Ste«. 16 (Posamezna številka S vinarjev.) V Trstu. « srede 16. januari« 1911 letnik XLItl. ihaja vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah m praznikih. — IfcedniStve: J Ikra sv. Frančiška Aslike^d 5l 20, !. iiadsti — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi fe ne vraStjo. - Iz lcjateJj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsoreij listo „Edinosti". — Tisk tiskarne Edinosti", vpisane zadruge z omejenim poroštvom, i; Trstu, ulica sv. PrančiAka Asiškega Št- 20. — Telefon uredništva in uprave B. 11-57. — Naročnina znaža: Za celo leto K 3120, pol leta K l5-60, bri raesece K 7 ^0, ze nedeljsko izdajo «i celo teto K 6-20, pol leta K 3*60 EDINOST PaMliiezne številke po S vin., zastarele 10 vin. Oglasi ^t romajo milimetre v sirokosti ene kolone. Cene: oglasi trgovcev tu obrtnikov vm ix> ID vi i osmrtnice, zahvale, poslanico, vabil«*. oglasi denarnih zavo .- mm r*> i J vin ' og .i5i v tekstu lista do pet vrst K 20. -; vsaka nadala vrsta K 3 - Mali oglasi po 0 vi i beseda, najmanj pa fiO viti. Oglase sprejema inseratul oddelek *, 1 ■ N-'toeniua m reklamacije se po?U}^o upravi lista Plačuje s« ;zkljucno .e upravi .Edinosti*. Plaća in to>i ^ v Trstu. Uprava in instratni oddelek nahajati v ul.sv. Franči&a ^ ^ v j. Po*t,7.>liram!n! ii S+l Zvezno armadno poročila. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 15. (Kor.) Uradno se razglaša: 15. januarja 1917. Italijansko bojišče. — Med Brento In Monte Pertlca so prešli Italijani po močni, od časa do časa v bobnajoč ogenj povečani topovski pripiavi v napad. Po zelo srditih bojih iz bližine se je posrečilo sovražniku, da je na posameznih točkah vdrl v naše jarke. S protisunkom je b»I zopet vržen iz njih. V vsem napadenem ozemlju je najspredneiša bojna črta popolnoma v naši vr sesti. Sovražnik je ime! težke izgube. Ob dolnji Piavi je bil sovražen sunek pri Bressaninu našlo ustav-ijen. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN, 15. (Kor.) Veliki elavni stan, 15. januarja 191 S. Zapadno bojišče. — Nobenih posebnih dogodkov. Na raznih mestih fronte topovski boj. Vzhodno bojišče. — Nič novega. Macedonska fronta. — Položaj ueizpremenjen. Italijanska fronta. — Močni napadi Italijanov proti avstro-ogrskim postoiankao1 na Monte Asolone in Monte Pertica so se izjalovili s težkimi izgubami Tekom dneva v napadenih odsekih trajajoči topov-'j>oi| so se od časa do časa razširili proti zapadu preko Brente, proti vzhodu do Piave. Tudi ob dolnji Piavi je bilo v z vrzi z italijanskimi sunki ob ustju Pia e top-' v ko delovanje na več krajih o V"' r ueneraini kvartirmojster r Ludendcrff. BOLGARSKO, ijA 14. (Kor.) Generalni štab po-r Macedonska fronta: V gornji dolini Skumbi srno pregnali močne sovražne poizvedovalne oddeSke. Na obeh bregovih Ohridskega jezer.!, v ozemlju Moglene in jugozapadno Pojrsna nekoliko živahnejše streljanje. Med Vardarjern in Dojranskim jezerom so naši oddelki pregnali Angleže. ki so se poizkušali približati našim jarkoiu. Pri Bitoliu in ob Vardarju in Strtimi živahno letalsko delovanje. V Do-hrttdži premirje. TUR&KO. CARIGRAD, 14. (Kor.) stana Se poroča: Nobenih sodkov. vodjsL Vesti o sklicanju kronskega sveta za danes so nepravilne. Dosedaj ne obstojajo nobene stvarne diference, ki bi zahtevale odločStev v kronskem* svetu. Tudi vest, da sta prispete semka} državna tajnik dr. KuJrlmami 6n veleposlanik grof Bernstorff, }e napačna. BEROLIN, 14. (Kor.) VVolftav urad poroča: Cesar je sprejel danes dopoldne rrestolonasđedmka, državnega kancelar-ja dr. Mer&Iinga ;n> maršala Hindenbutga. Sprejel je dalje poročila flindenburga in državnega podtajnika Buscheja. Ministrski predsednik dr. Kuchar-zewski o uspehu potovanja v BeroIin in na Dunaj. DUNAJ, 14. (Kor.) Poljski ministrski predsednik Kucharzewski se je napram nekemu zastopniku poljske tiskovne agenture izrazil, da ie z obiskom na Dunaju iako zadovoljen. Konference z merodaj-nirni činitelji so pojasnile celo vrsto vprašanj. Poljska vlada je kakor v Berolinu lUdi na Dunaju predložila osnutek organizacije poljske armade. Kar se tiče vprašanja zastopstva poljske vlade v glavnih mestih zveznih vlastii kakor tudi v nevtralnih državah, je (pričakovali, da bo vprašanje kljub formalnim težkočam rešeno deloma v poljskem smislu. Vpra-] sanje udeležbe zastopnikov poljske drža-j ve pri mrirovfiiih pogajanjih je deloma urejeno. Pripustitvi Poljakov na pogajanja v Brest ne samo kot strokovnjaki in posvetovala', ampak tirdi v enaki poeJšciji kakor so zastopniki Ukrajine, stoje na poti mednarodni oziaiL Po mnenju Kucharzewskega postanejo lahko ti osziri sedag, ko zahtevajo vojni dogodki revizijo dosedai obstoječih narodnih pravre, absolutno neveljavni. Kar se tiče rešitve (poljskega vprašanja, je izjavil Kuoharzewski. da se od znanih izjav grofa Gzemina (i!n kancelarja Hertlinga glede 'bodočnosti Pofrske (ni zgodilo nič, kar bi zamoglo namtigavati na rz-prernenitev dosedanjega stania vprašanja. Obe Iržavi ste izjaivili sporazumno, da bo p r']:iki narod moral sam odločevati o svoja bodočnosti. Združenje Galicije hi kngretsne Poljske je najlskreneiiša ia vseja »poljskega naroda. kesa piana v Rhua e nekem govoru Caitfaaixa, v katerem je zaštopad program, ki gat je smaju'ati kot naperjenega proti varnosti irancoske alačo, da referira Bouchardonu. PARIZ. 14. (Kor.) Vesrt o aretacijr Ca!J-Iauxa ie napravila velik vtis. Ne da ba igo-\ orili natančneje o vzrokih aretacije, razpravljajo Psa i o neki železni blagajni, ki jo je imel Caillau* v 'podružnici italijanske eskoniptne banke v Florenci. Glasom nekega lista ie bilo najdenih v tej blagajni več vrednostnih papirjev ki listin, ki so velike vrednosti Vojaška sodna oblast ima tako obtežilne dokuiiiente, da Cail-lauxa ni bilo več mogoče pustiti na prostem. LUG ANO, 15. (Kor.) >OioniaIe d' Italia navaja kot zadnji odločilni vzrok včeraj : z vršene aretadiie Caiilau\a razkritje ne- Toda v tem trenutku ni šlo več za ljubezen. Sedaj je moralo to irijpulzavnio dete, oigar obup ga je napolnjeval z radostjo in bi bil mogel omajati vse njegove moške sklepe, rešiti njega samega. Sledil ji je do voza pn dejal: — Grofica, videla boste Sonjo.... če mi dovolite, vas povetdem jaz sam tjakaj ____ Toda za božjo voljo, ne posečajte svoje prijateljice sedai ne Ob belem dnevu in ne vozite se tjakaj v svojem lastnem vozu! Govoril je zelo hitro in zelo tiho, j'rti zadevajoč se, da bi lminogredočim kazal samo smehljajočo vnanjost svetov n^rka. — Plamen, ki je bil za žarel na Nadjmem obrazu, je ugasnil hipoma. Grofica je ro-bledela, ko se je zavedela, kako nevarno abotnost je hotela storiti poleg te^a r*a je markijeva pripomba naravnost čarobno vplivala nanjo----saj ji je taiko vendar otrtjubi! zavezTi^tvo, o katerem ic st:T!:a^a tako korirneče. Razne poVHttn« v«st9. More-11 zadnja Izjava Wllsonova tvoriti podlago za mirovna pogajanja? Vojni hujskači v Neimčip — pravijo pa, da jih te nekaj tudi drugod — so kar po konci proti zadnja izjavi Wiiso?iovi o vojnih c i jih eniente im o podlagaih, na katerih bi se mogla vršiti ipogajania za bodoč« trajen mir. Dosledno temu jim je bilo v pravo slast, ko so prihajale ve«ti, da se v Brestu Li»io\nskem (pojavljajo težave. Niiso na morda proti rečeni izjavi zato, ker 'majo stvarne argumente proti nje vsebini, marveč !e zato, ker — t čejo miru. Voini hujskači nočejo torej odnehati od svojega rolkodelstva, prokietega od Boga im vsega človeštva, kolikor človeško čuti1, kolikor n-i — da rabimo ta ojstri, a iprimerni izraz — ipozverinjeno. Proti tem vojnim hujskačem naistopa dunajska ^Arbeiter-Ze'itung« s hvalevredno odločnostjo m z neizpodbitnimi argumenti, ki se vrhovatijo v konstataciji, da zahteve v izjavi predsednika Zedinjeniih držav našo v navskrižju z mirovnim programom, ki -ga je podal naš minister za vnanje sčvardi, grof Gzerfii^. Wi'teon zahteva, naj se ustanovi splošna avetza narodov, ki naj prepreči bodoče vojne to ki na? potom razsodišč rešuje vse spore med narodi. Tatfne državne pogodbe so nedopustne. V^e vojske naj se raz-orože. Te zahteve se krijejo popolnoma s programom nove »svetovne organizacije, ki ga je razvil grof Czernin v svojem bu-dimpeštanskem govoru! — Wiison zahteva svobodo plovbe za vse narode in enakost trgovinskih odnošajov za vse. da bo po vogni izkiihičena vsaka gospodarska vojna. Tudi te točke se krijejo z zahtevami, ki jih stavlja nemška državna vlada zopet in zopet. — W»lson zahteva roepri-straii'sko uredibo vseh kolonijalnih zahtev. Tudi v tem ni ničesar, o čemer bi se ne dalo govoriti. — Gleide Avstro-Ogrske izjavlja \Viison, da želi, naj bo tej monar-hnj: »zavarovano kn zagotovljeno mesto med narodi«. Prav Isto žele tudi vladalci monarhije! Wiison zahteva, naj se narodom monarhije zajamči >iprilika za avtonomen raizvo««. To isto obljublja tudi program avstrijske vlade! — Wiilson zahteva vspotstavo Srbije, Romunske, Črmogore in Belgije, izipraznjenje zasedenih ozemelj Francije in ustanovitev neodvisne Poljske. Tudi tem zahtevam ne morete oporekati vlasti, če ste zvesti svojemu zagotovilu, da ne zasledujete nlkakfh nasilnih osvajanj. More se izpolniti zahteva, da Poljska im Srbija dobite svoboden dohod do morja, ne da bi bile s tem centralne vilasti oškodovane v »svojih interesih. — Le dve točki ste v tajavi NVilsonovi, k? vzbujate pomisleke. To sta: vpraisaniie Alzacije-Lotairingije in (pa zahtevana poprava mej Itali je po jasno spozna t itih narodnih črtah«. Tu opozaoia »Arbeiter-Zeitung«. da je tudi papež svetoval centralnima vlastima, naj se sporazumete v tem v spravljivem duhu s svojimi nasprotnika. In centralni vlasti da — niste oporekali. Mi pa bi pripomnili tu tudi s svojega sloverisko-narodnega stalila, da zahteva W?lsono-va mora datti podlago za pogajanja tudi o tej točki. \Vihson »zahteva, naj se stvar reiši po »^aanatnih črtah«. Odklanja torej aspiracije po ozemljih, ki niso evidentno Ltalijansike! Sicer pa kak predlog — kakor nanaša dutnadski Ihst povsem umestno — ni še zadnja beseda in ne more biti v njem že razlog, da bi ga na kratko odklanjali. Vsaj poitzkusi naj se, da bi iprišti do sporazuma! NadaJje konstaTi^e, da je Wito-novn besesda mirna m da se tudi v stvarnem pogledu bistveno razlikuje od prejšnjega govora s strani erctente. Pa še nekaj konstartuje — nekaj zelo pomembnega, kar zvem kot veleresiM> svarrlo na nasilov centralnih vlasti. Konstatuje, da je tudi nevtralno časopisje, ki ni kazalo nikoli kakega nasprotstva do centralnih vlasti, g'as-io pozdravilo Wiisonovo poslanico, ker >;natra njegov mirovni program kot po rab no podlago za pogajanja v dosego splošnega miru. Iz te ki-nstatacije izhaja: Če bi centralni vlasti a lmiime odbfle \Vil-sonovo poamcfbo, bi sprite v krivo luč tudi napram nevtralnemu, dobrohotnemu inozemstvu, kar bi pomenjafo težko mora-liično obremenjen je — obremenjenje z od- govornostjo za nadaljevanje vojne, obremenjuje pred Vsem človeštvom, ki žeti miru. Risnnarek je rekd nefcoč, da šipe, ki jrh racija zagrizeno časopisje, mora sled-njrč plačevatr \-saka dotična dežela. V danem sfučajtn bi iz odklonitvijo ^pogajanj EpovedaJJ pred vsein svetom, da — no-eenio miru pod pravičnimi, za vse narode sprejemljivimi pogoii! To bi le podžgalo vojno razpoloženje v deželah en-ente. če centralni vlasti hočete mir, morate javno izjaviti, da smatrate VVilsonove točke kot primemo podlago za mirovna pogajanja m da ste pripravljeni, vstopih v pogajanja. Prav pravi »Arbeiter-Zeitung«: Ako vlade centralnih vlasti ne store tega, boste sami netile nezaupanje proti svojim namenom! t K2r! Adaniefc. Dne 11. t. m. je umrl v Hlinskem nestor čeških politikov, član gosposke zbornice, Karel Adamek, v vi- sokil starosci 78 let. Državnim poslancem je bil izvoljan leta 1879 in je bil član poslanske zbornice nepretrgoma do leta 1907. Več let je bil tildi deželni poslanec in deželni odbornik, a svoje časno tudi član delegacij. Pripadal je zmerne jem u krilu rrtladočeske stranke. V češki .politiki je "gral važno viogo in v parlamentu je bil državne poslance na skupen posvet, ki naj se vrši dne 24. t. m. na Kozini v restavraciji g. Sgfcovtća ob 10 tiri dfnpoklne s sledečim dnevnim rc-iom: L Preirrana is tre. 2. Naš zadnji pozrv na pomoč. Vsa županstva, ki se udeleže tega važnega posveta, naj takoj naznanijo to podpisanemu brzojavnim ah* dk^presnim potoni. Županstvo občine Dolina cfjEnuBf *cj nun Martin Samce 1, r., župan. ala Ri^všo. Oglje. Hi k.4 na izka/me 1 R<»eče « izkaznice. Sv. Vid: št. 1—170 (obrobna št. h) !ne 16. I., i>ri Rupena, id. Fabbri 3, (ceii -4 vin. kg). - Staro mesto: št. 2626- 2:55 (obrobna št. 5) dne 16. I, pri Turcovich, al. della Mura 12, (cena 84 vin. kg). -Greta: št. 121 243 (obrobna st. 4) dne 16. L, pri Lovissich, Greta 127, (cena Kh v.m. kg), št. 244—353 (obrobna št. 4) dne 16. U pri Gamosel, ul. Guppa 10 (cena 84 kg). uvaiževan gov ornik. Posebno se je bavil z j J; Vprašanji obrtne zakonodaje. Leta 1907. je; Parnog (fosslje), 20 kg na Izkaznico, b ! pokojnik — kar je v dokaz za odlično mesto, ki ie je zavzemal v javnem življe ■ — Torej me vi sam spremite k Sonji? Bal se je talko zelo. da ne bi se kako prenagnila, da je odgovoril po kra-tkem o hetav ljenju: — Da. Če mi dovolite. — Na vašo moško besedo! Pusmehljal se je fijc-ni rot§kj vzr- iiino- sti. aH dejal je vendar: — Zastavljam vam svojo moško be sedo! P igl^di so se jima «.uua?K. Nekaj, kar je L ii j uiočneje kot va^ mi/»or, kot vsi stone-111 sklopi In vsi dvci1-", ^e je spletk) mod obema____ sedai sta - zrla drug drugemu v dušo. Oslepil ju je žarki sij njune ljubezni. Zakai se nista r.«zi mela pravkar, in zakaj sta se razum- <. .-edaj? K Jo bi mogel :povcdatt to? ju je sl idka, resna omama ter je inoma prognala ozlovoljnjoco negotov? v kateri sta si še pravkar stala na«ikot na-s- r-::.nika. Hi u — imenovan za člana gosposke zbornice. Bivši črnogorski vojni minister general Radomlr Vesnovlć, se je, kakor se poroča s Cetinja., s svojimi pristaši 31. decembra m. I. prijavil okrajnemu poveliništvu \ Andrijevici, da postane deležeti amnestije. Kakor znano, je Vetsnović lani ustreli! nadporočnika Peclierja, ki je hotel aretirati rrjega in njegove brate, ter potem pobegnil. Iz'početika se je m"slilo, da ie pobegnil v Afbaniđo, a se je potem ugotovi-'0, da se je skrival v domačem hrftbov ju. Oblasti ga niso mogle ujeti, dasiravno je b:la za nidga ujetie razpisana nagrada 50.000 K. VVolifova blamaža v Mariboru. V soboto z večer se je v ršilo v Mariboru z borov a-mje, katero je skliilcalo »Društvo nemških nascijonalcev za Avstr?jo«. Prvega govornika, posl. Schreiteria, so zborovalei po-siušaii mirno. Ob koncu ie del zboroval-cev ploska,I, drugi pa so ostali čisto mirni. Nato ie govoril znani vsenemški krr-čač posl Wo|ff, ki je pričal s tem, da je nr«vedal, da je prejel neki proti njegovi osebi naperjen letak. Izjavil je, da so le-;ak in tisti, ki so ga sestavili, skrajno nesramni, prostaski. strupenii in pobalinski, nakar ie potem govoril ostro proti židovskemu časopisju in alpskim nemškim poslancem, ki da so izjavili, da jim vprašanja čeških Nemcev niso nič rnar. (Medklici: Kdo le rekel to?) Ko je Wolff potem začel ponovno govoriti o onem letaku in £a zopet imenoval pobalinskega, je ob klicih: >Ne potrebujemo vaših vojnih poročil* vZbruhml s krepkimi iizrazi pomešan vihar proti govorniku, kateremu se je kli-cafo med drugim: ^Odrinite vendar k vojakom!« Ko je Wolff nato hvairi grofa Stiirgkha in trdil, da je Stuigkh imel najboljše najnene napram nemškemu narodu, je zopet izbruhnil viharen protest. Govornik je tudi polemiziral proti načelniku nemškega volksrata za Češko, dr. Titti, In proti njegovemu prizadevanju, da bi se ustanovila enotna nemška stranka. Proti Wolffu je govoril nato neki Binderdorler in je očital (njegovi stranki, da so si njene besede in dejanja v protislovju in da je stranka večno popustljiva napram vladi. Ko je nato nek?š dr. Kavallar predlagal resolucijo, ki protestira proti ustanovitvi jugoslovanske države hz delov avstrijske države, obsoja sedanji sistem, ugovarja, da bdi se sklenil mir brez aneksu rn odškodnin, ter izreka zaničevanje časopisju, ki se poteguje za tak mir, je del zboroval-cev sprejel resolucija dočim pa ie drugi del, večji del, ostal popolnoma pasiven. — — Wolff je s svoijm vsenemštvom doživel sijajno blamažo. Poziv vsem županstvom Istre I Nesrečno, od vseh zapuščeno in zanemarjeno Istro so doleteli najhujši dnevi. Namestništvena aprovizacijska komisija, kri ji je naloga, da pravšono skrbi za vse Primorje, Istro in Trst, je ustavila vsako pošiljanje živil v fetro radi izostalega dovoza. Pdeg tega ie sklonila v svoji zadnji seji da ne pošlje Istri nikake zabele več, češ, da ima poslednja sama dovolj olja. Usodne posledice tega so dovolj jasne. — Kljub protestu deželne upravne komisije, ki je storila v tem pogledu vse, kar ji je bilo možno, kijivb razkritju naših poslancev v državnem ziboru o bedi in umiranju v Istri, kljtrt) UT?oenju vseh letošnjih ix>Ij-skih pridelkov — razun vina. ki nas pa ne more rediti — so ušesa odgovornih cM- i dolgih v rst teljev ostala gluha Mi smo doslej le prosili in rotili in naša potrpežljivost rti! poznala mej, a brez uspeha. Iz svete dolžnosti, skrbeti za naše ljudstvo,, za katero smo odgovorni [pred Bvzdrgniti skirpno glasno in jasno zadnji. Obupni klic po ponnoči. Racti tega vabi tem potiufn noclrčs^no Modre Izkaziiice. Sv. Jčdvob: št. 662—717 (obrobna it. 15) dne 16. I.. pri Guastia, ul. Salice 7, (cena I K 44 vin. za 10 k!g). — Kjurbola: št. 204—249 (obrobna št. 12) in št. 1—63 (ob-lobna št. 13) dne 16. I., pri Zlobetz, ul, S. Manco 29, (cena 1 K 44 vfln. za 10 kg). — Greta: št. 266—350 (obrobna ŠJt. 5) in št. 1—21 (obrobna Št. 6) dne 16. I., pri Lovissich. Greta 127, (cena 1 K 58 vin. za 10 kg). Drva za kurjavo, 20 kg na izkaznico. Sv. Vid: št. 610—667 (obrobna št. 13) dne 16. 1.. pri Rupena, «1. Fabbri 3, (cena 31 vin. kg), — Stara mitnica: št. 1034— 1248 (obrobna št. 16) dne 16. 1., pri Zoratti, u J. Farneto 46, (cena 31 vin. kg). — No-mitnica: &t. 723—787 (obrobna št. 17) i ti sr. 1—97 {obrobna št. 18) dne 16. I., pri CirattOiiii, iti. L. Ricci 10, 'cena 31 v n. kg), št. 98—423 (obrobna 5t. IS) dne 16. L, pri Maurencrch. ul. GeKi 6, i cen a 31 '/in. kg). Sv. Jakob: st. 718—817 (obrobna št. 15) dne 16. I., pri Pa! i aga, ul. Olmo 9, (cena 30 wn. K14). Koks. 10 kg na izkaznico. Sv. Vid: št. 668 —837 (obrohna ftt. 13) dne 16. I., pri Cei, ul. S. Lucia 2, št. K38— KS0 (obrobna št. 13) dne 16. 1„ m št. 1—362 (obrobna št. 14) dne 16. !., pri BruneJlo, uL Fontafnone 18, (cena 52 vin. kg). —. Novo mesto: št. 91—785 (obrobna št 16) ::ne 16. I„ pri Mamfrtsnoich, nI. Gelsi 6, (četa 52 vtki. kg). Nova mitnica: št. 424—7S7 (obrobna št. 18) dne 16. I., pri Maurencich, ul. Gelsi 6. (cena 52 vin. kg). - Sv. Jakob: št. 818—957 (obrobna št. 15) dne 16. I„ pri Paliaga, ul. Glino 9, (cena 52 v'n. kg). — Greta: >1. 22- 116 (obrobna šr. 6) dne 16. I., pri Gamosel, ul. Geppa 10, (cena 52 vin. kg). Odbor političnega druStva »Edinosti ama danes ipopoklne oh 3 sejo v društvenih prostorih. Zaradi pomanjkanja kruha. Delavstvo tržaških ladjedelnic in drugih večjih industrijskih podjetij, ki je v ponedeljek -zjutraj v protest proti skrčenju krušnega odmerka zapustilo delo, (je včeraj, v torek, zjutraj zopet začelo delaiti v polnem obsegu Delavstvo je v ponedeljek dopoldne zborovalo v Delavskem domu, odkoder je šla nato dojnitacrja s poslancema Pittomjeni in Olivo na čelu k namestniku, kijer ie zahtevala nuine odporn «či. Namestnik je povedal odposlanstvu, da je aprovizacijska komisija sklenila, da naj tovarniško delavstvo dobiva tud_ nadalje noprikraj-šaf? odmerek kruha in da se tudi zboliša hrana, ki ;o dobiva delavstvo v tovarnah. Odposlanstvo se je nato vmllo \ Delavski dom, kjer pa delavstvo ni sprejelo njegovega iporočila. Popoldne se je v rs lo ponovno zborovanje, na katerem se je potem sklenilo, da se delavstvo odpove celemu odmerku kruha, dokler ne bo moglo vse prebivalstvo dobivati celega odmerka in da prične zopet delati v torek zjutraj, zanašajoč se, da vlada tekom osmih dni preskrbi tako množino moke, da bo moglo vse mestno iprebivalstvo dobivati ne-skrčen odmerek kruha. Obenem ie delavstvo naložilo poslancema Pfrtonijn in Otivr, naj nemudoma odideta na Dunaj in opozorita vlado na resnost ijolozaja, ter zahtevalo, da naj se sladkor in kruli prodajata pod direktnem nadzorstvom aprov i-zacjjskc komisitje, da se odpravijo zlorabe, ki se gode s strani Jestvinčarjev iai pekov v veliko škodo prebivalstva. — Včeraj je bito po mestu ir*imo. Kruh, polovični odmerek, se je dobival brez tetžave In brez Položaj se je toTe$ ublaži-1, — Itn aii nI čudi«», da je ru pri nas taik'o pi>maifkanje, ko pa vendar na Ogrskem žive v izobilioi. Tam na županstvo v-a županstva !strc hi Tijene '"'t strani nc m.tok a rc moke, ne k niha Stran H. .EDINOST* Mu. H T Trst«, dne 16. JanaarJt 1918 belega iinalio povsod do\'olj — ne maščob, ne družoh živži; pri r.es pa ničesar. O da, nefcaj imamo n-a naši avstrjskfistrani: dol- dobarrna »se ima plačati za vsako četrtletje naprej 1. jamarja, I. aprila, I- julija ;n 1. oktobra. Isto tako treba plakati pridobarr- ŽDC'-'t, da nosimo tetzfca v-Ojna bremena 1 no od javnemu daianju računov podvrže-tudi za vćteake Madžare, kateri so pa na-jnih podjetij v štorih enalkrh 1. januarja, 1. sisnofono talko raak> viteški itn taiko samo- aprila, 1. julija in 1. oktobra do&pevajouh g& rS da Jias puste pog'nja+i lafeote vM.ntb i obrokirh; e) v fcc^kor se pridobarina ne vtsemu svoSemu fedb^liu. To je »podie^ca plaća rcjjiačiri cWfeuv § 133 Mkona on- veone .neodlo&iosti &i ipapiisftivusti od 2o. oktobra 1896, drz. zak. št. 220 m. J. na*ih centralnih me&i nac ram madžarski potom odbitka, treba jo de (poravnati v saroopasnoslS ki iim je posebno sedaS, v dveh eakih 1. lunina ter 1. decembra do- a \ ••..{] u o icainu uiiAu - ni nje ustroj. Pole? begate Ogrske ki se je že tpreob»iedla vsega, kar pozeh, stradamo mi v Avstriji, kakor pes brez gospo- zafic. št. 120, v dveh enalkih, 1. jama teT 1. decembra dospevajočih abrdkih. Vsled teh zakonih odredeb so dolžni vsi oni. m O mi V AV.au.Ji, fttfiM'i ■ —» .T T, ce t (in i a« daria na cesft In vklmb vsemu temu so; ki izplačujefro dohodke v 93 1&7 ter 10» ta n gori še vedno teti m kar ne vedo, kaiko bi samo ustrezali Madžarom. Ce poide taj-kc dalae, bomo kmalu tako -aaleč, da bo skoraj treba za vsako vrečo ogrskega žita in vsakega madžarskega prasca žrtvovati kos ajvsJr'Hsike sam^stornosti, dokler ne bo vsa Avstrija madžarski vilajeft. Res, daleč sano prišli! Ootspodn poštnemu ravnatelju. Ni ga d na rednega ——-------- , . , 'oč-nik v Puli, ki se je že pred precej časa naročil na naš list, nas obvešča, da je do-s! ■ prejd — dve števci! Naročnik v \ a-tovtfah nam aio in da Um doMa često r>o več številk »Edi-n;1 ti« hkratu, (povezanih s špago v en sveženj. To ne dopušča pač nikaficega dvoma, da se dogaja namenoma! Naj nam g. ravnatelj in njegovi nače?ne. da bodo predloženi tudi na drugem mescu, kjer se more odkrito govoriti t-udi o naših poštah in kamor ne sega roka cenzure, ki tako skrbno ščiti) za-stern gos-p^da ravnatelja Kamamlerja. Srrošk? z h deslnfekcijo. Vfodrol komisar Je odredili, da se nroraso za- desinfekc^o prostorov, i - vršeno po organih mestnega fb kata, Haoe.vati naslednje pristojbine: za prastrje do 50 kuitfčtrih mestrov 5 K, za nrostorc od 51 do 75 m3 7 K, od 76 do 10-:> m3 9 K, od 101 do 150 m8 14, 151 do 200 ma 1S K. Ce se zahteva uporaba amc-rffslka, se plača d/vojiia .priatofbfina. Pr*2tO?bme 'je trai-a p-lač&ii napreg. Nov^ cc ve 11 a <.A 16. i. m. dalde. Kako nemški krščanski socija!ci pišejo — resnico! Več >kršeansko-socija!niži od-li: ;akov je podpsalo neki cMic ped na-biavan; ^An dic Dcutsclien Oe^te.rrKchs«, kicr trde, da so .nade za našo prehrano le Las veliko ugodneje, nego v mlnolem letu ki da je pzhaianje za^otovijeno tem boli, ker dobiva Avstrija od romunske le-tine veliko '^eči del, nego nemška država «! Take kričeče neresabe, ki jih za-\ račajo dnevni dogodki in dejstva, ki jih gC-cia"ves svet p!še.;o ljudje, ki za svoje poDtPČno mišifiei^e rabtlo aznajčeatje »krščansko« ! V karakteristiko teh »»krščanskih« socijaieev bodi zabeleženo še, da v onem dkJiou ag^irajo za nasilen mir. Na enaiki viš'oi je krščanstvo teh ^lidij na-p-rant upravi ž en! ni stremljenjem našega naroda, čegar por :t<čno vodstvo je danes v rokah strogo katoliških mož ped vrhovnim vodstvom knezo-škofa Unbh'aa kega! Tudi proti ikoiu pišejo v svoji »Reiclis-I>osti« infamne čiarJke, prežete od strifpe-no.?a sovtrastva ipro'tii-! našemu vernemu narodu. Kad:o nizko je pacda ta t.ranka! Kako se je -izneverila svojemu prvotnemu program«! Pokojni d". Lue^er jo }e i^.a-no^/il z namenom, da bi biia s>;>Jo>:o-av-striftska, da bi obsegala ix>laičnc sonrHšije-nike po vsej državi, la sedaj ps-'je; gornjega zaikona omenjene, ako 'listi niso zgoii sipromeciulivi, odtegniti prejemnikom od teh dohodkov predpisano »dohod ar ino in jplačarlno, ki se rm v to svrfuo \isako-ietno prijava. Odbitka se opra^/Hajo v istih rokih 'm v .istih razmetnih dbrdk'fii, kallcor iziplačevanje 'prejemlkov; g) vse vc^ie doki ade je vtplačatiA' zmishi § 3 ce-sanske odredbe od 28. avgusta 1916, drž. drž. zak. št 103, v*sde«i v dveh enakih obrokiih, od katerih prvi spade 30 dn; ^ dostavtis plač Snega naloga, drugft po preteku nadafeih šest mesecev. Kdor navedenih ncpasrednFh davkov ne plača na>j>o-zneee v 14 dneh tro preteku rrfra, ne?a za poravnanje vsakega teži davkov^ je doižan rržačati zamudne obresti, ^e i^rc-seže posamezni redm davek -za leto 100 kircn. Zamudne oibrcstn se račii::a'h> o^ dneva s!?idečega rdku za vplačan je do dne r;'lačila, tsfco da pnlde po V/\0 vin. na vsdia od strani našega zajvednega obe nstva črm na^častnešša. Rodna oe-borova Sera podružnice Z. J. 1. Trst L, se bo vršila v soboto. 19. t m., ob 7 ifrp pd zvečer v društvenih prostorih, uliica Gian CarJo Rtlnaldi št. 10. Naj se seje izanes^vo udeleže vsi odbornik v, zaupniki hi blaga^iičarji. Tobak ^e je zo^ei podražit Od 15. t. m. dalje ve'jafo za tobačne izdelke naslednic zvis;j.:'e cane: sajotke: vSržrnfke 24 vm., Mtacike Mi. trafouko 44, tiavanske vir-ž'n»: e 'S, talke 18, ikoba 22, rosita 18, pcjMorjko 16, crgairfte 11, vfrzinioize 16, mešane inozemske 12, male tuzemlke 8; cigarete: kedive 18, nS 18, darnes 14, eg fptovsike 16, princerzas 14, merafe 12, gaKtia 13, minam 10, divia 10, kaiser 8, d amen 8, daknaittoke 7, donau 5^4, špr>rt 6V2, d"ama 4, ogrske 2M; cigaretni tobak: naif ncjgi turški (100 g) 22 K, nsrfinejši hercegovski (100 g) 16 K: ftoi rurški (ma-cedonfskn. 25 g 3 K, fini hercegovski K 1*80, srednje fin»i turški K 1*35, lirama 90 vn., ogrstoi 60 vin.; tobak za pipo: cesarska zmes K 2'40, najilnejsi ogrski 2 K, krul 48 vin., knaster 42, trikra'iievec 42, fini odrski 38, srednje Šni ogiafal 25, domači tobak, fino reizan 18, domači tobak 14. — Kakor vse kaže, se bo treba odvadi kaiersja. Odbor »Učit. društva za Trst In okolico« ima v nedelo, 20. t. m., ob 9l/2 zji*traj ?e:o v sloven^ikir šcffi na Acqi:cdofetu. Ker se bo vrši! naslednje n?de$*o, 27. t. m., redni obeTii zbor. proshiL, da pridejo vsi odborniki, nasr .--iSnSd?. in pre^ec'ovailcl račciTKiv. Predsednik. Ot^rrova «e?a svetoivati^ega ^ Na rod. pošteni, -da ostajajo zvesti s-. oieir.u na-j Dogodki na nabožnem trgu. Ze zadnje rodu isi njegovim ciljem! Stra vk ki na-i j mesece mincieoa leta se je moglo opazo- vedno bolj za naložne .......... .... posebno narastlo ^vpraševanje po državnii wediiostoicaii. nimo si to za morebitne čase, ko se nam bodo morda ti tjudie ho:sli zo;:et bližati s hinavskim obrazom. Na državi ii nemški ginmazlS so »ineli Ta tendenca se še močneje 'čzeaža v novem !etu in močno vpliva nanjo zboljše-varrte deviznih kurzov v inozemstvu. Trajno se po\Tvašare po renrtaJi in vojna učenci včeraj ro-n .^dne cele — pri ure sposoja, katerim je posebno v prilog verouk. mcsfda si no za to. da se izkaže, da Liki izpeli 7. vojnega posojSa, se kupujejo ima vendar »Edinost« popolnoma prav, v večjih postavkah. Več (kategorij Je že ko trdi. da ravnateljstvo e*a2Žemni davek i. j. v Trstu in okolici 1. maica. 1. juniia, 1. septembra In 1. ciecemtbra, zrnaj Trota pa prvega vsakega iiieseca na^^ej plačati; d) obča pri« dvoma smatrati za znamenft in ugoden ratzvoj % o spodarsk a?a pok*žaia v splošnem. Povsod jezikovno zasfemarjeol — tudi pri aprovizadji! V Trstu imamo 30 krušnih komisij. V vsaki komisiji so nameščene po 2 in celo do 4 goisjpfce. Jih je torej okelo sto. Med temi je ogromna večina kš ne pozna nl>ri besodice slovenski: bo katera morda ki zna kako besedo, ki pa noče govoriti. Pa bi pa popolnoma poznala naš jezrk. menda ni niti ene! Imamo 20 javnih razprodajališč in v vseh ste menda le dve, ki znate slovenski. Celo pri Sv. Ivanu in pri Sv. Mariji Magdaleni spodnji, kš ste povsem slovenski kataslralni občini, so nameščene nadzornice, ki ne znajo slovenski, vsled česar se morajo tudi otroci in stare ženice, ki ne znajo italijanski sko- ro nič, ali pa prav nič, sifttt, da lomijo neko strašno italijanščino, ako se hočeflo sporazumeti z omam gosp:cami. Res sicer, da se je tedaj, ko so biti e sprejete, na-gJasali, da je poznanje našega jezJka (potrebno, ali zadoščalo $e, če je taka gOsipi-ca zatrdila »capisco un poco anehe slavo« — pa so jo sprejeli, ne da ba se brigaM dalje, ali res zna! Četo danes brdijo — če jih povprašuje kak predipost a vajenec — da zna$o, ali dejstvo je vendar, da ni slovenske besede iz njihovih ust. Četudi stranke govore slovensko, odgovarjajo kaigamski. Poreče se nam monda, da se s taf. \imi rekniminacijami kažemo maien-l-x>stne v velikih časih! Lahko govore tako tastiii, Jce se jim — ne godi krivtjca. Nas pa, ki se nam gode krivice na vseh koncih in krajih, bole tudi take »malenkosti«, ker nam kličejo v zavest, kako zapostavljeni smo v — vsem in je vsaka taka »malenkost« točka v slkupni stiki našega položaja zajpost avl jenih in prezrraimh. Sicer pa ni res, da bd bik) taiko kršenje naših pravic - domač nov le jezikovne naravi. kajti iz teii razmer nastaja za slovenske stranke tudi materijalna škoda, ker morajo brez potrebe guhiiti toliko časa in ker radi nepoznani a naisega jezika od strani: organov aprovizacijske komisfje ne morejo našisici branih svojega stališča s pa:rabnim efektom. Ne morejo se — kakor se prarvfi — »postaviti« dovoij od'loe-no. Edino praviino, svrhti odigovanjajoce, toret] v javnem interesu bd bilo, da bi apro\izacijsiea komisija vsako tako mesto javno raizipčsada M če bi se pri nameščanju oziralo tuda na sposobnost v (jezikovnem pogledu. Mi imamo dovolj ljudi, in posebno tudi deklet — cdo absolventk trgovske šole. ki bi bile popolnoma sposobne za tako službo v vsakem ,pogledu. Ker pa se — kakor rečeno — taka mesta ne razpS-sirjcč'c' javno se siužbe odajailo pod roko. je umevno, da se go^podije morejo izgovarjat', da — ni bilo .sfiovenskih prosilk. A vedo naj, da tudi v bodoče — »kakor doslej — tudi o rT|-aBHBWr fTffViriV' Ti'raTTffiPFv^ as! Kdor še ni podpisal to tolike ie »teri, i* sicer v obliki k&mbinfeanega zavarovania mm velike ki predstavlja naj- boljšo naložitev kapitala. Edit^e vplačilo vseh premij znašs za K iOOO.— državnega 5l|>0^> posojila za dobo 15 let tc 549.82 Kombinirano zavarovanj? vojnega posojiia služi lahko za podpisovanje državnih zakladnic po S1^ davka prostih (najmanjši znesek K 1000.-L PRIMER: Za zavarovanje K 3000.— državnih zakladnic se plača enkrat v naprej K 20o2t8C» V slučaju doživetja dobi podpisovalec po 9 letih K 3000.— v gotovini. Če podpisovalec umre n. pr. v tretjem letu zavarovanja, tedaj dubijo njegovi nasledniki K 3.000 nominale v državnih zakladnicah in vrhutega še K 1447 08 v gotovini. VAŽNO I VAŽKO t m Antecipatno plačilo edine premije se izvrši tudi v kosih VIL vojnega posojila in prejšnjih izdanj, kteri se sprejmejo po izdajnem kurzu ako ne presegajo zavarovanj nad K 5000.— Vsak posredovalec kosov vojnega posojila zamore tedaj povišati svoja prejšnja podpisovanja skoraj za dvojno ne da bi za to potrosil kak vinar, ter se istočasno Izogne vsem kurznim izgubam. Na ta način zvišan znesek podpisovanja se mu izplača po 9. letih v gotovini. Če on umre tekom teh 9. let, se izplača dedičem takoj po njegovi smrti povišan kapital v VU zakladnicah in vrhutega, vsled povračila neporabljenih premij, še precejšen znesek v gotovini. Oddelak zavarovanja c. kr. sklada za volaike vdove In sir _ ^ v Trstu. Ulica Lazzaretio vecchio it. 3. Podružnice v Kotru, C rvinjanu, kormiau, Griz- niani. Pazinu, Puli in u o: oskem.