Listek. Nemška frankfurtarica in naša slovenska zastava. Zastave, kažo6e te ali one barve, imajo vsaka svoj dolo6en pomen. Take, ki zna6ijo dežele, so že jako stare in so nastale, ker je bilo v vojski treba že po zunanjosti spoznati in razlo6evati vojne 6ete raznih držav oziroma dežel. Tako pomenja rude6e-bela zastava od nekdaj Avstrijo pa tudi Švico, rude6e-zelena Tur6ijo, zeleno-bela Štajarsko, rude6e-rumena Moravsko itd. Navadno ima izbira in uvrstitev barv svoj vzrok; tako ho6e štajarska zastava (spodaj zelena, zgoraj bela) izraziti, da štajarska dežela slovi po lepem zelenju svojega rastlinstva in da ima nad tem vrhove, pokrite z ve6nim snegom. Zastave, zaznamujo6e slovanske dežele, kažejo prevesno belo, modro in rude6o barvo, na pr. Kranjska rude6o, modro, belo, Hrvatska modro, belo, rde6o, Bosnija belo, rude6o, modro, Srbija belo, modro, rude6o, Bulgarija rude6o, zeleno, belo, Čmagora rude6o, belo. In to seveda ne brez vzroka. Slovanski narodi imajo od nekdaj neko posebno simpatijo do teh barv. Ali niso naSe pobeljene hiSe okin6ane z rude6imi in modrimi pasovi in rožicami, ali ne všivajo naše ženske v belo platno, najsi \e obleka ah krušnica, najraje rude6e in modre okrase, ali niso naši slovenski iantje najbolje ponosni tedaj, kadar so prsi rude6e, modre in bele, kadar se visoki maj na dale6 okrog bliS6i v teh le barvah ? Da, tudi po simpatiji do barv izdaja se narodnost. V Avstriji, kjer imamo narode razkosane po raznih deželah, nastale so poleg deželnih zastav še narodne. Najbolje znani ste 6rnorude6a-zlata zastava ali takozvana Frankfurterica Nemcev in rude6e-modro-bela Slovencev. Leta 1848. je bilo, ko so se avstrijski in nemški poslanci zbrali v Frankfurtu na NemSkem, da bi določili medsebojno razmerje doti6nih držav. Ena izmed strank ie zahtevala, naj se nemške dežele avstrijske (prav za prav sedanja cislitvanija) združijo z Nem6ijo pod enim vladarjem, z enim državnim zborom; seveda bi tej zvezi na6eljeval kralj pruski. Da bi se privrženci te misli med seboj poznali, določili so, da bodo nosili 6rnerude6e in zlate trakove. Taka trobojnica (boja =- barva) zna6i torej zjedinjeno Nem6ijo, in tisti, ki jo nosi, s tem izrazuje, da želi tako državo, oziroma da se za nje ustanovo poteguje. Pri zdravih državnih razmerah bila bi seveda ta trobojnica v Avstriji strogo prepovedana, ker nje nositelj zahteva razpad naše monarhije, ali v resnici je sedaj naopak, namreč tako, da se tisti, ki to znamenje sovraži, preganja. Zakaj pa so se za izraz te ideje izbrale ravno imenovane barve? Črna pomenja smodnik, rude6a kri, rumena pa ogenj. Naznanjajo torej sredstva, s katerimi se ima dose6i zjedinjena Nem6ija. Obrnimo se k naši prijazni, raili slovenski zastavi. Tudi leta 1848. je bilo, ko je nastala ta trobojnica. Nemci so v revoluciji nosili 6rno-rude6e-zlate trakove, zlasti na Dunaju je to bilo prav obi6ajno. Zato so si dunajski Slovenci, da bi jih ne vštevali med uporne Nemce, morali tudi izmisliti neko zunanje znamenje, in določili so, da ima kot tako služiti Irobojnica, za katero so se barve vzele iz grba kranjske dežele, to je rude6a, modra in bela. Slovenci so potem jeli take trakove nositi ter tem na6inom izražali, da so Avstriji zvesti in no6ejo ni6 vedeti o nemškera veleizdajstvu. Da bi to še bolje potrdili, pripenjali so si navadno k slovenski trobojnici še 6rno-rumeni avstrijsko-cesarski trak. Trobojnica se je po slovenski deželi naglo razSirila in ostala do današnjega dne znak slovenske narodnosti v okvirju avstrijsko ogrske države. PrusaSki klevetniki poStene Slovence radi strašijo reko6, da je rude6emodro-bela zastava ruska, in da se torej z njo izrazuje najhuje veleizdajstvo. To govori gola zlobnost. Res je, da je sedanji ruski car pred dvema ali tremi leti dolo6il, da služi kot znak za ruski narod rude6e-modro-bela trobojnica. Ali pa nismo mi svoje trobojnice imeli poprej? Glavno pa }e, kaj pomeni. Ne, tako globoko še Slovani nismo padli, da bi Avstrijo in nje vladarja izdali! Sicer pa ima Srbija ravno isto trobojnico, kakor mi Slovenci; zakaj nam Nemci ne podtikajo, da se ho6emo združiti s Srbijo? Kaj pa pomeni naša prelepa trobojnica ? Ali tudi kri in podobne grozovitosti ? Na to praSanje pustimo odgovoriti naSega ljubljenca, pesnika Gregor6i6a; njemu se naš mili in krasni jezik druga6e glasi nego nam; sluSajmo ga torej, kako poje! Eno devo le bom ljubil, Eni vedno zvest ostal, Druge nikdar ne bom snubil, Nikdar drugi srca dal. Lepše ni v okrogu zemlje, Mila, ljuba je tako, Da jo zlati zor objemlje, Da smehlja se ji nebo! C i s t o s t*) bela jo odeva In zvestoba*) pas je njen, Blago sr6ece ogreva Ji ljubezni*) svet plamen. Njo le bom ves 6as življenja Ljubil iz srca globin: Ljuba moja je — Slovenja, Jaz pa Slave zvest sem sin! *) Cistost se splošno zoači po beli, zrestoba po modri, Jjubezen po rndeči barvi.