Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure Predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Glasilo koroških Slooenceo
Velja
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravništvu lista „Mir“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat.
Leto XXX.	Celovec, 7. vinotoka 1911.
St. 49.
XXI. letni občni zbor
•»Katoliško - političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem"
S3 vrši
v četrtek dne 26. oktobra 1.1911.
^°Čno ob 11. uri dopoldne v veliki dvorani hotela Trabesinger v Celovcu.
Spored:
1.	Pozdrav in poročilo predsedstva.
2.	Pozdrav poslancev.
3.	Poročilo starega odbora.
4.	Volitev odbora.
5.	Slučajnosti.
Nobenega zavednega koroškega Slo-v^nca ne sme manjkati na tem občnem zboru 5 Pridite vsi do zadnjega slovenskega ^oža v odgovor šikanam deželne vlade!
Odbor.
Slovenska Straža — v Celovcu.
Brez velikega bobnanja, skoro bi rekli a tihem, se je vršil prvi občni zbor „Sionske Straž e “ v Celovcu v veliki dvorani
ležb
Jlotela Trabesinger dne 1. vinotoka t. 1. Ude-je bila kljub slabemu vremenu
fišču ^ke in
sita. Prvič je videl Celovec v svojem sre-zbrano zastopstvo vseslovenske kato-— in narodno navdušene inteligence, u rane v važen posvet, kako braniti miro-Jjopo slovensko ljudstvo pred grabežljivo ^kevo roko. Prišli so delegati različnih pa enega duha, iz Kranjskega, Go-^kega, Štajerskega, največ ljudstva pa iz j hlače dežele. Tudi vrlo pevsko društvo j^Rbljana" je prihitelo ob tej priliki v Ce-ba 6C’ kjer je za svoje prekrasno petje želo jwV(lušeno pohvalo in občudovanje. Tako ^e> taki glasovi, so doma le pri pevskem pri Slovencih!
Občni zbor je bil izredno živahen. Množica je pozorno sledila navdušenim, prepričevalnim in prisrčnim govorom gospoda predsednika državnega- poslanca in profesorja Jarca iz Ljubljane, g. dr. Janko Brejca, g. deželnega poslanca kranjskega učitelja Ravnikarja, gospoda državnega poslanca dr. Verstovška iz Maribora, gospoda dr. Breclja iz Gorice, gospoda visokošolca Ježa, zaslužnega pospeševatelja „Slov. Straže" itd.
Po vsej pravici je povdarjal g. predsednik drž. poslanec Jarc, da še nobeno slovensko narodno-obrambno društvo ni imelo korajže, prirediti občnega zbora na koroških tleh; Slovenska Straža pa j e to storila v središču Koroške, v Celovcu, kjer imamo Slovenci zgodovinsko pravico. Tudi g. dr. Brejc je naglašal, da je prav, da si je „Slov. Straža" izbrala za svoj prvi občni zbor narodno mejo in sicer najbolj ogroženo, Celovec, ker Slovenci nismo tujci. Saj je pred 50 leti izvedel v Celovcu „privatno ljudsko štetje" baron Zornig in je naštel 62o/0 Slovencev. Seveda ga oblast zategadelj ni „razpustila", kakor je politično društvo.
Iz poročil, ki so jih podali gospod predsednik Jarc, gospod blagajnik Volta in gospod tajnik Štefe, smo posneli, da je „Slov. Straža" v najkrajšem času postala razmeroma velika in najvažnejša slovenska obrambna organizacija. 11. majnika 1910 je bila ustanovljena v Ljubljani in danes šteje že 201 podružnico ter približno 11.000 članov. Poročila so bila vsa natančna in jasna, in koroški udeleženci smo se čudom čudili, ko smo slišali, da so ponekod gotovi ljudje raztrosili neverjetno grdo in lažnjivo vest, da so se dohodki „Slov. Straže" porabljali za zgolj strankarske namene, kakor za volitve, „Orle" itd.
Čudom smo se čudili zlasti koroški Slovenci, ker posebno dobro vemo, zakaj da se je porabljal denar „Slov. Straže." Kdor je bil radoveden, naj bi bil prišel na občni zbor! Tam bi bil lahko izvedel za vsak vinar, kam in kako da je bil obrn j en. Načelo g. predsednika, da „Slov. Straža" delaj in molči, je edino pravo! Naj se tega načela Straža tudi vedno drži!
Podlistek.
Izgubljeni študent.
(Lucinij.)
Jji
in jerancetov oče Janez je bil bogat kmet Bil i Znal tudi nekaj več ko drugi kmetje. s°5 , svoje dni tudi on v prvi šoli in menili brv e a ^0(te on še nekdaj gospod, a izid je pokazal, da ni za šolo. Pa tudi °tia . ®t°va mati Ana ni bila kar tako. Tudi thdi V1 zdala več ko hruške peči. Bila je j ^testnih šolah, in to so njeni stariši ^ota, jpko storili; o tem nam priča velika Rezn’ atero je prinesla svojemu možu Ja-
7 Jan Trato-
i 0 je 6v - kil skrben in vesten gospodar, h Uajj kilo tudi njegovo posestvo naj večje s*ih j^Še na vsej Trati. Na njegovih trav-»bn-rasla največja trava, njegove njive hJai6 kvasno obdelane in zato so pa tudi in ^ Soajlepši sadež. Njegovi prelepi vino-0, to j6 se razprostirali po naj lepših tleh oii n Bo Janezovo vino znano daleč na-h). i j> ^boljša kapljica. Njegovi pro-h; ^?tov_ p ai so bili še vsi polni velikanskih Bh hi) ° so se ozirali vaščani in vsak acl kupil, če bi jih le hotel oče
Janez prodati; a njemu ni bilo treba tega storiti, imel je še vedno gori v skrinji mar-sikak stotak.
Pa tudi njegovo gospodarsko poslopje je bilo vse v naj lepšem redu. V hlevu je vedno bivalo po šest parov goved in tri pare konj. Tudi v svinjaku je vedno krulilo petnajst do dvajset ščetincev.
Njegov sin Francelj je bil star deset let, in oče Janez je pomišljal, bi li ne bilo dobro, če bi ne bilo treba njegovemu sinu ukvarjati se s kmetijo tako kakor njemu. Denarja je imel dovolj, in oče Janez ni bil štedljiv v tem oziru. In porodila se mu je misel, morda bo njegov sin postal kedaj to, kar je bilo njemu namenjeno. In v materi je zarajalo srce veselja ob misli, da bo njen sin nekdaj stopil pred oltar Gospodov.
Pa tudi Francelj je bil blaga duša, bil je še nedolžen, učil se je lahko. Največje veselje je napravil starišem s tem, da jim je prinesel iz Gorice prav dobro izpričevalo tretjega in četrtega razreda ljudske šole. Napravil je tudi sprejemni izpit za prvi gimnazijski razred.
Ah to so mu bile vesele počitnice, ko se je zopet oddahnil od učenja in ko je zopet bival pri dragih domačih. Prišla je trgatev in šel je v vinograd in tu ostal več dni. Pomagal je očetu pri delu, nadzoroval
Debata se je vršila v popolnem redu in je trajala od dveh do polpetih popoldne. Upamo, da bo obrodila mnogo sadu. Na občni zbor je došlo tudi mnogo brzojavnih pozdravov.
Prvi občni zbor „Slov. Straže" se je vršil tako sijajno, ob taki udeležbi in navdušenju ter brez vsakega motenja od strani nemških Celovčanov, da ostane vsem udeležencem zavedno v naj lepšem spominu. Tudi to pot se je pokazalo, da smo kato-liškonarodni Slovenci olikani, visoko vzvišeni nad nemškimi nacionalci, ki brez izzivanja, hrupnega razgrajanja sploh ne morejo zborovati. Pokazalo se je pa tudi, da je celovško prebivalstvo, kakor po navadi, popolnoma mirno, četudi s „Kranjci vred zborujemo." Razburjene so sicer le razne visoke glave, uredništvo „Freie Stimmen" in od te nahujskana druhal!
„Slovenska Straža", naprej v obrambo slovenske zemlje! Naprej v obrambo slovenskega naroda!
Mohorjani!
Pri prejemanju letošnjih knjig darujte za
„Slovensko Stražo"!
Vojna med Lahi in Turki.
Laška nenasitnost je zmagala in napovedala zaradi Tripolisa Turčiji vojno. Turki iz verskega in narodnega stališča Slovencem ne morejo postati simpatični. Saj so ravno Turki med Slovenci prelili grozno veliko nedolžne krščanske krvi in so bili vzrok, da Slovenci in Hrvati z mečem in cepci v roki nismo mogli s sosednimi, od nas branjenimi Nemci v kulturnem stremljenju enako hitro napredovati. To pot pa vendar ne more noben poštenjak, ki mu je za pravico, odobravati postopanja Lahov, ki so napovedali Turkom vojno, kakor če napade ropar mirnega popotnika in mu zagrozi: Ali smrt ali pa premoženje! Turki Lahom niso marali dobre volje prepustiti Tripolisa, ki so ga Lahi zahtevali zase, da
delavce in vsem se je vzljubil, ker je bil pravi očetov naslednik.
Trgatev je minila, in Francelj je moral nazaj v Gorico. Sprva ga je hodil oče skoro vsak teden obiskovat in vsakokrat je prinesel oče sinu kaj prigrizka. Kar je sin poželel, vse mu je oče kupil, nič ni hranil denarja, ko je bil sin pri njem. A tudi Francelj je bil pameten, ni si nikdar poželel kaj takega, kar bi mu utegnilo škodovati.
In prišla je prva konferenca. Oče je šel vprašat gospode profesorje, kako ali bo kaj s sinom. In dobil je odgovor, da je njegov sin eden izmed najpridnejših dijakov. To je bilo veselje!
Tudi tečaj je pokazal, da je njegov sin odličen učenec. Še pogosteje sta ga obiskovala oče in mati, in bilo je veselje na Trati.
S ponosom je gledal oče Janez o počitnicah na. svojega sina. Jemal ga je v svojo družbo in vodil ga je s seboj, ko je hodil po trgovskih opravkih radi vina, lesa, živine ali žita. Razne lažje račune je tudi prepustil oče sinu. In kakor je videl sin dobre očetove lastnosti, tako si je tudi sam drugo za drugo osvojil in je bil vzgled vsem svojim domačim vrstnikom. Poštenje se mu je bralo na licu, nikdar si ni vinarja osvojil, če mu ga ni dal oče.
(Dalje.)
bi v Tripolisu dobili trdna tla za trgovino v notranjo Afriko in da bi dobili sveta, kamor bi lahko izseljevali lene južne Lahe, ko j ih število tako narašča, da se na domačih tleh ne morejo vsi preživiti. Laška vlada je stavila Turkom ultimatum (zadnje zahteve) in Turčija je dovolila Lahom vse potrebno za gospodarski razvoj Lahov v Tripolisu. Lahi so odgovorili nato z vojnimi ladjami, ki so jih poslali pred Tripolis. To ni bilo prav, to je bilo krivično, pa tudi nevarno za evropski mir.
Dandanes se vobče ne začnejo vojne tako lahko kakor svoj čas, ker vsaka država, tudi če vojno dobi, strašno trpi na denarnem trgu. Tako je bila napetost med Nemčijo in Francosko zaradi Maroka, ki se tudi razteza ob severni obali Sredozemskega morja, še pred nedavnim zelo velika. Francozi so zarožljali z bojnimi ladjami, da bi pokazali svojo moč na morju, Nemčija pa se je s svojim vojnim brodovjem še bolj pobahala, toda do vojne ni prišlo: V Nemčiji so zaporedoma začele pokati — banke, ker so ljudje iz strahu pred vojno začeli dvigati vloge. In vojne ni bilo!
Tembolj se je čuditi, da se je Italija spustila v vojno. Zanašala se je pač na svojo močno vojno brodovje in na dejstvo, da se ji ne bo treba vojskovati na pravih domačih tleh sovražnika, ampak samo na sovražnikovi posesti, ki je od Turčije tako-rekoč odtrgana in z vojaštvom slabo zasedena. Gotovo so imeli od zahrbtnih Angležev zagotovilo, da Angleška Turčiji ne bo dovolila prevažati vojne čete preko Egipta v Tripolis, na morju pa imajo nad Turki itak tako premoč, da lahko preprečijo vsako prevažanje turških čet po morski poti.
Veliko vprašanje pa je, če se Italija sto vojno ne bo urezala v svoje lastno meso. Da se bo Lahom posrečilo izkrcati pri Tripolisu svoje čete in zavzeti Tripolis in vse važne točke ob obali, je gotovo. Nekteri celo sodijo, da se Turki v Tripolisu Lahom ne bodo posebno zoperstavljali, ampak da se bojo umaknili proti puščavi. Tam se bo šele začel pravi boj, v katerem znajo dobiti Lahi take batine kakor pred petnajstimi leti od Abesincev. Turki so vztrajni, živijo se, če treba po cele mesece od samih dateljnov, vrhtega poznajo kraj. Lahi se bojo v puščavi zelo težko vojskovali. Vrhtega bojo Lahi na turškem vzhodu izgubili vso svojo trgovino, ki je zdaj cvetela in Lahom do-našala lepe milijone vsako leto. Nihče namreč ne zna tako enotno in vztrajno izvajati bojkot kakor Turki. Vprašanje bo samo, ktera škoda bo za Lahe večja, ali izguba te trgovine ali škoda, ki jim jo bo povzročila vojna kot taka.
Nemala izguba za Italijo pa je tudi, da je vsled svojega zahrbtnega postopanj a, ko je začela vojno, izgubila simpatije, naklonjenost evropejskih držav, zlasti zaveznici Avstrija in Nemčija s postopanjem Italije nikakor ne moreta biti zadovoljni. Turška poročila trdijo, da je del laškega brodovja, ki je dobil nalogo zasledovati v Jadranskem in Jonskem morju turške torpedovke, začel streljati na turške ladje, še predno je vojna napoved Italije stopila v veljavo. To je seveda proti mednarodni pogodbi. Pri Prevezi ob Albaniji je laško brodovje napadlo v soboto dve turški torpedovki; na eni se je vnel ogenj in je pri Nikopolu obtičala, druga, močno poškodovana, se je s polnim parom vrnila v luko pri Prevezi. Ker ni bila več za rabo, so topove prenesli na suho. Nato so Lahi izkrcali 1600 mož, kterim nasproti so Turki poslali 10 bataljonov. Soditi je, da bodo Lahi tepeni.
Te demonstracije laškega brodovja v Jadranskem morju imajo očeviden namen, Albancem, med kterimi je začelo zopet vreti, dati podporo in korajžo. To se pravi netiti ogenj na Balkanu in s tem — svetovno vojno. Italija je storila te korake kljub svoji obljubi nasproti Avstriji, da bo natančno pazila, da se ne bo doteknila dosedanjih razmer na Balkanu. Te obljube pa ni držala. In to je storilo merodajne kroge na Dunaju zelo nervozne! Italija je skušala in še vedno skuša svoje zahrbtnosti ob Jadranskem morju prikriti, toda vsa avstrijska javnost ve, koliko je verjeti laškim zatrjevanjem, da si Turčija izmišlja taka poročila. „Vaterland“ je v torek poročal, da avstrijska križarka „Cesarica in kraljica Marija Terezija" križari v Egejskem morju.
Ta ladja je bila izpuščena v morje 1. 1893. in ima dva 24 ceptimerska topova v stolpih in še osem drugih topov in brzostrelno artilerijo. Moštva ima 400 mož. Razume se, da Avstrija ne more mirno gledati, kako se Laška polastuje Albanije in zapira Avstriji pot do Albanije in Soluna in tako škoduje avstrijski trgovini na vzhodu. Če Italija ne postane pametna in ne odneha, mora priti do splošne vojne. Balkanske države, Črna gora, Srbija, Bolgarija, Grška in Ru-menija se že pripravljajo. Zlasti v Črni gori in na Grškem vre. Kriva je vsega Italija!
Vse to nas uči, da mora biti dandanes vsaka država vsak čas na vojno pripravljena, če noče, da se ji tako zgodi kakon Turkom, ki imajo preslabo brodovje. Zato je bilo za časa volitev izdajalsko počenjanje socialnih demokratov in plačanega nemškutarja Schumyja, ki so vsak po svoje gromeli na shodih proti Slovencem, češ da so za topove! Vojna stane več kakor topovi! Kdor hoče imeti mir, se mora v mirnem času pripravljati na vojno, pravi že star latinski pregovor!
Dnevne novice in dopisi.
Občni zbor „Slovenske Straže" se je
vršil kakor poročamo na uvodnem mestu v nedeljo L oktobra v Celovcu. ,,Slovenska Straža" je na tem občnem zboru dokazala, da je resno zastavila svoje delo in v enem letu svojega obstanka storila nepričakovano veliko. Navdušenje za sveto našo stvar in resnično narodno delo je bilo splošno. Za današnjo številko nam je bil obljubljen kot priloga „Narodnoobrambni Vestnik", pa ga tiskarna ni mogla pravočasno izvršiti. „Narodnoobrambni Vestnik", iz katerega bo natančno razvidno delo „Slovenske Straže", ki je bilo posebno plodonosno za Slovence na Koroškem, priložimo prihodnji številki „Mira", že danes pa kličemo: Spominjajte se „Slovenske Straže" ob vsaki priliki! S tem podpiramo sebe.
Priloga. Opozarjamo cenjene čitatelje na današnjo prilogo tvrdke „Wels“.
Slovenska kršč.-soc. zveza za Koroško ima na razpolago 100 slovenskih velikih katekizmov, katere daruje slovenskim otrokom. G. katehetje, javite se takoj!
Darovi za S. D. D. Jv. Kromar, Šturje Kranjsko 2 K; Iv. Grobelšek, Gomilsko 10 K; Fr. Cukala, Gomilsko 10 K; neimenevan Celovec 30 K; prof. Jos. Stritar, Dunaj 5 K; Jan Vodopivec, Čemšenik Kranjsko 3 K. Prisrčna zahvala vsem ljubiteljem srednješolske mladine! — Živeli posnemovalci!
Padavica. Sredstev proti tej bolezni priporočajo celo množico. Gotovo je pa, da noben slučaj epilepsije ni popolnoma enak drugemu, nego je velik razloček po lastnostih posamezne bolezni in bolnega človeka. Iz tega izhaja, da samo individualno zdravljenje more zagotoviti uspeh. Tej zahtevi pa popolnoma odgovarja že tisočkrat preizkušeni in tudi od strokovnega časopisja vpoštevani zdravilni način, ki ga opravlja znameniti budapeštanski specija-list dr. Alexander B. Szabo. Tako doseženi zdravilni uspehi so tem dragocenejši, ker streme za radikalnim ozdravljenjem epilepsije. Pomoči potrebnim radovoljno daje pojasnila ordinacijski zavod v Budimpešti, V., Grofle Kronengasse 18.
40 Lahov v Celovcu mobiliziranih. V nedeljo, 1.1. m„ je bilo poklicanih pod orožje 40 v Celovcu živečih Lahov, laških podanikov.
Pohvaljen orožnik. — Orožnik Matevž Klemen v Grebinju je bil pohvaljen od deželnega orožniškega poveljništva, ker je takoj izsledil tatove, ki so vlomili 22. junija v Pustrici in je dobil pri njih še vse ukradeno blago.
O celovški razstavi molčijo merodajni gospodje v javnosti kakor grob. Kaj je s primanj kljajem?
Od vere je odpadla Ana Spiess, rojena 1888, stanujoča v Celovcu, Neue-Weltgasse 12. V isti hiši je šel proč od Rima pred kratkim nek mlad študent — sedmošolec na realki.
V desno nogo se je vsekal vsled neprevidnosti 34 letni drvar Miha Rajhman v Podgorju v Rožu pri podiranju drevesa. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Tisti gospod, ki je zamenjal v nedeljo pelerino in klobuk, se prosi, da vrne, nakar dobi svoje stvari, ker je dobro znan. — P°' slati je na A. Fritz v Celovcu, Hotel Tra-besinger I.
Mednarodna razstava bo 1. 1912 v Sofiji na Bolgarskem.
Nemškutarski panama v Borovljah. Čudne reči se dogajajo pri nas. Pred kakimi tremi tedni — bilo je to dne 6. septembra — se je vršila hišna preiskava pri tvrdki Hess & C o m p., in posledica tega je bila, da so dejali lastnika te firme pod ključ in ga odpeljali k okrožni sodniji v Steyer na Gornjem Avstrijskem. Istega dne se je vršila hišna preiskava tudi pri načelniku puškarske zadruge, občinskem odborniku in članu krajnega šolskega sveta g. Jan. Schaschel-Outschar-ju. Roka pravice pa se je stegnila še dalje. Dne 28. septembra so se tudi izvrševale po preiskovalnem sodniku iz Steyra in njemu prideljeni komisiji preiskave pri podnačelniku „Unterrosentaler Spar- und Vorschufikasse", svetniku trgovske in obrtne zbornice, udu upravnega sveta puškarske zadruge, gosp. županu Jožefu Ogris-u, p r i odborniku puškarske zadruge, in zgoraj imenovane „ S p ar kas s e “, članu krajnega šolskega sveta in občinskem svetovalcu g.Jožefu Hambruschu in pri več takih visokih glavah. Kaj se je dognalo, tega do danes še seveda ne vemo, govori se pa mnogo o zapečatenih knjigah in da vse podpore „Sudmarke" za uspešno konkurenco niso nič izdale in je bilo treba še drugih manipulacij. Vsled tega so se te glave, ki so se prej tako ponosno dvigale, že precej pobesile. Sploh pa še ni dolgo od tega, ko se je obsodilo občinskega svetovalca Angelo radi tatvine. — O tej zadevi smo prejeli od druge strani sledeče poročilo : Tri tedne, cele tri tedne so si varuhi postave dali časa, da so se izvršile hišne preiskave! Ima to morda poseben namen? Zdi se skoro da! Kakor slišimo, bo vodilo preiskavo zoper obdolžene v Borovljah tukajšnje c. kr. okrajno sodišče. Toda, ne da bi hoteli že vnaprej poseči v izid te razprave, bi se vendar prav nič ne čudili, če bi ti stebri „Sudmarke" izšli iz preiskave kot nedolžne ovčice in bi v občinski in svoji zadružni pisarni še zanaprej kazali svoje dobro rejene trebuščke. Značilno za to gospodo je, da župan, zadružni načelnik in občinski svetovalci še niso odložili svojih mest. Da renegatstvo ne pozna dostojnosti in olike, ni nič novega, toda je tudi že sramota zbežala k divjačini? Radovedni smo, kako se bodo kazali poročevalci listov „Freie Stimmen", „Grazer Tagblatt" i. dr., da bi zadevo zamolčali, in vendar bi bila to pot priložnost in čas, prijeti za pero, ki jim tako gladko teče, kadar je treba zavijati, intrigirati in lagati! Zadevi bomo posvetili vso pozornost!
Nemški nacionalec obsojen. — Nemško-nacionalni trgovec Ernst Goriup v Marija Rojach v Labudski dolini se je moral 27. m-m. zagovarjati pred sodiščem v Volšperku, ker je dne 28. avgusta v gostilni Mayerhofer v Št. Andražu javno imenoval krščanskosocialnega kandidata Valcherja „Schuft" (podleža). Pri obravnavi se je obtoženi nemško-nacionalni junak zagovarjal, da vsled padca tedaj ni bil prav pri pameti in da ni vedel, kaj da je govoril. Prinesel je s seboj tudi od dr. Widla, zdravnika v Št. Pavlu, zdravniško spričevalo, da so se mu vsled padca s kolesa res pretresli možgani in da je zbolel na živcih. Priče so pa izpovedale, da je bil videti pri polni pameti, da je celo sam to potrdil, priznal, da je storil krivico iu prosil, naj se ga ne zasleduje sodnijsko-Goriup je bil obsojen zaradi prestopka § 496 na tridnevni zapor, oziroma na denarno globo 30 K in v poravnavo tožnih stroškov.
Požar v Kazazah pri št. Štefanu na Žiti-
Dne 28. m. m. je proti trem popoldne nastal ogenj pri Leopoldu Kolerju p. d. Kavsu v Kazazah. Ogenj se je razširil tudi na sosedna poslopja in razven Kolerjevih poslopij )e: zgorelo še deset drugih s poljskimi pridelki vred. Zgorelo je tudi dvoje goved in sedem svinj. Škodo cenijo na 135.800 K, zavaroval' nina pa znaša samo 50.784 K. Zažgala Je slaboumna Marija Hebein.
Št. Tomaž (Tamburaši). V nedelj 24. septembra se je pri društvu „Edinost^ ustanovil tamburaški odsek. Društvo je na
baviio
tamburice in fantje se sedaj vežbajo
vj z veseljem udarjajo, na tamburice. Oči-Un° napredujejo in ne bo dolgo trajalo p'lri nas bodo kratkočasili s tamburanjem. p°r°k nam je ravnatelj tamburašev g. Fr. °vci’cdo in'pa velika gorečnost njegovih Cencev. Smo že vsi radovedni! v Proti podraženju piva. Pivovarnarji ho-ej0 pivo zopet podražiti; gostilničarji in _cveda tudi konsumenti se temu po pra-lci protivijo. Če se temu kartelirani pivo-^i'narji (kakor Nagele, Seifritz itd.) ne bodo uali) se bojo po celi koroški deželi’vršili ™kstni shodi, na katerih bodo stopili goseničarji in prebivalstvo v dogovor zaradi cyentualnegabojkota pivu. Vse samostanske Ihvovarne v alpskih deželah so se odločile, ( a ne bodo sledile drugim pivovarnam in
Podražile piva.
Rinkole. (R a z n o.) Nemila smrt nam ■le spet pobrala enega naših posestnikov, . ntona Pušnika p. d. Hribernika, po eno Pol leta dolgi mučni bolezni, vodenici. y'ajni je bil okoli 60 let star in zapušča ženo z devetimi otroki. Bil je več let občinski odbornik in vedno na strani kato-isltonarod. stranke. Kako rad bi bil šel pri Č^dnjih državnozborskih volitvah izpolnit ?v°jo dolžnost, a ni mogel, ker ga je bole-
tako kruto držala na postelji. N. p. v
m.
je p
Zopet pošlje naša majhna vas, „ki , -rez gostilne", tri korenjake k vojakom, akor skoro vsako leto. Letos je zadela ta reča tri odlične fante. Prvi je sin našega esarja, A. Kajzer, pogrešalo ga bo vogrsko : °br. društvo, oziroma pevski zbor. Drugi .e sin kralja Davida, Tomaž David. Tretji . Tomaž Perč, značajen mladenič, odbor-šmihelskega izobraževalnega društva, Piburaš, izvrsten igralec in je nastopil že e*° kot govornik. Še zadnjo nedeljo je t°ihagal pri veselici šmihelskega izobraženega društva. Mladeniči, ta naj nam o vzgled. Vam pa, „rekruti", kličem: „Osta-„ ,e> kar ste bili, zvesti svoji veri in na-r°du!“
s Pri zdravitvi kroničnega zaprtja čreves
.A Sre samo za to, da je izbrano sredstvo od°Si° vsakršnih dražljivih snovi, in da ne Čjst^6 tudi Pr* daljšem vporabljanju. — V ^ tov naravni Franc Jožel-ovi grenčici ima-r 0 od davna preizkušeno sredstvo, ki v r.-.’Pci popolnoma odgovarja vsem tem
t^.devam. „Franc Jožef-ova“ voda, piše gj111 svetnik prof. Senator v Berolinu, je vselej učinkovala.	29
b Želinje pri Velikovcu. Dne 17. m. m. smo Pr 1 Pri nas prav zanimivo zborovanje. t0r daval je g. Mavhler, živinorejski instruk-se^’ 0 krmljenju živine, o hlevih in po-j>0 a° 0 ravnanju s teleti. Zelo zanimivemu ^a(0rU so poslušalci s pozornostjo sledili.
Je g. urednik Sm dej razlagal program bib ehske Ljudske Stranke. Obema govor-j6 se prisrčno zahvaljujemo. Udeležba
tr^il hudournik v Selovcu na cesti in
si
a vkljub slabemu vremenu prav dobra. bar)^°lsti vrh. Kakor smo že poročali, je * alavil hudournik v Selovcu na cesti in . bikih veliko škode. Dne 16. septembra Sla °^edal škodo veleč, gospod okrajni Pa p V velikovški, dne 18. septembra Ijparn^ poslanec Franc Grafenauer. °i da dobimo izdatno podporo za na-n £este, ki je popolnoma uničena.
Šla ].U?tani- Deputacija guštanjska, ki je zahtev S^0fu Protestirat proti kaplanu, je guštanala. nemški pouk v veronauku na otr°kJlski šoli. Mi pa zahtevamo za nemške Vehski n<3rn®ki pouk, za slovenske pa slo-katoijv P°hk v veronauku. Naša vera je taVii0t t 1-° je splošna in je za Slovence Št a-n° ^akor Za Nemce.
Ipkaj " ^0rnaž. (,,Fik-fik“.) Prejšnji teden je
VePda1.IneriI inženir z Dunaja. Tedaj je v6 korr,r.UPanje, da dobimo železnico in da >eleti bi ®bkrat tudi mi „nobl“ vozili! Samo To^ :Jilo treba, da bi kolodvor stal pri vZdrarpjtZu- Zato, Št. Tomažčani, na noge, Se Zarv^ e Se in ne spite! — drugače boste
_ VeijK dili-
s1a^i jz °v®c- (Za „Narodni dom") ne vedo aU	(fijakerji). Že večkrat smo
VnVi?^ke lt°^l)e zunanjih Slovencev, da so iz k kje ^bd potjo v Velikovec povpraše- * .Piti 6 »Narodni dom", kjer so hoteli ta/d; ,f J)a »o dobili odgovor v lepi ncm-(jn b dehvS nitu- Vedeli smo, da so nalašč v/Ppč izv1kJser i° ni mogoče, da bi kak ” arodni ascek ne vedel, kje je velikovški °na". Zadnji četrtek dne 29. sep-
tembra pa se je vendar eden vjel, in ta je bil, kakor gaje opisal dotični gost, izvošček Marak, rojen Gorenjec; njegov šimel ga je izdal. Gost se je hotel peljati v „Narodni dom", toda Marak mu je odgovoril, da* ne ve za to gostilno. G. Marak, ali tudi takrat niste vedeli za „Narodni dom", ko ste po kupljeni nemškonacionalni zmagi na svojem slavnem šimelnu na čelu heilovskega „fakncuga" ravno proti „Narodnemu domu" nastavljali svojo nemško sulico? Koliko ste pa dobili za to dejanje od lutrovske „Sud-marke" ?
Velikovec. (Posojila odpov edu j e j o.) Sternbirtova posojilnica odpoveduje posojila našincem, ki zadnjič niso volili karte-liranega pivovarnarja g. Nageleta. Ali je to postavno dovoljeno? Ali ni naravnost kaz-njivo? G. poslanec Nagele, vi morate vendar poznati postavo! Kaj če bi kaj takega storila slovenska posojilnica? Taki so nemškonacionalni poslanci zmeraj bili in taki tudi ostanejo. Pred volitvami so kakor med nasproti našim ljudem, po volitvah jim pa kažejo roge. Toda zaslepljenci tega nočejo videti.
Št. Štefan na Žili. (Strašen požar.) Velika nesreča je zadela župnijo Št. Štefan na Žili! Dne 28. septembra ob pol 3. popoldne je izbruhnil ogenj pri posestniku po domače »Kaušu« v Kazazah, kateri se je v četrt ure tako naglo razširil, da so bila poslopja dvanajsteri h posestnikov takoj v plamenu. Zažgala, je na skednju neka slaboumna — kakor pravijo — sicer pa lena, okoli postopajoča, celo okolico nadlegujoča, v občino Brdo pristojna dekla, menda iz jeze, ker je dobila od gospodinje ukaz, da naj gre delat. Ker je bilo vse strašno suho, hiše in poslopja vsa le z deskami pokrita, je skakal ogenj takorekoč od strehe na streho, da so cele Srednje Kazaze v nekoliko minutah postale žrtev požara. Osem kmetov in štirje kajžarji so izgubili vse, kar so sploh imeli. Večini po-gorelcev je ostalo to, kar so imeli na, sebi. Še vse živine niso mogli rešiti; enemu posestniku so zgorele tri krave; uboga živina je strašno tulila v hlevu, žalostno je bilo poslušati mukanje, toda nihče ni mogel priti več k hlevu. Zgorelo je tudi več svinj; nekaj svinj, katere so še ljudje spravili iz hlevov, je bilo že na polovico požganih, da so iste morali hitro zaklati. Boj s požarom je bil v nekaterih krajih sploh brezuspešen, ker je primanjkovalo vode ter je bila vročina nepopisna. Nesreča je tem bolj občutljiva, ker so imeli pogorelci žito že izmlačeno, nekateri tudi že sirk oluščen; zgorela je vsa mrva, ter bodo pogorelci primorani svojo živino prodati; zima je pred durmi, blizu osemdeset ljudi brez strehe, brez živil, brez oblačila! Škoda je cenjena približno na 150 tisoč kron, zavarovalnine pa komaj 50.000 kron, razun tega so mnogi posestniki zadolženi: tukaj je pomoč pač nujno potrebna!
Borovlje. ( J o d 1 Mišic pred sodnijo.) Pri letošnji procesiji na dan presv. Rešnjega Telesa je pri zadnjem evangeliju bilo opaziti tik pred oltarjem polnoštevilno zbrano pevsko društvo »E.«, med njimi tudi Jožef Mišica ali po domače Jodl. Vsi so sneli klobuke, samo Jodl ne, da, ko je vse pogledovalo proti njemu, je on še puhal mogočno svojo cigareto, češ:	»kaj vse drugo mi je
mar«. Ko je šla procesija mimo njega, se je seveda obrnil proti njej in jo tudi malo okadil. Tožen po državnem pravdništvu, se je zaletel k zdravniku in velikemu prijatelju društva, dr. Jožefu Maurerju, da mu pomaga iz zadrege. In res mu je pomagal. Zdravniško je potrdil, da je kvarljivo za zdravje toženčevo, če isti vzame v vročini ali mrazu klobuk raz glavo. Dva zdravnika iz Celovca, dr. Pichler in dr. Thayer, pa sta tudi bila prepričana, da Mišic ni normalen in da je bil vsled svoje nenormalnosti in nervoznosti tako zamišljen, da mu še na misel ni prišlo, kar se godi okolu njega, tudi takrat ne, ko so ga drugi dregali, da se smeji, ne da bi vedel zakaj. Nasproti izjavi dveh duhovnikov in ene priče, da je pihal dim nasproti procesiji, je stal njegov odgovor, da on ni kadil. Zdravnika sta pa skomigala z ramami, ne vede, komu se naj bolj verjame. Sumljivo je pa vendar bilo, da je imel v sodni dvorani klobuk v roki in še enemu izvedencu ni prišlo na misel, da bi mu ga posadil na glavo, ki je nepokrita zmeraj v nevarnosti. Mišic sam je pravil, da
V vsaki hiši
nega dneva, ako se namoči perilo že na predvečer s pralnim praškom ki popolnoma izloči vso nesnago.
Pralni prašek je predmet zaupanja, kajti lahko je ponarejen in težko je ponaredbo dognati. Ako kupite izdelek tvrdke, katera Vam za pristnost jamči, tedaj bodete gotovo prejeli zanesljivo pralno sredstvo. Ponarejeni pralni praški (prah iz mila) sicer tudi dobto čistijo, a uničijo v kratkem času vsako perilo. Najboljši in najzanesljivejši pralni prašek je vsekakor
Schichtov
pralni ekstrakt „Ženska hvala",
ne sme vzeti klobuka raz glave, da zato tudi nikogar ne pozdravlja, da ga boli glava (tega namreč noben zdravnik ne more spoznati, če je tudi res), dalje da ni kadil in se tudi ne smejal. — Deželno sodišče pa ni bilo mnenja, da je bil Jedi tako vase zatopljen, ker tudi zdravniki tega niso upali odločno trditi,, tudi ne, da sme imeti pred procesijo klobuk na glavi, ali da na-j posmehujoč se puha dim na njo, z eno besedo, ni verjela dr. Maurerju in obsodilo Mišica na teden dni zapora; drugače se pač za tako junaštvo dobi šest tednov do pol leta. Nekaj je torej zdravniško spričevalo le pomagalo.
Mohorjani!
Pri prejemanju letošnjih knjig darujte za
„Slovensko Stražo"!
Izpred sodišča.
O zeh> zanimivem slučaju je pred kratkim odločilo najvišje sodišče. Dne 28. maj-nika 1910 je prišla v beljaško bolnišnico, bolna na pljučih, gospa Elza Gradi, soproga bančnega vodje. Dne 30. majnika je vstopil v njeno sobo nenapovedan g. Anton Asciku iz frančiškanskega reda, ki je oskrboval v bolnišnici službo duhovnika. Gospa Gradi se je prestrašila, misleč, da je ž njo pri kraju. Prosila je gospoda patra, naj se odstrani in to svojo prošnjo je ponovila razburjeno in srdito. Gospod pater jo je hotel pomiriti, pa ni nič pomagalo. Nato se je odstranil. Pri bolnici je bil kaki dve ali tri minute. Pozneje je bolnica začela bruhati kri.
Na podlagi teh dejstev je okrajno sodišče v Beljaku dne 27. grudna 1910 obsodilo g. patra Asciku, češ, da je s svojim zadržanjem storil dejanje, o katerem je mogel vedeti, da je nevarno za življenje in zdravje, pri čemur pa ni mogoče dognati, ali je od tega dejanja bilo povzročeno bruhanje krvi. Obsojen je bil torej zavoljo prestopka proti telesni varnosti po § 431. kaz. zak. na 30 K denarne globe, oziroma tri dni zapora in na poravnavo stroškov.
Pri vzklicni obravnavi je c. kr. deželna sodnija v Celovcu dne 21. prosinca 1911 potrdila prvotno razsodbo, vendar pa z drugo motivacijo kakor okrajno sodišče, namreč »ker se je obtoženi trdovratno branil sobo takoj zapustiti«.
V obrambo zakona je c. kr. generalna prokuratura vložila zoper obe razsodbi ničnostno pritožbo na c. kr. najvišje ali kasa-cijsko sodišče, ki je razsodilo 17. avgusta. Razsodilo je, da je bil z obema razsodbama prekoračen zakon v § 431. drž. zak. Obe razsodbi ste bili r a z v e 1 j a v 1 j e n i in gospod pater Asciku o p r o š č e n. Ta razsodba je utemeljevana s tem, da je imel obtoženi pravico, obiskati bolnico. Po službenem predpisu koroških deželnih dobrodelnih zavodov je domačemu duhovniku pristop k bolnikom njegovega veroizpovedanja dovoljen (§ 5.); obiskovanje bolnikov, pouk in tolaženje bolnikov je naravnost njegova dolžnost (§ 8., II.la..). Obtoženi je bil pri bolnici le malo časa, da se je prepričal, če je bolnica njegovega veroizpovedanja in ni takoj zapustil sobe, da bi bolnico pomiril. Da je bila bolnica kljub temu nejevoljna, ni imela za to vzroka. Vrlitega ni bil način, kako je gospa Gradi zahtevala od g. patra,
da se odstrani, ne samo neolikan, ampak naravnost žaljiv. Da obtoženi taki zahtevi ni ugodil brez ugovora, je razumljivo in ni nobena krivda.
Iz teh vzrokov je bil obtoženi pater oproščen. Ta zadeva pa pojasnjuje, kako daleč segajo nasprotniki, ki bi koneeno duhovniku že radi zabranili obiskovati bolnike. Nevednim ljudem radi trobijo na ušesa, da duhovnik naj ostane pri svoji cerkveni službi, v resnici pa bi ga še tam radi ovirali, če bi mogli in smeli.
Angleška bolezen dojencev
povzroči, zlasti ob neracionalni prehrani, pogosto precejšen zaostanek razvitka nog in rok v razmeri k veliki glavi. S prehrano s „Kuf eke“ se pa izognemo boleznim, ker „Kufeke“ najugodneje pospešuje razvijanje tvoritve kosti in mišičnega mesa.	61
Društveno gibanje.
škocijan v Podjuni. Izposojevanje knjig iz društvene knjižnice se s 15. vinotokom t. 1. ustavi. To pa radi tega, da se v-se knjige nanovo pregledajo, preštejejo, slučajno v vezavi poškodovane popravijo, da se sploh knjižnica znova uredi. Vsi člani, ki imajo izposojenih knjig doma, jih naj do 15. vinotoka zanesljivo vrnejo. S 1. li-stopadom' t. 1. pa se zopet prične nadaljno redno izposojevanje.
Škocijan s ko »Bralno društvo«.
Prevalje. Kat. slov. izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 15. oktobra, svoje mesečim zborovanje popoldne po blagoslovu pri Šteklu. K obilni udeležbi vabi odbor.
Velikovec. Društvo »Lipa« priredi v nedeljo, dne 15. oktobra, ob 3. uri popoldne v »Narodnem domu« v Velikovcu svoje mesečno zborovanje. Na vsporedu sta dva poučna govora (pride govornik iz Celovca) in šaljiva igra »Kmet Herod«. Udje in prijatelji društva, udeležite se v obilnem številu zborovanja! Začeli bomo točno ob treh in nič čakali!
Št. Tomaž. (Shod) bo naše društvo »Edinost« priredilo v nedeljo- dne 22. vinotoka, popoldne ob pol 3. uri v društvenem prostoru. Govoril bo č. g. Fran Šenk o lanskem romanju Slovencev v Sveto deželo. — Tako bomo poceni tudi mi romali na te svete kraje! Nato uprizorijo dekleta veselo igro: »Čašica kave«, fantje pa »Krčmar pri zvitem rogu«, Vstopnina kakor navadno. Čisti dobiček se bo podaril pogorelcem. Udje se na novo sprejemajo. Obenem se lahko tudi u dnin a plača. K obilni udeležbi vabi odbor.
Žiiaravas. Tukajšnje k. s. izobraževalno društvo »Trta« priredi v nedeljo popoldne, dne 15. t. m., poučen shod v »Društvenem domu« v Žitarivasi, na katerem govori strokovnjak o živinoreji. Kmetje, kakor tudi fantje in dekleta, pridite v obilnem številu. — Odbor.
; Volnena krila
umerjena, zelo trpežna, topla, v temnih barvah, z okusnimi vzorci "spodnja kos a K 1*25,1*35 -vrhnja „ „ „	1*40
boljše kak. „ „ 1-50,1-70
Zelo lepa
krila iz^lodna
gladka Ila . a K 1-90 la. . „ „ 2-30 iz Ta bruskega , težkega lodna . . a K 3*80
Vse zajamčeno dobre) kakovosti
pošilja tkalnica
A. Konrad
Mor. Olešnice št. 456.
Okusno sešita, brez pogreška padajoča
krila
vsako za K 1-20 dražje. (Napovedati treba dolgost in široko st čez pas in v bokih.
Pošiljajo se najmanj štirje kosi po poštnem povzetju.
Neugajajoče se sprejme nazaj ali pa se povrne OH L.tei denar.
Cerkvene vesti.
Prezentirana sta: g. Anton Stres, župnik Podkloštrom, na župnijo J e z e r s k o; g. Franc Boži č, župnik v Javorjih, na župnijo Št. Danijel pri Pliberku.
Imenovan je katehetom meščanske šole v Borovljah g. V. T h orn a n, kaplan v Špi-talu; na njegovo mesto pride gosp. Tomaž K o r a u s, kaplan v Hotnici.
Razpisan je Podkloster; patron je verski zaklad.
Sodaliteta Ss. Cordis ima sestanek dne 12. t. m. ob pol 2. uri v »Delavskem domu« v Celovcu.
Gospodarske stvari.
O POMENU IN KORISTI ŽIVINOREJSKIH ZADRUG.
(Konec.)
Premovanje goveje živine, katerih se je po prizadevanju živinorejskih zadrug že dokaj priredilo, so tudi mnogo pripomogla, da se je povzdignilo zanimanje za živinorejo. Ne le, da so bili boljši živinorejci obdarovani z lepimi darili in diplomi, temveč so zadružniki bolj spoznali, kakšne vrednosti živine imajo v hlevu. Mnogi so se pri tem veliko naučili. Marsikdo je mislil, da ima najlepšo živino, ali o priliki premovanja se je prepričal, da imajo drugi še lepšo živino. Eno zadnjih premovanj je marsikoga še več naučilo, in sicer zaradi tega, ker je vsaka zadruga postavila živino svojih zadružnikov posebej in od drugih ločeno na ogled. Tu se je na prvi pogled videlo, da so starejše zadruge zamogle razstaviti lepšo živino nego mlajše, kar je razumljivo. Ko živinorejci vidijo na svoje oči take uspehe, ki se kažejo na premovanjih, priznavajo radi korist živinorejskih zadrug in pomen smo-trene živinoreje.
Nikakor tudi ne smjemo prezreti pouka, ki ga živinorejske zadruge nudijo svojim članom. Pri Zadružni zvezi v Ejubljani nastavljeni živinorejski inštruktor je priredil lansko leto 64 predavanj. Prošnje za predavanja so prav pogoste. S tem kažejo zadruge, da se zavedajo svoje vzgojevalne naloge. Predavanja so bila prav dobro obiskana in je gotovo, da se je tako zadrugam njihovo poslovanje znatno olajšalo. Vsa ta predavanja in navodila, ki jih je živinorejski inštruktor dajal zadružnikom pri obisku vsake posamezne zadruge, bi bila izostala, ako bi ne bilo živinorejskih zadrug.
Te stvari in še marsikatero drugo koristno napravo so že izvršile ali vsaj zapo-čele naše živinorejske zadruge. Da se to po-vdarja, je potrebno, da se vidi, kako važno nalogo izvršujejo živinorejske zadruge in kako trudapolna so njihova prizadevanja, in sicer tem bolj, ker morajo orati ledino na tem polju. Obenem naj bo to onim zadrugam, ki so pridno spale spanje pravičnega, v opomin, da se zdramijo in tudi prično v tem smislu delovati. S tem bodi povedano tudi onim, ki menijo, da se živinorejske zadruge snujejo samo zaradi tega, ker so sedaj »moderne«, da je te organizacije rodila živa potreba in prepričanje, da se da z njimi doseči mnogo koristnega.
Kakor smo videli, so dosegle naše živinorejske zadruge že precej uspehov, med katerimi ni najmanjši ta, da pri njih sodeluje mnogo zadružnikov, kar pomeni gotovo veliko več, kakor ako se le posamezne osebe vsaka sama zase zanimajo za živinorejo. Na boljšo izrejo živine sedaj tudi ne gleda več samo gospodar, ampak vsled pouka, ki ga slišijo pri predavanjih, iso se začele zanimati tudi naše gospodinje za umno živinorejo. Sploh se je smisel za to panogo gospodarstva zanesla tako daleč, da slišiš celo odrasle otroke se pogovarjati o lepi živini, ki jo vidijo pri tem ali onem sosedu, ker slišijo take pogovore sedaj večkrat doma.
Da se je vsled tega delovanja zvišala tudi vrednost živine, ni treba še posebej dokazovati. Zaradi teiga so potem dobile tudi kmetije večjo veljavo in ceno, kajti ako kmet pri dobri živini par sto kron na leto več prigospodari, kakor poprej, se razume samo ob sebi, da bo vrednost svoje kmetije višje cenil. Zraven tega dobi do domačije
več veselja, ki je ravno zadnje čase bilo začelo zelo pojemati.
Tako vidimo, da so živinorejske zadruge res velikega pomena, in da so dotični, D so roke doslej križem držali ali jim celo nasprotovali, sami sebe po obrazu bili. Ak° slednjič še upoštevamo delovanje drugih zadrug z živinorejskimi, bodemo spoznali) da prav za prav niso nobene tako priprosta kot so živinorejske. Te zadruge tudi niso združene s posebno nevarnostjo, da bi se pripetila kakšna večja zguba. Zato je treba le priporočati, da se ustanove tudi po onih krajih, kjer jih dosedaj še nimajo.
Fr. Krištof.
Milo (žajfa) bo dražji. Tovarnarji mila so naznanili, da so primorani zavoljo zvišanja cen surovinam zvišati cene svojih izdelkov za 2 do 3 K; obenem pa izjavljajo, da bodo cene še rasle, ako ne nastane kak preobrat.
Draginja v starih časih. Draginja hi noben nov pojav. Tudi v starih časih so j° dostikrat občutili. Tako so v nekih spominih starega Dunajčana zanimive podrobno; sti o tedanjih tržnih cenah na Dunaju. V teh spominih toži pisec sledeče: »Cene živil neprestano naraščajo. Funt govedine se je podražil od 9 na 24 krajcarjev, sladkor od 6 goldinarjev 30 krajcarjev na 24 goldinarjev, merica navadnega piva od 14 na 40 kr-) navadno vino od 48 kr. na 2 gld., par čevljev od 24 na 50 gl d., funt mila od 52 kr., n»
3 gl d. 8 kr.« Na drugem mestu pripoveduj6 pisec o nekem izletu v okolico, kamor je šel z znano rodbino in materjo, »Jedli smo tam; kaj«, pripoveduje, »opoldne za 40 in neka) goldinarjev primeroma dobro ter smo se pe'
1 j ali ob 8. uri zvečer nazaj na Dunaj.« Toda draginja ni ostala omejena samm na živila-O nekem koncertu slovite nevke Angelik6 Catalani v c. kr. redutni dvorani pripoveduje pisec, da je veljala vstopnina na galerijo za osebo 10 gld., v parterju pa 5 gld-dunajske vrednosti. In na drugem mestu piše: »Včeraj je bil v Apolovi dvorani ples, na katerega je veljala vstopnica 25 gld. AK° se računa še izvoščeka zraven, 40 do 50 gld’ ' — kdo; more plačati to v teh časih?« — Takrat je bila draginja še bolj občutna kot danes, kajti takrat je imel denar večjo vrednost.
Loterijske številke.
Praga, 27. septembra: 58	35	18	1	27
Dunaj, 30. septembra: 13	61	48	44	51
Gradec, 30. septembra: 64	86	22	85	90
Hranilnica in posojilnica v Zilski Bistrici
registrovana zadruga z neomejeno zavezo ima svoj
izredni občni	zbor
v nedeljo dne 15. oktobra 1911 ob pol 5. ud popoldne pri Prontn v Zilski Bistrici
s sledečim dnevnim redom:
1.	Izprememba pravil.
2.	Slučajnosti.
Ako bi ob določeni uri ne bilo zast°' panih zadostno število glavnih deležev, se bo eno uro pozneje brezpogojno sklepal0-K polnoštevilni udeležbi vabi vsti zadružnik6
načelstvo.
Le tedaj
doseže kakovost fine zrnate kave svojo polno veljavo, če voli cenjena gospodinja kot kavni pridatek najzanesljivejšo vrsto'
Najbolje storite,
če uporabljate izdelek, ki se je izkazal že desetletja kot najboljši’ “pravega :Francka:" iz tovarne Zagreb, vendar pa izrečno I0 onega s kavnim mlinčkom kot tovarniško znamko.
ii ki Je edino slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda.	Naroča se: Tolsti vrh, p. Guštanj, Koroško
Od vsakega zaboja plača podjetje 20 v. v društvene narodne namene, kamor naročnik določi.
n
j
Tržne cene v Celovcu
28. kimavca 1911 po uradnem razglasu:
Blago
Pšenica...............
Rž....................
Ječmen................
Ajda...................
Oves..................
Proso..................
Pšeno . . _____.... . .
Turščica...............
Leča...................
Pižola rdeča...........
Repica (krompir) . . . Oeteljno seme ....
Seno, sladko...........
„ kislo..............
Slama..................
Zelnate glave po 100 kos. Repa, ena vreča . . .
^Reko, 1 liter . . . Smetana, 1	„	...
"lasio (goveje) . . 1 kg Sur. maslo (putar), 1 „ Slanina (Špeh), pov. 1 „ c. .»	,, sur. 1 „
^vinjska mast . . 1 „ Jajca, 1 par J^eta, 1 „
Kopuni, 1 par 30 cm drva, trda, 1 m2
mehka, 1
Živina
£?nji .... Riki ....
P°li, pitani .
T d za vožnjo Junci .... 5rave	. . .
Jelice . . . p 'nje, pitane paseta, plemena Ovce . .
Počrez
od ; do
100 kg
60
88
100 kilogr.
živa zaklana
od| do
od I do
v kronah
80 litr. (biren)
220
140
^JjMntendanca 3 voja.
Št-10.210 iz 1.1911.
Aviso
^jarafli mm oddajo n in ovsa za v poslajaii:
Ni Lošinj
Niž
'oče~~;
l°v-Bistrica
lun
larein

okrajnem glavarstvu v	Mal. Lošinju		13.		
občinskem uradu v	Trbižu		18.		
	Kablu		19.		
občinskem	Bovcu		20.		
uradu v	Kočah		21.		
	Sl. Bistrici		23.		
voj. oskrb. fili-jal. sklad, v	Celju		24.	cž L	
				—	
	Bruckun.M.		25.	O 44	I
okrajnem glavarstvu v	Judenburgu		26.	O	1
	Ptuju	®	27.		•2 T
		ti			ti
	Radgoni	ti	28.		os -§ s
občinskem uradu v	Kanalu		30.		
okrajnem glavarstvu v	Tolminu		31.		
občinskem uradu v	Rovinju		2.		
	Volšperku		3.	c5	
	Št. Vidu n. G.		4.	a	
okrajnem glavarstu v	Tržiču		6.		
	Gradišču		7.	ti	
občinskem uradu v	Korminu		8.		
®°i"i j)s°v j azprave veljavni pogoji se razvidijo iz °sl$i'br1ave(ip zvezkov pogojev, ki so razgrnjeni pri . vaij1jjU1n obravnavališčih in ki se pri vojaških '	skladiščih tudi lahko dobe zastonj.
Cu> septembra 1911.
c. in kr. intendance 3. voja.
izjav*.
Lastnoročno podpisani Miklavž Mikula vlg. Gril, posestnik v Št. Jakobu, izjavljam, da nimam nikakega razloga dolžiti gospoda Jožefa Nagele-ta, posestnika ravnotam, nepoštenih dejanj.
Nasprotno zatrjujem, da smatram gospoda Nagele-ta za v vsakem oziru poštenega in spoštovanja vrednega moža.
Zahvaljujem se navedenemu gospodu, daje odstopil od tožbe, ter se zavežem, da plačam stroške.
Rožek, dne 21. IX. 1911.
Miklavž Mikula m. p.
Enonadstropna hiša. E"sSB
za 1 biren posetve, je v Timenici poleg cerkve po nizki ceni naprodaj. — Pojasnila daje Schaffaritsch, Pfarrplatz 6 v Celovcu.
Iščejo se dobri stavbni in pohištveni
mizarji.
Plača 48 vinarjev in više od ure. Ponudbe sprejme Otto Troidl, Gradec, Harmonie, Franz Josefs-Kai št. 8.~
Lepo posestvo
na katerem se more rediti 18 — 20 glav živine, se proda. Poleg njiv, travnikov, velikega vrta in dveh sadovnjakov še spada zraven obširen tuftolom, žaga in mlin, pripraven za umetni mlin. Več pove Frančiška Prajnik v Peračici, pošta Škocijan v Podjuni, žel. post. Sinčaves.
Z izgubo!
Da se svojim p. t. odjemalcem izkažem hvaležnega, oddam
40-45 metrov brezpogreši ostankov stanovitne barva za 16 kron
sortiranih v lepem, dobrem cefiru, posteljni opravi, oksfordu, belem platnu, modrotisku in barhentu.
Vsak ostanek je 3—12 metrov dolg in kar najbolje porabljiv.
Isti ostanki, posebno bobre, najfioajSe kakovosti, 40 do 45 metrov za 18 kron.
Pošilja se po povzetju. Neugaja-joče se vzame nazaj in se denar takoj vrne.
S. STEIH, Mica platna
Nachod, Češko.
Zbirka vzorcev vseh vrst najboljših tkanin za domačo uporabo in za ženitovanjske bale brezplačna. Le od ostankov ne pošiljam vzorcev.
Kupim posestvo
z gostilno, ali vzamem v najem. — Franc Bancej, Kotmaravas, pošta Vrba ob jezeru,
Koroško.
Naprodaj je
stotisoe desk za streho
pod lastno ceno, železniška postaja Mostič (Briicki), Koroško.
JOŽEF KOFLER
lesni trgovec v Mostiču.
Odda se služba
mežnarja in organista
v Timenici. — Dohodki so: K 216-— letne plače, K 60-— ustanov, prosto stanovanje in njiva, ki obsega 3 V2 birnjev posetve. Prošnje naj se pošljejo župnijskemu uradu v Timenici, pošta Škofjidvor pri Celovcu.
V Narodni šoli
v Št. Jakobu v Rožu na Boriščem
imajo čč. šolske sestre
Gojenke se učijo in vadijo v vseh ženskih ročnih delih kakor tudi v kuhinji in perilnici.
Na stanovanje in hrano se sprejemajo tudi šolarji za ondotno trirazredno ljudsko šolo s slovenskim učnim jezikom.
Žaga
z vodno silo in tovarna za umetno in stav-binsko mizarstvo se da takoj v najem. Vse leži blizu trga in kolodvora. Več pove F. H.,
Gutenstein, Koroško.
sprejme takoj pod ugodnimi pogoji mizarski mojster Josip Ravnik v Celovcu, Beljaška cesta 23.
Le_z uporabo leta 1886. pohvaljenega z znamko postavno zavarovanega
posta-
nejo
crevlli
.Seehnnd*
gumijevega trana
mazila za usnje_______________________________
res nepremočni, mnogo bolj trpežni, mehki in se jih še lahko svetli z voščilom. Tudi za vozna pregrinjala, konjsko opravo, jermen j e itd. izvrstno. Dobiva se povsod v škatlicah po 30 h in večjih, če ne naravnost po edinih proizvajalcih: J. Lorenz & Co., Heb, Češko, in Bohme & Lorenz, Chemnitz, Saško. — Sodbe se glase:
Pošljite mi zopet 1 poštni zavoj gumijevega.trana, kajti isti se prav dobro izkazuje za konjsko opravo in obuvala. — Brasso Foldvar, 1 IX, 1905. Fr. Tichy, pivovarnar.
Krompir in fižol
kupuje na debelo in drobno
Jožef Božič,
trgovec v Celovcu.
Organist
išče službe. — Več se izve pri župnijskem uradu v Gorenčah, p. Ruda na Koroškem.
r VŽIGALICE ^ družbe sv. Cirila in Metoda Zaloga pri Jv.Perdanu vLjubljam.
Ik
Zahtevajte in kupujte pri vseh trgovcih slovenske
Ciril in Metodove vžigalice
ki so priznano najboljše.
Glavna zaloga pri tvrdki Ivan Perdan v Ljubljani.
VŽIGALICE ^ družbe sv. Cirila in Metoda Zaloga pri Jv.Perdanu vLjubljani.
ff&MPU°NAAt.r2g.
(internat)
čč. Ml sester n lani šoli Brile si. Cirila in Netoia i Milim
se priporoča p. n. slovenskim staršem.
V hiši je štirirazredna ljudska šola; ozira se posebno na pouk v ženskih ročnih delih.
Šolsko leto se prične dne 4. novembra t. 1. Plačila 26 kron mesečno.
Oglasila naj se blagovolijo poslati čč. šolskim sestram v Velikovcu na Koroškem.
Jako redka prilika!
Neka tovarna mi je zaupala direktno razprodajo po elementarni nezgodi rešenega blaga, to je mnogo tisoč krasnih, težkih
flanelnih odel
v lepih, najnovejših vzorcih in modernih barvah z le neznatnimi, nevidnimi madeži vsled vode. Te odeje so gotovo praktične za vsako hišo, za postelje in osebe, so zelo fine, gorke in močne, okrog 190 cm dolge in 135 cm široke. Pošljem po povzetju 3 kose krasnih, jako finih, v vseh modernih barvah in vzorcih za 9 kron, 4 kose odej za gospodinjstvo za 10 kron. Vsak cenjeni čitateij tega oglasa naj zaupljivo naroči. Z mirno vestjo lahko trdim, da bo vsakdo s pošilja-tvijo zadovoljen.
OTI m, c. kr. nadpaznik finančne straže v p.
Nachod (Češko), tovarniška zaloga 2—8.
□□□D
D D D D □ D □
D	im «Jvenili* UUC.J1U. o
D Spisala dr. J. Rogač in M. Torkar. D
D	D
q	Dva dela, druga izdaja.	q
D Cena: Mehko vez. K 81—-, za družnike 0 [] K 6'—, po pošti Iranko K 1več. — [] Q V dva dela trdo vez. z usnjatim hrbtom H n K 12’—, za družnike K 8'80, po pošti n q	franko K V— več.	q
nnnnnnnnnrmnnnnrirann
nnnnnnnnnnnnnni
n
D
c
□ ^
l Življenje svetnikov D in svetnic božjih.
je nanovo izšla knjiga:



Jožef Božic¥ Ee|B¥CU
Beljaška cesta štev. 14
trgovec z mešanim blagom
kupuje in prodaja vsakovrstne deželne pridelke,
kakor žita, maslo, sir, jajca, mleko itd. Zlasti priporoča
patentirano o9Je za večno luč in oglje za kadilnice
vsakovrstno kadilo, francoski in navadni stenj, voščene in druge cerkvene sveče itd.

•V't-
Zaradi bodočega novozidania
■ ■ ■■
hiše je krojno blago po
■ e mu
znižanih cenah
naprodaj.
| Za prekiipce pvse&ise cene.
Z velespoštovanjem
HI1TOI1 RENKO, Celoocc,
vogel Novi trg In Kramer jeve ulice.

ik ■
najfinejšega K 7-—, 8-— in 9-60. prima K 10-—, prsni puh K 12--
1 kg sivega slmbljenega K 2-—, boljšega K 2-40, polbel ga prima K 2-80, belega K 4-—, prima puhasto mehkega K 6-—, ■	Siv puh K 6-—, 7-—, bel
Od 5 kg naprej franko.
napolnjene postelje
iz debelega rdečega, modrega, rumenega ali belega inleta (nanking); pernica ca. 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema blazinama, vsaka ča. 80 cm dolga, 60 cm široka, povoljno napolnjena z novim, sivim, puhastim in trpežnim posteljnim perjem K 16’—, napclpuh K 20*—, puhasto perje K 24-—. Posamezne pernice K io*—, 12*—, 14-—, 16-—. Posamezne blazine K 3-—, 3-50, 4-—. Pernice 200X140 cm velike K 13*—, 15:—, 18*—, 20*—. Blazine, 90 X 70 velike K 4 50, 5*—, 5*50. Spodnje pernice iz najboljšega blaga 180 X 116 cm velike K 13'— in K 15*— odpošilja po povzetju ali proti /predplačilu
Maks Berger v Deženicah štev. 444 a, šumava, Češko.
Noben riziko, ker je zamenjava dovoljena ali se denar vrne. Bogati ilustr. ceniki jtrseh posteljnih naprav zastonj.
Zaloga sukna, platna, modnega in manufaklurnega blaga.
Lovske puške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim j učinkom, priporoča
Prva SorovsKa	družba z omej. zavezo
orožnotovar- MBTflP tiuRPIllll : v Borovljah niška družba 1 Ulili II Ul Ulij, na Koroškem.
Ceniki brezplačno in poštnine prosto.

Lekar-
narja
lltrn-ja balzam.
Edino pristen z zeleno redovnico kot varstveno znamko.
Postavno zavarovano.
Vsaka ponaredba, posnemanje in razprodaja drugih balzamov z znamko, ki lahko moti, se bo sodnijskim potom zasledovalo in kaznovalo. —Nedosegljivo zdravilno sredstvo proti vsem boleznim dihal, pri kašlju, zasliženjm hripavosti, olajša katar, prsne m pljučne bolezni, posebno dobro sredstvo pri influenci, želodčnimboleznim« vnetju jeter in slezene, netečnosti, slabi prebavi, zapeki, proti zobobolu in ustnim boleznim, trganju v udib; opeklinami, prišču itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 velika specialna steklenica K 5*60.
Lekarnarja 1 lirrj-ja
edino pristno
centifolijsko mazilo
tllein echter Balsam
■us dar Schutzangel-Apothekidu
JLThierry in Pregrada
bi lati m-Si aerii mmv
zanesljivo in sigurno učinkujoče proti vsem še tako starim ranam, tvorom, ranitvam, vnetjem, ulješom, odstrani vse tuje reči iz telesa in prihrani marsikatero bolestno operacijo. Zdravilno sredstvo proti še tako starim ranam itd. 2 lončka staneta K 3*60.
Izdelovatelj: Adolf THIERRY, lekarna PRI ANGELU VARIHU v Pregradi pri Rogatcu.
Dobiva se skoro po vseh lekarnah. Na debelo v medicinaldrogerijah.
Franc Souvan sin
Ljubljana, Mestni trg 22 in 23.
1.
Hajvečja zaloga preprog. □□□□□□□□□□□□□
Popolne opreme za neveste.
Hotel Trabesinger o Celoocu
Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus.
tfeiikooška cesta št. 5
se priporoča
potnikom, ki prenočujejo v Celovcu.
Tukaj najdejo lepe, snažne in pozimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo poceni.
Veliko dvorišče za vozove in trije hlevi za konje.
Za zabavo l/nnlilčno	pozimi
služi EVŠiJJ 1|JIS V.C j zakurjeno.
fedifn, senčnatem vrtu.
V tem hotelu najdeš vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno ob sredah zvečer.
Velike duorane za shode In veselice*
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Delniška glavnica K 5,000.000. Rezervni fond čez K 600.000.
Denarne viole
nji
on dne viole do dne vadila.
Kolodvorska cesta št. 27.
Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in incasso menic	Borzna naročila.
Centrala v Liumiani. Podružnice v Spljetu, Trstu. Sarajevu in OjS
Turške srečke Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplačev. po K 8‘ — komad. Tiske srečke s 4 °/0 obrestmi. Dve žrebanj na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vp če vanj e po K 10-— za komad.
Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Ljubljani. — Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani-