Hladnikia 8-9: 23-28 (1997) 53 FEOLI CHIAPELLA, L. & L. POLDINI 1993: Prati e pascoli del Friuli (NE Italia) su substrati basici. Studia Geobotanica (Trieste) 13: 3-140. LONA, C. 1952: La flora delle Alpi Giulie nell'Orto botanico alpino "Juliana" di Alberto Bois de Chesne. Atti Mus. Civ. Stor. Nat. Trieste 18: 125-264, Trieste. MAYER, E. 1953: Prispevki k flori slovenskega ozemlja IV. Biološki vestnik (Ljubljana) 2: 66-72. PAULIN, A. 1904: Beiträge zur Kenntnis der Vegetationsverhältnisse Krains. III. Samozaložba, Ljubljana. POLDINI, L. 1991: Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli-Venezia Giulia. Inventario floristico regionale. Regione Autonomo Friuli-Venezia Giulia & Universitä di Trieste, Udine, 898 s. PRAPROTNIK, N. 1995: Prispevek k poznavanju flore osrednjih in zahodnih Karavank 2. Hladnikia (Ljubljana) 4: 5-9. TRPIN, D., B. VREŠ 1995: Register flore Slovenije. Praprotnice in cvetnice. Zbirka ZRC 7, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana, 143 s. WRABER, T. 1960: Prispevki k poznavanju slovenske flore. Biološki vestnik (Ljubljana) 7: 29-37. Igor DAKSKOBLER 34. Scrophularia vernalis L. Nova nahajališča v Posočju New localities in the Soča Valley 9746/4 (UTM UM82): Slovenija, Breginjski kot, Mija, 970 m nm. v., apnenec z roženci, Lamio orvalae-Fagetum. Det. I. DAKSKOBLER, 16. 5. 1986, avtorjev popis. 9747/3 (UTM UM82): Slovenija, Matajur, pobočja nad dolino Nadiže, 610 m nm. v., dolomit, Lamio orvalae-Fagetum. Det. I. DAKSKOBLER, 22. 5. 1991, avtorjev popis. 9748/3 (UTM VM02): Slovenija, Julijska Alpe, dolina Tolminke, ob cesti v Čadrg, okoli 620 m nm. v., pobočni grušč, okoliška gozdna združba Lamio orvalae-Fagetum. Det. I. DAKSKOBLER, 7. 3. 1997, avtorjev popis. 9848/1 (UTM UM91): Slovenija, Zgornje Posočje, severna pobočja Hlevnika nad dolino Soče, 450 m nm. v., apnenec, Lamio orvalae-Fagetum. Det. I. DAKSKOBLER, 22. 6. 1995, avtorjev popis. 9848/1 (UTM UM91): Slovenija, Zgornje Posočje, dolina Kamnice pri Volčah, desni (osojni) breg, okoli 450 m nm. v., pobočni grušč (hudourniški vršaj), apnenec, lapor, roženec, Hacquetio-Fraxinetum. Det. I. DAKSKOBLER, 14. 4. 1997, avtorjev popis in fotografski posnetek. 9848/2 (UTM VM01): Slovenija, Baška dolina, Strmol, severozahodna pobočja Šentviške planote nad dolino Bače, okoli 400 m nm. v., apnenec s primesjo laporja, pobočni grušč, Lamio orvalae-Fagetum. Det. I. DAKSKOBLER, 26. 7. 1991, avtorjev popis. 9848/2 (UTM VM01): Slovenija, Zgornje Posočje, severozahodna pobočja Senice nad dolino Soče, 440 m nm. v., apnenec s primesjo roženca in laporja, Hacquetio-Fraxinetum. Det. I. DAKSKOBLER, 22. 5. 1995, avtorjev popis in fotografski posnetek. 9848/3 (UTM UM91): Slovenija, Srednje Posočje, Vogršček, 240 m nm. v., apnenec, Lamio orvalae-Fagetum. Det. I. DAKSKOBLER, 14. 6. 1991, avtorjev popis. 9848/3 (UTM UM90): Slovenija, Srednje Posočje, pri opuščenem zaselku Vrtače nad Spodnjim Logom, okoli 400 m nm. v., apnenec, Lamio orvalae-Fagetum. Det. I. DAKSKOBLER, 9. 4. 1991, avtorjev popis in fotografski posnetek. 54 Notulae ad floram Sloveniae 9849/1 (UTM VM11): Slovenija, Baška dolina, Spodnje Bukovo, 520 m nm. v., ploščasti apnenec, Lamio orvalae-Fagetum. Det. I. DAKSKOBLER 2. 6. 1987, avtorjev popis. 9849/1 (UTM VM11): Slovenija, Baška dolina, pod Znojilskim vrhom nad stransko dolino Koritnice, okoli 1000 m nm. v., apnenec s primesjo laporja, Lamio orvalae-Fagetum, prehod v Ranunculoplatanifolii-Fagetum. Leg. & det. I. DAKSKOBLER, 10. 7. 1989, ZRC. 9849/2 (UTM VM11): Slovenija, Baška dolina, ob gozdni cesti Podbrdo-Nekelj-Štefančk (vas Porezen), okoli 650 m nm. v., pod veliko apnenčasto skalo, navaljeno na plasti skrilavih glinovcev, okoliška gozdna združba Luzulo-Fagetum. Det. I. DAKSKOBLER, aprila 1990, avtorjev popis. V naslednjih letih je na tem nahajališču nisem več opazil. 9849/2 (UTM VM11): Slovenija, Baška dolina, nad Znojilami, okoli 810 m nm. v., ploščasti apnenec s primesjo laporja, Lamio orvalae-Fagetum. Det. I. DAKSKOBLER, 7. 5. 1988, avtorjev popis. 9849/2 (UTM VM11); Slovenija, Baška dolina, nad Medvedovo grapo (Pernpohom) - zahodno vznožje Porezna, okoli 700 m nm. v., apnenec s primesjo laporja, Lamio orvalae-Fagetum. Det. I. DAKSKOBLER, 1. 5. 1990, avtorjev popis. 9849/3 (UTM VMll):Slovenija, Šentviška planota, Bukovski vrh, pobočja v povirju Poliške (Pušnikove) grape, 780 m nm. v., dolomit, Lamio orvalae-Fagetum. Det. I. DAKSKOBLER, 23. 4. 1987, avtorjev popis. 9849/3 (UTM VM11): Slovenija, Baška dolina, Široka draga (pobočja na severnem robu Šentviške planote), okoli 450 do 610 m nm. v., ploščasti apnenec, pobočni grušč, Lamio orvalae-Fagetum. Det. I. DAKSKOBLER, 6. 7. 1989, avtorjevi popisi. 9855/3 (UTM VM90): Slovenija, Posavsko hribovje, Vovše pod Zasavsko goro, okoli 650 m nm. v., pri vrtu domačije ob cesti proti Vačam. Det. I. DAKSKOBLER, 23. 4. 1995, avtorjev popis. 9947/1 (UTM UM80): Slovenija, dolina Idrije, pobočja med Kobivkom in Miščkom, okoli 320 m nm. v., apnenec, Hacquetio-Fraxinetum. Det. I. DAKSKOBLER, 16. 4. 1996, avtorjev popis in fotografski posnetek. V bližini je nahajališče v Zelenem potoku (DAKSKOBLER 1995). 9947/2 (UTM UM90): Slovenija, Kanalski Kolovrat, Sv. Jakob pri Ligu, okoli 690 m nm. v., apnenec in fliš, Lamio orvalae-Fagetum. Det. I. DAKSKOBLER, 4. 5. 1990, avtorjev popis. 9947/2 (UTM UM90): Slovenija, Banjšice, na vrhu Jelenka (787 m) in na severozahodnem pobočju tega hriba, okoli 740 m nm. v., apnenec, Lamio orvalae-Fagetum. Leg & det. I. DAKSKOBLER, 6. 6. 1992, ZRC 3185. 9947/4 (UTM UL99): Slovenija, Srednje Posočje, severovzhodno pobočje Svete gore (proti Preškemu vrhu), okoli 450 m nm. v., apnenec, grušč ob ostankih vojaških objektov iz prve svetovne vojne, pionirski gozd lipe, ive, belega gabra, češnje in črnega gabra (prevladujoča okoliška združba Seslerio autumnalis-Ostryetum). Det. I. DAKSKOBLER, 28. 2.1997, avtorjev popis. 9948/2 (UTM VM00): Slovenija, Banjšice, Kalski gozd, okoli 800 do 900 m nm. v., apnenec, Lamio orvalae-Fagetum stellarietosum montanae. Det. I. DAKSKOBLER, maj 1985, avtorjevi popisi (nahajališče v odd. 15, Ilovca - leg. et. det. I. DAKSKOBLER, 5. 6. 1997, ZRC). 9948/3 (UTM VM00): Slovenija, Banjšice, Volnik, okoli 900 m nm. v., apnenec, Lamio orvalae- Fagetum. Det. I. DAKSKOBLER, maj 1989, avtorjev popis. 0047/2 (UTM UL99): Slovenija, Srednje Posočje, levi breg Soče pri Solkanu, okoli 100 m nm. v., konglomerat, drugotni gozdiči na rastišču združbe Ornithogalo-Carpinetum ostryetosum carpini/oliae.Oet. A.. SmS,kar &\.T>A.KSvymm, 21.6. \995, popis avtorjev. Hladnikia 8-9: 23-28 (1997) 55 9856/3 (UTM WMOO): Slovenija, Posavje, severna gozdnata pobočja ob poti z žel. postaje Hrastnik proti Kumu, pod Župo, okoli 500 m nm. v. Leg. N. JOOAN, 5. 1988, zasebni herbarij. SI. 1: Razširjenost vrste Scrophularia vernalis L. v Sloveniji Fig. 1: Distribution of Scrophularia vernalis L. in Slovenia Podateke o razširjenosti vrste Scrophularia vernalis v Posočju je prispeval predvsem ZIRNICH. COHRS (1954: 124) tako navaja nahajališče med Kanalskim Vrhom in Batami na Ban- jšicah (9948/1), MEZZENA (1986: 434) pa v opisu Zirnichovega herbarija poleg tega nahajal- išča še Sv. Lucijo (Most na Soči) - 9848/2, Kamno (9747/4) ter nahajališče ob poti iz Mosta na Soči (Sv. Lucije) proti Čepovanu (9848/4). KRAŠAN (1863: 394, 1870: 315) jo je našel na severozahodnem robu Trnovskega gozda, pri Puštalah nad Čepovansko dolino (9948/4). V istem kvadrantu (9948/4), na Prezrenu pri Lokvah v Trnovskem gozdu, jo je popisal M. PISK- ERNIK (1954) v asociaciji Acereto-Ulmetum. V sosednji Furlaniji-Julijski krajini je vrsta Scro- phularia vernalis razmeroma redka, raste pa npr. v osnovnem polju, v katerem je tudi Bregin- jski kot (9746) - POLDINI (1991: 685). Nova nahajališča kažejo, daje spomladanska črnobina v zahodni Sloveniji najbolj razširjena na Banjški planoti in njenem obrobju, drugod, npr. v Baški dolini, v dolini Soče med Mostom na Soči in Kobaridom in v Breginjskem kotu uspeva raztreseno, zelo redka je v dolini Idrije. Pri izdelavi arealne karte za celo Slovenijo smo upoštevali podatke ljubljanskega univer- zitetnega herbarija (LJU). V njem so herbarijske pole naslednjih avtorjev: F. DOLŠAK, A. GSPAN, R. JUSTIN, T. KNEZ, E. MAYER, A. PAULIN, A. PODOBNIK, B. VREŠ, M. WRABER, T. WRABER in M. ZALOKAR. Dopolnili smo jih z nekaterimi literaturnimi navedbami. Največ smo jih našli v Flori Štajerske (HAYEK 1911-1914: 132-133). Posamezna nahajališča omenjajo naslednji avtorji: S. GRAF (1837), V. PLEMEL (1862: 157), POSPICHAL (1897-99: 617), BECK (1908: 125), ŠUŠTAR (1959: 43, 54), DROVENIK (1975: 62) in VREŠ (1987: 143). Slednji nam je ljubeznivo posre- doval le v elaboratu objavljeno nahajališče - Planina na Pohorju (Sv. Anton) - 9457/1 (VREŠ 1996). V tem prispevku objavljamo tudi novo nahajališče N. JOGANA pod Kumom (9856/3). Med preglednimi deli E. MAYER (1952: 202) piše, daje vrsta Scrophularia vernalis raztreseno 56 Notulae ad floram Sloveniae razširjena po vsem slovenskem ozemlju, manjka le v Istri. T. WRABER (1984: 423) je v drugi izdaji Male flore Slovenije (MARTINČIČ & SUŠNIK 1984) njeno razširjenost označil takole: vlažni gozdovi, med grmovjem, okoli pastirskih staj, od nižine do subalpinskega pasu po vsej Sloveniji (DN ?). Iz priložene arealne karte, kije gotovo nepopolna, sklepamo, daje spomla- danska črnobina v Sloveniji razširjena predvsem v predalpskem in preddinarskem fitoge- ografskem območju (po M. WRABERJU 1969). Razmeroma redka je v alpskem območju (posoško predgorje Julijskih Alp, Pohorje) in še bolj v dinarskem območju (Trnovski gozd). V submed- iteranskem območju je bolj pogosta le v njegovem posoškem delu, v subpanonskem območju pa nam niso znani podatki za Prekmurje. Naravni areal te vrste sicer obsega zahodno, srednjo in južno Evropo (na Pirenejih in na Balkanskem polotoku raste le v severozahodnih ob- močjih), južno Rusijo in Iran. Ker so jo včasih gojili kot medonosno rastlino, seje razširila še v druge dele Evrope in jo najdemo tudi na severu, vse do srednje Skandinavije in Finske (HARTL 1975: 26). Vrsta Scrophularia vernalis navadno raste na svežih, humoznih, ilovnatih tleh, v mezofil- nih gozdovih in na gozdnih robovih, pogosto tudi na (pol)ruderalnih rastiščih. V Srednji Ev- ropi jo uvrščajo med značilnice zveze Galio-Alliarion (OBERDORFER 1983: 832, MUCINA 1993: 207-208). V gozdnih združbah Slovenije jo je, kot že omenjeno, M. PISKERNIK (1954) našel v asociaciji Acereto-Ulmetum. KOŠIR (1979) jo je izbral za značilno vrsto asociacije Isopyro- Fagetum. Ne prav pogosto (s stalnostjo I-II) se pojavlja v obeh variantah te združbe (Isopyro- Fagetum var. Arum maculatum in Isopyro-Fagetum var. Adenostyles alliariae) in sicer na Gorjancih, Čemšeniški planini, Kumu in Menini planini. MARINČEK (1981: 80) jo našteva med slučajnimi vrstami subasociacije Lamio orvalae-Fagetum var. geogr. Dentaria pentaphyllos typicum. Našel jo je pod Lubnikom. V Kalskem gozdu na Banjšicah smo jo uvrstili med razlik- ovalnice subasociacije Lamio orvalae-Fagetum var. geogr. Dentaria pentaphyllos subvar. ge- ogr. Anemone trifolia stellarietosum montanae (stalnost II - 39 %) - DAKSKOBLER (1988, mscr.). Ta subasociacija uspeva na površinskih vboklinah, največkrat na obodu vrtač, na humoznih rendzinah ali rjavih pokarbonatnih tleh. Tudi drugod v Posočju smo spomladansko črnobino doslej največkrat našli v združbi bukve in velecvetne mrtve koprive (Lamio orvalae-Fagetum) ter v združbi velikega jesena in gorskega javorja (Hacquetio-Fraxinetum). Po naštetem sodi- mo, da lahko vrsto Scrophularia vernalis v gozdnih združbah Slovenije štejemo med kazalke (indikatorje) t. i. aceretalnih rastišč, to je svežih, humoznih, z dušikom bogatih tal. Na takih tleh uspevajo bukovja z večjim deležem gorskega javorja, ali združbe gorskega javorja, velike- ga jesena in gorskega bresta. Literatura BECK, G. 1908: Vegetationsstudien in den Ostalpen. II. Die illyrische und mitteleuropäisch-alpine Flora im oberen Sava-Tale Krains. Sitzungber. d. Akad. d. Wiss. Wien., Mathem-naturw. Kl., Bd. 117: 453-511 (1- 158), Wien. COHRS, A. 1954: Beiträge zur Flora des nordadriatischen Küstenlandes. Feddes Repert. (Berlin) 56 (2): 97-143. DAKSKOBLER, 1.1988: Asociacija Lamio orvalae-Fagetum v Kalskem gozdu na Banjšicah. Rokopis, Biološki inštitut ZRC S AZU, Ljubljana. DAKSKOBLER, I. 1995: Hladnikov volčič (Scopolia carniolica f. hladnikiana) tudi v Zelenem potoku. Proteus (Ljubljana) 58 (3): 102-103. DROVENIK, B. 1975: Nekaj o flori Menine planine. Varstvo narave (Ljubljana) 8: 57-66. GRAF, S. 1837: Der Grosskahlenberg bei Leibach. Flora (Regensburg) 20 (2): 557-663. Hladnikia 8-9: 23-28 (1997) 57 HARTL, D. 1975: Scrophulariaceae. V: HEGI, G.: Illustrierte Flora von Mitteleuropa. Vl/1, s. 1-470, 2. Aufl., Paul Parey, Berlin-Hamburg. HAYEK, A. 1911- 1914: Flora von Steiermark 2 (1), Berlin. KOŠIR, Ž. 1979: Ekološke, fitocenološke in gozdnogospodarske lastnosti Gorjancev v Sloveniji. Zbornik gozdarstva in lesarstva 17 (1): 1-242, Ljubljana. KRAŠAN, F. 1863: Beiträge zur Flora der Umgebung von Görz. Österr. Bot. Zeitschr. Bd. 13 (11): 345-362, 13 (12): 385-396. KRASAN, F. 1870: Studien über die periodischen Lebenserscheinungen der Pflanzen im Anschlüsse an die Flora von Görz. Abh. d. zool.-bot. Ges. Wien, Bd. 20: 265-366. MARINCEK, L. 1981: Predalpski gozd bukve in velike mrtve koprive v Sloveniji. Razprave 4. raz. SAZU, 23 (2): 59-96, Ljubljana. MAYER, E. 1952: Seznam praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja. Dela 4. razr. SAZU 5 (Inštitut za biologijo 3), Ljubljana, 427 s. MEZZENA, R. 1986: L'erbario di Carlo Zirnich (Ziri). Atti Mus. civ. Stor. nat. Trieste 38 (1): 1-519, Trieste. MUCINA, L. 1993: Galio-Urticetea. V: MUCINA, L., G. GRABHERR, T. ELLMAUER (ur.): Die Pflanzengesellschaften Österreichs. Teil I: Anthropogene Vegetation, s. 203-251, Gustav Fischer Verlag, Jena - Stuttgart - New York. OBERDORFER, E. 1983: Pflanzensoziologische Exkursionsflora. 5. Aufl. Eugen Ulmer, Stuttgart, 1051 s. PISKERNIK, M. 1954: Združba gorskega javora in bresta (Acereto-Ulmetum) v Snežniku, Javorniku in Trnovskem gozdu. Diplomska naloga, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani, 20 s. + 2 fitocenološki tabeli. PLEMEL, V. 1862: Beiträge zur Flora Krains. Drittes Jahresheft d. Ver. Krain. Landesmus., s. 120-164, Ljubljana. POLDINI, L. 1991: Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli-Venezia Giulia. Inventario floristico regionale. Regione Autonomo Friuli-Venezia Giulia & Universitä di Trieste, Udine, 898 s. POSPICHAL, E. 1897-1899: Flora des österreichischen Küstenlandes. I-II, Franz Deuticke, Leipzig-Wien. ŠUŠTAR, F. 1959: Floristični pregled in fitogeografska oznaka Rašice. Diplomska naloga. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani, 58 s. VREŠ, B. 1987: Floristični pregled Košenjaka z okolico (severna Slovenija). Biološki vestnik (Ljubljana) 35(2): 135-150. VREŠ, B. 1996: Flora Pohorja (elaborat: predhodno poročilo). Biološki inštitut ZRC SAZU, 33 s. WRABER, M. 1969: Pflanzengeographische Stellung und Gliederung Sloweniens. Vegetatio 17: 176-199. WRABER, T. 1984: Scrophulariaceae. V: MARTINCIČ, A. & F. SUSNIK: Mala flora Slovenije, s. 419-447. Državna založba Slovenije, Ljubljana. Igor DAKSKOBLER