Časopis s podobami za slovensko mladno s prilogo Angel
IHI  štev. 1. Y\  v Ljubljani, dne 1. januarja 1913.  N Leto 43. WM       ^H
Slovo starega leta "1912"
Staro leto se poslavlja :                    Ti  o č i t a š , proSlo leto,
,,Zdaj za vselej  grem od vas,           rahlo  draraiš  mojo vest,
vse na zemlji se obnavlja,                ur neplodnih je ncšteto,
času se umika čas.                            ker sem bil Boga nezvesi.
PuŠčam svoje vam spomine  —         ,,Leta vsa tožila bodo
kar pac  svet človeku da.                 pri  Sodniku  te nekoc:
Cine moje  zgodovine                         ,Čas je tratil  —  v svojo Škodo :
pa le božji Duh pozna.                     dan minul je, zdaj  je noč!1"
Večni  Bog pa vse zapiše,                 Ostre  ve ste,  leta,  priče;
vse,  kar seje duh, srce.                    srce zove vas nazaj,
Človek  lastno sodbo riše  —             a zaman mi  duša kliče  —
slaba dela ga  skrbe."                        tožen sem in vera,  zakaj.
Leto  staro pa  mi dalo
tak sočutno je roko:
,,Ker srce se je kesalo,
                                               naj pozabljeno vse bo!"
                                                                                                                 O.E.B.