OT5KI TOVARIŠ Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva Vse spise v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta ... . 2-50 „ posamezne 4tevilke po 20 h. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste če se tiska enkrat 14 h ...... dvakrat 12 „ ., „ „ trikrat . . tO „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila «prejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118). Za reklamne notice pojasnila, poslana razpise služb e plačati po 20 h za petit-vrsto Priloge poleg poštnine 15 K. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: (Jpravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. y P! • • • •<>•.' P 1 ^ ^ K *'l » 1 ! i ■ i ' ' ■ - '. * . wç&âiï wm ' I itfife -'-Y, w$m ■ Wity;* ÎtMfâtf ■ ■ i> • •: i . ■¿¿k ÎMitfyt1?®' . MfiSm Prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand in njegova soproga — ustreljena. Avstro-ogrska monarhija je zatopljena zopet v globoko žalost. Prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand in njegova soproga vojvodinja Zofija sta umrla grozne smrti, ki jo je zadala ostudna roka nečloveškega morilca. Meseca junija 1914. leta 28. dan ostane zopet neizbrisno zapisan v zgodovini človeštva. Ob njem se bodo zgražali potomci naši, kakor se zgražamo mi; tega dne je premagala živalska strast človeški čut, ona peklenska strast po krvi in smrti plemenitih človeških src, ki je dvignila morilno orožje na naslednika avstrijskega in ogrskega prestola in na njegovo soprogo, ki sta oba bila ustreljena kot žrtvi težkega zločina. Kar je čutečega človeštva, to si zastira obličje pred tem groznim zlodejstvom. Srci, ki sta bili vrelec najplemenitejših dejanj in svetih čuvstev, najčistejšega človekoljubja in najglobočje roditeljske ljubezni, naj-vzornejše zakonske zvestobe in vdanosti, ti srci sta morali zastati, in njih sveta, gorka kri je porosila smrtno orožje v nečloveški roki! Zemlja naj bi vrgla to pošastno bitje iz svojih mej! S prestolonaslednikom Francem Ferdinandom in njegovo soprogo nista zapadla nasilni zavratni smrti človeka, ki bi bila v na-potje komurkoli; z njima nista umrla mož in žena, ki bi izrabljala mogočnost in silo svojega najvišjega dostojanstva — s prestolonaslednikom Francem Ferdinandom in njegovo soprogo sta ugasnila človekoljuba, katerih življenje opleta nevenljiv venec blagih, milosrčnih dejanj; ki so sušila solze gorjâ in siromaštva, ki so tešila toliko in toliko nesrečnikov! Umrli sta na božji zemlji, ustvarjeni v bivališče ljudem, najčistejši človekoljubji strašne smrti, in na njiju grobu se ostudno reži pravici in poštenju v objokano, ovenelo lice bestialni nestvor s smrtnim orožjem v pesti. In kdaj pride smrt tej predrzni grohoti? In kdaj bo stalo človeštvo zopet čisto na zemlji? Ali ne pada nižje in nižje? t ■ < ■ I i Beda pritiska na človeštvo z mogočno, neprebitno silo. Krvave solze mučenja točijo ljudje in z žuljavimi, koščenimi, izmučenimi rokami si postiljajo smrtne postelje. In v tej socialni bedi zabijo, da imajo v sebi tudi nekaj duševne moči, ki naj razklene v pest stisnjeno roko, da se poprime poštenega dela in poštenega orodja! V temnih kleteh stiskajo taki bolni ljudje glave in v srcih jim plameni ogenj so- vraštva do vsakega, ki se imenuje človek, in v rokah jim bliskajo mo-rilna orožja. In žrtev takega nečloveka, katerega vse bitje je pronikla pohlepnost po nedolžni krvi in želja po zbujenju strahu med mogočniki, žrtev take propalice je bila tam v Bosni, v nje glavnem mestu — v Sa-rajevem, vršeča svoje službene dolžnosti, da prisostvuje velikim vojaškim vajam v Bosni in Hercegovini, ta visoka dvojica. To smrtno orožje je zadelo milijone zvestih avstrijskih državljanov. Vsa ta srca krvave v neznosni boli. Ali kako krvavi in koliko trpi šele srce našega ljubljenega vladarja! »Grozno; ničesar mi ne ostane prizanešenega!« Tako je vzdih-nil naš dobri vladar, ko je sprejel poročilo o groznem, pretresujočem dogodku. Komaj je prebolel težko bolezen ter šel iskat okrepčila v Išl, pa pride nenadoma, kakor strela z jasnega neba, ta srce pretre-sujoči dogodek za našega sivolasega vladarja, ki je zopet zadal grozen udarec Njegovemu bolnemu srcu, ob katerem so že pluli vsi naj-ostrejši, najljutejši viharji žalosti in trpljenja polnega življenja. V duhu bo zrl sivolasi naš vladar ob svoji strani prestreljeno obličje predragega prestolonaslednika, a ne bo ga več, ki bi mu pomagal nositi težko vladarsko krono. Osamljen preliva solze za izkušenim pokojnikom. Pa kaj pravim osamljen! O, ni osamljen! V ljubezni, vdanosti in zvestobi združeni narodi avstrijski, ki so vsekdar čutili veselje in žalost visoke cesarske rodovine, so združeni tudi ob tem žalostnem dogodku v najsvetejši, najgorečji molitvi, da naj vladar vseh vladarjev, On, ki bo najpravičnejše kaznoval grozoviti ta čin, On, ki je ukrenil v vseprevidnosti in vsemodrosti svoji tudi to, da naj vlije uteho v predobrotno vladarjevo srce in da naj Mu da moči, da ga ne potare peza žali in boli! Učiteljstvo slovensko, ki je vsekdar budilo in krepilo med slovensko mladino in med narodom slovenskim ljubezen, zvestobo in vdanost do presvetlega vladarja in prejasne Njegove rodovine, bo s še večjo vnemo, s strastnim navdušenjem in navdušeno strastjo takisto delalo vbodoče. Tako stoji slovenski narod med vsemi avstrijskimi narodi ob teh žalostnih, pretožnih hipih v prvih vrstah in globoko čuti veliko cesarjevo bolest. Iz naših slovenskih učilnic lijejo topli žarki domoljubja in neomajne zvestobe širom slovenske domovine; bodi ta otroška vdanost, ta odkritosrčna ljubezen kaplja hladilnega olja v globoko rano zlatega cesarjevega srca! Jakob Dimnik. iefesswöt mmi : ^aWrAV-vi s ê,, ■ • ¿2 S:':'"»' ffe; 8HÉ » ÄS«?',!; st&sti--. Mi äifa/M T>é: v. mmß-r-Mt* itipï — isfeii^pâ: \k A ■v^'vö -k. «s '/■' '.■ •( *'• V«.' A» '-m m pËhH |f|H| J SiHi Mil." (S Krasa.) Premeščenje tovariša Hreščaka je za primorsko in posebno za goriško mlajše učiteljstvo tako važen dogodek, da bo pustil trajno, široko sled za seboj. To že ni več premeščenje »iz službenih ozirov«, to je nasip ideji, ki bo prav zato vrgla iskre še višje. To je odpor proti borbi za stan, udarec, ki pada na njegov ugled in na stanovske interese. A je tudi korak dalje za neodvisnost in vzgojo stanu, za njegovo rast in važnost. Udarec, ki ne bo ostal za učiteljstvo brez koristi, temveč nas bo koval skupaj v pojoče jeklo. Prvi, ki je padel sežanskemu učitelj-stvu v hrbet, je bil učitelj. Koncem 1. 1913 je plamtelo med avstrijskim učiteljstvom: na čelu je šla Češka, kjer so bile grožnje dan za dnem glasnejše. Kar čez noč je naraslo gibanje v take dimenzije, v tak poli-tiški pritisk, da se mu niso mogle odtegniti več politiške stranke in da je morala storiti vlada svoje korake v prilog učiteljstvu ne samo z obljubami, temveč s pospešitvo finančne reforme in z navodili deželnim vladam. V oni čas velikih zborovanj čeških in nemških učiteljev, ko so listi vsevprek priznavali potrebo rešitve učiteljskega vprašanja in ko je centralna vlada že začela resno akcijo za olajšanje učiteljskega gmotnega položaja, je padla tudi zloglasna odklonitev draginjske doklade učiteljstvu v sežanskem okrajnem šolskem svetu. Učiteljstvu se je sicer pustila odprta pot prošnje, a ker so nekateri zastopniki davkoplačevalcev z neprikritim zadovoljstvom razglašali v javnosti, da so prispevek o. š. sv. učiteljem črtali in ker so pod-krepljali svoj sklep s tem, da so tudi otrobi poceneli, so naravnost izzvali duhove, ki so branili svoj ugled in stanovsko čast z resolucijo, sprejeto 6. novembra 1. 1. na zborovanju v Štanjelu. Takrat je priobčil »Tovariš« iz goriškega okraja v »Soči« osebno - odiozen in učitelja nevreden članek, s katerim je razdvojil sodbo glede umestnosti resolucije med učiteljstvom. Storil je to z zlorabo pojmov o narodnosti ter z umetno ustvarjenim razburjenjem starejših kolegov, ki so se pustili voditi člankarjevim zavijanjem ter potegniti v vrtinec zadeve, ki ni tangirala niti enega njih. Naj vedo danes, da je bil oni človek inspiriran! Tako je pisec, ki ga je pisal po naročilu, sam priznal! Tako je torej tovariš služil njim, ki podijo otroke učiteljev med pastirje — v svrho izboljšanja učiteljskega materialnega vprašanja, njim, katerih cinizem ni nič manjši kot onih ljudi, ki se upajo dati učiteljstvu po 20 K, reci in beri: dvajset kron — enoletne draginjske doklade. Kaj bi nam rekli tovariši goriškega okraja, ako bi mi pljuvali na njih ogorčenje radi navedenega sramotnega sklepa? A mi pravimo, da je le en izhod: naj napne učiteljstvo vse svoje moči, da s ciniki pomete! »Tovariš« pa, ki nas je javno sramotil v krušnem vprašanju, naj opravi s svojo vestjo; nočemo na tem mestu kvalificirati njegovega dejanja, ki je in ostane vselej madež. Dne 17. decembra 1. 1. se je vršila izsiljena seja sežanskega okrajnega šolskega sveta. Vsakemu objektivnemu presojanju nedostopni zastopniki davkoplačevalcev so zahtevali Hreščakovo premeščenje, ker je štanjelsko resolucijo predlagal. S tem sklepom bi se seveda blamirali, ker je tov. Hreščak v službenem oziru ne-omadeževan in nedotakljiv. Vrgli so pa pri tej priliki enkrat za vselej raz obraz masko, na kateri so nosili prijateljstvo nasproti učiteljstvu. Povedali so iz srca in odkrito, kakšno mnenje imajo o učitelju za njegovim hrbtom, izjavili so, da je učiteljstvo svoje mizerije krivo samo, ker preveč popiva in pleše, ker se luksuriozno nosi in zapravlja ljudske žulje s finimi klobuki svojih žen. Sklenili so, da se naloži Hreščaku disciplinarna preiskava ter da se pozove učiteljsko društvo, naj prekliče resolucijo, kot da bi morda vsebovala laž ali obrekovanje ali kaj sličnega; obenem pa so zagrozili, da bodo alarmirali proti učiteljstvu župansko zvezo, skratka ves Kras, če bi se resolucija (!) ne preklicala. Kot se vidi, so gospodje kipeli. Ravno s tem pa so dokazali, da ni med zastopniki davkoplačevalcev enega samega, ki bi se povzpel na nekoliko višje stališče ter presojal vso zadevico nekoliko trez-nejše in stvaraejše, nekoliko — recimo — bolj politiško in ne ravno z merilom strasti in maščevalnosti. Kdor jim je maščevalnost svetoval, jim je slabo svetoval. Možje, ki hočejo zavzemati na Krasu blizu vodilna mesta, bi morali nastopati res kot možje, bi morali varovati nekoliko svoje dostojanstvo in ne se puščati zavajati v afekte. Učiteljstvu tak nastop ni hotel imponirati; opazovalo je mirno, kako pribijajo gospodje v kipenju svojo inteligenco in ni preklicalo resolucije. Ne-umevno je le vedno, da je zahteval pre- klic ves okrajni šolski svet, dasi se je resolucija tikala izrečno zastopnikov davkoplačevalcev in se resolucija ni mogla interpretirati kot poniževanje vse korpo-racije. Ker resolucije učiteljstvo ni preklicalo, je sledila takoj discplinarna preiskava, ki se je pa izgubila v pesek. Resolucija stoji, ker so zanjo odgovorni vsi, ki so glasovali zanjo; bilo bi pa kočljivo disciplinirati zaradi tega do dvajset učiteljev in še bolj problematično, ali bi se dala disciplinarna kazen tudi vzdržati. Da si pridobi srca učiteljstva in si zagotovi obenem hvaležnost kruto užaljenih, je našel predsednik okr. šol. sveta, c. kr. glavar pot iz razpotja s predlogom, da se tov. HreŠčak premesti »iz službenih ozirov«. Upamo, da je s tem povsem kupil naklonjenost zastopnikov in tudi slehrnega kraškega davkoplačevalca: z zadoščenjem se je glasovalo ža predlog! Glasoval je zanj zastopnik cerkve z dvema pristašema; votum, ki nam je najmanj razumljiv in v katerem se kaže zgolj slepo sovraštvo do šole in učiteljstva. Glasovanje, ki nam je dokaz, da sta liberalec in klerikalec solidarna, ko gre za zadrgnjenje vratu učitelju, ki noče biti njun ponižni sluga in po-dajač! Le zastopnika učiteljstva sta glasovala proti premestitvi. Sklep o premeščenju je že sam na sebi odiozen, ker je bil del okrajnega šol. sveta — zastopniki davkoplačevalcev — tožnik in sodnik obenem; gotovo je torej, da je v takem položaju izbral najostrejšo kazen. Dejstvo je dalje, da se je Hreščak s predlaganjem resolucije zavzel nesebično za gmotne koristi vsega učiteljstva ter za ponižano čast stanu samega: kazen premeščenja je torej tudi dokaz, kako brezpravno je učiteljstvo in kako nizko družabno pozicijo zavzema, ker mu ni dovoljeno braniti lastnih interesov, ker se omejuje učiteljska zborovalna, koalicijska pravica, kot si je niti zadnji tržaški delavec ne da več omejevati. Najtežje pa pada na tehtnico to, da je imel sklep premeščenja namen prisiliti tovariša, da resigni-ra na službovanje, ako neče pustiti svojega gospodarstva popolnemu razpadu. V tem in pa v odtrganju od družine in nedoletnosti otrok je končno sklep brutalen in kot tak bo ostal vsemu učiteljstvu brez izjeme vedno živo v spominu; kot tak je postal sklep skrajno sredstvo, teroristični akt. Terorizem je torej enak »službenim ozirom« in služba učitelja je s tem sklepom zgolj politiško dejanje in delovanje zunaj šole. Pusti vzgojo in pouk, tovariš, ne sestavljaj metodičnih referatov, ne ironiziraj samega sebe, to niso »službeni oziri«, »kuš!« to je najvišje, to je, kar te dvigne do vzvišenosti učitelja in vzgojevalca! Kaj pomenjajo drugega »službeni oziri«? Kraj, kamor se tov. Hreščak premesti, menda vendar ne bo brez davkoplačevalcev, med katerimi je baje v Lokvi tovariš nemogoč! Premeščenje pa se da — recimo tako — motivirati nekoliko edinole z »razburjenjem« davkoplačevalcev, ki o vsem v resnici ničesar ne vedo in jih prav toliko briga kot lanski sneg. Računati bi bilo torej le še z akcijo, ki se je imela izvesti kot se je grozilo, od strani županske zveze. Vse pa kaže, da s to zvezo trenutno niso mogoči državni prevrati, saj je bilo zadnje zborovanje z važnim dnevnim redom nesklepčno zaradi prevelikega zanimanja. Skratka: mož, ki je predlagal premeščenje »iz službenih ozirov« ni niti najmanj razmišljal o teži te fikcije, o logično-sti tega koraka in o morali, ki jo daja učiteljstvu tako »službeno premeščenje«, ki nima s službo samo in njenim vestnim vršenjem niti najrahlejše zveze. Kdor pa tako moralo uvaja in širi, jo širi na škodo šolstva, zlorablja šolo s politiško korupcijo in je odgovoren za posledice. Če se podrejajo pri tem učiteljski interesi ne morda kakšni ideji ali kakšnemu tehtnemu načelu, temveč zgolj strasti nekaterih, če se tlači z nogami ugled vsega stanu na ljubo trem, štirim, ki slučajno reprezenti-rajo nekakšno javnost, dasi sami vedo, kako razrita in dvomljiva so jim tla pod nogami, če se pod takimi okoliščinami išče eksemplarična kazen za učitelja, ki ni najslabši v stanovskih vrstah, potem moramo že povedati, da je to postopanje zgrešeno, ter bo imelo ravno nasprotni učinek od zaželjenega. Učinek, pred katerim utegne še tesno postati komu. Eksemplarične kazni iz politiških razlogov ne bodo upog-nile učiteljstva; toliko lažje in hitreje bo našlo pot, ki jo ima hoditi v svojo čast in svojo prostost. *) Smo pripravljeni. Videli bomo, kam privede vzgoja učiteljstva z eksemplarič-nimi kaznimi. Lahko bomo izbrali smer, udarci nam jo bodo določali; po udarcih bomo uravnali svoj nastop. Zdi se nam pa, da ne bi bil trezen, kdor bi to hotel na vsak način. So različne poti, a na eks-tremni je najtežja odgovornost. _ lig«. •) Vse — kakor na Kranjskem! Uredit. Včeraj, dne 2. t. m. se je vršila so-žalna seja vodstva »Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva«. Na dnevnem redu je bila edina točka; Izraz žalovanja ob tragični smrti Njegove c. in kr. Visokosti prestolonaslednika Franca Ferdinanda in Njegove soproge, presvetle kne-ginje Hohenberške. Predsednik Jelene otvori sejo in govori o veliki, nepopisni nesreči, ki je zadela Nj. VeL presvetlega sivolasega cesarja in. gospodarja Franca Jožefa I., Najvišjo cesarsko hišo in celokupno domovino našo, mogočno Avstrijo. Zgraža se nad ostudno roko, ki je dvignila smrtonosno orožje proti našemu prestolonasledniku in Njegovi soprogi, proti ženi, ki ni storila nikomur nič žalega in delila samo dobrote, zgraža tem bolj, ker je bila morilčeva roka — roka slovanska. Nato se je sprejel predlog, da se vodstvo Zaveze pokloni deželnemu predsedniku, ekscelenci baronu Schwarzu in ga prosi, da blagovoli sporočiti pred Najvišji •prestol izraz najiskrenejših čustev onega slovenskega, ljudskošolskega učiteljstva po Kranjskem, Primorskem in Štajerskem, ki je združeno v Zavezi avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva z zagotovilom otroške vdanosti in neomajane zvestobe do presvetlega cesarja Franca Jožefa in Najvišje cesarske rodovine, in z zagotovilom, da hoče to učiteljstvo, kakor dosedaj tako tudi v prihodnje vzgajati izročeno mu mladino v pravem avstrijskem dina-stiškem in patriotiškem duhu. Člani vodstva so se podali nato ob 11. uri dopoldne v vladno palačo in izvršili svoj nalog. Ob pol dveh popoldne dne 2. julija je pripeljal dvorni vlak v Ljubljano zem-ske ostanke prominolega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegove soproge vojvodinje Hohenberške. Pogrebnih slavnosti na ljubljanskem kolodvoru se je udeležilo vodstvo Zaveze L. Jelene, Luznar in Rus. Poziv. Pokojni Ivan Kuret, nadučitelj v Dekanih, zasluži, da se mu postavi dostojen spomenik. Žrtvoval je življenje v najlepši moški dobi za svoj narod. Društveno življenje na Koprščini je bilo pod njegovim vodstvom živahno in ni je bilo slavnosti, da nisi videl pokojnega Kureta, ki je vodil po več narodnih zborov. Imel je mnogo prijateljev, zato se obračamo do vseh teh, naj po svoji moči denarno prispevajo, da postavimo pok. Iv. Kuretu dostojen nagrobni spomenik. Vsi darovi, ki naj se odpošljejo tov. F. Venturiniju, nadučitelju v Borštu pri Trstu, bodo objavljeni v »Uč. Tovarišu« in v »Edinosti«. DRAG. HUMEK: MM [I!fl IM za učitelje obrtno-nadaljevalnih šol. (Dalje.) HI. del. Konference. § 28. Učiteljske konference služijo vobče razgovoru o vseh pedagoških in administrativnih vprašanjih na šoli. Na konferencah je torej zaradi enotnega poučevanja. predvsem v paralelkah, najprej določiti učne smotre, pa tudi učni postopek za posamezne razrede v okviru predpisanega učnega načrta in se pogovoriti o tem, kar je opazil vodite« pri hospitaci- jah. Konference se bävijo tudi s pospeševanjem šoTske discipline in šolskega obiska, presojajo učence z ozirom na njih sposobnost sploh in za napredovanje v višji razred. Konferenca sestavi tudi šolski red in se posvetuje in sklepa o težjih kaznih, ki zadenejo učence po šolskem m disciplinarnem redu, ona določa velikost nagrad za supliranje posameznih ur z ozirom na supliranje, ki ga opravi učiteljstvo. (§ 35.) Konferenca stavi šolskemu odboru predloge o nabavi novih učil in razsodi o nabavi učil iz denarnih sredstev (pavša-lij), ki jih ima šola na razpolago. § 29. Konferenci predseduje šolski voditelj; če je zadržan, pa njega namestnik. Začasni in potrjeni učitelji imajo na konferencah pravico sklepanja, prav tako tudi pomožni učitelji, ki nadomeščajo kakega učitelja. Vse učiteljstvo je dolžno, da se redno udeležuje konferenc. Če je kdo zadržan, mora to naznaniti voditelju in navesti vzroke. § 30. Poleg konference ob pričetku šolskega leta morajo biti vsaj še tri konference v letu. Šolski voditelj mora sklicati izredno konferenco, če to zahteva pismeno tretjina učiteljstva in navede vzroke in dnevni red. § 31. Predsednik ima pravico, da ne da razpravljati o vprašanjih, ki prekoračijo delokrog konference. Prav tako ne sme pripustiti, da se izvede sklep, ki po njegovem prepričanju ne odgovarja predpisom ali ugroža šolske interese. O tem mora takoj poročati nadzorniku. § 32. Na konferencah velja sklepanje z večino glasov. Predsednik glasuje zadnji. Ob enakem številu glasov odločuje njegov glas. Učitelji, ki imajo pravico sklepanja, pa se ne zlagajo s sklepom, lahko to opomnijo v zapisniku in zahtevajo, da ga predsednik takoj pošlje nadzorniku. Izvršitev sklepa pa s tem ni odložena. Vsak je dolžan, da se ravna po sklepu, tudi če je temu ugovarjal. § 33. O razpravah je voditi zapisnik, ki so v njem označeni tudi odsotni učitelji in vzroki njih odsotnosti. Zapisnik mora biti podpisan od vseh navzočih in shranjen. IV. del. O nadomestitvi (supliranju) In o pomožnih učiteljih. § 34. Če zboli učitelj in ne more zaradi tega opravljati službe, ali če je iz drugih tehtinh vzrokov zadržan, mora to in, če mogoče, tudi domnevani čas odsotnosti, takoj javiti šolskemu voditelju. Če je zadržan voditelj sam. mora to naznaniti šolskemu odboru in nadzorniku, obenem mora imenovati svojega namestnika. § 35. Začasni in potrjeni voditelji in učitelji morajo v slučaju bolezni ali kakega drugega dopusta prvih 14 dni sami plačevati namestnika. Nadomeščanje preskrbi učiteljski zbor, ki določi tudi od slučaja do slučaja višino nagrade. O sklenjenih določbah je takoj obvestiti šolski odbor in nadzornika. Če je kdo dlje časa zadržan, je nadomeščanje urediti tako, da prevzame dotični predmet kak drug učitelj ali pa je dobiti pomožnega učitelja. Voditelja nadomešča učitelj, ki ima največ službenih let (§ 20). § 36. Pomožnega učitelja je nastaviti v smislu §§ 3. in 4. po §§ 8. in 9. pričujočega razpisa. V tem slučaju veljajo z ozirom na službeno razmerje §§ 12., 19., 21., 22., 23. in 25. Pravilno je pa upoštevati pri pomožnih učiteljih tudi §§ 29., 32. in 33. Če zboli ali če gre na dopust pomožni učitelj, izgubi s tem vso pravico do nadaljnih prejemkov (§ 38.). Vendar mu pa ostane prihranjeno mesto v prvem slučaju tri mesece, v drugem en mesec. Če pomožni učitelj v tem času ne nastopi, je s tem končano službeno razmerje. § 37. Ko preteče prvih 14 dni, pa učitelj še ne more y šolo, je plačati namestniku 50 % zakonitih prejemkov iz osebnega zaklada (del V.). § 38. Če traja bolezen več kot 14 dni, dobi oboleli učitelj, računajoč od pričetka bolezni, svojo popolno plačo. Pri daljši bolezni v prihodnjih treh mesecih 60 % svojih prejemkov. Šolski voditelj pa po preteku prvih 14 dni pod enakimi pogoji pol leta polovico voditeljskih prejemkov. Ko preteče 6 mesecev po pričetku bolezni, ne sme dotičnik zahtevati nikakršne plače več, vendar mu pa ostane prihranjeno mesto do preteka enega leta. Če pa učitelj tudi po tem času ne more nastopiti službe, je s tem končano službeno razmerje. Te določbe veljajo tudi za wie učitelje, ki so zaradi zdravniško dokazanih nalezljivih bolezni primorani izostati od pouka. Vendar imajo pa taki le tri mesece pravico do prejemkov. § 39. Dopuste v nujnih privatnih zadevah dovoli voditelju za čas do treh dni šolski odbor, drugim učiteljem pa voditelj. Kdor je dal dopust, naznani to nadzorniku. Za daljši dopust morajo vložiti učitelji P° šolskem vodstvu prošnjo na šolski odbor. Šolski voditelj mora take prožnje s pred- logom o dopustu m o nadomestitvi takoj odposlati na pristojno mesto. Prvih 14 dni dopusta plačuje namestnika po določbi § 35. vsak sam. Dopuste, ki bi trajali nad 14 dni do enega leta, lahko dovoli šolski odbor, a le brez prejemkov. Tak dopust sicer ne pretrga vrste službenih let, vendar se pa računi od časa, ki ga je prebil učitelj na dopustu, le do pol leta v službeno dobo. Kdor ne nastopi službe po preteku dopusta, je s tem pretrgal službeno razmerje. § 40. Pri dopustih, ki jih dobi učiteljstvo o. n. š. iz službenih ozirov, za pose-čanje tečajev in podobno, veljajo enake določbe kakor pri dopustih zaradi bolezni. _(Dalje.) Tovariši in tovarišice! Ali sla le (lan učiteljskega podpornega druitva „Jubilejska samopomoč?" Glejte inserat! 10 Zli tali voivod v s hü ie- istvo. Podava R. K. (Dalje.) Deželni odbor štajerski je po ravnateljstvu svoje kmetijske šole v Grotenhofu in vinorejske šole v Mariboru razposlal na vsa šolska vodstva tudi slovenskih šol samo nemške lepake glede sprejemanja gojencev v ti dve deželni šoli s prošnjo, naj se ta razglas javno prilepi. Ta razglas kaže krivično naziranje, mišljenje in dejanje deželnega odbora štajerskega glede ravnopravnosti slovenskega jezika obenem pa tudi dokazuje, da misli deželni odbor tudi zanaprej v smislu 500letnega izpodrivanja našega jezika iz javne deželne uprave nadaljevati. Upamo, i Velika izbira1 Solidna postrežba 1 Ali ste že član društva ,Jubilejska samopomoč4? Društveniki so lahko učitelji, njihove žene in učiteljice po Kranjskem, Štajerskem, Primorskem in Koroškem. V društvo se sprejemajo le oni, ki še niso stari nad 45 let. Pri pristopu v društvo se plača pristopnina, ki se ravna po starostnih letih in sicer do 25 let 2 K 50 h, od 25 do 30 let 5 K, od 30 do 35 let 10 K, od 35 do 40 let 15 K, od 40 do 45 let 20 K; poleg tega še 2 K za prvi smrtni slučaj, 2 K letnine, 1 K vpisnine, 30 h upravnine in 20 h poštnine. Letno se plačuje 30 h upravnine in 2 K za rezervni fond, ki je znašal koncem XII. upravne dobe 8052 K 99 h. Po društvenikovi smrti izplača načelništvo takoj zakonittm dedičem tolikokrat po 2 K, kolikor je društvenikov (sedaj 250). Po siniti društvenika plačajo drugi društveniki po 2 K za nadaljni slučaj smrti. Vsa pojasnila glede pristopa v društvo daje predsednik IVAN SCHME1DEK, učitelj v Krtini, p. Dob. ■■■■■■■■■■■■■ Zaloga pohištva in tapetniškega blaga | J. Pogačnik j mizarstvo. Ljubljana, Ma- g » rije Terezije c. | št. 11 (Kolizej) S Zaloga spalnih ter je- j Zaloga otomanov, di- dilnih sob v različnih s : o vanov, žimnic : ■ : najnovejših slogih. : : in otroških vozičkov. i K 350*- zgotovljena iz tu- ali inozemskega oreha ali hrasta. Ker je trpežni Izdelek je posebno priporočljivo za one, kateri se mnogokrat selijo. Obstoječa: 2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, en umivalnik z marmornasto ploščo in ogledalom. Zahtevajte najnovejši katalog, kateri obsega nad 300 mod. slik. O FR. P. ZAJEC, Ljubljana, Stari trg št. 9c ° izprašani optik, -»o o, Tovarniška zaloga priznano najboljših švicarskih ur kakor tudi zlatnine in srebrnine. Zalagatelj e. in kr. armade, vojne mornarice, domobrancev i. t. d. Očala in žtlpalnlki natančno po zdravniških predpisih. Toplomeri, barometri, mikroskopi, daljnogledi Bnsch, Ooerz, Zeiss l.t.d. Fotografični aparati itd. Moderno urejena delavnica z električnim obratom, Ceniki brezplažn«. Zaloga raznega risalnega orodja za dijake, inženirje, arhitekte itd. Strogo solidna tvrdkat! Ogromno število pohvalnih pisem na razpolago. Krasni ceniki na zahtevo zastonj. Cene solidne! Postrežba točna! Gramofoni od K 20'— naprej, plošče od K 1*50 naprej