORTA Bridgeport, O. Namenil sem se da napišem nekaj za Amerikanski Slovenec. Najprej, se moram prav toplo zahvaliti g. in sobratu Mr. Matt Pavlakoviču, ki mi je priskočil na pomoč ker sem bil tudi jaz prizadet od po-vodnji ter mi poslal ček. Hvala vam lepa Mett. — Delavske razmere so tukaj kakor menda skoro povsod drugod. Zgodi se, da začnemo v premogo-rovu delati in delamo vsaki dan ter si pri tem mislimo, da bomo stalno delali. Komaj po preteku enega ali dveh tednov, pa nenadoma zopet prenehamo. Tako človek nikoli ne ve, koliko časa se bo delalo. — Vročino imamo hudo tudi tukaj, dežja nam pa pri- manjkuje. Če nam ga Bog v lardski župan, kateri je bil kratkem ne pošlje, se bo vse resno obolel, mu gre nekoliko posušilo. — Dne 4. julija so na bolje. — Ko so vozili do-,mene in mojo družino obiskali mov seno, so konji naglo po-j Mr. in Mrs. Frank in Štefani-tegnili in Mr. Valentin Jeras, ja Mirtič s svojo hčerko. Prav kateri je imel v oskrbi konje je omahnil in padel nazaj na leseno ogrodje tako nesrečno, da si je zlomil štiri rebra ter se tudi drugače močno poškodoval. — Mrs. Fr. Petkovshek se je morala podvreči zelo nevarni operaciji. Operacija se je posrečila in je upanje, da bo okrevala.Nahaja se pa še vedno v bolnišnici. — Mr. Jos. Rakovec je tudi da je moral leči razveselili smo se jih in želeli, da bi le bolj pogosto prihajali skupaj in se o marsičem pogovorili. Dragi bralci in bralke Ame-rikanskega Slovenca. Vem, da tudi vi berete po časopisih, kako Rev. Coughlin napada našega predsednika Roosevelta. Menim, da lahko vsak delavec in delavka dovolj jasno vidi, zbolel tako, j koliko je Roosevelt že napra-na bolniško i vil za delavca in koliko bi bil vladanja španskega ljudstva, silno zanemarjali svojo dol- ludi radi bolezni oslabela in cerkve. Po maši se vrši obed postelj. — Bog daj vsem tem še napravil, da mu niso stav-znost. Ali nisn liurlclriVi mac QlVlnll linnfifmraK in or, w>ioli\----1-____________-___ TARZAN IN OGNJENI BOGOVI (84) žnost. Ali nišo 1 iudskih mas sploh upoštevali in so mislili, da bodo vladali iste, kakor črede, ali pa sposobni niso bili, eno ali drugo je. Dokaz pa je, da se je ta njihova lastna zanikernost silno maščevala in se še bo, nad vs6mi, ki bodo skušali mase tako zanemarjati, kakor so jih zadnje vlade na Španskem. Delavec, bodisi na Španskem ali kjerkoli je udan, dokler vidi tudi na strani vlade vsaj nekoliko dobre volje. Ko ga pa enkrat lakota pritisne ob steno, tedaj pa spozna, da nima ničesar zgubiti, marveč vse le dobiti, zato začne z uporom in se boriti za svoj ol>stanek. V tem so hudo grešile vse padle vlade na Španskem. Zadnja levičarska vlada pa je zopet grešila na drugi strani. Začela je deliti privilegije le svojim pristašem, d|«uge pa zapostavljala. Tudi tu je postala vreča polha španskih težav, in nezadovoljnosti in zopet je borba. Pa tudi ni pričakovati, ako zmagajo uporniki v sedanji borbi, da bo nastal red in mir. Tudi ti bi se maščevali nad nasprotniki toliko časa, da bi s tako slepo politiko zapravili svoj položaj. Dr. Uršič pozdravlja Dr. Joseph E. Ursich, slovenski zdravnik v Chicagi, se je te dni podal na počitnice proti za-padu. Iz visokih coloradskih gora pošilja uredništvu lepo razglednico, na kateri pošilja vsem svojim prijateljem in znancem ter vsem rojakom najlepše pozdrave. Obiskal bo Pikes Peak, pravi, da bo šel pogledat prav na vrh, če se bo videlo z njega Chicago. Nato pa bo obiskal tudi sloveči Yellowstone Park in druge znamenite kraje po zapadu. Vročina ga je ubila Cleveland, O. — Tukaj pred kratkim umrl vsled vročine rojak John Hren. Isti dan je še delal na cesti, kjer je bil zaposlen od WPA, pa ga je vročina tako izdelala, da je prišedši domov izdihnil. Doma je bil iz Bazuljaka pri Begunjah in je prišel v Ameriko pred 30 leti; star je bil 53 j let. Zapušča sina in dve hčeri. Zaprta tovarna vsled vročine Cleveland, O. — Tukajšnja Fisher Body tovarna je bila vsled prehude vročine zaprta za celih pet dni. Tako je ostalo doma naenkrat 8000 delavcev. Glavni manager se je izrazil, da bi bilo nečloveško, izrabljati človeške moči v tako hudi vročini. Mamo so hoteli videti Cleveland, O. — Že par let so nameravali bratje in sestre Šegove družine iz Grahovega pri Cerknici, da bi dobili sem svojo mater, kar ni bilo brez uspeha. Vsak nekaj so zložili skupaj in mamica je prispela v Ameriko ter pri vsakem otroku ostala nekaj časa. Kei je pa ni preveč mikalo življenje v Ameriki in je želela da bo pokopana v domači zemlji, se je odpravila zopet v domovino, da tam preživi še ostale dni svojega življenja. Smrtna kosa V Buhl, Minn., je umrl rojak Frank Senk, doma z Visokega. — V East Helena, Mont., je u-mrl rojak Anton Štajner. Umrl je v bolnici, na posledicah hudih poškodb, ki jih je dobil pri delu. — V West Allis, Wis., je umrl rojak Paul Tomec v starosti 40 let. Zapušča ženo, dva sina in tri hčere. Ijene razne ovire. Svetoval bi, da ni treba poslušati druge ki kričijo proti njemu, ampak trdno ostati z njim in ko bodo v jeseni volitve, oddajmo vsi svoje glasove zanj, pa smo sigurni, da bo zopet Roosevelt naš predsednik, od katerega bomo zopet lahko pričakovali da se bo potegnil za delavce. — Pozdrav vsem bralcem tega lista, listu pa mnogo novih naročnikov. Naročnik V NAJEM se odda stanovanje s 6. sobami in garažo, pošteni slovenski družini. Oglasite se na naslovu: 1844 West 22nd Place, Chicago. KNJIGE Vse vrste slovenske knjige, ki jih je mogoče dobili na trgu, se dobijo v Knjig arni "Am. Slovenca". Pišite po b r e z p lačni cenik! (Metropolitan Newspaper Servicb; Napisal: Edgar Rice Burroughs Tarzan je videl z drevesa ljudi na konjih, pred katerimi je zvezan korakal mož, katerega je bil prepoznal za To;n-myja, s katerim sta se malo prej razšla. Vedel je, da bi bilo neumestno in brezuspešno, če bi se spustil z dreveas da reši Tommyja, zato je čakal ugodnejšega trenutka in jim previdno sledil. Znocilo se je že bilo medtem ko so ugrabitelji dospeli z jetnikom do kem-pe. Tedaj pa se je čez pokrajino naenkrat razlila svetloba, kot da je prijadral mesec na nebo in v tej svetlobi je Tarzan opazil ko so se ugrabitelji ravno približali v kempo, katere so ostali navdušeno pozdravljali. Obsedel je^ Tarzan na gladki skali in gledal doli v kempo pod seboj, ki je bila močno ograjena. Ravno je zaslišal Arabeeve besede: "Nekoliko mučenja jutri zjutraj, bo gotovo pomagalo, da bo jetnik govoril in nam povedal, kje je Tarzan. Če nam pa na noben način ne bo povedal, ga ustrelimo." Tarzan je pa negibno sedel naprej na skali in zvesto pazil, v katero kočo so dejali Tommyja, katero si je dobro zapomnil. Ko se mu je zdelo, da so v kempi vsi pospali, se je tiho splazil do ograje, nato splezal gori in skočil doli, ne vedoč, da mu preti nevarnost ponoČ-nih stražnikov v bližini. Torek, 4. augusta 193(» AMERIKANSKI SLOVENEC Stran S. KLASJE IN PABERK1 z evangelifske njive P. Aleksander Urankar. MALA SHIPLEY TEMPLE S STARSI 2. NEDELJA V AVGUSTU Kar pomilujemo tega farize- i Spplnjevanje verskih dolžnosti ja v današnjem evangeliju. U-jv nedeljo. Ali smo v tem res ta-božec misli, da je z zlatmi črka- mi zapisan pri Bogu, kar daje desetino, se posti in daje milo-ščino.Ko so pa to samo vnanja znamenja, ki pri Bogu ne pomenijo ničesar, če jih ne združiš z duhom, če dobrega namena nimaš. Bog je sprejel moltev cest-ninarja, ki se je na prsa trkal, pa čeprav drugače ni bil izpol-njevavec božje postave prvega razreda. Kolikokrat je tudi nam krščanstvo in izpolnjevanje postave božje le taka vnanja forma brez pravega duha. Katoličani smo. Da. Trkamo se na prsa, da nas je mati krščanska rodila, toda ravno nam bi lahko rekel Kristus: Kako daleč je to ljudstvo od mene. Ljudstvo moje, kaj sem ti storil? Ali ne storimo, kar že storimo za kraljestvo božje, zgolj ra- jmesto blagoslovljene vode imeli di tega, ker je pač zapovedano, žganje v cerkvenem kropivniku, ko trdni kot skala? Vsaka najmanjša reč nas odvrne. "Truden prdem od dela. Bog mi ne more zameriti, če nedeljo prespim". "Oddiha moram imeti, grem ribarit, ali pa v gore. Maša gori, maša doli." Radi ene maše, ne bo duše konec. "Sinoči sem bil na poroki, kaj bom danes spal v cerkvi. Bolje, da doma molim, kako da bi med mašo smrčal." "Slabo se počutim, zob me boli, glava mi je nekam težka, ne bom šel danes, bom šel prihodnjo nedeljo." "Kompanijo imam, saj vendar nisem štor, da bi goste same pustil in šel v cerkev, meni nič, tebi nič. In tako dalje. Trdni kot skala. Da. In to je samo še izpolnjevanje nedeljske dolžnosti, kje so druge dolžnosti in zapovedi? Pravi irski pregovor: "če bi ! Pavletiča. Fanta so nemudo- i ,ma prepeljali v goriško bolnico. Njegovo stanje je zelo resno. V Cerknem je deloma pogorela hiša 29 letnega Alck-'sandra Jereba. Uničena je bila j vsa oprema, poljsko in drugo J orodje in zgorelo je tudi mno-jgo krme. Škode je preko 10.000 lir. g V Logu pri Vipavi se je smrtno ponesrečil 74 letni po- POVRATEK RUSIJE V EVROPO Odlomek iz sodobne diplomatske zgodovine.) A. Kuhar. (Dalje.) Lahko rečemo, da je bila do pojava hitlerizma v Nemčiji sov- londonski gospodarski konferenci dne 16. junija 1933, ko je v njegovem imenu takratni nemški pojme, vmes pa agitirala za svoje svetovnonazorne ideje. Na- sestnik France Švagelj. Po Pram Evr°Pi ^ Popuščala le V Slika kaže malo Shirley Temple v sredi med očetom in materjo. Mala deklica je postala lansko leto svetovno znana popularna osebnost na polju filmskih zvezd. Pravijo, da ji plačajo filmske družbe po $5000. na teden. Morda je res. Vsekakor za takega otroka preveč, pa naj bo se taka popularnost. Miljoni na drugi strani pa še za vsakdanji kruh ne morejo zaslužiti. za kako poglobitev v duha Cerkve in Jezusove besede pa smisla ni. Samo nekoliko preudari svoje življenje in delo svoje: ali ni večkrat posmeh v tebi, ko vidiš, da drugi gredo tudi k večernim pobožnim vajam, ali ne obmetavaš tolikokrat takih pobožnejših duš s priimkom: "cerkvena miš, ali pa tercijalka." In tisti, ki so po-božnejši, ali se ne motijo, ko mislijo, da je zgolj vnanja pobož-nost vstopnica za božje kraljestvo. V isti sapi, ko molijo, že ali vsaj vino, vsi bi hodili v cer- močan obrambni pas v svrho zavarovanja proti morebitnem nemškemu vpadu. V delu kev." Ali ni to sramotno spriče- |imajo tudi tu brezštevila stra. valo za katoličane? Ali smem re- teških cest, raznih skladišč, Vojašnic, podzemnih rovov, tudi obirajo, opravljajo, natolcu-[dajati korajžo za božje delo, ki či, če bi imeli po naših cerkvah vino v kropivcu, ali bi prišli Slo- kavern in na neki visoki p!a-venci v cerkev? Ali če bi pred' oti celo letališče. Vse te na-cerkvenimi vratmi stali kolektar- prave se izvršujejo z neverjet-ji, ki bi dajali dolarje, ne jemali, lno nagiico in v velikem obse-kakor navadno, ali bi ne vreli k'gUi maši trumoma? Pravil mi je duhovnik, da "je vpeljal v sredo ples za mladino. V sredo ples, jih bom lažje v nedeljo tudi v cerkev dobil". Ali ni sramotno, da si moramo s takimi sredstvi pač vedno vsega v izobilju in tudi denarja. jejo in drugim vse hudo žele . Nobeden nima pravice klicati kakor farizej: "Hvala Bogu nisem tak in tak." Vsak raje potrkaj na prsa in s cestninarjem reci: tudi jaz sem tak. Tudi meni je kraljestvo božje deseta vas. Prvo: kruh, drugo: Bog. Prvo, farma; drugo: nebo. Prvo, zemlja; drugo, božja domovina. In vendar, bi moralo veljati: prvi je Bog, za njim vse drugo pride. "Katoličani so drugačni. Trdni so kot skala". Je zapisal protestantski pastor še pred kratkim, ko je očital mlačnost svojim ovčicam. Ej, če nam je res ta beseda, beseda kredita. Vsaj vsem ni. Nova vojašnica tik za mejo Idrija, julija 1936. — Pred kratkim je naš list poročal o jz Novakov, novi vojašnici za obmejno mi-licijo, ki jo grade v bližini Go-doviča. Danes pa moramo za- Eksplozija pri metaniu ročnih bomb Cerkno, — V Novakih pri Cerknem so imeli vaje z metanjem ročnih bomb. Nekemu finančnemu stražniku je bomba v roki eksplodirala in ga ranila kot tudi prisotnega kapitana finance iz Idrije, te-henteja finance iz Cerknega in karbinjerskega brigadirja neprevidnosti je prišel v doti-ko z električnim tokom visoke napetosti. Bil je pri priči mrtev. ; i jtMli * Na Zapoški pri Cerknem je nekaj pastirjev našlo na dnu globokega prepada truplo 70 letnega užitkarja Petra Mav-riča iz Cerknega. Prepeljali so ga v domačo vas in ga preteklo soboto pokopali. Mavric se je, kakor vse kaže, po naključju ponesrečil. * — Na predvečer sv. Cirila in Metoda je društvo "Soča" na Jesenicah zažgalo na vrhu Možaklji kres. * Na Krasjem vrhu nad Ravnami pri Kobaridu pa je postal žrtev granate kmečki fant Lojze Skubin. Granata ga je vsega raztrgala. jetska diplomacija še tesno po-!minister Hugenberg razgrnil vezana z agenti kominterne. Ime-]pred konferenco svoj znameniti la je predvsem veselje nad tem, jnačrt o potrebi nemške ekspan-da je delala zdražbe in mešala Jzije v Ukrajino, ker so Nemčiji drugam vsa pota zaprta. Tudi ta napad je sovjetska diplomacija odbila, ko se je odločila, da ma-gari žrtvuje vso svojo ideologijo, samo da si pravočasno pridobi zaveznikov proti nemškemu nasprotniku in nemško ofenzivo v kali zaduši. In res, dne 3. julija 1933 pre- toliko, kolikor ji je bilo potrebno, da je nagrabila njen denar za svoje petletke. Z nastopom hitlerizma pa se položaj čez noč spremeni. V hitlerjevski Nemčiji je za Rusijo vstal prvič sovražnik, ki je sovražil tako njen seneti sovjetska Rusija Evropo komunizem, kakor je hrepenel !z novo bombo, ko podpiše s celo bi nam moralo biti druga narava, [beležiti spet novogradnjo ka- Duha nam manjka. Vsem. Ponosa je še dosti, figovega ponosa, s katerim se trkamo: Kristjan sem, kristjan hočem osta*-ti. Povsod Boga, povsod Boga... Pojemo. Pa nam je vse prevečkrat kraljestvo božje samo še lepa beseda in stara navada. Obleka, ki jo lahko slečeš in znova oblečeš. Zatorej le nič pomilovanja nad evangelijskim farizejem. Je farizej in farizejstvo tudi v nas. Le tja nazaj od velikega oltarja, tja pod kor k cestninarju in se potrkajmo: Bog bodi milostljiv meni, ubogemu grešniku. sarne za miličnike, ki jo grade kakih 500 m od državne meje, severno od ceste Godovič — meje (pri Hotedršiči.)' To bo potem že tretja kasarna za milicijo v približno 6 km dol-kem obmejnem odseku. -o- Nove žrtve v Afriki Trst, junija 1936. — Kakor poročajo časopisi je dosedaj padlo, umrlo itd. v Afriki 2.313 Italijanov, 1.593 domačinov in 453 delavcev. Med temi so našteta tudi imena na- I IZ DEŽELE SUŽENJSTVA IN t I TRPLJENJA | Vojaški vodovod v Podbrdu Podbrdu, — Dela krog vojaškega vodovoda iz Porezna k vojašnici v Podbrdu se bližajo koncu. Pri tem delu pa je zaposlenih tudi nekaj domačinov. Nekemu delavcu doma iz Tržiča je pri tem delu strlo nogo. Bil je odpeljan v goriško bolnico, a tam je baje podlegel poškodbam. i-o- KRATKE NOVICE Na Govejku pri Idriji so zadnje dni ustanovili novo do-polavorovsko društvo. V dru- po njenem ozemlju. Iz igračka-nja in izigravanja je morala sovjetska diplomacija k resnemu delu, da si zavaruje zapadne meje. Menda se je tudi takrat v zunanjepolitičnem oziru prvič porodil pojem Rusije kot nacional- vrsto malih držav v Aziji in Evropi pogodbo o definiciji napadalca, s katero je sprejela dvoje: prvič evropsko ideologijo o ra-zorožitvenem vprašanju, načelo statusa quo in s tem odklonitev revizionizma, drugič pa vsa na- ne države. Doba ruskih koncesij 'čela zapadne Evrope o organiza-je napočila. Evropa se je začela 'ciji miru in varnosti. Pogodba V KRATKEM začne izhajati v "Amer. Slovencu" nova povest pod imenom: 'Usodna žena' i stvu so se včlanili > obmejni ših fantov, v kolikor jih mo- 'miličniki, finančniki stražniki remo vsled pokvarjenega pra- in delavci, ki so zaposleni pri Mejo utrjujejo naprej Trst, julija 1936. — Od vseh strani prihajajo tudi letos poročila o novih delih v obmejnih utrdbah ter o nadaljevanju z že lani in prej začetimi obmejnimi napravami. Posebno pa je opaziti veliko delavnost v dograditvi cestnega omrežja ob meji in zgleda, da so letos italijanske vojaške oblasti obrnile posebno pozornost na novogradnjo in popravo starih cest in potov, ki so važne iz strateškega .stališča. Lani, še bolj pa letos pa je opaziti, da popravljajo in razširjajo stare ceste in poti ter Irasirajo nove oddelke cest —• več ali manj strateško zelo važne —,ki vežejo ostalo cestno omrežje z mejo in se tu stikajo v. jugoslovanskimi cestami in potmi. Tako so letos na vse zgodaj spomladi pri- ču) — Mravljišče — Sp. Za-vratec do meje. Vse te ceste so projektirane tako, da bodo služile predvsem avtomobilskemu prometu in so sedaj v delu. V od meje oddaljenejših predelih izvršuje ta dela vojaštvo, tik za mejo pa civilno delavstvo. Prav v zadnjem času pa so izvršile italijanske vojaške oblasti še brezštevila j tras za ceste tik ob meji, ki i bodo deloma vodile tudi na mejo, med drugimi cesto na 1630 m visok Porezen, ki se dviga nad Cerknem in je tik ob meji. -o- Tudi mejo na severu utrjujejo Trst. julija 1936. — Kot je razvidno iz raznih uradnih in- vopisa in pokvarjenih imen razločiti Kervatin Peter iz Vižinjana v Istri je padel na fronti in ne kakor je bilo prvotno poročano, da se je izgubil. Padli so dalje: Pavle-tič Ernest iz Rocola, Vidmar Karel iz Idrije, Fabretto (Ko-vačič ?) Ivan s Sv. Petra na Krasu, Tronka Ivan z Reke, Batič Andrej s Postojne in Kogej Ludvig s Sp. Idrije. Starši padlih dobe kako denarno podporo, predvsem pa mnogo sožalk s strani Mussoli-nija in podkralja Badoglia. --o- Kobarid dobi ljudski vrt Kobarid, julija 1936. — V najkrajšem času bo končano novo vojaško pokopališče v Kobaridu ki ga pripravljajo pri sv. Antonu na griču. Že lansko leto so izkopavali okostja padlih vojakov ter jih prenašali v malih krstah iz starega na novo pokopališče. Prenos okostij so morali izvršiti Kobaridčani in okoliča- čeli z delom novo trasirane ]nih del ob italijansko-jugoslo-Ceste, ki pclja iz Ravber komande pri Postojni do meje Pri Planini, dalje nov kos ce-Kte iz Godoviča nad Idrijo do Malega obmejnega naselja Medvedje brdo, potem od Prelaza Vrhuljicn -^eja med Kranjsko i. .. .. ... . .v i*", a vse brezplačno. Domače tormacij, so Italijani pričeli L ... ... ... . . . .. . 1 . , pokopališče, ki je bilo tik ob utrjevati, svojo severno mejo. .v, ^ ,, ..... , ' " vojaškem, pa so oddaljili sko- raj 1 km od prejšnjega. Na mestu, kjer sta bili prej obe pokopališči, civilno in vojaško, pa bodo uredili javni vrt, ka-.erega pač neobhodno potre-)ujejo priseljenci! za nje je severno mejo Letos, kljub temu, da so napovedali nadaljevanje utrjeval- vanski meji pri Trbižu, so s temi popolnoma prekinili. Kot pravi poročilo, odvažajo iz skladišč ves materijal, kot cement, železo itd. in ga preva-' žajo na avstrijsko mejo. kjer^ bivša 'so pričeli z utrjevalnimi na-in Pri- 'pruvami pri Vratih, blizu Tr- inorsko pa do vrha Škofijo, ki Jbiža. Z velikimi utrjevalnimi tik ob meji na Cerkljan- napravami pa so pričeli letos skeni, iz Veharš (pri Godovi- tudi na Brennerju. Tu grade UPRAVITELJ, ima na prodaj 1000 bungalov, apartment hiš v Chicagi in predmestjih. Prilike. Lahki pogoji. Wm. Eichenbaum, Room 1604, 228 No. La Sallu Str., Chicago. tamkajšnjih cestnih ter drugih javnih delih. * V Komnu je strela udarila v hišo 60 letnega posestnika Josipa Kodriča. Poslopje je pogorelo do tal. Ogenj je uničil tudi hlev, poljsko orodje in 30 stotov sena. Škoda znaša okrog 20.000 lir. * Blizu Sv. Lucije je neki avto povozil 24 letnega Marija DENARNE POŠILJATVE odpravljamo v Jugoslavijo, Italijo in vse druge dele sveta po dnevnem kurzu. Včeraj so bile cene: Dinarji: Za $ 2.55............ 100 Din Za $ 4.95............ 200 Din Za $ 7.20............ 300 Din Za $ 9.55............ 400 Din Za $11.65............ 500 Din Za $22.90............1000 Din Lire: Za $ 4.65................ 50 lir Za $ 9.00................100 lir Za $43.00................500 lir Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite____$ 5.75 Za $10.00 pošljite....$10.85 Za $15.00 pošljite—$16.00 Za $25.00 pošljite—$26.10 Za $40.00 pošljite—$41.25 Za $50.00 pošljite....$51.50 Ker se kurz večkrat spreminja so cene podvržene spremembi.. Pri večjih svotah poseben popust. Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: JOHN JEPJCH (V pisarni Am. Slovenca) 1849 West Cerraak Road, CHICAGO, ILL. ! vrlo napeta in vse skozi zelo zanimiva. Opozar-! jamo na isto vse naše I čitatelje, da jo čitajo od ; začetka, da jim ne bo pozneje žal. Obenem prosimo tudi \ vse naše prijatelje in somišljenike, da naj opo-zore na to zanimivo povest tudi svoje znance in I prijateje, da si tudi oni j ! naroče list, da bodo tako ! tudi ti deležni te povesti. ; Vsi oni, ki so na naročnini zaostali naj pazijo » i j da bodo pravočasno poravnali naročnino, da se ! jim med to zanimivo po-! vestjo ne preneha s po- « ; šiljanjem lista. i »»»»»»n««««««*«'"*^1 maščevati za skoraj 15 letno izigravanje in zasramovanje. Poglejmo, kako je sovjetska diplomacija odgovorila na hitlerjev-sko nevarnost. Še preden je Hitler oficielno prevzel vso oblast v državi, je že Rusija z veliko naglico in z velikimi in bolečimi koncesijami sklenila verigo nenapadalnih paktov z baltskimi državami, torej tam, kjer je njena meja najbolj rahla. Nenapadalni pakt s je imela v danih razmerah važne posledice. Četverni pakt je bil končnoveljavno pokopan, kar je Mussolini sam priznal, ko je že dne 4. septembra 1933 z Rusijo podpisal nenapadalni pakt in se tako indirektno odtrgal od Nemčije. Nato sledi cela vrsta uradnih priznanj sovjetske Rusije, ki pričajo, s kakšno mrzlično naglico je sovjetska diplomacija organizirala odpor proti nemškemu na- Finsko je bil sklenjen dne 2. ja- jsprotniku in s kakšnimi žrtvami nuarja 1932, z Letonsko dne 5,ije bila pripravljena vsako pod- februarja, z Estijo dne 4. maj- poro plačati. Evropske države pa nika, z Litvo je obstajala zveza so hotele tudi pokazati, da so že prej, s Poljsko so se začela pogajanja junija 1932 in so se dne 28. septembra istega leta končala tudi s podpisom nenapa-dalnega pakta. Ko je nastopil Hitler in napovedal politično vojno sovjetski Rusiji, je bil že ves Baltik organiziran in je Rusijo proti Evropi varovala veriga nenapadalnih paktov od Finske do Romunije. Hitler je napravil proti Rusiji več zaporednih zunanjepolitičnih sunkov, ki so bili vsi zelo nevarni. Prvi sunek je bil v obliki če-tvernega pakta, ki ga je sporazumno s Hitlerjem in Anglijo predložil Evropi Mussolini in je bil podpisan v Rimu dne 7. ju- voljne pripoznati sovjetsko spreobrnitev k evropski konservativni politiki miru in politične stalnosti. Junija 1933 prizna sovjetsko Rusijo Španija, v avgustu ji sledita Nizozemska in Belgija, konec avgusta so navezani prvi stiki z Združenimi državami Severne Amerike, v začetku septembra pa že predloži sovjetski veleposlanik v Parizu francoski vladi načrt zvezne pogodbe. Francoski letalski minister Cot in državni minister Herriot potujeta v Moskvo in se vrneta navdušena za zvezno pogodbo, ki bi zasadila Nemčiji kol v hrbet, no, da je "revizija ime za novo svetovno vojno" in da pomeni ni j a 1933. S četvernim paktom četverni pakt "poskus revizije Društvo sv. Jožefa štev. 53, KSKJ., Waukegan, 111. 36 leto pri K. S. K. JednotL Seja se vrši vsako drugo nedeljo ob 9:30 zjutraj. — Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 55. leta v odrasli oddelek; in v mladinski oddelek od rojstva do 16 leta. Skupna društvena imetja znašajo nad $15,000.00. Skupno število članstva 484 članov(ic). Nadaljna pojasnila se dobe od sledečega odbora: Frank Jerina, preds. Joseph Zore, taj. Mike Opeka, blag. bi bile prevzele nadzorno oblast nad vso Evropo Anglija, Nemčija, Francija in Italija, ob izključitvi sovjetske velesile. Sovjetska Rusija je na to ofenzivo odgovorila z apelom na male države, češ, da jim grozi izguba samostojnosti in enakopravnosti in da jih hoče Rusija podpirati. Radek je v moskovski "Pravdi" dne 10. junija napisal senzacionalen članek, v katerem proglaša sloves- i meja na škodo malih nezaščitenih držav". Odpor malih držav in Poljske je bil takšen, da je moral četverni pakt v arhive in je imel ta poskus ravno nasproten uspeh, ker je nehote približal Rusijo k malim državam. Istočasno pa je priboril Evropi veliko novost, da se je Rusija uradno postavila na stran protirevi-zionističnih držav. (Dalje prih.) "v, '4 Društvo sv. Vida štev. 25, K.S.K.J. CLEVELAND, O. Leto 1936. Predsednik: Frank Habich, 6310 Carl Ave. Tajnik: Anthony J. Fortuna, 1093 E. 64th Str. Blagajnik: Anton Korošec, 1063 Addison Rd. Zdravniki: Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman, Dr. L. J. Perme, Dr. A. J. Perko, Dr. A. Skur in Dr. F. J. Kern. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne, Asesment se prične pobirati opoldne. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. i NAZNANILO $ otvoritve nove odvetniške pisarne I Richard J. Zavertnik I SLOVENSKI ODVETNIK | 2017 South Hoyne Avenue, Chicago, Illinois ^ (Blizu vogala 21st Street in Hoyne Ave.) V teh novih prostorih 3om uradoval od 8:30 do 9:30 ^ dopoldne. Ob večerih od 6 30 do 8:30 P. M. ( Druge čase bom v uradu na razpolago po dogovoru s strankami. ' » a»> •:♦> •:♦> ae- as -as- :♦> ;♦> <♦> <♦> <♦> HRVATSKI MOLITVENIKI ki jih ima v zalogi Knjigarna Amerikanski Slovenec: MJESEC LISTOPAD. Platno vezane, rdeča obreza....................... 60c VRTIČ GOSPODNJI. Bele koščene platnice, zlata obreza............$1.25 SLAVA BOGU. Fine usnjate vatirane platnice, zlata obreza........$1.75 VRTIČ GOSPODINJI. Usnjate vatirane platnice, zlata obreza....$1.75 Naročilom priložiti denar v gotovini ali Money ordru in pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cennak Road, Chicago, Illinois AMBRIKANSKI SLOVENEC Torek, 4. augusta 1936 "Ti si, France? . . . Ljudje so pravili, da te je zadela nesreča . . "O saj me je!" "Samo da si ostal pri življenju, pa je dobro! . . ." "Bolje bi bilo, da bi ne bil!" "Ne govori tako! To je greh! Povej vendar raje, kako si se rešil!" Lojzika je govorila kolikor mogoče mirno. Trudila se je na vso moč, da bi zatajila nemir, ki je vladal v njenih prsih, in da bi mu ne izdala tega, kar se ji je godilo v srcu. "Kako sem se rešil, sam ne vem!" odgovori France s tresočim glasom. "V zadnjem hipu, ko me je bila zapustila že zavest, je prišla ladija mimo, ki me je reši-sam ne vem koliko časa ... no pač tako la.» Ležal sem potem v Bremenu v bolnici dolgo, da si se ti lahko omožila z drugim ..." "Zakaj mi očitaš?" vpraša Lojzika, in glas ji čudno zatrepeče. "Kako bi ti ne? . .. Ali sem jaz zaslužil to? . . ." "Saj veš vendar, kakor je bilo!... Tvoj oče in moj oče —." "Moj oče so mrtvi!" poseže France hlastno vmes. "Zakaj nisi vsaj potem čakala, ko si vedela, da ni na moji strani nobenega zadržka več? .. ." "Tedaj je bilo že prepozno! Tistikrat sem bila že enkrat oklicana.. . . Razen tega so rekli, da si mrtev, in moj oče, saj jih poznaš!.. ." Lojzika pomolči nekoliko, kakor bi ji bilo težko izgovoriti besede, ki jih je imela na jeziku, potem pa reče: "France, pusti me na miru! Jaz se ti zdaj ne morem opravičevati. Ne spodobi se zame več, da bi ti pravila, kaj si mi bil, in kako je vse to prišlo ..." "Kaj si mi bil! . . . Ha-ha-ha . . . Kaj si mi bil!" se zasmeje France zaničljivo. "Seveda, nekdaj sem ti bil morda kaj, a pozneje, ko me ni bilo več blizu, je dobil drugi prostora v tvojem srcu! . . ." France je govoril z zamolklim, obupnim glasom, in poznalo se mu je na obrazu, koliko trpi. Lojziki se je smilil v dno srca, Rada bi ga bila potolažila, rada mu odkrila vse, povedala bi mu bila rada, da je tudi njej hudo, toda bala se je grešiti zoper obljubo, ki jo je bila storila pred oltarjem svojemu možu; zato se je kazala hladno, trdo, kolikor ji je bilo sploh mogoče. "Ti mi delaš krivico!" reče sicer z milim, a vendar odločnim glasom. "Taka nisem, za kakoršno me imaš ti! Vendar pa te prosim, da ne pozabiš, da sem zdaj drugega žena, in da ne govoriš z menoj o stvareh, na katere prav za prav več misliti ne smem! . . Bodi mož in ne pečaj se s preteklostjo! ... Kar je, to je! .. . Volja božja je bila tako! . . ." "Oh, pa da si morala postati žena baš tega človeka!" vzdihne France in si poseže z dlanjo v lase, kakor bi si jih hotel populiti... Bila ga je premagala bolest! "Molči!" mu veli Lojzika. "Nobena žena ne sme trpeti, da se govori slabo pred njo o njenem možu! Tudi moja dolžnost je, da se potegujem za svojega moža! Molči torej! . . . On pa se ni zmenil za njene opomine, temveč je nadaljeval: "Ali veš, da je tvoj mož goljuf in tat?" "Molči!" ponovi Lojzika še z odločnejšim glasom. "Ce je goljuf in tat, toži ga! Naj prestane kazen, ki jo je zaslužil! A pred menoj ga ne grdi!" "Ha-ha-ha, ali misliš, da bi ga ne tožil lahko?" vpraša porogljivo France. "Denar je izvabil iz mene in iz drugih ter pobegnil potem od nas! Ali mar ni torej tat?" "Zahtevaj od njega, kar je tvojega, saj je tudi godcu dal nekaj denarja! Ali pa — če misliš, da se moraš maščevati, stori, kakor sem ti že rekla! Toži ga! Ce je zaslužil, naj ga zapro! . . ." "Ha, in ti si žena takega moža! . . ." "Takega moža imam, kakoršnega mi je dal Bog! In zdaj te prosim še enkrat, pusti me na miru! Ne spodobi se, da se o takih stvareh pregovarjam tu s tabo!" France nasloni glavo na komolec in vztraja dolgo časa tako, ne da bi črhnil besedico. Nato pa vstane, upre še enkrat žalostno svoj pogled vanjo in reče: "Ne zameri, da sem govoril tako ... Bolezen čutim še v vseh udih, bolniki pa so čemerni in sitni ... In pa saj vos! . . . Toda dovolj! Ne boj se! Moža ti ne bom izdajal! Ker ima tebe, naj ima pa še tisti denar! . . . Tudi nadležen ti ne bom odslej več!..." Lojziko so posilile skoro solze, toda premagovala se je še. Da bi ne šel od nje tako obupan, mu reče prijazno: "France, ti si pameten človek! Sčasoma, ko se nekoliko pomiriš, boš sodil v marsičem drugače, in ko uvidiš, da drugače biti ni moglo, tudi tvoja bolečina ne bo več tako velika, kakor je zdaj, ko misliš, da sem ti storila jaz krivico! . . . Pojdi in pozabi me! Izogiblji se me, kolikor je le mogoče, in ne dajaj ljudem povoda, da bi naju sumničili ter brusili jezike nad nama. Poslušaj moj svet: poišči si kmalu nevesto in oženi se! Saj jih je mnogo, mnogo boljših, nego sem jaz, ki te z največjim veseljem vzemo! O ne skrbi, da bi ne bil srečen v zakonu! Takega moža, kakoršen si ti, bo osrečila marsikatera rada! ..." France ni črhnih nato nobene besede več. Tiho in s povešeno glavo je odšel. Ko pa so se vrata za njim zaprla, pokrila si je Lojzika obraz z obema rokama in se razjokala, kakor še nikdar ne v svojem življenju. Predolgo se je premagovala in zatajevala, morala je dati duška svoji neizmerni bolečini. . . Štirinajst dnij pozneje je bila Lojzika vdova! (Konec prih.) Roka roko umiva, pravi pregovor. Katoliški Slovenci naj pa podpirajo tiste, ki podpirajo njihov katoliški list "Am, Slovenec!" Napačna j e misel1- če misli trgovec, ali društveni uradniki, da so izdatki za tiskovine nepotrebni izdatki. Lepa tiskovina napravi vedno najlepši vtis na vsakogar. Lepa tiskovina z vašim imenom je najzgovornejša reklama za vas! Naročite tiskovine od: Tiskarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd. Chicago, I1L PISANO POLJE J. M. Trunk Joj meni.. Oglasil se je sosed iz Pue-bla, John Mohar, 21, in skoro se mi zdi, da utegnem bit frdaman, ako gre res po sosedovem. Pravi, ko piše nekaj o blaženi sedanji Rusiji: "In še celo moj stari prijatelj iz Leadvilla, Col., Trunk, pravi, da če je res vse tako, kakor on čuje o Rusiji bo tudi on postal boljševik.." Joj meni., če škof to izve, me gotovo pože-žne iz hladnih višin, pa bi še ne bilo to hudo, ampak kaj pa z dušo, ako bom moral postati (boljševik, ker g. John Mohar menda vse ve, ve tudi, da je v Rusiji vse tako, kakor sem jaz čul, za kako črkico ali kak "če," ali kak pogoj pa ne i bo časa, da bi se človek pri j.sodbi zanj zanašal ali skliceval, in ker za boljševike ni ne-jbes, bi bilo za-me za "štrafen-igo" pač le frdamanje. Pravična pa bi bila taka frdamanari-ja, saj bi se mi prav zgodilo, ko se vtikujem med boljševike. Ker so pa ti boljšeji menda pri vsem na pravem, bi bilo upati, da bodo tudi pri kaki frdamanariji, da je toraj ne bo, ker ni kam, baje, in če me sosed priporoča, dobim lahko še kako medaljo s srpom in (kladivom, na prsa pač, ne morda na glavo. To je eno od strani soseda iz Puebla. G. John Mohar pa ima zelo težko srce radi rojakov v Pueblu, ker so baje izmed najzadnjaških in dalje ga trga zelena zavist, da Rev. Ciril vleče vso naselbino za seboj, oziroma gre naselbina za Cirilom Zupanom, ne pa za Johnom Mohorjem, in pri taki zmešnariji je tudi mene prijela zelena zavist, ker jaz dobim nekaj neke hvale, moj sosed Rev. Ciril pa jih dobi pod nos, in to je zopet neka zmešnarija, katero je malo težko umeti, pa je tudi hud šment, ko namreč kak boljšej enega duhovnika pohvali, toraj pohvali i mene, pa hudo Udari čez drugega duhovnika, čez Rev. Cirila. Za prvega je kaj takega — joj, za drugega pa nekaj, da ni ničesar boljšega, posebno za Rev. Cirila, ko bo zdaj obhajal zlato, in mesto vseh častitek lahko pogleda le na to, kar je o njem zapisal sosed John Mohar, pa se lahko še petdeset let smeji, in ! morda jih dočaka, saj zna skoroda ! coprati, ako ima Pueblčane tako na pantlnu. TO IN ONO IZ DOMOV WE I X I Z odliko jetnega položaja in zdravniki so Na dunajski državni glasbeni ugotovili težke notranje po-akademiji je Gregor Zafošnik, škodbe duhovnik mariborske škofije, končal petletne cerkvenoglasbe-ne študije in položil izpite z odliko. Nesreča Nevarno se je ponesrečil 51 letni posestnik Jožef Bračko iz Grajenščaka pri Ptuju. Pri spravljanju krme se je na Bra-čka prevrnil voz krme in ga pod seboj pokopal. Z veliko muko so nezavestnega spravili iz nepri- V Dravo radi slabeia spričevala in — zopet ven Nekega poldneva se je šetal- cem na dravskem bregu nudil obupen prizor. Mlado dekle je skočilo v Dravo in to samo vsled tega, ker je dobila slabo spričevalo. Voda jo je kmalu zagrnila, da so ljudje od groze kriknili, toda dekle se je kmalu pojavilo na drugem bregu. — Premislila se je, ko je bila že v vodi. Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: i Kranjsko-Slovenska f|§ Katoliška Jednota Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporlrana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE ŽE 42 LET. Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $3,500,000.00. SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%. K. S. K. Jednota ima do 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 184. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 42-letnega obstanka nad $5,900,000.00. ! GESLO K.S.K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!" Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni or- j J ganizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se i » lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni ' in onemoglosti. K. S. J. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do ] | 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko < za $250.00; $500.00; $1000.00; 1500.00 in $2000.00 posmrtnine. J V Mladinskem Oddelku K.S.K.J. se otroci lahko zavarujejo v raz- J redu *'A" ali "B'Y Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarova-[ nega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" > se plača do $1000.00 posmrtnine. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavarovanja. Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini. Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih asesmentov. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja j enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S- K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Če še nisi član ali člani-[ ca te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. t V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti ► društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, | spadajočega k tej solventni katpliški podporni organizaciji, ustanovite i ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za nadaljna j , pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: TOSIP ZALAR 1004 < [ No. Chicago Street, Joliet, Illinois. ' j Ko se brezposelni srečajo Pri nekem posestniku v Štepanji vasi sta se srečala stara znanca 33 letni Jože Vr-hovec iz Štepanje vasi in neki Matija Petrič, oba brezposelna. Petrič, ki je pi-avkar našel majhen priložnostni zaslužek, je imel nekaj opravka z vilami v hlevu. Oba sta bila nekoliko židane volje in je prišlo med njima do prepira, med katerim je Petrič Vrhovca nekajkrat s tako silo udaril z vilami po glavi, da je vilam odle-tel rogelj. Vrhovec je bil s prebito lobanjo odpeljan v ljubljansko bolnico, Petriča so pa prijeli orožniki. --o- Strela Med nevihto je strela udarila v domačijo posestnika Jožka Bedrača v Vareji pri Ptuju. Strela je užgala in vsa zgradba je zgorela do tal, le živino so komaj rešili. Posestnik trpi veliko škodo, ker je bil zavarovan le za malenkostno svoto dva tisoč dinarjev. -o- Skrival se je Nad eno leto se je skrival orožnikom Karel Pernek iz Limbuša, ipa so ga končno vendarle prijeli. Sedaj je bil obsojen zaradi raznih tatvin in napadov na eno leto in 3 mesece robije ter na dveletno izgubo častnih državljanskih pravic. -o- Šestnajst ur bil zasut V Cikotu pri Rekovcu je Trajko Ivkovič vlekel vodo iz , vodnjaka. V trenutku se je na začel podirati^ obod vodnjaka in Trajko je s kamenjem in vedrom vred izginil v globini. Došla komisija ) je ugotovila, da Trajko na dnu vodnjaka daje življenjske znake in začeli so z reševanjem. Skoraj dva vagona prsti in kamenja so dvignili iz vodnjaka, pred- jhiša vinogradnika Gifrererja no so prišli do ponesrečenca na Podhamru pri Ljutomeru. ^3iitfriiiiiiic3iHiiiiiitiir3iinnniiiininiiiiiittir3ii!iiiiiiiiir3iiiiiittiiiic3iinHiiiitinrnirniiiiir3ni!!iiifTtrc7iiiiiTtnirTr3iiiTTrrTr^ ^ | SLOVENSKI MOLITVENIH I | praktični za starejše in mlajše, ki jih ima v zalogi | Knjigarna "Amerikanski Slovenec": = □ □ I | DNEVI V BOGU, molitvenik, ki ima kratko premišljevanje za vsak dan v letu in obenem mašne molitve in vse drugo. Stane rudeča obreza, v platno vezan .......................................................... 85c s I.epo vezan, zlata obreza ...................................-..........-.....................$1.25 | = 5 | MARIJA POMAGAJ, lepe žepne oblike in lepe vsebine, pripraven za može in žene, stane rudeča obreza.............................................. 75c | Zlata obreza ............................................................................................$1.00 § in ga rešili. Bil je sicer še živ, toda nezavesten, pa si je kmalu opomogel. Zasut je bil 16 ur. Opeharjena K posestniku Antonu Lam-prehtu v Brekolah, obč. Rače, sta prišla dva cigana in mu ponujala zamenjavo konja, za njegovo kobilo. Ko so se s tem zmenili, sta mu povedala, da imata 200.000 Din ukradene ga denarja, da ga pa ne moreta potrošiti, ker je zaklet. Naprosila sta Lamprehta, da bi jima dal 10.000. Din, onadva pa mu prepustita ves zaklad. |Pogodili so se za i tisočake, ikatere si je šel Lampreht izposoditi, nato jih je izročil ženi, da jih nese v gozd ciganom. Na dogovorjenem mesta sta jo cigana že čakala in ko jima je izročila denar, sta se začela pretepati. V tem sta se oddaljevala vedno bolj v gozd, dokler nista Lamprehtovi izginil izpred oči. Opeharjena žena se je vrnila domov brez denarja, mož je pa šel cigane naznanit orožnikom, kateri naj bi jih izsledili. -o- Žrtev napada • Posestnik Karel Vebošt v Ploderšnici je postal žrtev zločina, Komisija je ugotovila, da mu je neznan morilec razbil sence; na prsih se pa poznajo podpludbe, kakor bi kdo na njih klečal. Osumljena je čieka oseba, da je v zvezi s tem dejanjem. -o- Dva požara Zgorela je hišica posestnika Puklavca v Nunski grabi. Vnela se je vsled slabega dimnika streha in povzročila požar. Škoda je za Puklavca, ki ni imel drugega kot hišico, precej občutna, zlasti še ker ni bil zavarovan. — Med hudo nevihto je zgorela viničarska MOLITVENIK ZA AMER. SLOVENCE. Zelo pripraven molitvenik za mlade in odrastle. Vsebuje ^ vse najpotrebnejše molitve, kot vse dele Rožnega venca, božje in cerkvene zapovedi, tri maše, rarne molitve, litanije, Križev pot, razne mašne pesmi. Stane: Lično v trdo vezan, zlata obreza............................ 7SC Boljša vezava, trde platnice, zlata obreza........................................$1.00 Fino šagren usnje, vatirane platnice, zlata obreza........................$1.25 Bele koščene platnice, s krasno sliko na platnicah, zlata .obr.....$1.25 NEBESA NAŠ DOM. Vezan v fino usnje, vatirane platnice, z zlato obrezo, stane .......-..........................................................................$1.50 NEBEŠKA TOLAŽBA, molitvenik z velikim tiskom, zelo pripraven za starejše ljudi, a ima kljub temu pripravno žepno obliko, stane rudeča obreza .............................................................................. 95c Lepša vezava, zlata obreza ................................................................$1.50 POT K BOGU. Zlata obreza.................................................................$1.50 Rdeča obreza .......................................................................................... 95c RAJSKI GLASOVI. Vezan v fino usnje, vatirane platnice, z zlato obrezo, stane .......................-............................................................$1.50 REŠI DUŠO. Platno, zlata obreza, veliki tisk....................................$1.50 Platno, rdeča obreza, veliki tisk ........................................................$1.25 ROŽA SKRIVNOSTNA, molitvenik lepe primer žepne oblike, stane rudeča obreza................................................................................ 75c Lepo vezan, zlata obreza ......................................................................$1.00 SKRBI ZA DUŠO. Zelo priljubljen molitvenik, lično v usnje vezan, vatirane platnice, zlata obreza....................................................$1.75 SLAVA MARIJI. Molitvenik, ki je prirejen za ameriške Slovence. Vsebuje tri maše, razne molitve, razne litanije, Križev pot, skupne molitve za cerkvena društva, kot jih molijo dr. Najsv. Imena pri skupnih sv. obhajilih in razne cerkvene pesmi. Tiskan z večjimi črkami, stane: Fino usnje vatirane platnice, lepo vezan z zlato obrezo.......... $1.50 Vezan v lino usnje, trde gibčne platnice, zlata obreza.............. $1.25 Umetno usnje, zlata obreza................................................................$1.00 VEČNO ŽIVLJENJE. Krasen molitvenik zlasti za može in fante, lepo vezan v usnje z zlato obrezo..............................................$1.50 VEČER ŽIVLJENJA, molitvenik z večjim tiskom, lepe žepne oblike, Križev pot s podobami, stane rudeča obreza.................... 85c Zlata obreza ........................................................................................... $1.25 VODITELJ V SREČNO VEČNOST. Rdeča obreza...................... 65c V SIJAJU VEČNE LUČI, molitvenik z velikim tiskom, pripraven za starejše ljudi, z primerno žepno bliko, stane rudeša obreza.. 95c .....................................................................................11.50 Zlata obreza Naročilom priložiti denar v gotovini ali Money Ordru in ga pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, : : Chicago, Illinois ............................................umnim.......no........min...................................a..................mmnmmiuiiite