Spored od v Številka 14 31. marca do 6. aprila 1940 Izvlečki sporedov inozemskih postaj KONCERTI RESNE GLASBE Nedelja: 8.30 Lipsko: Orgelski 4. 9.30 Breslau: Klavirski 4 (Brahms). 10 Koln: j, nemške romantične gl. (RO). 11 Frankfurt - Saabriicken: Beethovnov 4 (violina in RO). 13 Oslo: Narodna glasba. 22.15 Italija n.: »Missa Jucunda« (za zbor, soliste in orgle). 9.20 Stuttgart: Komorna glasba. 11.30 Berlin: 4 RO (Schubert). 17.45 Radio Pariz: Simfon. 4-20.15 Dunaj: 4 ruskih mojstrov (dunajski filharmoniki). 10.30 Bukarest: Simfonični 10.40 Beromiinster: Komorni 12.45 Francija I.: Simfonični 4-19.30 Horby: 4 zbora in orkestra. 21 Bratislava: Slovaške narodne pesmi. Praga: 4 Češke Filharmonije. 21.15 Beromiinster: Iz Mozartovih del. 21.20 Sottens: 4 duhovne glasbe. Ponedeljek: 15.30 Lipsko: Pevski g z RO. 17,15 Italija skupni sp.: Violinski g. 18 MUnehen: Za delopust (RO). 20 Oslo: Koncert filharmonije. 20.30 Breslau: Pevski in instrumentalni g. 20.30 Ankara: g RO. 14.15 Stuttgart: Narodna glasba. 21 Berlin: Beethoven: VII. simfonija (berlinski filharmoniki). 22.45 Radio Pariz: Nočni g. 23 Bohmen: g Mozartovih in Beethovnovih skladb. 17.15 Praga: Komorni g. 18.45 Francija I.: g komorne gl. 20 Bukarest: Ravelov g. 20.20 Budapest: Orkestralni g. 21.05 Praga: g češke glasbe. 24 Francija: Orkestralni g. Torek: 12.20 Italija skupni spor.: Pevski g. 15 Breslau: Pisan g. 16 Koln: Popoldanski g. 21 Italija II.: Simfonični g (klavir z orkestrom). 18 Dima j: Komorna glasba. 23 Berlin: Večerni g RO. 16 Praga: Narodni g. 17 Beromiinster: g operne glasbe. 20 Bukarest: g simfonične glasbe. 20.15 Beromiinster: Simfonični g. 20.45 Horby: Orgelski g. 21 Bratislava: Simfonični g RO. 23 Praga: g češke glasbe. Sreda: 15 Breslau: Popoldanski g RO. 17.10 Miinchen: Orkestralni g. 18 Frankfurt - Saarbriicken: | Bra-hmsovih del (klavir in RO). 19.30 Oslo: Greigov g. 20.30 Ankara: g republik, godbe. 21 Konigsberg: Komorni g (Reger). 13 Dunaj: Alpske pesmi in plesi. 17.25 Dunaj: Klavirski g (Schubert). 20.15 Dunaj: Beethoven: Missa So-lemnis za gosli, zbor, orgle in orkester. 21.45 Radio Pariz: g sodobne glasbe. 17.30 Praga: Narodne pesmi. 19.20 Bukarest: Pevski in orkestr. g. 19.40 Bratislava: g slovaške gl. - RO. 20.30 Francija I.: $ sodobne glasbe. 21.20 Sottens: Orkestralni g. 23 Praga: g češke glasbe. Četrtek: 17.15 Italija skupni sp.: Italijansko- brazilski g. 17.25 Lipsko: Pevski g z orkestrom. 20 Oslo: Brahms: »Nemški Requi- em« (soli in zbor). 20.15 Miinchen: Večerni g. 20.15 Bohmen: Večerni g (sudetska Filharmonija). 20.15 Berlin: Slovesni g. 22.45 Radio Pariz: Nočni g. 19.30 Sofija:' Simfonični g. 20 Bukarest: Simfonični g Filharmonije. 20.20 Bratislava: Orkestralni g. 21.30 Sottens: Violončelo in klavir. 23 Praga: g češke glasbe. Petek: 17 Italija skupni sp.: Violinski g. 20.15 Miinchen: Domač g. 20.30 Breslau: Wagnerjev večer (sopran, tenor in RO). 21 Italija I.: Simfonični g. 17.15 Radio Pariz: Komorna glasba. 18.30 Dunaj: Klavirski 4 (Rahma- ninov). 21 Berlin: 4 pihal. 22.30 Bohmen: 4 moderne nemške glasbe. 23 Berlin: Večerni 4 RO. 17.30 Praga: 4 komorne glasbe. 20.30 Francija I.: Orkestralni 4. 21 Praga: Simfonični g. 22.15 Bratislava: g komorne glasbe. 23 Praga: 4 češke glasbe. Sobota: 12 Breslau: Opoldanski 4 RO. 12 Miinchen: g RO. 20.15 Koln: 4 solistov in RO. 21 Italija I.: Klavirski 4. 18 Dunaj: Narodne pesmi. 18 Sofija: 4 narodne glasbe. 20.15 Bukarest: Orkestralni in pevski 4. 20.50 Horby: 4 zbora in orkestra. 22.45 Francija: 4 komorne glasbe. LAHKA GLASBA Nedelja: 17 Italija skupni sp.: Plesna glasba. 17.05 Ankara: Plesna glasba (RO). 21 Italija I.: Pisana glasba. 22 Italija III.: Plesna glasba. 22 Dunaj: Plesna glasba. 22.30 Berlin: Lahka glasba. 24 Radio Pariz: Lahka glasba. 8.25 Praga: Zabavni g. 9 Francija I.: 4 zabavne glasbe. 16 Beromiinster: 4 lahke glasbe. 17.35 Praga: Narodni 4. 18 Sofija: 4 lahke in plesne glasbe. 22.15 Praga: 4 zabavne glasbe. 23.20 Budapest: Ciganski orkester. Ponedeljek: 16 Koln: Pisana glasba. 20.15 Miinchen: Plesna glasba. 20.45 Italija HI.: Lahka glasba. 21 Italija II.: Lahka gl. (god. ork.). 22.15 Italija ni.: Plesna glasba. 11 Berlin: Lahka glasba. 15 Dunaj: Zabavni 4 RO. 17 Sofija: Pisan g. 17.30 Francija I.: 4 zabavne glasbe. 19.25 Praga: Kabaret. 19.30 Bratislava: Kabaret. 22 Sofija: Plesna glasba. 22.10 Budapest: Ciganski orkester. Torek: 16 Lipsko: Glasba v oddih. 18 Miinchen: Zabavni g. 21.30 Italija I.: Lahka glasba. 18 Berlin: Zabavni g. 20.15 Berlin: Zabavni 4. 21 Dunaj: Zabavni 4 RO. 11 Praga: Zabavni spored. 22 Sofija: Plesna glasba. 17.15 Budapest: Ciganski orkester. 22.20 Praga: 4 zabavne glasbe. 24 Francija I.: 4 zabavne glasbe. Sreda: 17.40 Italija skupni sp.: Plesna gl. 22.45 Breslau: Zabavni g RO. 17 Francija I.: Zabavni &■ 22.15 Horby: Plesna glasba. 22.10 Budapest: Ciganski orkester. 22.30 Sofija: Narodna glasba, četrtek: 20.15 Koln: Zabavni 4. 21.15 Italija III.: Plesna glasba. 23.15 Italija II.: Plesna glasba. 20.15 Dunaj: Plesna glasba. 21 Berlin: Lahka glasba. 17 Sofija: 4 lahke glasbe. 18.45 Francija I.: 4 lahke glasbe. 19.25 Budapest: Pisan g. 22.20 Praga: Zabavni 4. Petek: 15.20 Miinchen: Zabavni 4 RO. 16 Koln: Pisan popoldanski g. 22.30 Italija H..- Plesna glasba. 23.15 Italija I.: Plesna glasba. 10.30 Berlin: Pisan 4. 19 Radio Pariz: Plesna glasba. 18 Sofija: Plesna glasba. 18.25 Budapest: Ciganski orkester 21 Bratislava: Slovaški plesi. 21.10 Sottens: Zabavna glasba. 24 Francija I.: Pisan g. Sobota: 16 Lipsko: Pisano glasb, popoldne. 17.05 Ankara: Plesna glasba (RO) 20.15 Konigsberg: Lahka glasba. 21.15 Italija III.: Plesna glasba. 21.40 Italija I.: Glasbeni varietč. 20.15 Dunaj Pisan g. 22.30 Berlin: Plesna glasba. 24 Radio Pariz: Lahka glasba. 16 Beromiinster: Jodlerji. 18.45 Francija I.: Zabavni g. 19.50 Sofija: Pisan 4. 20.20 Bratislava: Pisan 4. 21.20 Sofija: g lahke in plesne gl. 22.20 Praga? 4 zabavne glasbe. 23.20 Budapest: Ciganski orkester 23.45 Francija I.: Lahka glasba. OPERE IN OPERETE Nedelja: 13.15 Italija skupni spored: Glasbena scena. (Nadaljev. na 3. str. ovitka!) TEDNIK ZA RAD10F0NIJ0. LETNIK XII. STEV. 14 A SPORED ZA TEDEN OD 31. MARCA DO 0. APRILA 1940 VARRČNIHA: Mesečno din 12. Pri plačilo v naprej dobi naročnik popust, ki znaša za četrt leta din 11, za pol leta din 27, za celo leto din 64. Nakazati je torej za četrt leta din 25, za pol leta din 45, za celo leto din 86. Popust velja le pri plačilu v naprej. Uredništvo in Uprava v Ljubljani. Miklošičeva cesta 7, telefon 31-96. Čekovni račun uprave: Ljubljana št. 15.228. Za pošteno radijsko kritiko V številki 9. našega lista smo pisali o odnosu našega radia do slovenske javnosti. Poudarili smo potrebo po izboljšanju teh odnosov in tudi nakazali nekaj smernic za to. V zvezi z omenjenim člankom je prav če obširneje pišemo še o naši radi jski kritiki, o potrebi dobre in nepristranske radijske kritike, o njenem pomenu itd. Kakor gledališče, glasbeni zavodi in podobno, je tudi radio nekak repre-zentant in hkrati ogledalo duhovnega in kulturnega življenja naroda. V nekem oziru velja to za radio še bolj, kot za druge ustanove, to pa predvsem zaradi ocenjevanja tujcev. Prav po radiu nas tujci danes poznajo bolj kot po katerikoli drugi naši ustanovi. In reči moremo, da nas naš radio tujcem duhovno in kulturno dobro pred- stavlja. To ni naša lastna sodba, to je sodba tujine, ki je izrekla vodstvu postaje taka priznanja, kakršnih pri nas še nihče ni izpovedal. Ta priznanja so prišla iz Amerike, iz Švice, iz bivše Češkoslovaške in Poljske, iz Francije in od drugod. Priznanje je izreklo tudi vodstvo Mednarodne radijske zveze, in to ponovno. Ce preidemo zdaj k stvari, k vprašanju radijske kritike pri nas, moramo ugotoviti, da je nimamo. Ce kdo tu in tam zapiše, da ima n. pr. naša postaja dober spored, ali da ta spored ni nič vreden ali kaj podobnega, tega ne moremo smatrati za kritiko, niti za poročilo ne. Poročilo je v tem, da nekdo dejansko govori o delu, kritika je v tem, da nekdo razbere posamezne vrednote, dobre in slabe strani, presodi enotnost dela in učinka in vse to strne v sodbo. Kakor je potrebno n. pr. za gledališkega kritika, da pozna ustroj gledališča, njegov razvoj, da je razgledan v dramski literaturi itd., tako tuii radijski kritik mora poznati vsaj deloma ustroj radia, vedeti mora, kaj so n. pr. zvočne kulise, če hoče ocenjevati n. pr. zvočno igro, vedeti mora še to in ono, če hoče ocenjevati posamezne radijske oddaje. Torej kratko in splošno pravilo: Najprej vedeti nekaj, potem soditi. V kolikor je bilo pri nas doslej radijske kritike, — če to sploh moremo imenovati kritiko, kar je kdo tu in tam napisal — je bila z nekaterimi malimi izjemami v prejšnjih letnikih •— revije »Radio Ljubljana« le bolj šablonsko poročanje kakor pravo vrednotenje. Vse te kritike so bile nekak prikaz zastrtega dogajanja, s pripombo pohvale oziroma graje. Med kritikom in izvajanim delom je ostala dejansko razdalja, ki je ovirah, pravo vrednotenje. Na splošno pa je naša radijska kritika, kolikor jo tu in tam srečamo v javnosti, negativna, radiu nenaklonjena, kar priča, da je pri nas zanimanje za radio le površno, odnos do njega nepravičen, ker izvira ali iz nevednosti in pomanjkanja okusa ali pa z apriornega odklonilnega stališča. Če še omenjamo na tem mestu dopise poslušalcev — veliko teh je anonimnih, kar je spet svojevrstno spričevalo za našo publiko — se ti omejujejo včasih na čudne zahteve: to in to dajte na spored, to in to dajte s sporeda ali podobno. Največkrat pa so ti dopisi kapriciozno kritiziranje napovedovalcev, vodstva postaje, tega ali onega sodelavca radia (predavatelja, pevca, igralca i. p.). Tako vidimo, da stvarne in poštene radijske kritike pri nas ni. Včasih kdo piše — seveda nepodpisan, kako je srečen, da zna več jezikov, da lahko posluša tuje radijske postaje. Kdor tako piše, ta ima zato gotovo svoje posebne razloge. Bog varuj Slovenski narod pred tako inteligenco, ki se na tak način otepa tega, kar je slovenskega in s svojo baha- Kot kralj po planini visoki — pohajam za tropom ovčic, vostjo pomiluje tiste, ki »morajo poslušati samo domačo postajo«. Prav takole nekritično gledanje na delo in spored domače postaje ustvarja med javnostjo že apriorno odklonilno stališče do vsega, kar mu nudi naš radio. Tako se rado zgodi, da kdo najboljši del domačega sporeda posluša z nekim neutemeljenim predsodkom, kar ga oropa zmožnosti nepristranskega vrednotenja in s tem užitka umetnosti. Kdor hoče pravilno in pošteno ocenjevati delo našega radia, ta se mora z ljubeznijo vživeti v njegov celoten spored, ne s predsodki in tudi ne z zgolj osebnim gledanjem. Ne priznati le to kar je všeč njegovemu osebnemu okusu, kar pa nekomu ni všeč, odkloniti kot slabo. Ne vrednotiti in ocenjevati le iz trenotnega razpoloženja. Ce slišiš resno glasbo ali igro, pa ti tre-notno bolj godi lahka glasba ali burka ali obratno — tedaj ne gradi vrednotenja sporeda iz osebnega občutja. Taki kritiki, ki terjajo, da jim radio nudi ob vsakem času to, kar njim ugaja so brezobzirni, ker poznajo le sovraštvo in ljubezen ne pa pravičnosti. Številni dopisniki in kritiki se tako radi postavljajo na stališče izključno V našem radijskem programu sodeluje od časa do časa s svojimi igrami in zabavnimi večeri tudi Joža Vombergar, ki je našim poslušalcem postal znan zlasti po svojih zabavnih večerih z veselimi in žalostnimi dogodivščinami Jaka Smodla-ka in njegovih. Ker je na sporedu tega teda zopet njegovo novo delo iz tega ciklusa, smo se obrnili nanj s prošnjo, da lastne presoje. Vedite, da taka vrednotenja, ki slone tako na samoljub-nem načelu niso ne dognanja ne razsodbe, še manj, da bi bile take razsodbe objektivne in pravične. Nikar presojati le s stališča naklonjenosti ali nenaklonjenosti, prijaznosti ali sovražnosti. Presoditi je treba vse okoliščine, oceniti delo samo, izvedbo, izvajalce, prizadevanje sodelujočih itd., vse to med seboj primerjati in hkrati primerjati podobne prireditve drugih radijskih postaj. Le na podlagi take presoje in primerjave vseh dobrih in slabih zasledkov je mogoče strniti neko objektivno, pravično in nepristransko sodbo. Mimo vsega tega mora biti vsaka taka kritika pripravljena za diskursijo, za razgovor, ne pa zapreti za seboj z nekim apriornim stališčem možnosti diskusije. Edino ta pot pelje k pravični, pošteni in za naš radio tudi potrebni kritiki. Poštena kritika pa bo povečala pri nas zanimanje za radio in kar je glavno: vzgajala bo radijsko občinstvo za pravilno razumevanje, presojo in vrednotenje domačega in tudi tujega radijskega sporeda. V tem pa je tudi velik pomen poštene in nepristranske radijske kritike. bi nam kaj zanimivega poročal iz svojega dolgoletnega sodelovanja. Poslal nam je sledeči odgovor: Dragi tovariš urednik! Prosil si me, naj ti za revijo napišem kaj zanimivega iz svojega sodelovanja pri ljubljanski radijski postaji, predvsem pa kaj posebnega iz svojega dela pri Jaki Smodlaki in njegovih, katere od časa do časa v raznih življenjskih dogodivščinah pošiljam pred mikrofon naše kukavice. Vprašuješ me tudi o početku in nadaljnji usodi tega junaka. O vsem tem bi lahko marsikaj povedal, a mi pretesen prostor ne dopušča prevelike zgovornosti. Zato naj za danes zadostuje tale bolj splošen sestavek. Početek Jake Smodlake je bil kaj preprost. Od programskega odseka radijske postaje sem dobil naročilo oz. povabilo, naj za neki nedeljski večer napišem kako zabavno zgodbo iz življenja naših smučarjev. Ker to življenje sam dobro poznam, mi to ni bilo težko. Postavil sem tip nedeljskega smučarja, ki se zaradi mode in še bolj iz ljubezni do mične smučarke odloči za težko zimsko turo na Krvavec. Poslušalci se še dobro spominjajo razburjenja, ki ga je povzročilo v igro vnešeno radijsko poročilo o nesreči smučarjev Jaka Smodlake in njegovih sopotnikov na Krvavcu, ker so mislili, da to poročilo, ki je bilo sporočeno kar v več jezikih, ne spada v igro. (Kdor je igri od začetka do kraja sledil, je pač vedel, da spada poročilo v igro, v zmoti so bili le tisti, ki so slučajno takrat odprli aparate. Slučajno je bil prav tisti Prof. Pavel Šivic, klavirski spremljevalec solistov, nastopajočih v našem radiu. dan hud snežni metež, kar je tiste poslušalce še bolj utrdilo v zmoti.) To zmoto so priobčili celo nekateri tuji časopisi in neki ljubljanski dnevnik je celo opozarjal na »videant consules«! Po predstavi me je srečal znanec na ulici in mi s strahom pripovedoval o »grozoviti nesreči smučarjev na Krvavcu«! . .. Moj prvotni namen z Jakom je bil torej precej skromen. A že ob prvi predstavi sem spoznal, da bi mogel istega junaka poslati še v druge življenjske borbe. Tako sem ga kmalu spet poslal kot nedeljskega lovca na divjega petelina, nato v nogometno tekmo itd. Na ta način mi je rastel Jaka v kralja svoje družine sam od sebe pod peresom, dokler nisem spoznal, da bo treba tudi njegovemu razvoju dati zaokroženo obliko. In tako se ta junak polagoma stara, tako se razvija tudi njegova družina kot tip nekake patriarhalne ljubljanske družine, v kateri se zdaj uveljavlja že tretji rod. Mnogi me sprašujejo za Jakovo usodo. V tolažbo vsem tistim naj povem, da je za sedaj mož še kar pri trdnem zdravju in da bo moral v borbo še z marsikako življenjsko nadlogo. Po svoji trgovski karieri se bo lotil poljedelstva; postal bo celo občinski odbornik in župan — morda celo poslanec. Ko bo kot srečni praded učakal že svoj četrti rod, bo seveda tudi na njegove duri potrkala bridka smrt in ga odvedla po njegovo življenjsko plačilo. Kakor vidim in čujem, spremljajo poslušalci s precejšnjim zanimanjem življenjski potek tega moža. To mi pripovedujejo številni dopisi, pa tudi osebni razgovori s poslušalci. Nekateri hočejo celo sami posegati v Jakovo usodo s svojimi nasveti. Neverjetno je, kakšne zahteve vse stavijo na tega ubogega trpina! Celo vojskovodja v sedanji vojni naj bi postal. Tako daleč pa Jakove zmožnosti gotovo ne sežejo! ... Mnogi me sprašujejo, kje dobim vse te pisane zgodbe in povesti. Odgovor na to ni težek — povsod v življenju, četudi je snov obravnavana na humorističen način, mi moraš vendar priznati, da je v njej Joža Vombergar: laka smodlaka in njegovi Joža Vombergar. dovolj pravih življenjskih podob, ki bi jih sicer mogel obravnavati tudi na drugačen način. A kolikokrat v drugem tonu Izrečena beseda ne najde tiste poti do srca kot jo najde v prijetni obliki, v šali povedana resnica. Tedaj povedana resnica izgubi še tisto neljubo ost, ki človeka sicer v oči bode ... Marsikatera zgodba v besedilu Jakovih večerov je bila zajeta iz resničnega, neposrednega ali posrednega doživetja. Marsikdo se je že začudil, ko je slišal odmev svojih besedi, izjav itd. iz svojega aparata ali dogodek, ki ga je doživel ln se je ob srečanju z menoj namuznil, češ, ali si me! Tako dobivamo polagoma celo nekakšen »rešpekt« pri poslušalcih. Ko me je neki planinec opazil med gosti v planinski koči, je v šali opozoril razigrano družbo: »Zdaj pa pazimo, sicer pridemo še v radio!« V šali piovedana resnica pa je večkrat tudi edino orožje, s katerim se moreš boriti, edina možnost, kjer moreš povedati h kakemu vprašanju svoje skromno mnenje... Ko bom življenjski tok svojega junaka zaključil, bom vse zgodbe znova vzel pod pilo in jih pripravil za knjigo. Morda bom to storil ob 15- ali 20-letnici naše kukavice, ko namerjam izdati tudi izbor svojih drugih radijskih iger. Saj sem že doslej napisal nad 30 radijskih del skupno z večeri Jake Smodlake. Ko so ob lanski desetletnici objavljali kroniko naše radijske postaje v časopisih in revijah, so me baje iz pozabljivosti »prezrli« in to kot sodelavca in kot programskega referenta (funkcijo programskega referenta sem pol leta opravljal in to razen glasbenega referenta vse tri ostale funkcije: Prvi ruski skladatelj, ki je slavo ruskega imena in ruske glasbe daleč preko mej svoje domovine prenesel in obrnil nase pozornost vsega sveta — je bil Peter Čajkovski (1840—1893). prosvetni, zabavni in mladinski referat!), čeravno so bili vsi drugi skrbno našteti. A to spada v drugo poglavje, ki ga nameravam obdelati v uvodu v svoje izdaje radijskih del in v knjigi, ki jo pripravljam za pozneje »Moja življenjska srečanja« — pa ne zaradi kake »užaljene časti«, ker slave in časti, kot me poznaš, ne iščem, temveč zaradi pravične kronike. O nadaljnjih načrtih za sodelovanje pri naši kukavici je težko govoriti. Misli in načrtov je vedno preveč, ko pa tako zelo primanjkuje ljubega časa. Poleg tega si moram odmeriti čas tudi za odrske igre. Res pa je, da imam za delo pri radiu posebno veselje, ki si ga sam ne vem razložiti. Saj človek pri tem nima posebnega zadoščenja; radijska igra se mi zdi, kakor užitek pri cigareti; ko cigareta pogori in izpuhti v zrak, ne ostane od nje nič več. A kljub temu si spet za-želiš nove. A nekaj vendarle: instinktivno čutiš, kako si pridobivaš s tem širok krog nevidnih prijateljev, ki so ti hvaležni za trenutke oddiha, ki si jim jih pripravil s svojo vedro besedo. Vsakdo rad za nekaj hipov pozabi na tegobe dnevnega življenja in se vedrih lic odpravi k počitku. In zavest, da si precejšnjemu številu poslušalcev morda prihranil urice skrbi in da si na prijeten, ne boleč način povedal tudi nekaj življenjske resnice, ti daje notranje zadoščenje, ki te spodbuja spet k novemu delu! — Za sedaj naj bo to dovolj. Prihodnjič pa kaj več o mojih dragih sodelavcih — režiserju in igralcih! Pozdrav! Tvoj vdani Joža Vombergar. Stremel je za tem, da zajame v svo-svojem snovanju vsemu svetu razumljivo glasbeno govorico: hotel je prisluhniti mednarodnemu glasbenemu toku, ga dodobra proučiti in mu pri- PiSE K t m L.......... Janezek joka. mešati dele ruske narodne značilnosti: da bi ga mogel doumeti res vsakdo, pripomoček tega ali onega naroda! Poznejša doba je kar najbolj očividno dokazala, da je Čajkovski prav razumel in prav sklepal: izreden, da, neprekosljiv uspeh, ki so ga njegova dela že doživela in ga znova doživljajo — dokazuje, da je bila Čaj-kovskijeva usmerjenost pravilno poj-movana in tudi pravilno zasidrana. Sedanja doba sprejema Čajkovski-jevo glasbo še posebno ugodno: divji val azijske surovosti in židovske pre-računjenosti nam je za daljšo dobo zaprl ruskega človeka, rusko dušo in ga hoče prikazovati v drugi luči, kot ga prikazuje v razvoju utemeljeno kulturno izročilo. Glasbena darovitost tega mojstra je bila naravnost razkošna, skoroda zapravljiva in to na vseh poljih kompozicije z enakim uspehom. Njegova vsebinska izraznost je pristna, naravna, neizumetni-čena. Zato tudi poišče pot do vsakega človeškega srca, ki nazorno, pristno in nepokvarjeno misli. Zato takega poslušalca z močno sugestivno silo potegne za seboj, da strmi, in skoro sebe ne razume pri tem poslušanju. V vseh delih — tudi najrazsežnejših — pride končno do izraza Čajkovski kot izrazit lirik: on poje in govori vedno o sebi. To pa, kar ima povedati, je vedno tako zanimivo ali vsaj od gotove strani privlačno, da vsakega poslušalca pritegne. V nemških razpravah o Čajkovskiju je pogostokrat poudarjeno, da prevečkrat izbruhne v njegovih delih sproščen slovanski temperament, kar mu je le v škodo. Tako sodijo-pristni Nemci, ki Slovanom nikdar nič priznati nočejo. Mi pa vemo, da je. ravno tisti neprisiljeni prikaz slovanskega elementa tisto, kar je Čajkovskiju prineslo tako slavo in pomembnost tudi v ne-slovanskem svetu. Ni treba kot dokaz omenjati ravno njegove VI. simfoni- R zgodovini novejšo ruske glasbe VSEBINA sti in objektivnosti. Ostale njegove tvorbe — komorne skladbe, samospevi — so se hitro priljubili, tudi njegov klavirski koncert — posvečen Bulowu — je prodrl povsod z uspehom, tako v koncertnih dvoranah Evrope kot Amerike. Michonnet bi rad porabil ta trenutek, ko ostaneta sama z Adriano, da bi ji razkril svojo, dolgo zatajevano ljubezen. Preden pa utegne to storiti, izve iz njenih ust, da gori za drugim, za mladim praporščakom Mavricijem, ki je baje v službi grofa saškega. V ubogem Michonnetu se mahoma stro vse nade in beseda mu obtiči v grlu. Nesrečen odhiti na drugo stran odra. V tem pa že pride grof Mavricij in sklene Adriano — ki se ji zavoljo svojih razvpitih ljubavnih dogodivščin izdaja zgolj za praporščaka — v svoj objem. Adriana mu podari v vezilo šopek vijolic, nato odhiti na oder, a Mavricij v svojo ložo. Medtem pa pre-strežeta princ in abbe pismo, ki ga je zaradi sestanka pisala Mavriciju Duclos, prinčeva metresa, ki pa je na drugi strani tudi tajna posrednica v prepovedani ljubezni med prinčevo ženo in saškim grofom. Princ, ki ne sluti o ženinem zakonolomstvu, spozna Duclosjino pisavo in — ker je tudi sestanek v pismu določen v njenem dvorcu, ki ga ji je on podaril — za-sumi, da mu je postala ljubica nezvesta. Zato brž sklene ujeti grofa v past »in flagranti« in mu veli pismo oddati. Ko prejme ta tako princesino sporočilo, odide, kljub svoji novi ljubezni do Adriane na mesto sestanka, misleč, da bo iz posredovanja princesi-nega izvlekel kakšno politično korist, z ozirom na svoje aspiracije na poljski prestol. Adriana doživi medtem v svojem nastopu pravi triumf, zviti princ pa porabi to priliko, da povabi vse navzoče igralce in plemiče na majhno proslavo tega njenega novega uspeha v svoj dvorec ob Seini: gostje naj bodo priče najnovejšega pariškega škandalčka — tam bodo našli sa- Dejanje se vrši okoli leta 1730. v Parizu, ob času najvišjega vzpona ro-kokoja, ko je sedel na prestolu naslednik »sončnega kralja«, Ludvik XV. Pariz tedaj ni poznal dolgočasja. Ljubavne in politične spletke na dvoru in med plemstvom so bile na dnevnem redu. Bila je pač doba madame Pompadour in grofice Dubarry. Ob začetku našega dejanja je bil junak dneva in ljubljenec vseh pariških žena junaški potomec poljskih kraljev, Mavricij, grof saški. Na gledališkem nebu pa sta blesteli dve zvezdi: slavna Duclos in nedosežsna Lecouvrcur. Prvo dejanje se godi v foyerju gledališča Comedie frangaise. Igralci in igralke se z režiserjem Michonnetom mrzlično pripravljajo na začetek predstave. Princ Buillonski in abbe de Chazeuil prideta za oder pozdravit svoje ljubljenke. Adriana ponavlja svojo vlogo. Predstava se začne, igralci odhite na oder. Stari, dobrodušni Otroške skrbi. F. Cilea: »Adriana Lecouvreur" Skladatelj opere Francesco Cilea se je rodil 26. julija 1836. v Palmi v Kalabriji. Glasbo je študiral na kon-servatoriju v Neaplju pri prof. Cesi-u in Serra-u. Od 1890. do 1892. leta je bil na tem konservatoriju učitelj klavirja, od leta 1896. do 1904. pa profesor za teorijo (kontrapunkt) na glasbenem zavodu v Firenci. L. 1913. je bil imenovan za ravnatelja konser-vatorija v Palermu, kjer je ostal tri leta, od tu pa je prišel v Neapelj, kjer je postal direktor konservatorija. S. Pietro a Maiella. Njegove prve skladbe so bile sonata za violončelo, klavirski trio in orkestrska suita, pozneje pa se je posvetil izključno odrskim delom. Zložil je opere »Gina« (premiera v Neaplju 1889), »Tilda« (Firenca 1892.), »L'Arlesi-ana« (MIlan 1897.), »Adriana Lecouvreur« (Milan, 1903.), in »Gloria« (Milan 1907.). Skladatelj živi v Neaplju. je, (patetične) ki si je tako osvojila svet, kot težko kakšna druga umetnina; isto je doživela v Rusiji opera »Evgenij Onjegin«. Zahtevam zgodovinskih oper (Devica iz Orleana) Čajkovski ni dorastel; vzroka zato je iskati v pomanjkanju epičnih mirno- gkega grofa v objemu njegove nove lzvoljenke. Drugo dejanje se godi v prinčevem dvorcu. Nestrpna princesa hrepeneče pričakuje ljubimca, ki se ji zadnji čas nekam odtujuje. Mavricij pride, a princesa brž zasluti po hladu njegovega objema, da ji ga je prevzela druga ženska. Da bi jo pomiril, ji grof podari Adrianin šopek vijolic. V tem se začujejo prinčevi koraki in Mavricij komaj še utegne spraviti princeso v skrivališče. Iz razgovora s princem in abbeiem izve nato, da prvi niti ne sluti zakonolomstva svoje žene, temveč sumi zgolj Duclos. V tem prispe Adriana, ki io princ in abbe predstavita saškemu grofu: Adriana spozna v njem svoiega Mavricija. Iz abbeje-vega namigovanja izve nato, da sumijo grofa ljubavnega razmerja z Duclos, ki nai bi bila celo skrita v sosednjem prostoru. Ko ji Mavricij nato da besedo, da ne gre za Duclos, temveč za neko drugo damo, ki naj bi mu pomagala v njegovi borbi za prestol, sklene Adriana neznanki pomoči. Michonnet postavi k vratom z p stražo, sama pa potrka na skrivališče, češ da prihaja v Mavricijevem imenu. Princesa stopi previdno v dvo rano, Adriana ji da ključ od vrtnih vrat sama pa poišče tami izhod iz dvorca: pot je odprta! Čeprav izgovorita pri tem samo par besedi, začutita vendar instinktivno medseboinc rivaliteto. Princesa se zave Adriani-ne ljubezni, Adriana pa niene ljubosumnosti: obe ljubita ljudi, da bi r»re-stregli njeno neznano tekmico. Princesa koma i še nravi čas uide, izgubi pa na begu briljantno zapestnico. Tretje dejanje se godi v Buillonski palači, kjer prireja princ domačo zabavo. Povabljenci se zbirajo, med njimi pride tudi Adriana. Ko sliši princesa njen glas, spozna, da je najbrž Adriana njena neznana nasprotnica, ter jo sklene brž preizkusiti. Ob besedi o grofu saškem si izmisli, da je bil zjutraj v dvoboju ranjen. Adriana prebledi in omahne. Ko stopi takoj nato Mavricij v dvorano zdrav, se vidno vzradosti. Princesin sum išče na-daljniega potrdila. Med baletno točko »Paridove sodbe«, pokaže Adriani šopek njenih vijolic, Adriana pa njeno izgubljeno zapestnico; tekmici se spoznata. Princesa izzove Adriano, naj nastani pred gosti z recitacijo. Adriana si izbere »Fedro« in zrecitira princesi v obraz odstavek o zakonolomni-cah in prešustnicah. Razžaljena princesa priseže krvavo maščevanje. V četrtem deianiu poseti zvesti Michonnet bolno Adriano na njenem domu, da bi ji prinesel tolažbe. Ker slavi Umetnica baš roistni dan, prideio kmalu nato še njeni tovar;ši z darili m izrazijo željo, naj pozabi bol ter se k odru. Med veselim krami ia-njem, prinese sobarica novo darilo, zaprto škatlo. A ko jo Adriana odnre, Jo nresune nov udarec: v zavoiu leže vnolice, ki jih je dala Mavriciju in ki J1« ii sedaj princesa vrača. Strta v 8voji prevarani ljubezni in ranjenem Ponosu, se Adriana preda srčni boli: Ljube cvetice, pisanih lok In trate kraljice, včeraj še žive, danes ste priče mrtvih obljub! Prvi poljub moj, ki se več ne vrne, naj se z zadnjim strne, sladak in vzvišen, smel in ponižen, smrti poljub ... Vse je končano! Še bolj prezira z vonjem odmira: vse v nič izginja, v temo se utrinja poslednji up! ... Ah, vse je končano! V tem plane v sobo Mavricij, ki ga je dobri Michonnet obvestil o vseh princesinih spletkah — a prepozno. Cvetice, ki jih je poslala princesa, so bile zastrupljene in Adriana izdihne pred Michonnetovimi očmi v Mavricijevem naročju: »Luči blesteče me plamen vleče v svoje območje, mehko naročje, plamen srca. Cista in bela mi zdaj vzletela duša kot ptica bo golobica v sinjino neba ...« Neznani iunaki Film bo predvaial kino »Sloga« v Ljubljani. 1. Albert na tihem ljubi Eileen. Kmalu spozna, da jo ljubi tudi Den-nis. Toda Eileen za Dennisa ne mara, njegova surovost ga odbija od nje. Svojo prvo službo je dobil Dennis v okrožju svojega očeta in se kmalu izkazal kot surov človek. 2. Dennis je vzel na muho Punchy-jana, brata prijateljice zvitega gang-sterja. Piggy Ceders opozori Madde-na, naj se ga sin izogiblje, če ne se mu bo slabo godilo. Shaun govori o tem tudi z Albertom. PBHK^Hf« Ijftr - m cfl ■HA ■BI F Jpjg• EiiflKf « t t Bl H jP|| 3. Dennis v svojem slavohlepju teži za tem, da postane častnik, ni mu dovolj, da je le navaden član najbolj izbranega oddelka newyorškega stra-žarstva. 4. Dennis pride domov in pove očetu, da mora za vsako ceno ujeti Pig-gy Cedersa. Oče se razjezi in med njima pride do prepira. Dennis sklene zapustiti očetov dom in prisili Eileen, da gre z njim. produkcija je v prvi vrsti narodno-revolucionarna. Z glasbo hoče navduševati narod za boj proti tiran-stvu. Narod ga je razumel. Ko so prvič vprizorili »Ernanija« v Rimu, je ljudstvo po predstavi navdušeno demonstriralo po ulicah in nosilo napise : V. V. = Viva Verdi! Sploh je revolucionarna tendenca Verdijeva v njegovih prvih operah zelo vidna, pa naj vzamemo katerokoli: »Nabukodo-nozor«, »Trubadur«, »Rigoletto«, »Er-nani«. Rigoletto je simbol potepta-nega italijanskega naroda. Gilda je najdražje, kar je imel Rigoletto, in še to mu v ostudni šali oskrunijo in ubijejo. Iz sleherne melodije, ki jo Rigoletto poje, čutimo sovraštvo do tistih, ki so tedaj kazali vse znake propada. Po zedinjenju vseh državic v italijansko kraljestvo se Verdijev revolucionarni duh pomiri, kar je njegovemu glasbenemu delu le v korist. Izmed njegovih oper so najbolj znane: »Trubadur«, »Traviata« in »Rigoletto«. Te opere navdušujejo gledališko publiko danes prav tako kot tedaj, ko so jih prvič igrali. Čeprav čutimo v njegovih operah vplive Rossi-nija, Bellinija, Mozarta in Haydna, je v celoti povsod svoj. V glasbi je nadaljeval delo stare in slavne neapeljske in rimske šole. Rodil se je 10. oktobra 1813 v vasi Roncole v bližini Parme. Njegovi starši .so bili skromni in revni trgovci in ko je prišel na svet mali Giuseppe, je ravno francoska armada korakala skozi imenovano vasico. Ker se je vojaštvo zelo surovo obnašalo, je skrila mati novorojenčka v zvonik in ga tako rešila morebitne smrti. Deček je kazal izredno glasbeno nadarjenost. Vaški organist, ki ga je poučeval v teoriji in orglanju, je zapazil, da dečkovo znanje in napredovanje presega njegovo modrost. Sklenili so, da ga pošljejo v sosednjo vas Busetto, kjer so bili boljši glasbeniki. Trgovec, pri katerem je Verdi služil za pomočnika, je pomagal nadarjenemu mladeniču, da je šel v Milano. Tu pa je doživel prvo veliko razočaranje. Pri sprejemnem izpitu za konservatorij je mladi kandidat padel. A Verdi kl-ub temu uspe, pomaga mu kapelnik Lavigna in mu tudi začrta smer, ki je privedla Verdija do slave. Po končanih študijah se vrne v Busetto kot organist in kapelnik mestne godbe in se poroči s hčerko svoiega podpornika. Iz Buset-ta gre v Milan, kjer doživi nove težke čase: umrje mu ljubljena žena in oba otroka. Tedaj je hotel oopolnoma pustiti glasbo, toda na prigovarjanje prijateljev ie to namero opustil. Nova oprra »Nabukodonozor« mu prinese velik uspeh. Verdijevo ime je čedalje bolj znano in slavno, njegove opere žanjejo uspeh za uspehom. Verdi je zložil skupno 27 oper — prva in zadnja sta komični, druge so vse resnega značaja. Komorne in simfonične glasbe je napisal malo. Imenovati moramo njegovo odlično delo »Requiem« za zbor, soli in orkester. Umri je v visoki starosti 27. jan. 1901 v Milanu. Giuseppe Verdi Če zasledujemo zgodovino glasbe druge polovice 19. stoletja, vidimo, da sloni na severu — posebno na slovanskem severu — glasbena produkcija na narodni motiviki. Morda je bil to duh revolucije, ki pa ni mogel na severu tako prodreti kakor je prodrl na jugu — v Italiji. Glavni zastopnik te smeri je Giuseppe Verdi. Njegova Dogodek na morju Prijatelju našega lista je poslal znanec — častnik angleške križarke »Exeter« — poročilo o borbi in usodi nemške žepne bojne ladje »Graf von Spee«. Ker je poročilo pisal očividec in udeleženec boja med angleškimi ladjami in nemško kri-žarko, bo naše bralce gotovo zanimalo to poročno, čeprav je ta »Dogodek na morju« že nekaj mesecev za nami. Kdor zasleduje potek sedanje vojne, je moral opaziti, da se ta vojna vrši v veliki meri na morju ln to z vso silo. Kratka poročila, ki jih slišite o potopljenih podmornicah, bojnih, trgovskih in potniških ladjah, ne morejo v bralcu vzbuditi niti približne podobe vsega tega, kar se dogaja na morju in česar smo mi mornarji tako pogosto deležni. Mimo vseh večjih pomorskih spopadov v sedanji vonji se nad vsemi visoko dviga bitka ob ustju reke la Plate (Rio de la Plata) v južno ameriških vodah Atlantika. Ne le zaradi števila ladij, ki so se te bitke udeležile, marveč tudi zaradi poteka boja samega je bil ta pomorski spopad nekaj posebnega in to spet ne le za tiste, ki so o tej bitki brali, marveč še posebej za nas, ki smo se je udeležili, dasi so med nami številni mornarji in častniki, za katere ta bitka ni bila prva. Poseči moramo malo nazaj, še pred izbruhom vojne med nami zavezniki in Nemčijo, je križarka (žepna bojna ladja — pocket - battleships) »Graf von Spee« skrivaj odplula preko Severnega morja v Atlantski ocean z namenom, da v slučaju napovedi vojne takoj prične voditi »kri-žarično vojno« na odprtih morjih. Namen, s katerim je plula ta ladja po morjih, je bil, da napada naše (anglefke) ln francoske trgovske ladje ter ovira svobodno morsko plovbo in prevoz. Da bi križarka ostala skrita zavezniškim očem, je morala križariti in menjavati čim bolj pogosto svojo smer, čim bolj spretno in previdno. Mi bi bili slabi mornarji, če bi ne bili bolj spretni kot nemški mornarji in njihov kapitan Hans Langsdorff. Ko smo 30. septembra lanskega leta zvedeli iz Brazilije, da je bila pri Per-nambuku potopljena naša trgovska ladja »Clement«, smo takoj vedeli, da je to delo nemških podmornic. V času med 6. in 22. oktobrom je bilo na vzhodnem delu Atlantskega oceana, južno od otoka Ascension in v vodah južno od Guinej-skega zaliva potopljenih po vrsti nekaj ladij »(Newton«, »Beach«, »Ashlea«, »Huntsman«, »Trevanion«), Tedaj smo spoznali, da je to delo moderne križarič-ne vojne. Sicer smo zavarovali južni Atlantik že v začetku vojne z večjim številom lahkih križark, rušilcev in podmornic. Skupine trgovskih ladij, natovorjenih s potrebnimi surovinami, pa so že tedaj spremljale bojne križarke in nosilci avijonov. Omenjam n. pr.: »Renown« (32.000 ton), nosilec avijonov »Ark royal« (22.000 ton), za katerega so Nemci trdili, da je bil že v septembru zadet z bombo iz avijona in uničen v Severnem morju, križarka »Neptun« (7.000 ton) in nekaj manjših. Ze žepna bojna ladja »Graf von Spee«. 10.000 ton. Posadke 965. Brzina 26 vozlov. Moč strojev 54.000 KS. Oborožena z 2 stolpoma po 3 topove 280 mm; 8 topovi 150 rr.m; 14 topovi protiavijonskimi in 10 mitraljezi; 8 torpednih .cevi in 3 avljoni z 1 katapultom (priprava za polet avio-na). Zgrajena 1. 1936. 1. Oklop: 100 mm debeline. Težka križarka »Exeter«. Teža: 8390 ton, Posadka: 650 ljudi, Brzina 32.2 vozla. Moč strojev: 100.000 KS. Oborožena: s 6 topovi 203 mm kalibra, 8 topovi 102 mm; 12 malih protiav. topov, 8 mitra-ljezov, 6 torpednih cevi; 2 aviona. Oklop: 51 mm. Križarka »Achilles« in »Ajax« po 6985 ton. Posadka: 550 ljudi. Brzina 32.5 vozlov. Moč strojev 72.000 KS. Oborožena s 4 stopi (po 2 topa) 150 mm; 8 topovi 102 mm; 4 malimi protiavi jonskimi, 12 mitraljezi; 8 torpednih cevi; 2 oviona, Oklop: 51 mm debeline. Blaž Fišer - virtuoz Kontrabas Je največje godalo v vrsti orkestralnih Inštrumentov in prav redko slišimo kaj o njegovi uporabi v koncertne svrhe. V take namene se potem zgradi inštrument v manjši obliki in uglasi za celi ton višje. Pozabili smo pa menda, da smo imeli Slovenci pred pol stoletjem priznanega kontrabasista, Blaža Fišerja, ki bi bil dosegel gotovo še svetovni sloves, da mu nemila usoda ne bi bila pretrgala nit življenja ravno v dobi najuspešnejšega razvoja. Posebnost je bila pri njem to, da je igral na velikem basu in se ni posluževal manjše koncertne oblike, na kateri so igrali sloviti italijanski in francoski virtuozi. Imenitne kontrabasiste imajo pa še Čehi in Rusi. Kratka življenjska in umetniška pot našega Fišerja je bila nepretrgana borba izrazitega muzikalnega talenta in odloč. nega človeka z največjimi neprilikam; in zaprekami. In ko jih je končno premagal in mu je zasijala zarja lepše bodočnosti, pa je podleglo njegovo, zaradi naporov in primanjkovanj izčrpano telo in usoda je bila ista, kakor pri mnogih naših velikih talentih. Rojen je bil Blaž Fišer dne 28. januarja 1860 v vasi Plat, občini istega imena pri Rogaški Slatini. Krščen je bil pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini. Rod F*-šerjev živi že dolgo v teh krajih in nihče ne ve, da bi se 'bil odkod priselil. Oče Jože F., ki je dosegel lepo starost 81 let, je imel malo posestvo ter je moral pridno skrbeti, da je preživljal svojo družino. Tu so Lili štirje dečki, ki so bili deležni stroge vzgoje na verski podlagi, tako da so se trije od njih odločili za duhovniški poklic. Najstarejši Andrej, roj. 1855, je umrl 1932 kot kn. šk. duhovni svetnik in župnik v Ribnici na Pohorju. Drugi je bil naš Blaž. Tretji, Jernej, roj. 1863, živi kot samostanski br?t pri oo. minoritih na Dunaju, četrti in najmlajši je o. Marko, roj. 1873, kn škcf. duhovni svetovalec in gvardijan kapucinskega samostana v Studencih pri Ma .'iboru. Pri vseh se je kazala muzikalna nadarjenost, saj se je v družini rado p/pevalo in je bila znana mati kot pridna cerkvena pevka. Prav posebno pa je že mali Blaž slovel po svojem lepem glasu. Popeval je doma vse to, kar je kje slišal in vsi so ga raci poslušali in občudovali. Pa tudi na piščalko je znal katero zapiskati. V soseščini je bival star doslužen vojak, ki je bren-kal na citre in harfo. Tega je kaj rad poslušal; pa ker ga ni pustil poskušati se na teh inštrumentih, je melodije, ki jih je slišal, piskal na svoji piščalki. Vzljubile so se mu še citre, katere je pozneje, ko so postale prilike ugodnejše, tudi pridno gojil. V letih 1867—73 je obiskoval enoraz-redno ljudsko šolo v št. Petru v Medvedovem selu, kjer mu je bil učitelj Anton Kristan. Prav rad je čital in tako je izvedel iz knjig marsikaj, kako se živi po svetu. Kot ministrant si je prihranil nekaj novcev in posrečilo se mu je kupiti za 1 gl. 20 kr. staro violino. Kako se je igralo na violini, pa je videl pri kopališki godbi v Rogaški Slatini, kamor pač ni bilo daleč in kamor so nosili prebivalci na prodaj svoje pridelke. Nabavljeno violino pa je bilo treba skrbno skrivati pred starši, kajti potrebneje je bilo pomagati pridno pri poljskem delu in goniti živino na pašo. In tako je imel violino shranjeno v hlevu, v senu in tjakaj j? hodil skrivaj svirat. Stvar je prišla na dan. Mati ga je zasačila in violina je morala spet romati k prvotnemu lastniku, seveda za manjšo ceno. Ker je bil šibkejše telesne konstrukcije, so ga določili starši za krojaško obrt, aasi ravno je že izražal zeljo, posvetiti se glasbi. Učil se je dve leti krojaštva, pri tem pa vedno mislil na to, kako bi mu bilo mogoče, doseči to, kar si tako močno zaželi. Omeniti je treba, da je v okolici Rogaške Slatine najti mncgo zanimanja za glasbo in so tam obstajali tudi prav znameniti podeželski godci. Tako je v dobi nacionalnih gard (1848) imel bližnji, zgodovinsko znameniti trg Lemberg, najštevilnejšo gardno muziko, ki jo je vodil ondotni učitelj. Pozneje je slovela daleč naokoli šmarska godba, katere člani so bili izvečine dosluženi vojaški godbeniki in ki se je lahko kosalo z vojaško godbo. Tudi cerkveni pevski zbor pri Sv. Križu je slovel po svojih koncertnih nastopih. V takem, muzikalno razpoloženem okolišu je torej potekla prva življenjska doba našega Blaža in se ni čuditi, da je dečka, ki je sicer doraščal v preprostih podeželskih odnošaj-ih, tako močno mikalo življenje glasbenika. Pravil je, da se mu je sanjalo, da svira v koncertni dvorani pred številnim občinstvom. tedaj so računali, da bo ta nemška žepna bojna ladja verjetno skušala napasti najvažnejšo prometno zvezo med južno Ameriko in Evropo pri La Plati. Tod je bila že od početka vojne britanska divizija križark, med njimi naša (»Exeter«), tipa »Washington« (8.000 ton), ima 6 topov (po 203 mm), po dva v enem stolpu. Poleg tega še oborožena z brzostrelnimi topovi proti avionom, torpednimi cevmi in dvema avionoma. Brzina, ki jo more razviti, je 32 vozlov (1 vozel = 1853 m). Druga, malo manjša križarka »Ajax« (7.000 ton, 32 vozlov brzine), s topovi 152 mm premera v 4 stolpih (po dva V vsakem), sicer pa podobna naši (»Exe-ter«). Da povečajo moč na tem strateško tako pomembnem mestu, je naša ad-miraliteta dodala tej diviziji še križarko »Achilles«, podobno »Ajaxu«. Ta križarka je bila poprej v novozeelandski skupini križark, pa jo je ob izbruhu vojne dala vlada Nove Zelandije na razpolago londonski admiraliteti. Med tem so naši vedno bolj zbirali moči v bližini Argentinske in Urugvajske obale in širili iz dneva v dan mrežo. Tedaj je plul »Graf von Spee« iz Indijskega oceana, kjer je južno od Madagaskarja potopil tank-ladjo (za prevoz nafte, oz. bencina) Afrika Shell, se obrnil v južno smer in se daleč ognil skrajni obali južne Afrike (Rt dobre nade) in plul dalje proti severozapadu. Na tej poti je srečal dve ladji, ju potopil, posadko re- šil na svoj krov, da bi na ta način popolnoma zabrisal sled za seboj. To je bilo 2. decembra nekako na sredini Atlantskega vodovja na približni širini kot je mesto Rio de Janeio. Od tod je krenil na skrajni zapad, kasneje proti jugovzhodu in na dan 12. decembra zaplul v bližino la Plate. Vidite to dolgo pot križarke iz enega skrajnega konca morja na drugega. Kri-žarila je po morj.'h, potapljala ladje, se umaknila vsaki možnosti spopada, a končno le padla v naše mreže, ko je najmanj slutila. Bilo je 12. marca v lepi, tihi, poletni noči. V morju se je lesketalo ne-broj zvezd. Ne, v taki lepi noči nisem kljub utrujenosti in izčrpanosti mogel zaspati. Take noči na morju tudi za mornarja niso vsakdanje. Hodil sem po krovu, se ustavil zdaj na tem delu ladje, zdaj na drugem, opazoval odsev zvezd v morju, lesket vodne gladine, užival čudovit mir, ki vlada v takih nočeh na morju. Oko je segalo prav do obzorij, kjer se je stikalo jasno nebo z gladino morja. Iz te lepe noči se je rodil čudovit dan. Lep in usoden. V daljavi smo spoznali prve obrise ladje. Na ladji se je povečala budnost. Iz poveljniškega mosta dobimo povelja. Ladja se je -bližala, bila je križarka »Graf von Spee«. Sonce je izlivalo na njo snope zlatih, toplih žarkov. Mirno je rezala oljnato površino temnomodrega Atlantika in iskala novih žrtev ne da bi vedela, da pluje v mrežo, iz katere se najbrže ne bo več vrnila. Njeno 10.000 tonsko telo je brzelo naprej s 26 vozli hitrosti na uro. Motorji so vrteli z vso močjo 54.000 konjskih sil osi vijakov, ki so razbijali morske valove in penili Atlantik kot da terjajo od njega življenja prejšnjih dni, ko so ladje brezskrbno plule po teh vodah. Belo oblečeni mornarji so se sklanjali nad stroji in od časa do časa uravnavali kar je bilo potrebnega. Poveljnik Langs-dorff že štiri mesece neprenehoma bdi na poveljniškem mostu, obdanim z debelimi jeklenimi ploščami z majhnimi luknjami, ki omogočajo razgled po širnem morju. Poveljnik zapoveduje. Njegova beseda, prekaljena v izkušnjah in dolgoletni pomorski službi odmeva od trdih sten. »Kurs la Plata!«, zapoveduje. Mornarski častnik se je sklonil k zemljevidu, pogledal smer in sporočil povelje naprej. »Graf von Spee« se je nagnil, oba stolpa s po 3 topovi 280 mm sta se z ladjo vred sklonila naprej kakor da hočeta dati potrdila poveljnikovemu ukazu, nato sta se spet umirila. »Na obzorju dim!«, javlja častnik s poveljniškega mostu. Bilo je 13. decembra 1939. ob 6 zjutraj. Naša križarka »Exeter« je bila v pripravljenosti. Vedela je zakaj gre. V daljavi sta pluli, še nevidni njeni sestri »Ajax« in »Achilles«, a sta bili že obveščeni. (Dalje prih.) OltcLdjfa, 31. marca LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 8.00: Jutranji pozdrav (plošče): Ny-olt: Kapitan Rimek, koračn. Vač-kar: Ritiera, koračn. Knajzl: Slovenska koračnica (voj. godba). Schonherr: Slavija, koračnica. No-vaček: Kastaldo, koračnica. Masa-rykova koračnica. 8.15: Veseli godci: Pilat: Moravska koračnica. Vačkar: Moravenka, kmečki valček. Baling: Boš prišla nazaj, polka. V zelenem gaju, valček. Komzak: Pikica polka. Gregorc: Bled, koračnica. Lacina: Zde-nička, valček. Gregorc: Moj l^ubček je krepak mornar, fox. Dolinar: Pozdrav, valček. Štolc: Vitezi prihajajo, koračnica. 9.00: Napovedi, poročila. 9.15: Prenos bogoslužja iz trnovske cerkve: Sattner: Missa serafica: Introit in comunio, koral. Griesba-cher: Craduale. Foerster: Offerto-rium. Kimovec: V zakramentu. Premrl: Velikonočna. 10.15 Verski govor (g. dr. Ignacij Lenček). 10.3(T: Nedeljski koncert Radijskega orkestra: Rossini: Tancred, uvertura. Waldteufel: Drsalci, valček. Ar^. Urbach: Iz Flotowih skladb, fantazija. Adamič: Spominski listi. Konigshofer: Hribovsko žegnanje. Offenbach: Uvertura k opti. »Lepa Helena«. Mariotti: Marinka, ciganska pesem. Wetzel: Oprosti mi, tan-go-serenada. R. Leonardi: Neapeljsko nebo, intermezzo. Zielke: Ob vilinskem Jezeru. Leopold: Praga, potpuri čeških nar. pesmi. 11.45: Slovenski vokalni kvintet: Pre-lovec: Fantova. C. Pregelj: Dekle moie. Mlada pesem. F. Juvanec: ~ Bolne rože. Fantovska. L. iZepič: Tri narodne. Fr. Marolt: Kaj b'jaz tebi dal? E. Adamič: Oženil se bom. Za plotom. Završki fantje. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Koncert lahke glasbe: Cimer-manov kvartet in plošče: Richartz: Pri »Kroni« je ples, koračnica. Strecker: Domovina, angl. valček. Spomladi daj deklici prosto, slovv-fox. Olivieri: Pridi spet, fox. Go-letti: Serenada noči, slowfox. Do-b°š: Pojte z menoj, valček. Bayer: Valček lutk. Gregorc: Kjer narcise cveto, venček. Dobeš: To je najlepši valček. Molina Shahn: Na livadi, tango. Serveto: Mamica, tango. Wagner: V vasi, polka. Hasch-ler: Vse zastonj, tango. Karva3: Dragi fant, swing. Ježek: Stonoga, swingfox. Thierney: Modre oči, valček. Yrueh: Kadar je mesečina, tango. Schneider: Tetegi - tango. Furber: Jaz in moje dekle, fox. Lamberth wolk. (Oddaja prekinj. od 14.30—16.30.) 16.30: Kotiček za dijake. 17.00: Kmetijska ura: Nekaj o gozdni saditvi (g .prof. Mirko Šušteršič). 17.30: Koncert zbora Delavskega glasbenega društva: Prelovec: Slava delu. Vodopivec: Na poljani. Aljaž: Soči. Foerster: Njega ni. Ipavec: Oblaček. Foerster: Poveite ve planine. Jenko: Ljubica, pojd' z menoj. Ipavec: Slovo od doma. Ju-vanc: Spomin na zimski večer, har-moniziral Vračko: Pod rožnato planino. Na nebu zvezde sevajo. 18.15: Razgibani zvoki (plošče): Kreuder: Lepi časi so bili (havajski trio). Kirchstein: Sen o južnem morju (isti). Lindsay Theimer: Zvonovi iz Vinete. Rust: Moderni orient (wurliške orgle). Granados: Španski ples (komorni orkester). Bochmann: Ljubavne sanje (isti). Wagner: Bosanci pridejo, koračnica (voj. godba). Kotlar: Monte Cri-sto, valček (sal. orkester). Fučik: Ideali sanj (isti). H. Bund: Nocoj bomo plesali, španska koračnica. Kletsch: Gosli saniajo, poč. fox. A. Joost: Muhasta polka (harmonika in orkester). 19.00: Napovedi, poročila. 19,20: Nacionalna ura: Pogozdovanje Šumadije (ing. Vaškijevič) Bgd. 19.40; Obvave. 20.00: Velikonočne pesmi poje cerkveni pevski zbor z Viča: Cvek: Skalovje groba. Premrl: Kristus je vstal. Zeleznik: Jezus premagavec groba. Jobst: Zapoj veselo o kristjan. Adamič: 'Zdaj veliko .ie veselje. A. Mav: Zveličar je iz groba vstal. Cerar: Zveličar v skalnem grobu spi. Hochreiter: Klic veselja. Jobst: Gospod je vstal. B Šček: Ves svet se danes radosti. Rihar: Današnji žarki. Vavken: Razveseli se, Kraljica! 20.45: Koncert Radijskega orkestra: Joh. Strauss: Uvertura iz operete »Cigan baron«. Kochmann: Floren-tinski valček. Ketelbey: Romunski cigani, fantazija. Hruby: V žalosti in smehu, potpuri. Adamič: V logu, iz »Otroške suite«. Gregorc: Škr-janček in slavček«, humoristična idila. Ketelbey: V mesečini, intermezzo. Jaki: Odmevi iz naših krajev, potpuri. 22.00; Napovedi, poročila. 22.15: Orglice in harmonika (gg. Fr. Petan, A. Stanko): Prišla bo pomlad (orglice solo). Bod' moja! Lepo je pomlad' živet. Pcbič sem star šele 18 let. Delaj, dekle, pušeljc. En šuštar me je vprašal (solo orglice). Oj ta mlinar. Pastirček. Lepa si, pomlad zelena. Pridi, Gorenje. Preljubi sv. Lenard (solo orglice). Ko dan se zaznava. Ptičar. Konec ob 23. uri. BELGRAD 437.3-686 20 kw 6.45 Budnica. •. Telovadba. O- 9.40 Prenos bogoslužja. 11.59 Napovedi. Zvo- njenje. Nato zabavni | (O)- 12.45 O- 13 Radiodnevnik. 13.10 Narod, pesmi. 13.40 Napovedi. •. 14 O- 16-45 Zdravstveno predavanje. 17.05 Narodna oddaja. 18.30 Plesna glasba (O)- 19-10 •. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 Narodne pesmi. 20.30 Koncert. 21.10 Prenos 21.40 Napovedi. • . 22.10 Komorni koncert. 22.50 •. ZAGREB 276.2-1086 0.7 kvv 11 Prenos maše iz Marijine cerkve. 12 Zvonjenje. 12.01 Duhovna ura. 12.15 •. 12.30 4 R. kvarteta. 13.30 Vesela reportaža. 13.45 Zborov 16.30 •. 16.45 O-17.45 Katedralis: Iz zgodovine Zagreba. 18 Otroška ura. 19 •. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 •. 20 4. 20.30 Recitacije. 20 45 šport. 21 Koncert godbe na pihala. 22 •. Napovedi. Objave. 22.20 Plesna gl. 23.15 Radio-roman. BRATISLAVA 298.8-1004 13. kw 7.05 Slovaške pesmi in koračnice. 8 Mladinska ura. 8.20 Nemška oddaja. 8.50 Katoliški verski govor. 9.05 Prenos bogoslužja. 10 Protestantsko bogoslužje. 11 12 •. 12.20 | RO. 13.50 Q. 14.15 Predavanje. 14.30 O- 15 Oddaja Hlinkove šole. 18 Nemška oddaja. 18 • v nemščini. 19 Napovedi. •. 19.10 šport. 19.15 Pregled zunanje politike. 19.30 Prenos. 20 Oddaja za Izseljence. 21 Slovaške narodne pesmi. 21 20 O- 22 •. 22.15 4- 22.45 Poročila v srbohrv. 23 Plesna glasba. PRAGA 470,2-852.5 120 kvv 7 Ruska glasba. 7.30 | lahke glasbe. 8 Predavanje. 8 15 Zabavni koncert. 8.45 Delavska ura. 9 Lahka glasba. 9.30 O-9.45 Brno. 10 M. Ostrava. (Prenos bogoslužja). 10.50 Predavanje. 11 Pisan spored. 12.10 •. 12.40 Brno (Pisan 4). 14.15 O- 14-30 Reportaža. 14 50 Jazz. 15.20 Mladinska ura. 15.40 4 vojaške godbe. 16.10 Zvočna igra. 16.55 Pesmi. 17.20 Predavanje. 17.35 Narodni koncert. 18.20 Predavanje. 18.30 Pisan koncert. 19 •. 19.25 Brno (koncert). 20.45 Igra. 21 Koncert češke filharmonije. 22 •. 22.15 Zabavna glasba. SOFIJA 352.9-850 100 kvv 6 Jutranja oddaja. 8 Prenos bogoslužja. 10.30 Koncert. 11.30 Predavanje. 11.50 Narodna glasba. 12.30 •. 12.50 4 RO. 13.30 Lahka glasba. 16 Kmetijska ura. 17 Otroška ura. 18 Lahka in plesna glasba. 19.30 •. 19.50 Lahka glasba. 20 Pevski koncert. 20.30 Violinski koncert. 21 Operetna glasba. 21.35 4 lahke glasbe. 21.45 •. 21.55 Plesna glasba. * ANGLEŠKE POSTAJE n. Val. dolžina 373.1-804 in 342.1-377 11 •. 11.16 Psan 4. 12 Pevski 4. 12.30 Škotski spored. 13 9. 13 15 Klavirski 4. 13.30 Igra. 14.30 Lahka glasba. 15.15 Pisan 4. 16 Q. 16.40 Orkestralni 4. 17.15 • z bojišč. 17.30 Orkestralni 4. 18 •. 18.30 Plesna glasba. 19 Bogoslužje. 19.40 Petje. 20 O- 20.30 Šport. 21 9. 21.20 O- 22 Plesna glasba. ANKARA 1648-182 kc 7 kw 11.30 čas, •, vreme. 11.50 Turška gl-(mešani enogl. zbor). 12.30 Pisana gl-13 • v francoščini. 13.15 • v angleščini. 13.30 • v bolgarščini. 17 Čas. 17.05 Plesna glasba (RO). 17.30 • v bolgarščini. 17 Cas. 17.05 Plesna glasba (RO). 17.30 • v bolgarščini. 18.10 Cas, •. Vreme. 18.30 Večerni koncert. 19.30 Turška glasba. 20 • v francoščini. 20.15 • v angleščini. 20.30 Komorni 21 O- 21-15 Čas. •. Borza. 21.30 šport. 21.40 O- 22 Plesna glasba (O)- BEROMtiNSTER 540-556 100 kw 9 Švicarske pesmi. 9.10 Koncert pozavn. 9.40 O- 10 Katoliško bogoslužje. 10.40 Koncert komorne glasbe. 11.35 Predavanje. 12 4 RO. 12.29 Napovedi. •. 12.40 Baletna glasba. 13.30 Predavanje. 14.45 O- 15.15 Prizor. 16 Koncert lahke glasbe. 16.45 Književni pregled. 17 Našim vojakom. 18 Komorni koncert. 18.30 Športna poročila. 19 O- 1915 Predavanje. 19.30 •. Napovedi. Objave. 19.52 O- 20 Zvočna igra. 21.15 Iz Mozartovih del. 22 • . 22.10 Koncert. BOHMEN 1113 12 HZ-269.5 100 kw 6 Hamburg. 7 ». 8 4 pihal. 9 Operna glasba. 10 Zabavni 4 (O). 11 Narodni plesi. 12 MUnchen. 12.30 •. 13 Vojaška oddaja. 14 •. 15 Otroške pesmi. 16 Vojaški 4. 20 •. 20.15 Dunaj. 22 •. 22.30 Berlin. 24 •, nato nočna glasba (Berlin). BRESLAU 315.8-950 100 kw 6 Hamburg. 7 •. 8.10 O- 9.30 Klavirski koncert (Brahms). 11.30 Nemške balade. 12 Miinchen. 12.30 •. 13 Vojaška oddaja. 14 •. 16 Vojaški koncert. 17.45 • v srbohrvaščini. 19.30 Šport. 19.45 • v srbohrvaščini. 20 Poročila. 20.30 Operni koncert (Berlin). 22 •. šport. 22.30 • v srbohrvaščini. 22.45 Zabavni koncert (Berlin). 24 •. BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 8 Budnica. 8 45 •. 10 Prenos katoliškega bogoslužja. 11.15 Prenos protestantskega bogoslužja. 12.30 Orkestralni 4. 13.45 •. 14 Ciganski orkester. 15 Reportaža. 15.45 4. 16.10 Plesna glasba. 16.30 Predavanje. 17 •. 17.15 Prenos z nogometne tekme med Švico in Madžar- A L& HS V /1 i' »Bi h Iz filma: »Tarzan in njegov sin«. Kino »Union«. sko. 18.05 O- 18-45 Predavanje. 1915 ®. 19.25 Klavirski $. 19.55 Šport. 20 Zvočna igra. 21.40 •. .22.10 Jazz. 23 • v nemščini, italijanščini, angleščini in francoščini. 23.20 Ciganski orkester. BITKAREST 1875.160 150 kw 8.30 Prenos bogoslužja. 10.30 Simfonični koncert RO. 12 Napovedi. Objave. 12.02 Opoldanski 13 •. 13.20 Nadaljevanje 13.50 Zanimivosti. 14 Kmetijska ura. 15.15 Vojaška ura. 15.50 Zabavna glasba (O). 16.15 Oddaja »Veselje ln delo«. 17.17 4 vojaške godbe. 18 Predavanje. 18 15 O- 18-50 Predavanje. 19.05 Pevski 4. 19.45 •. 20 Zvočna igra. 21.10 • . .21.30 Opereta (O)- 22-10 Plesna glasba (O). DUNAJ 506.7-592 100 kw 6 Hamburg. 7 •. 8 Jutr. pozdrav. 8.30 Mladinsko petje. 9.25 O- 10-10 Orke- stralni 4. 12 4, 12.30 •. 13 Lipsko. 14 • . 15 05 Koncert madžarskih pesmi. 16 Vojaški 4. 19.15 O- 19.45 šport. 20 •. 20.15 Koncert ruskih mojstrov (dunajski filharmoniki). 22 •, nato: plesna glasba. 24 •. 0.10 Nočna gl. (Berlin). D. SENDER 1571-191 60 kw 6 Pristaniški 4 (prenos). 7 •. 8.30 Mladinsko prtje. 10 Lahka glasba. 11.30 Koncert RO. (Schubert). 12 MUnchen. 12.30 •. 13 Vojaška oddaja. 14 •. 15 Zabavna Igra. 16 Vojaški koncert. 19.30 Lahka glasba. 20 •. 20.15 Operni koncert (KO, zbor ln solisti). 22 •. 22.15 šport. 22.30 Lahka glasba. 24 •. Nato nočna glasba. FRANCOSKE POSTAJE 6.30 • v franc. 6.45 Q. 6.45 • za inozemstvo (Strasbourg, Lyon, Niče). 6.55 O- 7.30 Predavanje. 7.45 O- 3 Predavanje. 8.10 Branje. Predav. oz. g. 8.30 9 Koncert zabavne glasbe. 9 45 Pevski g. 10 Nadaljevanje g zabavne glasbe. 10.45 Zvočna igra. 11.45 Četrt ure za vojake. 12 Orkestralni g. 12.45 • za inozemstvo (Strasbourg, Lyon, Niče, Toulouse). 12.30 • v franc. 12 45 Simfonični koncert. 13.30 •. 14 Prenos iz 1'Opera-Oomique. 17.30 g lahke gl. 18.15 Kabaret. 18.30 četrt ure za vojake. 18.45 • (A). 18.45 g lahke glasbe (B). 19.30 •. 20 Zanimivosti. 20.30 •. 21.45 • (A). 21.45 Pesmi (B). 22 Pisan spored. 22.45 • (A). 22.45 g sonat (B). 23.30 •. 23.45 Klavirski g. FRANKFURT 251-1195 25 kw SAARBRtiCKEN 1249-2402 17 kw 6 Hamburg. 7 •. 8.20 Zborovski g. 9.15 O- 9-50 Schubertove klavirske sonate. 11 Beethovnov koncert, violina in BO). 12 30 • . 12.40 Opoldanski g RO. 14 15 Otroška ura. 16 Vojaški g. 20 «. 20.15 D. Sender; vmes ob: 2015 Poročila v franc. 21.15 • v franc. 22 •. 22.15 • v franc. 23.15 • v franc. 24 •. 0.15 O v franc. HAMBURG 331.9-904 100 kv\ 6 Pristaniški g. 7 •. 8.20 Telovadba. 9.30 O- 955 ° gledališču, filmu in radiu. 10.30 ZandI: »Acis in Galathea«, zbor, orkester in solisti. 12 Zabavni g. 12.30 •. 13 Lipsko. 14 •. 14.30 Otroška ura. 16 Vojaški g. 17.15 • v anZgleščini. 19 Berlin. 20 •. 20.15 • v angl. 21.30 Poročila v irščini. 22 •. 22.15 • v angleščini. 24 • . 0.15 Poročila v angl. HoRBY 265-1131 100 kw 10 05 G. Puccini: »Turandot«, n. dej. (O)- 11 Prenos bogoslužja. 12.40 •. Napovedi. 13 Predavanje. 13.30 g lahke gl. 13.35 Predavanje. 14.15 g lahke glasbe. 15 Otroška ura. 15.30 O- 1705 Pevski g. 17.30 Recitacije. 18 Večernice. 19 •. Napovedi. 19.30 Pisan koncert zbora in orkestra, 20.10 Zvočna igra. 22 •. 22.15 g RO. ITALIJANSKE POSTAJE Skupni spored: 8 30 čas. Vreme. 8.50 Nabožni g. 9.15 Vojaška oddaja. 10 Kmetijska ura. 11 Služba božja. 12 Verski govor. 12.20 O-13 čas. •. 13.15 Glasbena scena. 13.50 Orkestralni g. 16 Reportaža nogometne tekme. 17 Plesna glasba. I. 19.15 športna •. 19.55 Vreme. 20 čas. • . 20.30 g godal. 21 Verdi: »Trubadur« -opera v 4. dej.; vmes: • v franc. in angl. •. Vreme, nato: plesna glasba. 0.30 • v angl. 0.45 • v franc. II. 19.15 šport. 19.55 Vreme. 20 čas. •. 20.30 O- 21 Pisana glasba. 22.15 Vitta-dini: »Mlssa Jucunda« (za zbor, soliste ln orgle). 23 •. Vreme. 23.15 Plesna gl. 0.30 « v angl. 0.45 © v franc. m. 19 O- 19-15 Šport. 19.55 Vreme. 20 Čas. •. 20.30 Zvočna igra. 21 g pihal. 22 Plesna glasba. 22.30 Pisana glasba; vmes ob: 23 •. KOLN 455.9-658 100 kw 6 iHamburg. 7 •. 10 Koncert nemške romantične glasbe (RO). 11.30 Vojaški g. 12.30 •. 13 Koncert RO. 14 •. 15.30 Otroška ura. 16 Vojaški g. 19.30 Berlin. 20 20.15 « v franc. 20.25 Zvočna igra. 21.15 • v franc. 21.30 O- 22 •• 22.15 • v franc. 22.30 Nočna glasba (Berlin). 23.15 • v franc. 24 •. 0.15 • v franc. KONIGSBERG 291-1031 100 k\v 6 Hamburg. 7 •. 8.35 Ruska kulturna tehnika pred novimi nalogami (posnetek predavan). 10 Bismarcku v spomin. 10.30 Komorni g. 11 Zvočna igra. 12 MUnehen. 12.30 13 Lipsko. 14 •. 15.10 Gašperček. 16 Vojaški g. 19.45 Šport. 20 •. 20.15 »Dežela smehljaja« (Lehar) opereta. 21.40 O- 22 •■ šport. 22.30 Lahka glasba (Berlin). 24 •. 0.10 Nočna glasba (Berlin). LIPSKO 382.2-785 120 kw 6 IHamburg. 7 •. 8 O- 830 Orgelski koncert. 9 Orkestralni koncert. 11.30 Pevci na O- 12 MUnehen. 12.30 •. 13 Vojaška oddaja. 14 Poročila. 15 Pevski koncert. 16 Koncert za vojake. Vmes 19.45 • v bolgarščini. 20 •. 20.15 • v francoščini. 20.40 Poročila v bolgarščini. 21.15 • v francoščini. 22 •. 22.15 • v francoščini. 22.45 • v bolgarščini. 23.15 • v francošč. 24 •. 0.15 • v francošč. MONAKO VO 405.4-740 100 kw 6 Hamburg. 7 •. 8 O- 9 Mladinska oddaja. 10.30 Prenos. 12 Koncert RO. 12.30 •. 13 Lipsko. 14 •. 16 Vojaški koncert. 19.30 Šport. 19.45 • v Italijan- LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 7.00: Jutranji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. 12.00: Zakaj veseli bi ne peli (plošče) : Men' vseeno je (Udovičeva in Lovšetova). Jaz pa ti, pa zidana marela (isti). Kovarik: Praga poje, venček. Pesem o vinu (Danilo Bučar). Borchert: Vse nas posluša, venček. Pijmo ga, pijmo (S. Banovec). Bsneš: Ti moj ljubi sv. Anton (M. Dubajič). Koračnica iz filma »Pastir Kostja«. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Opoldanski koncert Radijskega orkestra: Pišek: Radijska koračnica. Schonherr: Iz slovanskih krajev, valček. Suppe: Uvertura k opti. »Lepa Galateja«. Blume: Me-nuet in Sarabanda iz god. kvarteta ščinl. 20 «. 20.15 Operni g (Berlin). 21.15 • v Italijanščini. 22 •, nato nočni koncert (Berlin) Vmes ob: 22.15 • v italijanščini. 24 •. 0.15 • v italijanščini. OSLO 1154-260 60 kw 8 20 Telovadba. 8.50 Vreme. 9 •. 9.55 Plošče. 10.55 Služba božja. 12.50 13 Narodna glasba. 16 •. 17 Vreme. •. 18.15 Koncert francoske glasbe. 19 Čas, vreme. 19.05 ©. 19.30 Koncert RO. 20.55 O- 22.10 Smučarska poročila. 22.25 •. 23 • v nemščini, angleščini in francošč. RADIO-PARK 1648 m -162 kc/s 6.30 •. 6.40 O- 7-30 Angleščina. .8.30 • . 10 30 Pevski g. 10.45 Komorna gl. 13 Prenos iz Londona. 13.30 •. 13.45 g za klarinet. 15.15 Instrumentalni trio. 16 Pevski koncert. 16.30 Zvočna igra. 17.45 Simfonični koncert. 19.30 Opereta. 20.30 •. 22.15 Violinski g. 22.30 •. 22.45 Variete. 23.30 •. 24 Lahka glasba. SOTTENS 443.1-677 100 kw 10 Protest bogoslužje. 11 g klasične gl. 12 O- l2-30 •■ 12A0 O■ 14 Kmetijsko predavanje. 14.15 Plošče. 14.30 Gledališče v 17. stol. Predavanje. 15 Mladinska glasba. 15.45 Prenos z nogometne tekme med Švico in Madžarsko (v Budapešti). 16.45 O- I7 Katoliški verski govor. 17.15 Orgelski koncert. 17.45 Našim vojakom. 18.50 Predavanje. 19.05 O- l9-40 šport. 19.50 •. 20.15 Pisan koncert. 20.50 Predavanje. 21.20 Koncert duhovne glasbe. 21.50 Koncert RO. 22 •. STUTTGART 522.6-574 100 kw 6 Jutranji koncert. 7 •. 8.15 Telovadba. 9.20 Komorna glasba* 10.45 £)• 11 Berlin. 12.30 •. 13 Lipsko. 14 •. 14.25 O- 16 Vojaški koncert. 19 Pevski g. 19.45 šport. 20 •. 20.15 • v francoščini. 20.25 Berlin. 21.15 Poroč. v francoščini. 22 •. 22.15 • v francoščini. 23.15 • v francoščini. 23.45 • v španščini. 24 •. 0.15 • v francoščini. afUtllcL »Domača glasba«. Sedlaček: Venček srbskih nar. pesmi. Jaki: Naši mladini, valček. Zeller: Potpuri iz opte. »Rudarski paznik«. 14.00: Poročila. 18.00: Zdravstveno predavanje: Strogost v vzgoji (g. dr. A. Brecelj). 18.20: Citr. točke (plošče): Freun-dorfer; Veselo življenje, koračnica. Južna kri, polka. Ručman: Pomlad prihaja, gl. slika. Holz: Valse ele-gante. Swoboda: Ljubavni čar. Jes-sel: Svatbeni sprevod rožice. 18.40: Mesečni slovstveni pregled (g. pro-sefor Fr. Vodnik). 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nacionalna ura. 19.40: Objave. 19.45- Več manire — pa brez zamere (g. viš. svetnik Fr. Govekar). 20.00: Mirko Ljubic: Gospod Zmota v zmoti. — Prvoaprilska šala. Izvajajo člani radijske igr. družine. 20.30: Vsem v veselje: Radijski orkester in Jožek iii Ježek. Ratlike: Castitke, koračnica. Strauss: Rože z juga, valček. Jankovec: Hoja, hoja, hojaja - koračnica. Franklin: Plove ladja tja v dalj, slowfox. Schubert-Bsrte: Potpuri iz operete »Pri treh mladenkah«. G. Romanec: Dober večer, prijatelj moj. Marchi-setti: Rdeči nagelj, tan^o. Pizzigo-ni: Kot odmev, fox. VVilliamsen: V somraku, barcarola. Joost: V dolini Donave, koncertni valček. J. Graf: Mami, tango. Ansaldo: Ui - či - či, slowfox. Lincke: Podoknica k rojstnemu dnevu. German: Naj bo pla-volasa, tango. Schisa: Cinca Ma-rinca, valček. Raimondo: Vaški zvonček, fox. Jaki: Pogumno naprej, koračnica. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Za ples (plošče): Fenyes: Hvala, dragi moj, fox. Buday: Mogoče nissm ljubil še, valček. Derksen: Prava srca, valček. Košat: Vrbsko jezero, valček. Mordrez: Escucha, tango. La Perinola, tango. Ribary: Ples kosmičev, fox. Ribary Wild: Živo srebro, fox. Gallwell: Španjol-ska polka. Mach- Harden: Rože, polka. Brown; Ti si zvezda moja, fox. Broadvajski ritem, fox. Katra in France, valček. Ribice v potočku, polka. Konec ob 23. uri. BELGRAD 437.3-686 20 kw 6.30 Budnica. Telovadba. •. O- 1150 • o vodnem stanju. 12 Zvonjenje, Nato 4 narodnih pesmi. 12.40 Zabavni koncert RO. 13 Radiodnevnik. 13.10 Nadaljevanje zab. 13.40 Napovedi. •. 14 Q. 14.20 Violinski koncert. 17.45 Narodne na harmoniki. 18 Predavanje. 18.20 O-19.10 •. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 Pesmi in šlagerji. 20.10 Zvočna igra. 21.40 •. 22 Violinski in klavirski 4. 22.40 Poročila. ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 12 Zvonjenje. 12.01 časopisna •. 12.25 4 (O)- 12-55 Napovedi. 13.10 4 (O)-13.50 Tržna •. 14 •. Obj. 16.45 •. Nap. 17.15 4 na kitari. 17.30 Pevski 4. 17.45 Pojoča žaga. 18 Pevski 4. 18.15 Predavanje. 18.30 Predavanje. 18.45 •. 19.20 Nacion. ura. 19.40 Angleščina. 20 Lahka gl. 20.30 4 RO. 21 30 Nar. pesmi in plesi. 22 •. Napovedi. Objave. 22.20 Plesna gl. 23.15 Radio-roman. BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw 6.30 Jutranja oddaja. 7 Poročila. Konc. 9.10 šolska ura. 9.35 Prešov. 11.05 Slovaške pesmi. 12.02 Opoldanski 4. 13 •. 13.20 O. 13.50 Predavanje. 16 4. 17 Otro-Ska ura. 17.10 Beethoven: Sonata v f-fflolu, op. 2, št. 1. 17.30 Predavanje. 18 Nemška oddaja. 18 45 • v nemščini. 19 Napovedi. • v slov. 19.20 Zanimivosti. 19.30 Kabaret. 22 •. 22.15 Zabavni koncert. 23 • v ruščini, nemščini, italijanščini, francoščini in angleščini. PRAGA 470,2-852.5 120 kw 610 Jutr. spored. (Godba. ».Koledar). 10 •• 10.10 šolska ura. 10.45 ženska ura. lx M. Ostrava. 12.15 •. 12.30 Q. 15.50 • . 16 Brno. 17 Otroška ura. 17.15 Komora! koncert. 17 50 Češka knjiga. 18.15 Pevski koncert. 19 •. 19.15 Predavanje. 19.25 Kabaret. 21.05 Koncert češke gl. 22 •. 22.20 Zabavna glasba. 23 4 češke glasbe. SOFIJA 352.9-850 100 kw 6 Budnica. 6.05 četrt ure telovadbe. 6.20 •. 6 35 Narodna glasba. 6.55 Koledar. 7 Zabavna glasba. 11 4 lahke gl. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski koncert. 12.15 Poročila. 12.30 Pisan koncert. 13.30 Koncert lahke in plesne gl. 17 Lahka glasba. 18.05 4 narodne glasbe. 18.45 Predavanje. 19 Pevski 4. 19.30 •. 19 50 Lahka glasba. 21.45 •. 22 Plesna glasba. * ANGLEŠKE POSTAJE n. Val. dolžina 373.1-804 in 342.1-377 11 4. 11.30 O- 12 Lahka glasba. 12.30 O- 13 •- Napovedi. 13.15 Petje. 13.45 Pisan spored. 4.15 Orkestralna glasba. 15 Zanimivosti. 15.30 4 lahke glasbe. 17 O-17.30 4 BBC orkestra. 18 •. 18.30 Pogovor. 18.45 Lahka glasba. 19 Orkestralni 4. 19.45 Predavanje. 20 Zvočna igra. 21 • . 21.20 Narodne pesmi. 22 Pevski 4. 22.30 Orkestralni 4. ANKARA 1648-182 kc 7 kw 11.30 čas. Vreme. 11.50 Turška gl. 12.30 Pisana glasba. 13 • v francoščini. 13.15 • v angleščini. 13.30 • v bolgarščini. 17 Čas. 17.05 Plesna glasba (RO). 17.30 Poročila v bolgarščini. 18.10 čas, Poročila. Vreme. 18.30 Večerni koncert. 19.30 Turška glasba. 20 Poročila v francoščini. 20.15 Poročila v angleščini. 20.30 Koncert RO. 21.15 čas, •. Borza. 21.30 O- 22 Plesna glasba. BEROMUNSTER 540-556 100 kw 6.40 Telovadba. 7 •. Napovedi. 7.05 O- 11 Skupna oddaja vseh švicarskih pogtaj. 12.29 Napovedi. Poročila. Nato ob 12.40 12.40 O- 16 30 ženska ura. 17 4 Salvati-jevega kvarteta. 18 Otroška ura. 18.30 Reportaža. 19 •. 19.15 ženska ura. 19.30 • . 19.43 Prenos. 21 Oddaja za izseljence. 22 •. 22.10 Beethovnove sonate za gosli. BoIIMEN 1113 12 HZ-269.5 100 kw 6 Jutr. pozdrav. 6.10 Tel. 6.30 4. 7 •. 9.10 O- 12 Hamburg. 12 30 •. 14 •. 15 Dunaj. 17 •. 17.45 Nemški napevi (sopran s klavirjem). 19.15 Češka ura. 20 • . 20.15 Prizori z glasbo. 21 Berlin. 22 • . 23 Koncert Mozartovih in Beethovnovih skladb. 23.30 Berlin. 24 •, nato: nočna glasba (Berlin). BRESLAU 315.8-950 100 kw 5 Berlin. 6.10 Telovadba. 6.30 Koncert. 7 •. 8.20 Delavski koncert. 12 Hamburg. 12 30 •. 14 •. 15.25 Otroška ura. 16 Pop. koncert (Duna). 17 •. 17.45 Poročila v srbohrvaščini. 18 O Bismarcku. 19 O gledališču, filmu in radiu. 19.45 • v srbohrvaščini. 20 •. 20.30 Pevski in instrumentalni koncert. 22 •. 22.30 • v srbohrvaščini. 22.45 Nadaljevanje 4. 24 •. BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 12.10 Violinski 4. 12.40 •. 12.55 Pevski 4. 13.30 Koncert RO. 14.30 •. 16.15 Mladinska ura. 17 • v slov. 17.15 Prenos. 18 Predavanje. 18.20 4. 18.50 Pogovor. 19.15 •. 19.25 Pisan večer. 20.20 Orkestralni koncert. 21.40 •. 22.10 Ciganski orkester. 23 • v nemščini, italijanščini, angleščini in francoščini. 23.25 Plesna glasba (O)- BUKAREST 364.5-823 12 kw 11 Napovedi. Objave. 11.10 Opoldanski 4. 12.20 Dnevna kronika. 12.30 O- 13 Radiodnevnik. 13.20 Pisan 4. 14 •. Objave. 18.02 Književna kronika. 18.17 O- 18-50 • v madžarščini. 19 Predavanje. 19.15 Valčki (O). 19.45 Q. 20 Ravelov koncert. 21.10 •. 21.30 O- 22.45 • v francoščini, nemščini, angleščini in ital. DUNAJ 506.7-592 100 kw 5 Jutranji 4. 6 Jutr. pozdrav. 6.20 Telovadba. 7 •. 10 O- 12 Hamburg. 12.30 • . 13 Opoldanski 4 RO. 14 •. 15 Zabavni koncert RO. 17 •. 17.30 Ob l^o-let-nici rojstva Bismarcka. 18 4 vojaških skladateljev. £0 •. 20.15 Berlin. 21 Q. 22 •. 23 Berlin. 24 0.10 Močna glasba (Berlin). D. SENDER 1571-191 60 kw 5 Jutranji koncert. 6 Jutranji pozdrav. 6.10 Telovadba. 6.30 Koncert. V Poročila. 8.20 Delavski 4. 11 Lahka glasba. 12 Hamburg. 12.30 •. 14 •. 15 Lunaj. 17 •. 17.30 Koncert RO. 18.30 Službene objave. 20 •. 20.15 Prizori z glasbo. 21 Koncert berlinsnih filharmonijo v. (Beethoven: 8. simton.). 22 •. 22.Z0 Pisana glasba. 23 Orkestralni koncert. 24 •, nato nočna glasba. FRANCOSKE POSTAJE 6.30 • v liane, ti.10 t>.*5 • za inozemstvo (Strasbourg, Lyon, Niče). 6.55 O- 7.30 Predavanje. 7.45 O- 8 Predavanje. 8.10 Branje. Predav. oz. 4. 8.30 •. 11.15 šolska ura. 12 Pisan 4- 12 • za inozemstvo Strasbourg, Lyon, Niče, 'ioa-louse). 12.30 • v tranc. 12.45 4 zab. gl. 13.30 Zanimivosti. 13.45 iNadalj. 4 zao. gi. 17.30 Koncert zabavne glasbe. 18 Predavanje. 18.30 Četrt ure za vojake. 18.*5 • za inozemstvo (A). 18.45 Koncerc komorne glasbe (B). 19.30 •. ltf.45 Violinski 4. 20 Reportaža. 20.30 Prei.os iz 1'Opera-Com»que. 21.30 •. 21.45 • (A). 21.45 Branje. 22 Nadaljevanje prenosa iz Opere. 22.45 • (A). 22.45 $ (B). i.3.15 Violinski 4. 23.45 •. 24 Orkestralni 4. FRANKFURT 251-1195 25 kw SAARBRUCKEN 1249-2402 17 kw 6 Jutr. pozdrav. 6.10 Telov. 6.30 4. 7 •. 10 O- 12 Hamburg. 12.30 •. 14 •. 15 Dunaj. 17 •. 18 O novih knjigah. 18.15 Orkestralni 4. 19.30 Zvočna igra. 20 •. 20.15 D. Sender; vmes ob 20.15 • v fr. 21.15 • v franc. 22 •. 22.15 • v franc. 23.15 • v franc. 24 •. 0.15 • v franc. HAMBURG 331.9-904 100 kw 6 Pozdrav. Tel. 6.30 4. 7 •. 8 žen. ura. 10 Zabavni 4. 12 Opoldansnki 4 RO. 12.30 • . 14 •. 15.30 Švedska glasba. 16 Književno predavanje. 16.15 Dunaj. 17 18.15 • v angl. 18 30 Službene objave. 20 •. 20.15 Zvočna igra o Bismarcku. 20.50 Beethovnov 4 (godalni kvartet). 21.15 • v angl. 22 •. 22.15 • v angl. HoRBY 265-1131 100 kw 12 05 Lahka glasba. 13 Šolska ura. 13.30 4 na violončelu. 14 Predavanje. 14.20 4 lahke glasbe. 17.05 Harmonika. 17.40 Predavanje. 18 O- 19 •■ 19 30 Mla" dinska ura. 20 Igra. 21.15 Zanimivosti. 21.30 4 RO. 22 •. 22.15 4 na dveh klavirjih. 22.45 •. JTALJJANSKE POSTAJE Skupni spored: 7.30 Telovadba. 8 čas. •. Vreme. 9.45 Šolska ura. 11.30 O- 12 Borza. 12.30 O-13.15 Zvočna igra. 13.35 O- 14 •• Vre-me. 16.40 Otroška ura. 17.15 Violinski 4. I. 19.20 O- 19 25 Nemščina. 19.55 Vreme. 20 Čas. •. 20.30 Instrumentalni 4. 21 »Zlata veriga« - zvočna igra. 21.35 Komorni trio; vmes: • v angleščini in francoščini. 23 •. Vreme. 23 15 Plesna glasba. 0.30 • v angl. 0.45 • v franc. II. 19.20 O- 19-25 Nemščina. 19.55 Vreme. 20 Čas. •. 20.30 O- 21 Lahka glasba (godalni orkester). 21.30 Zvočna igra. 23 •. Vreme. 23.15 Plesna glasba. 0.30 • v angl. 0.45 • v franc. m. 19 4 pihal. 19.30 O- 20 Cas- •■ 20-30 Igra. 20 45 Lthka glasba. 22.15 Plesna glasba; vmes ob: 23 •. KoLN 455.9-658 100 kvv 6 Jutr. pozdrav. 6.10 Tel. 6.30 7 •. 10.10 Klavirski 4. 12 Opoldanski 4. 12.30 • . 14 •. 16 Pisana glasba. 16.30 Komorni koncert. 17 •. 18.15 • v franc. 19 Berlin. 20 •. 20.15 Orkestralni 4. Vmes ob: 20.50 Predavanje o Bismarcku. 21.15 • v franc. 22 •. 22.15 • v franc. 22.30 Nočna glasba (Berlin). 23.15 • v franc. 24 •. 0.15 • v franc. 1.15 • v franc. KoNIGSBERG 291-1031 100 kvv 6 Plošče. 6.30 Koncert. 7 Poročila. 11 Berlin. 12 Hamburg. 12.30 •. 14 •. 15 Otroška ura. 15.30 Dunaj. 17 •. 19.45 Šport. 20 •. 20.15 Pisan glasbeni večer. 22 •. Šport. 22.30 Lahka glasba (Berlin). 24 •. 0.10 Nočna glasba (Berlin). LiPSKO 382.2-785 120 kvv 5.30 Berlin. 6 Jutranji pozdrav. Telovadba. 6.30 Koncert. 7 Poročila. Nato ob • . 14 •. 15.30 Pevski koncert z ork. 17 •. 17 15 • v francoščini. 18 Zvočna igra o Bismarcku. 19.30 D. Sender. Vmes 19.45 • v bolgarščini. 20 •. 20.15 • v francoščini. 20.40 Poročila v bolgarščini. 21.15 • v francoščini. 22 •. 22.15 • v francoščini. 22.45 • v bolgarščini. 23.15 • v francošč. 24 •. 0.15 • v francošč. MONAKOVO 405.4-740 100 kvv 6 Jutr. pozdrav. Tel. 6.30 4. 7 Poročila. 8.20 Breslau. 12 Hamburg. 12.30 •. 14 • . 14.15 Koncert RO. 15 Otroška ura. 17 •. 17.45 O novih knjigah. 18 Za de-lopust RO. 19.45 O v italijanščini. 20 •. 20.15 Plesna gl. 21.15 • v italijanščini. 22 •. Nato nočni koncert (Berlin). Vmes ob 22.15 • v italijanščini. 24 0.15 • v italijanščini. OSLO 1154-260 60 kvv 8 Poročila. Vreme. 11.20 Borza. 12.10 Plošče. 12.50 Poročila. 13 čas. Vreme. Poročila. 13.40 Borza. 14 Plošče. Nato ob: 17 Vreme. 17.10 O- 18-20 Klavirski 4. 19.05 •. 19.30 Zunanje politični pregled. 20 Koncert Filharmonije iz Osla. 22 •. 22.15 Gledališka kronika. 22.40 O- RADIO-PARIZ 1648 m -162 kc/s 6.30 Poročila. 6.45 Plošče. 7.30 Angleščina. 7.45 Plošče. 8.30 Poročila. Nato ob: 11.50 Klavirski koncert. 12.45 Altistični koncert. 13.30 •. 15 Orgelski koncert. 15.30 Folklorno predavanje. 16.30 Klavirski koncert. 17 O francoskih filmih (predav). 17.15 Komorna glasba. 19.30 Drama. 20.30 •. 20.45 Koncert pihalnega kvinteta. 22.15 Zvočna igra. 22.30 •. SOTTENS 443.1-377 100 kvv 6.55 O- 7 •• Napovedi. O- 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.29 LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 7.00: Jutranji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 11.00: Šolska ura: Živalstvo v naših vodah (g. prof. Rafael Bačar). 12.00: Po domače (plošče): Vaški umetniki, koračnica (kvartet citer). Umetnost in narava (isti). Dietrich: Bo že enkrat spet drugače (šra-mel). Slovo od gora (isti). Treplan za ples (Hojerjev trio). Valček »Ančka« (isti). Vacek: Vdova, polka (godba na pihala). Mareš: V omami (ista). Sem hodil za Savo, pesem (šramel). Naš humor, koračnica (isti). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Opoldanski koncert Radijskega orkestra: Adam A.: Uvertura k op. »Če bi bil kralj«. Sibelius: Fin-landia, fantazija. Jaki: Ob morski obali, valček. Kalman: Potpuri iz opte. »Kneginja Čikaga«. 14.00: Poročila. 18.00: Vsakemu nekaj (Radijski orkester): Pataky: Športniki, koračnica. Kramer: Na jezeru, valček. Lehar: Oči žareče, pesem iz operete »Giudita«. Kreisler: Ljubezni bol. Ljubezni radost. Heykens: Zvesti možiček. Ailbout: Mlin v senčni dolinici, idila. Groitsch: V areni, karakteristika. 18.40: Češčenje — bistvo religije (gospod Fr. Tersaglav). 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nacionalna ura. 19.40: Objave. 19.50; Gospodarska poročila in nasveti (g. Drago Potočnik). 20.00: Akademski pevski kvintet: Ju-vanec: Slovenska zemlia. Hajdrih: Cerkvica. Ipavec: Danici. Aljaž: Divna noč. Foerster: Večerni ave. Vodopivec: Na poljani. Schwab: Večer na morju. Hajdrih: Lastovki v slovo. Vodopivec: Ob večerni uri. Gašparič: Kosa. Svetek: Pod noč. Mirk: Jutro. Napovedi. Poročila. 12.40 Pisan koncert. 17 Prenos 18 Zabavna glasba. 18.15 Predavanje. 18.40 Književno predavanje. 19 O- 19.15 Pisan drobiž. 19.50 •. 20 Zvočna igra. 21 Oddaja za izseljence. 21.45 Predavanje. 22 Plesna glasba. 22.20 STUTTGART 522.6-574 100 kvv 6 Jutr. pozdrav. 6.10 Telov. 6.30 4. 7 •. 12 Koncert RO. 12.30 •. 14 •. 14.15 Narodna glasba. 15.30 Dunaj. 17 •. 18.15 • v francoščini. 18.25 4 nemške in francoske glasbe. 20 •. 20.15 Operni koncert RO. 21.15 Poročila v francoščini. 22 •. 22.15 • v francoščini. 23.15 • v francoščini. 23.45 • v španščini. 24 •. 0.15 • v francoščini. 20.45: Koncert Radijskega orkestra: Boieldieu: Uvertura k op. »Kalif iz Bagdada«. Ivanovici-Paherneg: Donavski valovi, valček. Schonian: Mozaik, romanca za klavir in godalni orkester. Leonardi: Fedora, tango. O. Strauss: Potpuri iz operete »Valčkov sen«. Culotta: Uspavanka. Lohr-Hiiber: Mladoporočenca, valček. Codevilla: 1) Lepe oči, tango. 2) Tam v daljavi, tango. Blankenburg: Čast in slava, koračnica. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Harmoniko igra g. Edvard Kovač: Sousa: VVašingtonska pošta. Venček narodnih. H. Tyerucy: Kin-kajcu. Linder: Bodimo veseli, valč-kova pesem. Verdi: Plapolajoči plamen. Doelle: Z glasbo si preganjam skrbi. VValdteufel: Sanje, valček. Ob zaključku dneva, valček. Kau-lich: V gozdu. Kiferle: Berta, polka. Jugoslovanska oolka. Konec ob 23. uri. BELGRAD 437.3-686 20 kvv 6.30 Budnica. Telovadba. •. O- '•>'•50 • o vodnem stanju. 12 Zvonjenje, Nato O- I3 Radiodnevnik. 13.10 Narodne pesmi. 13.40 Napovedi. •. 14 Violinski 4. 14.30 Mandolinski 17.45 Narodne pesmi. 18 Predavanje. 18.20 4. 18.30 Klavirski 4. 19.10 •. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 Koncert komornega zbora. 20 Dnevna reportaža. 20.10 Pevski 4 g- VI. Popoviča. 20.40 Simfonični koncert Bel-grajske Filharmonije, Dirigira L. Mata-čič. 21.40 •. 22.40 •. ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 12 Zvonjenje. 12.01 časopisna •. 12.25 4 (O)- 12.55 •. Napovedi. 13.10 4 (O)-13.50 Tržna •. 14 •. Obj. 16.45 •. Nap. 17.15 4 RO. 18.15 Iz hrvaške književnosti. 18.45 •. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 Italijanščina. 20 Zvočna igra. 20.30 Hrvaški pesniki v besedi ln zvoku. 21 Koncert RO in gospodične Alde Noni. 22 •. Napovedi. Objave. 22.20 Plesna gl. 23.15 Radio-roman. BRATISLAVA 298.8-1004 13 kvv 6.30 Jutranja oddaja. 7 Poročila. Konc. 10.40 4 zabavne glasbe. 11.05 Preešov. Tjo vih , 2. a prila 12.02 Opoldanski 4. 13 •. 13.20 O- 13 50 predavanje. 16.15 | lahke glasbe. 17 Madžarska oddaja. 18 Nemška oddaja. 18 45 • v nemščini. 19 Napovedi. • v slov. 19-20 Slovaške pesmi. 19.40 Reportaža. >20.10 #. 20.40 Slovaški pisatelji. 21 Simfonični koncert RO. 22 •. 22 15 Lah-ha glasba. 23 • v ruščini, nemščini, italijanščini, francoščini in angleščini. PKAGA 470,2-852.5 120 kw 610 Jutr. spored. (Godba. •.Koledar). 7.05 Zabavna glasba. 9.10 šolska ura. 10.45 Ženska ura. 11 Zabavni spored. 12.15 • 12.30 M. Ostrava. 13.30 Predavanje. 13.40 O- 15.30 Naturalizem v književnosti ln umetnosti. Predavanje. 15.30 • . 16 Narodni koncert. 17 Mladinska ura. 17 20 Violinski koncert. 18.10 Vojaška godba. 19 ©. 19.15 Predavanje. 19.25 Brno (Pisan spored). 19.55 J. Pasovsky: »Pesnik in smrt« - zv. slika. 20 45 Brno (| RO). 22 ©. 22.20 Zabavna glasba. 23 4 češke glasbe. SOFT.TA , 352.9-850 100 kw 6 Budnica. 6.05 četrt ure telovadbe. 6.20 •. 6 35 Narodna glasba. 6.55 Koledar. 7 Zabavna glasba. 11 $ lahke gl. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski koncert. 12.15 Poročila. 12.30 Pisan koncert. 13.30 Koncert lahke in plesne gl. 17 Družinska ura. 18 Lahka glasba. 18.30 Lahka glasba. 20 Koncert komorne gl. na glasba. * ANGLEŠKE POSTAJE II. Val. dolžina 373.1-804 in 342.1-377 11 O- 11-35 Dijaški zbor poje. 12 Pisan spored 12.30 Petje. 13 «. Napovedi. 13.15 Pevski S. 14 4 lahke glasbe. 15.10 Zvočna igra. 16.10 Koncert zabavne glasbe. 17 Predavanie. 17.15 Q. 17.40 Pevski |. 18 •. 18.30 Predavanje. 18.40 O- 19 Pevski 19.30 Zanimivosti. 20 Pisan spored. 20.30 4 lahke glasbe. 21 •. 21.20 4 harmonikarjev. 22 Q. i22.30 4 vojaške godbe. ANKARA 1648-182 kc 7 kw 11.30 čas. •. Vreme. 11.50 Turška gl. 12.30 Pisana glasba. 13 • v francoščini. 13.15 • v angleščini. 13 30 • v bolgarščini. 17 čas. 17.05 Plošče. Nato ob 17.30 Poročila v bolgarščini. 18.10 Cas, Poročila. Vreme. 18 30 Večerni koncert. 19.30 Turška glasba. 20 Poročila v francoščini. 20.15 Poročila v angleščini. 20 30 4 RO. 21.15 Čas. •. Borza. 21.35 Plesna glasba. O- BEROMtWSTER 540-556 100 kw 6.40 Telovadba, 7 • Napovedi. 7.05 O-11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.i29 Napovedi. Poročila. Nato ob 12.40 12.40 O- 16-30 Književno glasbena oddaja. 17 Koncert operne glasbe (RO). 18 Pesmi cvetic. 18 20 O- 18-30 Predavanje. 19 Klavirski koncert. 19.15 Mednarodna kronika. 19.30 •. 19.45 Predavanje. 20.10 Uvod v prenos. 20.15 Simfonični koncert. 22.15 Poročila. BoHMEN 1113 12HZ-283.5 100 kw 6 Jutr. pozdrav. 6.10 Tel. 6.30 7 ©. 10 Otroška ura. 12 Frankfurt. 12.30 •. 13 Breslau. 14 •. 15.30 Hamburg. 17 •. 17.45 Vesel 4 (flavta s klavirjem). 19.15 Češka ura. 20 •. 20.15 Recitacije. 21.30 | za klavir (Mozart). 22 ©. 22.30 Berlin. 24 • , nato: nočna glasba (Berlin). BRESLAU 315.8-950 100 kw 5.30 Berlin. 6.10 Telovadba. 6 30 &. 7 • . 11 Ženska ura. 12 Opoldanski 4 RO. 12.30 •. 14 ©. 15 Pisan koncert. 15 30 Otroška ura. 16 Hamburg. 17 •. 17.45 • v srbohrvaščini. 18.30 Komorna glasba. 19 30 Službene objave. 19.45 • v srbohrvaščini. 20 •. 20.30 Berlin. 21 španska oddaja. 22 •. 22.30 • v srbohrvaščini. 22.45 Zabavni koncert (Berlin). 24 0.10 Nočna glasba (Berlin). BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 12.10 O- 12-40 •. 13.30 4 vojaške godbe. 16.10 ženska ura. 17 • v slov. 17 15 Ciganski orkester. 18.10 Predavanje. 18.20 Koncert na violončelu. 19.15 •. 19 30 Ponchielli: »Gioconda« - prenos iz Opere. V odmorih •. 23 • v nemščini, italijanščini, angleščini in francoščini. 23.20 Ciganski orkester. BUKAREST 364.5-823 12 kw 11 Napovedi. Objave. 11.10 Opoldanski 4. 12.20 Dnevna kronika. 12.30 O- 13 Ra-diodnevnik. 13.20 Pisan 14 ®. Objave. 18 02 Zdravstveno predavanje. 18.17 I. 19.05 Predavanje. 19.25 Pevski in orkestralni koncert. 19.45 0 20 Simfonični koncert. 21.10 21.30 O (Offen-bach ln J. S Bach). 22.45 • v francoščini, angleščini in italijanščini. DUNAJ 506.7-592 100 kw 5.30 Berlin. 6 Jutr. pozdr. 6.20 Tel. 7 •. 10 O- l2 i RO- 12-30 ®. 14 e. 16 Vojaški 4. 17 •. 18 Komorna glasba. 20 •. 20.15 O- 21 Zabavni koncert RO. 22 •, nato: O- 23 Berlin. 24 •. 0.10 Nočna glasba (Berlin). D. SENDER 1571-191 60 kw 5.30 Jutranja gl. 6 Jutranji pozdrav. 6.10 Telovadba. 6.30 Koncert. 7 Poročila. 8.20 Koln 10.30 Pisan koncert. 12 Frankfurt. 12.30 •. 13 Breslau. 14 •. 15.30 Hamburg. 17 •. 18 Zabavni koncert. 18 30 Službene objave. 20 •. 20.15 Zabavni koncert. 21 Zvočna igra. 22 •. 22.30 Koncert valčkov. 23 Večerni koncert RO. 24 •. Nato nočna glasba. FRANCOSKE POSTAJE 6.30 • v franc. 6.45 O- 6.45 • za inozemstvo (Strasbourg, Lyon, Niče). 6.55 O- 7.30 Predavanje. 7.45 O- 8 Predavanje. 8.10 Bran-je. Predav. oz. $. 8.30 •. 11.15 Šolska ura. 12 Pisan 12 • za inozemstvo Strasbourg, Lyon, Niče, Tou-louse). 12.30 • v franc. 12 45 4 zab. gl. 13.30 Zanimivosti. 13.45 Nadalj. 4 zab. gl. 17.30 Lahka glasba. 18 Predavanje. 18.45 fi (A). 18 45 Komorna glasba (B). 19.30 • . 19.45 Dueti. 20 Zanimivosti. 20.30 Simfonični koncert. 21.30 •. 21.45 0 (A). 2145 4 (B). 22 Nadaljevanje simfoničnega koncerta. 22.45 4 sonat. 23.15 4 na violončelu. 23.30 ©. 23,45 9. 23.45 Branje (Emil Zola). 24 Koncert zab. glasbe. FRANKFURT 251-1195 25 kw SAARBRtiCKEN 1249-2402 17 kw 6 Jutr. pozdrav. 6.10 Telov. 6.30 ž. 7 •. 10 O- H £ rO. 12 Delavski 4. 12.30 13 Breslau. 14 •. 15.45 Kaj prinašajo gledališča. 16 Hamburg. 17 9. 17.25 O-20 •. 20.15 Poroičla v francoščini, 20.25 Pevski konc. 2115 D. Sender; vmes ob: 21.15 • v franc. 22 22.15 • v franc. 23.15 • v franc. 24 0.15 • v franc. HAMBURG 331.9-904 100 kw 6 Pozdrav. Tel. 6.30 4. 7 9. 8 žen. ura. 10.45 Zabavni 4. 12 Frankfurt. 12.30 •. 13 Breslau. 14 Breslau. 15.30 Ljudski 4. 17 •. 18 15 • v angl. 18.30 Službene objave. 20 Poročila. 20.15 Koncert pihal. 21.15 • v angl. 22 •. 22.15 • v angl. 24 •. 0.15 • v angl. HoRBY 265-1131 100 kw 12.05 4 lahke glasbe. 12.30 •. 13 4 lahke glasbe. 14 Recitacije 14.20 Pesmi. 14.40 Šolska ura. 17.05 Mladinska oddaja. 17.30 O- 19 •• 19.30 Narodni koncert. 20.15 Književna kronika, 20.45 Orgelski 4. 21.10 Za in proti: Vojna. 22 9. 22.15 Pevski koncert. ITALIJANSKE POSTAJE Skupni spored: 7.30 Telovadba. 8 Čas. •. Vreme. 10.30 šolska ura. 11.30 Pevci na O- 12 Borza. 12.20 Pevski koncert. 13.30 Lahka glasba. 14 •. Vreme. 16.40 Otroška ura. I. 19 20 O- 19-35 Angleščina. 19.55 Vreme. 20 čas. •. 20.30 O- 21 A akademiji iz Modene. 21.30 Lahka glasba; vmes: © v franc. in angl. 23 •. Vreme. 23 15 Plesna glasba. 0.30 • v angl. 0.45 • v francoščini. II. 19.20 O- 19 35 Angleščina. 20.30 Prizor. 21 Simfonični koncert (klavir z orkestrom), nato: zvočna igra in O- 23 9. Vreme. 23.15 Citraški 4. 0.30 9 v angl. 0.45 • v franc. III. 19 Orkestralni 4. 19.30 Zborovski koncert. 20 Cas. •. 20.30 O- 21 Donizetti: »Oiilikovanka« - glasb, drama v 4 dej. Vmes: •. f KOLN 455 9-658 100 kw 6 Jutr. pozdrav. 6.10 Tel. 6.30 $. 7 ©. 8.20 Jutr. 4. 10.10 Otroška ura. 12 Opoldanski 4 RO in zbora. 12.30 •. 14 •. 15.30 Mladinska ura. 16 Popoldanski 4. 17 •. 18.15 • v franc. 19 Berlin. 20 Poročila. 20.15 Plošče. 20.35 Pred. 2115 • v franc. 22 •. 22.15 • v franc. 22.30 Nočna glasba (Berlin). 23.15 © v franc. 24 ©. 0.15 • v franc. 1.15 • v franc. KoNIGSBERG 291-1031 100 kw 6 Plošče. 6.30 Koncert. 7 Poročila. 12 Frankfurt. 12 30 ®. 13 Breslau. 14 ©. 16 Pop. 4 RO. 17 ®. 19.30 Berlin. 20 ®. 20.15 Prizori z glasbo. 21 4 solistov. 22 9. šport. 22.30 Lahka glasba (Berlin). 24 9. 0.10 Nočna glasba (Berlin). LIPSKO 382.2-785 120 kw « 5.30 Berlin. 6 Jutranji pozdrav. Telovadba. 6.30 Koncert 7 Poročila. Nato ob 8.20 Koln. 11.30 Spominski dnevi. 12 Frankfurt. 12.30 8. 13 Breslau. 14 ®. 15.30 Dijaški koncert. 16 Glasba v oddih. 17 ®. 17.15 • v francoščini. 17.25 Aprilski koncert (flavta, klavir, zbor in solisti). 19.30 Deutschland Sender. Vmes ob: 19.45 • v bolgarščini. 20 9 20.15 • v francoščini. 20.40 Poročila v bolgarščini. 21.15 • v francoščini. 22 ©. 22.15 © v francoščini. 22.45 O v bolgarščini. 23.15 • v francošč. 24 ©. 0.15 • v francošč, MONAKOVO 405.4-740 100 kw 6 Jutr. pozdrav. Tel. 6.30 g. 7 Poročila. 8.20 Koln. 12 Frankfurt. 12.30 •. 13 Breslau. 14 •. 15.10 Otroška ura. 16 Hamburg. 17 •. 18 Zabavni koncert. 19.45 • v italijan. 20 •. 20.15 Zvočna igra. 21.15 • v italijanščini. 21.40 Plošče. 22 •. Nato nočni koncert (Berlin). Vmes ob 22.15 • v italijanščini. 24 •. 0.15 • v Italijanščini. OSLO 1154-260 60 kw 8 Poročila. Vreme. 11.20 Borza. 12.10 Plošče. 12.50 Poročila. 13 Cas. Vreme. Poročila. 13.40 Borza. 14 Plošče. Nato ob: 17 Vreme, poročila. 17.10 O- 18 ženska ura. 18.20 Koncert tangov. 19.05 •. 19.30 Predavanje o Bizetu. 20.45 O- 21.15 Književno predavanje. 21 30 Koncert RO. 22 • . 22.15 Koncert RO. RADIO-PARIZ 1648 m -162 kc/s 6 30 Poročila. 6.45 Plošče. 7.30 Angleščina. 7.45 Plošče. 8 30 Poročila. Nato ob: 12.15 Čelistični koncert. 12.45 Sketch. 13.15 Pevski koncert. 13.30 •. 13.45 Klavirski koncert. 15 Komorna glasba. 17 LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 7.00: Jutranji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. 12 00: Fjodor Šaliapin poje (plošče): Musorsrskii: Pesem o bolhi. Schubert: Dvoinik. Smrt in dekle. Mas-senet: Du°t iz op. »Don Quixote«. Don Quihotova smrt. Gounod: Za-kletev iz op. »Faust«. 12 30: Poročila, objave. 13 00: Napovedi. 13.02: Slavni orkestri in dirigenti (plošče): Smetana: Scherzo iz triumfalne simfonije (orkester praške radrske postaie). Joh. Strauss: Vino, pesem in d°kle. Rože z juea, valček (simfonični orkester iz Ci-kaea). Wagner: Tristan in Isolda, odlomek (simfon. orkester iz San Frančiška"). Gershwin: Modra rao-so^i^a, iz filma »Kralj jazza«. Ri-hard Strauss: Kavalir z rožo (londonski simfonični orkester). Glazu-nov: Liubavne zvrače. Letni časi (kr. orkester iz Covent Garder). iSaint Sa^ns: Samson in Dalila, ba-kanal iz III. dej. Berlioz: Faustovo pogubljenje, ogrska koračn. (simfonični orkester iz Filadelfije). 14.00: Poročila. 18 00: Mladinska ura: Kaj prihaja na živilski trs;. — Iz mestnega urada za pregled živil (g. ing. Albin Ne-rima). 18.40: Delavska ura: Kako zaposliti slovenskega človeka (gosp. Rudolf Smersu). 19.00: Napovedi, poročila. 19,20: Nacionalna ura. 19.40: Objave. 19.50: Uvod v prenos. Pevski koncert. 17.15 Komorna glasba. 19 Lahka glasba. 19.45 Komorna glasba. 20.30 20.45 Zvočna Igra. »Tisoč In ena noč« v priredbi za radio«. 22.30 •. 22.45 Pisana glasba. 23.30 •. SOTTENS 443.1-677 100 kw 6.55 O- 7 •• Napovedi. O- 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.29 Napovedi. Poročila. 12 40 Pisan koncert. 17 Ziirich 18 Predavanje. 18.20 O- 18-30 Gledališka kronika. 18.40 O- 19 Predavanje. 19.30 O- 19-50 •. 20 Odmevi iz raznih krajev. 20.30 Zvočna igra. 21.30 O- 22.20 Poročila. STUTTGART 522.6-574 100 kw 6 Jutr. pozdrav. 6.10 Telov. 6.30 &. 7 •. 12 Opoldanski koncert RO. 12.30 •. 14 • . 14.15 O- 16 Koncert RO. 17 •. 18.15 • v francoščini. 18.25 g nemške in francoske glasbe. 19.15 Potovanje ob Boden-skem jezeru. 20 •. 20.15 Zvočna igra. 21.15 • v francoščini. 21.25 Plesna gl. 22 •. 22.15 • v francoščini. 23.15 • v francoščini. 23.45 • v španščini. 24 •. 0.15 • v francoščini. 20.00: Prenos iz ljubljanske Opere. V I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. ravnatelj Vil'-o Ukmar). V II. odmoru: Napovedi, poročila. Konec ob 23. uri. BELGRAD 437 3-686 20 kw 6.30 Budnica. Telovadba. •. O- H-50 • o vodnem stanju. 12 Zvonjenje, Nato Narodne pesmi. 12.40 Koncert RO. 13 Radiodnevnik. 13.10 Nadaljevanje koncerta RO. 13.40 Napovedi. Poročila. 14 Ruske romance. 14.30 Zabavni g (O)- 17.45 Zdravstveno predavanje. 18.05 Zabavni koncert RO. 19.10 •. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 g Havajskega kvarteta. 20 Prenos opere iz Narodnega gledališča, v Beogradu. V odmorih •. ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 12 Zvonjenje. 12.01 Časopisna •. 12.25 g (O)- 12.55 •. Napovedi. 13.10 g (O)-13.50 Tržna •. 14 •. Obj. 16.45 •. Nap. 17.15 Otroška ura. 18.30 •. 18.45 Književni obzornik. 19 oročila. Nappovedi. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 Francoščina. 20 Prenos opere iz Nar. gled. v Ljubljani. 22 •. Napovedi. Objave. 22.20 Plesna gl. 23.15 Radio-roman. BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw 6.30 Jutranja oddaja. 7 Poročila. Konc. 11.05 O- 12.02 Pisan koncert RO. 13 •. 12.20 Italijanska glasba. 13 50 Predavanje. 16.15 Koncert slovaške glasbe. 16.35 Mladinska ura. 17 Pisan g. 17.35 Vzgojno predavanje. 18 Nemška oddaja. 18 45 • v nemščini. 19 Napovedi. • v slova-ščini. 19.40 Slovaška glasba RO. 20 »Gospa X« - zvočna igra. 22 •. 22.15 g. 23 • v ruščini, nemščini, italijanščini, francoščini in angleščini. PRAGA 470,2-852.5 120 kw 6 10 Jutr. spored. (Godba. •.Koledar). 10 •. 10.10 M. Ostrava. 10 45 Brno. 11 Orkestralni koncert. 12.15 •. 12.40 g RO (Brno). 15.30 Predavanje. 15 50 •. 16 M. Ostrava. 17 Kmetijska ura. 17.15 Predavanje. 17.30 Narodne pesmi. 18 Iz književnega sveta. 18 40 •. 19 R. Wag-ner: »Lohengrin«. (Prenos iz Opere). 22 • . 23 Koncert češke glasbe. SOFIJA 352.9-850 300 kw 6 Budnica. 6.05 četrt ure telovadbe. 6.20 •. 6 35 Narodna glasba. 6.55 Koledar. 7 Zabavna glasba. 11 g lahke gl. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski koncert. 12.15 Poročila. 12.30 Pisan koncert. 13.30 Koncert lahke in plesne gl. 17 Otroška ura. 18 Zabavna glasba. 18.45 Predavanje. 19 Klavirski g. 19.30 •. 19.50 Lahka glasba. 20 Berlioz: »Faustovo pogubljenje«. 21.30 Lahka in plesna glasba. 21.45 •. 22 Plesna glasba. 22.30 Narodna glasba. * ANGLEŠKE POSTAJE n. Val. dolžina 373.1-804 in 342.1-377 11 Prizor. 11.30 g. 12 Pevski g. 12.20 Koncert BBC orkestra. 13 •. 13.15 Zanimivosti. 14 g lahke glasbe. 14.40 Predavanje. 14.50 Pevski g. 15.30 Predavanje. 15.40 g. 16.30 O- I7 l7-30 Godba in petje. 18 •. 18.30 Zvočna igra. 20 Plesna glasba. 20.30 O- 21 •• 21.GO Pisan spored. 22 22.20 Lahka glasba. ANKARA 1648-182 kc 7 kw 11.30 Cas. •. Vreme. 11.50 Turška gl. 12.30 Pisana glasba. 13 • v francoščini. 13.15 • v angleščini. 13 30 • v bolgarščini. 17 čas. 17.05 Večerni koncert. Nato 17.30 Poročila v bolgarščini. 18.10 čas, Poročila. Vreme. 18 30 Večerni koncert. 19.30 Turška glasba. 20 Poročila v francoščini. 20.15 Poročila v angleščini. 20.30 Koncert republikanske godbe. 21.15 čas, •. Borza. 21 35 Plesna glasba na O- BEROMUNSTER 540-556 100 kw 6.40 Telovadba. 7 •. Napovedi. 7.05 O-11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.29 Napovedi. Poročila. Nato ob 12.40 12.40 Operna in operetna glasba. 16.30 Ženska ura. 17 Koncert. 18 Otroška ura. 19 Prenos. 19 30 •. 19.45 Italijanščina. 20.15 Pomlad v švicarskih narodnih pesmih. 21.05 Reportaža. 22 •. 22.10 Plesna glasba (Q)- BOHMEN 1113 12HZ-269.5 100 kw 6 Jutr. pozdrav. 6.10 Tel. 6.30 g. 7 •. 9.10 O' I2 Opoldanski g. 12.30 •. 13 Dunaj. 14 •. 15 Breslau. 17 •. 17.45 O- 18.30 Pevski g s klavirjem. 19.15 češka ura. 20 •. 20.15 Domač g. 21.15 Zvočna igra. 22 •. 23 Berlin. 24 nato: nočna glasba (Berlin). BRESLAU 315.8-950 100 kw 5 Berlin. 6.10 Telovadba. 6.30 $.7 0. 8.20 Munchen. 12 $ RO. 12.30 •. 13 Dunaj. 14 •. 15 Popoldanski koncert RO. 17 •. 17.45 • v srbohrvaščini. 18 Zvočna igra. 18.30 Narodne pesmi. 19.45 • v srbohrvaščini. 20 •. 20.30 Pisana gl. 22 •. 22.30 • v srbohrvaščini. 22.45 Zabavni koncert. RO. 24 •. 0.10 Nočna gl. (Berlin). BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 12.10 Orkestralni g. Vmes ob 12.40 •. 13.30 Ciganski orkester. 14 30 •. 16.15 Otroška ura. 17 • v slov. 17.15 Preda- cSved(iy 3. apjiilcL vanje. 17.45 Orkestralni 4. 18.45 Predavanje. 19.15 •. 19,25 Plesna glasba (O). 20 Orkestralni koncert. 20.50 4 RO. 21.40 0. 22.10 Ciganski orkester. 23 • v nemščini, italijanščini, angleščini in francoščini. 23.20 O- BUKAREST 1875.160 150 kw 11 Napovedi. Objave. 11.10 Opoldanski 4. 12.20 Dnevna kronika. 12.30 O- 13 Ra-dlodnevnik. 13.20 Pisan &. 14 •. Objave. 18.02 Predavanje. 18.17 O- 19-05 Predavanje. 19.20 Pevski in orkestralni koncert. 19.45 •. 20 Glasbeno predavanje in 4 RO. 21.10 •. 21.30 Klavirski 4. 22 O- 2.2-45 » v francoščini, nemščini, angleščini in italijanščini. DUNAJ 506.7-592 100 kw 5 Berlin. 6 Jutr. pozdr. 6.20 Tel. 7 •. 10 Plesna glasba (O)- 12 Delavski 4. 12.30 •. 13 Alpske pesmi in plesi. 14 15.30 Otroška ura. 16 Popoldanski 4 RO. 17 •. 17.25 Klavirski koncert (Schu-bert). 20 9. 20.15 Beethoven: Missa So-lemnis za soli, zbor in orkester z orgla-mi. 22 •, nato: O- 23 Berlin. 24 •. 0.10 Nočna glasba (Berlin). D. SENDER 1571-191 60 kw 5 Jutranji koncert. 6 Jutranji pozdrav. 6.10 Telovadba. 6.30 Koncert. 7 Poročila. 8.20 Miinchen. 11 Delavski 12 Koln. 12.30 •. 13 Pesmi in plesi iz Alp (Dunaj). 14 •. 15 Breslau. 17 •. 18 Za delopust. 18.30 Službene objave. 20 •. 20.15 Slovesni koncert ob 15-letnici RO. 22 •. 22 30 Lahka glasba. 23 Večerni 24 •. Nato nočna glasba. FRANCOSKE POSTAJE 6.30 • v franc. 6.45 O- 6.45 0 za inozemstvo (Strasbourg, Lyon, Niče). 6.55 O- 7.30 Predavanje. 7.45 O- 8 Predavanje. 8.10 Branje. Predav. oz. |. 8.30 •. 11.15 'šolska ura. 12 Pisan i. 12' • za inozemstvo Strasbourg, Lyon, Niče, Tou-louse). 12.30 • v franc. 12 45 4 zab. gl. 13.30 Zanimivosti. 13.45 Nadalj. 4 zab. gl. 17 Koncert zabavne glasbe. 18 Predavanje. 18.15 Pesmi. 18.30 Za vojake. 18.45 • (A). 18.45 Koncert zabavne glasbe (B). 19 30 •. 19.45 Violončelo. 20 Reportaža. 20.30 Koncert sodobne glasbe. 21.30 • . 21.45 • (A). 21.45 Klavirski 4 (B). 22 Ženska ura. 22 15 Prizor. 22.45 • (A). 23.15 4. 23.30 •. 24 Koncert komorne glasbe. FRANKFURT 251-1195 25 kw SAARBRtiCKEN 1249-2402 17 kw 6 Jutr. pozdrav. 6.10 Telov. 6.30 4. 7 0. 11 Violinski konc. s klavirjem. 12 Koln. 12.30 •. 13 Dunaj. 14 •. 16 Breslau. 17 • . 17.25 V oddih (RO). 18 Koncert Bra-hmsovih del (klavir in RO). 20 •. 20.15 Poročila v francoščini. 20.25 Prizori z glasbo. 21.15 D. Sender; vmes ob: 21.15 • v franc. 22 •. 22.15 • v franc. 23.15 • v franc. 24 •. 0.15 • v franc. HAMBURG 331.9-904 100 kvv 6 Pozdrav. Tel. 6.30 4. 7 0. 8 žen. ura. 10 O- 12 Opoldanski 4 RO. 12.30 •. 14 • . 15.30 Pisano popoldne. 17 •. 18.15 • v angl. 18.30 Službene objave. 20 •. 20.15 Brahmsov konc. v B- duru za klav in ork. 21.15 • v angl. 22 0. 22.15 0 v angl. 24 0.15 • v angl. Ht)RBY 265-1131 100 kw 12.05 Harmonika. 12.30 •. 13 Šolska ura. 13.30 Kabaret. 14 Predavanje. 14.20 4 lahke glasbe. 17.05 Predavanje. 17.20 O- 18.10 Vojaška ura. 18.50 Predavanje. 19 •. 19.30 Predavanje. 19.55 Zanimivosti. 22 •. 22.15 Plesna glasba. ITALIJANSKE POSTAJE Skupni spored: 7.30 Telovadba. 8 čas. •. Vreme. 9.45 šolska ura. 11.30 Instrumentalni trio. 12 Borza. 12.30 O- 13-15 Moderna glasba. 14 •. Vreme. 16.40 Otroška ura. 17.40 Plesna glasba. I. 19.20 Francoščina. 19.40 Filatelija. 19.55 Vreme. 20 čas. •. 20.30 Orkestralni 4. 21 Zgodovina gledališča. 21.20 Du-mas: »Keau« - drama v 3 dej. 22.30 • v angl. in franc. 23 •. Vreme. 23.15 Plesna glasba. 0.30 • v angl. 0.45 • v francoščini. n. 19.20 Francoščina. 19.40 Filatelija. 19.55 Vreme. 20 Cas. •. 20.30 O- 21 Scu-deri: »Donata« - opera v 3 dej. Nato: •. Vreme. Plesna glasba. 0.30 • v angl. 0.45 • v franc. m. 19 Ljudska glasba. 19.30 O- 20 Cas. • . 20.30 Operetni koncert. Nato: plesna glasba. 22.30 Pisana glasba. Vmes: •. KOLN 455.9-658 100 kvv 6 Jutr. pozdrav. 6.10 Tel. 6.30 4. 7 0. 8.20 O- 12 Delavski 4. 12.30 0. 13 Popoldanski 4 RO. 14 •. 15.30 Otroška ura. 17 •. 18.15 Poročila v franc. 19 Berlin. 20 Poročila. 20.15 Frankfurt. 21.15 • v franc. 22 •. 22.15 • v franc. 22.30 Nočna glasba (Berlin). 23.15 • v franc. 24 •. 0.15 • v franc. 1.15 • v franc. KONIGSBERG 291-1031 100 kvv 6 Plošče. 6.30 Koncert. 7 Poročila. 11 Berlin. 12 Koln. 12.30 •. 13 Dunaj. 14 •. 16 Breslau. 17 17.20 O- 19-45 Šport. 20 •. 21 Komorni konc. (Reger). 22 •. šport. 22.30 Lahka glasba (Berlin). 24 •. 0.10 Nočna glasba (Berlin). LIPSKO 382.2-785 120 k20 Zvočna igra. 21 •. 21.15 Predavanje. 21.40 4. 22.30 škotski spored. 22.50 O- ANKARA 1648-182 kc 7 kw 11.30 čas. •. Vreme. 11.50 Turška gl. 12.30 Pisana glasba. 13 • v francoščini. 13.15 • v angleščini. 13.30 • v bolgarščini. 13.45 Koncert republikanske godbe. 17 čas. 17.05 Plesna glasba (RO). 17.30 Poročila v bolgarščini. 18.10 čas, Poročila. Vreme. 18.30 Večerni koncert. 19.30 Turška glasba. 20 Poročila v francoščini. 20.15 Poročila v angleščini. 20.30 Koncert RO. 21.15 čas, poročila, borza. 22 Plesna glasba na Q. BEROMtiNSTER 540-556 100 kw 6.40 Telovadba. 7 •. Napovedi. 7.05 O-11 Skupna odd. vse švic. postajrdgovc 12.29 Napovedi. Poročila. Nato ob 12.40 12.40 ZaBavni koncert. 13.15 Pregled notranje politike. 13.45 Q. 14 Reportaža. 14.45 Domača glasba. 15.20 Književni pregled. 15.40 O- 16 Jodlerji. 16.30 Filmska kronika. 17 ženeva. 18 Starši in otroci. Predavanje. 18.20 Koncert. 19.15 Predavanje. 19.30 •. 19.43 Predavanje. 20.05 Mandolinski 4. 20.25 Vesele pesmi. 20.45 Igra. 22 •. 22.10 O- BoHMEN 1113 12 HZ-269.5 100 kw 6 Jutr. pozdrav. 6.10 Tel. 6.30 4. 7 •. 9.10 O- 11 i godal. 12.30 •. 13 Breslau. 14 •. 15 Pisano popoldne. 17 •. 18 Za delopust. 19.15 Češka ura. 20 •. 20.15 »Tičar« - opereta v 3 dej. (Zeller), radijska priredba. 22 •. 23 Berlin. 24 nato: nočna glasba (Berlin). BRESLAU 315.8-950 100 kw 5 Berlin. 6.10 Telovadba. 6.30 Koncert. 7 •. 8.20 Koncert pihal. 9.30 »Irska« -zvočna slika dežele. 12 Op. koncert RO. 12.30 •. 14 15.20 Pevski koncert. 16 Lipsko. 17 •. 17.45 Poročila v srbohrvaščini. 18 Zabavna oddaja. 18.30 Narodna glasba. 19.45 • v srbohrvaščini. 20 •. 20.30 Berlin. 22 •. 22.30 Berlin. 22 22.30 • v srbohrvaščini. 22.45 Zabavni 4 BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 12.10 Ciganski orkester. 12.40 •. 13.30 O- 14.30 #. 17 • v slov. 17.15 Predavanje. 17.45 4 RO. 18.50 Predavanje. 19.15 • . 19.25 Jazz. 19.40 Prenos. 20.10 Madžarske pesmi. 21.40 •. 22.10 Plesna glasba (O)- 23 • v nemščini, italijanščini, angleščini in francoščini. 23.20 Ciganski orkester. BUKAREST 364.5-823 12 kw 11 Napovedi. Objave. 11.10 Opoldanski 4. 12.20 Dnevna kronika. 12.30 O- I3 Ra" diodnevnik. 13.20 Pisan 14 •. Objave. 17 Strajerijeva ura. 18 Napovedi. Objave. 18.02 Gledališka in filmska kronika. 18.17 O- 18.50 • v madžarščini. 19 Predavanje. 19.15 4 RO. 19.45 •. 20 Predavanje. 20.15 Orkestralni in pevski koncert. 21.10 •. 21.30 O- 22-45 • v francoščini, nemščini, angl. in ital. DUNAJ 506.7-592 100 kw 5 Berlin. 6 Jutr. pozdr. 6.20 Tel. 7 •. 10 Italijanska glasba (O). 12 Opoldanski 4 (Koln). 12.30 •. 13.15 Breslau. 14 • . 14.20 • v slovaščini. 15 Pisano popoldne. 17 •, nato: večerni koncert. 18 Narodne pesmi. 20 •. 20.15 Pisan koncert. 22 nato: O- 23 Berlin. 24 D. SENDER 1571-1*91 60 kw 5 Jutranji koncert. 6 Jutranji pozdrav. 6.10 Telovadba. 6.30 Koncert. 7 Poročila. 8.20 Lipsko. 11 Delavski koncert. 12 Koln. 12.30 •. 13 Breslau. 14 •. 15 Dunaj. 16 Lipsko. 17 •. 18 Za delopust. 18.30 Službene objave. 20 •. 20.15 »Ciganska ljubezen«, opereta (F. Lehar). (RO in zbor). 22 •. 22.30 Plesna glasba. FRANCOSKE POSTAJE 6.30 • v franc. 6.45 O- 6-45 • za inozemstvo (Strasbourg, Lyon, Niče). 6.55 O- 7.30 Predavanje. 7.45 O- ,8 Predavanje. 8.10 Branje. Predav. oz." 4. 8.30 •. 11.15 šolska ura. 12 Pisan 4. 12 • za inozemstvo Strasbourg, Lyon, Niče, Tou-louse). 12.30 • v franc. 12.45 4 zab. gl. 13.30 Zanimivosti. 13.45 Nadalj. 4 zab. gl. 17.30 4 lahke glasbe. 18 Vojaška oddaja. 18.15 Pesmi. 18.30 četrt ure za vojake. 18.45 • (A). 18.45 Koncert zabavne gl. (B). 19.30 •. 19.45 Pisan 4. 20 Zanimivosti. 20.30 Kabaret. 21.30 •. 21.45 • (A). 21.45 4 (B). 22 Orkestralni koncert. 22.45 • (A). 22.45 Koncert komorne glasbe. 23.30 •. 23.45 Lahka glasba. FRANKFURT 251-1195 25 kw SAARBRuCKEN 1249-2402 17 kw 6 Jutr. pozdrav. 6.10 Telov. 6.30 4. 7 •. 9.15 Otroška ura. 11 č RO. 12 Koln. 12.30 • . 13 Breslau. 14 •. 15 Dunaj. 16 Pisano popoldne. 17 •. 18.15 Koračnice in vojaške pesmi. 20 Poročila. 20.15 Poročila v francoščini. 20.25 D. Sender; vmes ob: 21.15 • v franc. 22 22.15 • v franc. 23.15 • v franc. 24 •. 0.15 • v franc. HAMBURG 331.9-904 100 kw 6 Pozdrav. Tel. 6.30 4. 7 •. 8 žen. ura. 10 Otroški 4. 12 Vojaški 4. 12.30 •. 13 Breslau. 14 Poročila. 15.30 Zabavni koncert (Lipsko). 20.15 Pisan spored (RO). 21.15 • v angl. 22 •. .22.15 • v angl. HoRBY 265-1131 100 kw 12.05 Lahka glasba. 12.30 14 Recitacije. 14.20 Petje. 14.40 Prenos. 15.30 4 RO. 16.30 Otroška ura. 17.05 Pevski 4. 18 O- 19 19.30 Prizor. 19.45 Stara plesna glasba. 20.20 Predavanje. 20.50 Koncert zbora in orkestra. 22 •. 22.15 Plesna glasba. ITALIJANSKE POSTAJE Skupni spored: 7.30 Telovadba. 8 čas. •. Vreme. 10.30 Šolska ura. 11.30 O- l2 Borza. 12.20 Ci- • . Vreme. 16.40 Otroška ura. 17.15 O-18 Pevski 4. I. 19.20 Francoščina. 19.40 Radijski spored. 19.55 Vreme. 20 čas. 0. 20.? O- 21 Klavirski koncert. 21.40 Glasbeni varie-te. 22.30 • v franc. in angl. 23 •. Vreme. 23.15 Plesna glasba. 0.30 • v angl. 0.45 • v franc. II. 19.20 Francoščina. 19.40 Radijski spored. 19.55 Vreme. 20 čas. •. 20.30 O- 21 Prenos iz opere: »Jutro v Asiziju« (Fi-liasi). Nato: •. Vreme. Plesna glasba. 0.30 0 v angl. 0.45 • v franc. III. 19.30 | zabavnega kvarteta. 19.50 O-20 Čas. •. 20.30 Zvočna igra. 21.15 Plesna glasba. Vmes ob: 23 KOLN 455.9-658 100 kw 6 Jutr. pozdrav. 6.10 Tel. 6.30 7 •. 8.20 O- l2 Vojaški 4. 12.30 O. 13 Breslau. 14 •. 15.25 Pisano popoldne. 17 •. 18.15 0 v franc. 19 Berlin. 20 Poročila. 20.15 Koncert solistov z ork. 21.15 • v franc. 22 •. 22.15 • v franc. 22.30 Nočna glasba (Berlin). 23.15 • v franc. 24 •. 0.15 • v franc. 1.15 • v franc. KoNIGSBERG 291-1031 100 kw 6 Plošče. 6.30 Koncert. 7 Poročila. 10.30 Berlin. 12 Koln. 12.30 •. 13 Breslau. 14 •. 16 Lipsko. 17 19.30 Berlin. 20 •. 20.15 Lahka glasba. 21.40 O-22 •. šport. 22.30 Lahka glasba (Berlin). 24 0. 0.10 Nočna glasba (Berlin). LIPSKO 382.2-785 120 kw 5.30 Berlin. 6 Jutranji pozdrav. Telovadba. 6.30 Koncert. 7 Poročila. Nato ob 8.20 Koncert RO. 12 Koln. 12.30 •. 13 Breslau. 14 •. 16 Pisano glasbeno popoldne. Vmes ob: 17 17.15 • v francoščini. 19.30 D. Sender. Vmes ob: 19.45 • v bolgarščini. 20 •. 20.15 • v francoščini. 20.40 Poročila v bolgarščini. 21.15 • v francoščini. 22 •. 22.15 • v francoščini. 22.45 • v bolgarščini. 23.15 • v francošč. 24 0. 0.15 • v francošč. MONAKOVO 405.4-740 100 kw 6 Jutr. pozdrav. Tel. 6.30 7 Poročila. 8.20 Lipsko. 12 Opoldanski koncert RO. 12.30 •. 14 •. 15.40 Radio-roman. 16 Pisano popoldne. 17 •. 17.15 Kulturni dogodki v tednu. 18 Za delopust. 19.45 • v italijanščini. 20 •. 20.15 Dunaj. Vmes ob 21.15 Poročila v italijanščini. 22 •. Nato nočni koncert (Berlin). Vmes Ob 22.15 • v italijanščini. 24 •. 0.15 • v italijanščini. OSLO 1154-260 60 kw 8 Poročila. Vreme. 11.20 Borza. 12.10 Plošče. 12.50 Poročila. 13 Čas. Vreme. Poročila. 13.40 Borza. 14 Plošče. Nato ob: 16 O- 17 Vreme. •. 17.10 Otroška ura. 17.35 Akordeon. 18.10 Koncert. 19.05 •. 19.35 Narodne pesmi. 20 Zdravniško predavanje. 20.25 Pomladanski večer (RO solisti, recitacije). 22 •. 22.15 Norveški narodni plesi. 22.35 Plesna glasba. RADIO-PARIZ 1648 m -162 kc/s 6.30 Poročila. 6.45 Plošče. 7.30 Angleščina. 7.45 Plošče. 8.30 Poročila. Nato ob: 12 Pisana glasba. 12.45 Pevski koncert. 13.30 •. 13.45 Violinski 14.10 Klavirski 15 Oddaja za bolnike. 16.30 Violinski 4- 17 Poljska oddaja. 18 Prenos iz opere. 20.30 •. 22 Zvočna igra. 22.30 0 23 Pevski koncert. 23.30 Poročila. 2 i Lahka glasba. SOTTENS 443.1-677 100 kw 6.55 O- 7 •■ Napovedi. O- H Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.29 Napovedi. Poročila. 12.40 Pisan koncert. 14.15 O' 14-45 Zvočna igra. 15.30 O-15.45 Debussy (Predavanje). 16.05 Plošče. 16 35 Plesna glasba. 17 Koncert lahka glasbe. 18.40 Predavanje. 19 Koncert. 19-20 Skeč. 19.35 O- 19-50 •- 20 Našim vojakom. 21 Prizor. 21.20 Predavanje in 4- 22-20 •■ STUTTGART 522.6-574 100 kvv 6 Jutr. pozdrav. 6.10 Telov. 6.30 4. 7 •. 12 Iz italijanskih oper. 12.30 •. 14 •. 14.15 Berlin. 15.25 Pisano popoldne. 17 0. 18.15 • v francoščini. 18.25 Koncert nemške in francoske glasbe. 19.30 šport. 20 •- 20.15 Prizori z glasbo. 21.15 • v francoščini. 21.25 Plesna glasba (Q)-22 •. 22.15 • v francoščini. 23.15 • v francoščini. 23.45 • v španščini. 24 •. 0.15 • v francoščini. .(Nadaljev. z 2. str. ovitka!) 20.15 Konigsberg: »Dežela smehljaja« (Leh&r) - opereta. 21 Italija I.: Verdi: »Trubadur« -opera v 4. dej. 9 Bohmen: Operna glasba. 19.30 Radio Pariz: Operta. 20.15 Berlin: Operni 4 (RO, zbor in solisti). 14 Francija: Prenos iz 1' Opšra-Co-mique. 20.15 Stuttgart: Operni 4 RO. 20 30 Francija I.: Prenos iz 1' Opera- Comique. Torek: 21 Italija III.: Donizetti: »Odliko-vanka« - glasbena drama v 4. dej. 19.20 Budapest: Ponchielli: »Giocon-da«. Sreda: 20.30 Italija III.: Operetni 4- 21 Italija II.: Scuderi: »Donata« -opera v 3 dej. 19 Praga: R. Wagner: »Lohengrin«. 19.30 Sofija: Berlioz: »Faustovo pogubljenje«. četrtek: 21 Italija I.: Boito: »Mefistofel« -opera v 3 dej. 18 Radio Pariz: Prenos iz Opere. Petek: 19.30 Budapest: Prenos iz Opere. 19.35 Bukarest: Prenos iz Opere. 19.50 Sofija: Verdi: »Falstaff«. 20 Horby: W. A. Mozart: »Cosi fan tutte« - komična opera. Sobota: 21 Italija II.: Filiasi: »Jutro v Asi-si-ju« - opera. 18 Radio Pariz: Prenos iz,Opere. 20.15 Bohmen: »Tičar« - opta. (Zel-ler) - radijska priredba. 20.15 Berlin: »Ciganska ljubezen« -opereta (F. Leh£r) - RO in zbor. ZANIMIVOSTI Nedelja: 17.30 Dunaj: Ob 125-letnici rojstva Bismarcka. 14.30 Sottens: Gledališče v 17. stol. Ponedeljek: 19.30 Oslo: Zunanje politični pregl. Prvi program: kHz m postaja kw 1059 283,3 Bari I 20 986 304,3 Bologna 50 536 559,7 Bolzano , 10 1429 209,9 Milano III 1 1429 209,9 Napoli H 1 713 420,8 Roma I 100 1429 209,9 Torino III 5 1104 271,7 Tripoli 50 1492 201,1 Venezia 5 1429 209,9 Verona 0,25 Drugi program kHz m postaja kvv 565 531 Catania 3 1258 238,5 Firenze H 1 1140 263,2 Genova I 10 814 368.6 Milano I 50 1348 '222,6 Padova 0.25 565 531 Palermo 3 1222 245,5 Roma H 60 1348 222,6 S. Remo 5 1140 263,2 Torino I 30 1140 263,2 Trieste 10 Tretji program kHz m postaja kw 1357 221,1 Ancona 1 1357 221,1 Bari H 1 610 491,8 Firenca I 20 1357 221,1 Genova II 5 1357 221,1 Milano II 4 1303 230,2 Napoli I 10 1357 221,1 Roma III 1 1357 221,1 Torino II 5 Izdaja konzorcij (Jože Dolenc). Za uredništvo odgovarja Jože Dolenc. — Uredništvo in uprava: Miklošičeva 7, Ljubljana. Tiska Misijonska tiskarna (A. Trontelj). RADIO najcenejše in najhitrejše sredstvo za seznanjanje z dogodki doma in na tujem; skrbi za pouk, zabavo in razvedrilo; nudi najcenejši umetniški užitek. Dolinosi vsakega zavednega Slovenca je, da se uvrsii med radijske naročnike pri tadiafanski adda\ai pGStaii v Bleivveisova 54 CENIK radijskih aparatov, veljaven od 15. januarja 1940. za gotovino na 6 mes. na 12 mes. 1. Dveelektronski DKE..........DIN 800." — 2. Troelektronski baterijski DKE......DIN 960." 1.020."" — 3. Troelektronski V E 301.........DIN I.35O.— 1.435.— — , 4. Troelektronski Telefunken T 913.....DIN 2*430*— 2.574.— 2*718.— 5. Štirielektronski super Orion 044 ......DIN 3.100.— 3.320.— 3.535«— 6. Štirielektronski baterijski super Orion 044B . DIN 3,l£0.— 3»370.— 3*590*— 7. Štirielektronski super Telefunken T 965 WK . DIN 3.625*— 3.841.— 4*057.— 8. Štirielektronski super Telefunken T 965 GWK . DIN 3.825»— 4.053.— 4*281.— 9. Štirielektronski baterijski super Radione 440 B DIN 3*950*— 4.200.— 4*450.— 10. Petelektronski super Blaupunkt 6 W 69 P . . DIN 4.000.— 4*200.— 4.410.— 11. Petelektronski super Orion 055 ......DIN 4.375.— 4.680.— 4.990.— 12. Šestelektronski super Telefunken T 975 WK . DIN 4.600.— 4.876.— g.152.— 13. Petelektronski super Radione 540 W ... . DIN 4,600.— 4*850*— 5*100*— 14. Petelektronski super Radione 540 GW . . . . DIN 4.7OO.— 4*950*— 5*200*— 15. Šestelektronski potovalni super Radione R 2 . DIN 5.3OO.— 5*600*— 5*900*— 16. Petelektronski super Blaupunkt 6 W 79 . . . DIN 5.4OO.— 5.670.— 5.955»— 17. Šestelektronski super Telefunken D 750 WK . DIN 5.450.— 5.780.— 6.110.— 18. Šestelektronski super Telefunken D 750 GWK . DIN 5.75O.— 6.098*— 6*446*— 19. Osemelektronski super Radione 740 W . . . DIN 6*300*— 6*600*— 6*900*— 20. Šestelektronski super Blaupunkt 7 W 79 . . . DIN 6*300*— 6*615*— 6*945*— 21. Sedemelektronski super Radione 740 GW . . DIN 6*400*— 6*700*— 7*000*— 22. Šestelektronski super Blaupunkt 7 W 79 D . . DIN 6*800*— 7*140*— 7*500*— 23. Sedemelektronski super Telefunken D 770 . . DIN 6*925*— 7*345*— 7*765*— 24. Sedemelektronski super Telefunken D 860 . . DIN 8*600*— 9.116.— 9.632.— 25. Dvanajstelektronski super Telefunken T 8001 DIN 9.000.— ' PO dOgOVOrU 26. Osemelektronski super Blaupunkt 8 W 79 . . DIN 10.000.— pO dOgOVOPU 27. Enajstelektronski super Blaupunkt 11 W 79 . DIN 12.000.— pO dOgOVOril 28. Glasbena skrinja Blaupunkt.......DIN 28*500.— PO dOgOVOril Cene veljajo franco naša trgovina, nemontirano in 'brez antene. Pri baterijskih aparatih baterije niso vračunane. Vsi naši dosedanji ceniki so s tem razveljavljeni. „Radio" družba z o. z. v Ljubljani — Miklošičeva cesta 7, telefon 3190.