PRIMORSKI DNEVNIK
f&ZJSfrtČjr** Cena 60 Mr_______________
RAZGOVORI SE VRŠE V KARLOVIH VARIH
Leto XXIV. St. 184 (7077)
TRST, torek, 13. avgusta 1968
Nepričakovani obisk Ulbrichta na vabilo češkoslovaške partije
Zanimive podrobnosti o obisku Tita v ČSSR - Končali so se sovjetski manevri zalednih enot - Nov polemičen članek moskovske «Pravde»
, PRAGA, 12. — Zjutraj je prišla v Karlove Vary delegacija Ziiodnonemške Združene delavske stranka, ki jo vodi gene-alni tajnik VValter Ulbricht, katerega spremljajo Willy Stoph Predsednik vlade, Erich Honecker in Giinther Mittag oba čla-a P°l*tbiroja ter Peter Florin član centralnega komiteja in ®|eposlanik Vzhodne Nemčije v Pragi.
hotelu Javorina so se dopoldne ----------------
Phceli razgovori, med katerimi je teksander Dubček najprej govoril j°. ro uro o odnosih med obema “rzavama, o zunanji politiki ČSSR,
Povem gospodarskem načrtu in o ovem statutu partije, ki ga bodo uravnavali na prihodnjem kongre-jfe Dubček je menda tudi dejal, da CSSR sodelovala na vrhunskem Ostanku komunističnih partij v Mo-,~Vl. kolikor bo to koristno za češkoslovaško partijo,
Po izjavah Dubčka se je pričela
j?2Prava, ki se je nadaljevala tu-Qi Popoldne.
.Predsednik vlade Černik je zve-'er.izjavil, da so se razgovori s Predstavniki vzhodnonemške parti-končali in da je češkoslovaška pe'egacija zapustila hotel Javorina. JS. drugih vesteh bodo jutri objavi1 skupno poročilo. Menda so zla ? Podrobno obravnavali gospodar-v?a vprašanja, za kar je prišla iz zhodne Nemčije posebna skupina »ospodarskih strokovnjakov. u° obiska Ulbrichta je prišlo po-setu nepričakovano in na vabilo eskoslovaške partije. V tej zvezi P mnogo ugiblje, kakšni so resnič-?! razlogi za ta nepričakovani o-odnosno kakšno je njegovo
°zad.ie.
rii^-!no 'e na ta vprašanja odgovo-1 plan tajništva češkoslovaške ko-: aa)stične partije Jožef Lenart (ki i® ml do nedavnega predsednik vla-Vo 'P sPada med staro Novotnyje-skupino, vendar pa se je uklonil LUjmu kurzu), ki je na tiskovni SJmrenci z ravnatelji češkoslova-rt*’h listov ocenil obisk Tita in se-
tiiii, ia*govore z uioricniuin.
®Kpvni konferenci sta bila prisot rj, tudi tajnik CK Česmir Cisar in «hch Kaderka, ki odgovarja za ^nose s tujino v CK.
stir art je izjavil, da Tito reali-(vSp ocenjuje položaj v zvezi s i>i 'n da je prepričan, da obstali,„ tudl težave (kot obstajajo v v-lP^aviji), ki pa jih bo češkoslo-znai a Partija znala rešiti in da bo C? Premostiti nasprotovanja noja nlega ter mednarodnega znača-zW-Ugoslovanski prijatelji so se še eJj"1 zanimali za sodelovanje vseh s	socialističnih držav in so
škuu blišča pozitivno ocenili če-re “lovaške napore, da se reši spoja**1 trenja med socialističnimi dr-»a 9011 s. Primernimi sporazumi in °snovi enakopravnosti.
Sertfj^rt je pojasnil, da ne bodo Stov obnovili pogodbe o prijatelj-hofethed Jugoslavijo in ČSSR, ker VeS? Pokrenibi vprašanja oboovit-straTfodbe, ki jo je ČSSR eno-Jein 1Sfe° odpovedala med raadoto-toff.jmramotne resolucije komin-bli *a>>- Podpis take pogodbe bi titovL nasprotju z jugoslovanskimi koy r! Politike premoščevanja blo-Pjuip. i, J° predsednik Tito oce-hejn ?ot zelo koristno v svetovja °^viru-
bo prišlo do novih obiskov socialističnih
PovadJ^kovni konferenci so tudi
••	^ ^ n.H&lrv Hn rtm/lh
H^Sa,vhikov in tako najbrže v •bum," do obiska predsednika Robnih °eansesca, v prihodnjih taUj«!LSa do obiska predstavnikov
^tdčr,in francoske komuni G?a Partije.
yzhodne obiska predstavnikov
‘«hai?0:hemške partije pa se je Vahs,ito sJthceval na stališče jugoslo-delegacije, češ da je Jugo-a°’ ker pozitivno ocenila to pobu-taPomnr mhko razgovori pojasnijo stališča glede nemškega
rašami wusca gieoe nemškega B nja, kar je življenjskega po-
mena za ČSSR in kar predstavlja novo poglavje v sodelovanju.
Lenart je v tej zvezi rekel, da hočejo voditi aktivno politiko in da bi bilo politično otročje, če bi se Izogibali razgovorom z določenimi državami. Poleg tega so izredno zainteresirani pri reševanju nemškega vrašanja. Demokratična nem ška republika je pomemben gospo darski partner In tudi s tega stališča ne nameravajo zapustiti »bojnega po!ia». Cisar pa je dodal, da nočejo biti jabolko spora, temveč element utrjevanja socialistične skupnosti, zaradi česar nočejo, da bi se jih izključilo iz sodelovanja s katero koli socialistično državo.
češkoslovaški tisk je še vedno polen komentarjev Titovega obiska, med katerimi je najbolj zanimiv komentar, ki ga objavlja mladinsko glasilo »Mlada fronta«. List piše, da so nekateri imeli svojevrstne iluzije o jugoslovanski podpori in da so mehanično prenašali jugoslovanske izkušnje na češkoslovaške prilike. Govorili so, da Jugoslavija podpira ČSSR a da bi v primeru potrebe šla tako daleč, kot je šla Jugoslavija v razdobju kominforma V resnica pa so Jugoslovani sicer nudili polno podporo, istočasno pa so izrazili tudi željo, da bi se uspelo zgladiti spore s petimi. V vseh svojih dzlaganjih so Jugoslovani podčrtali, da češko-slovaško-jugoslovanskio sodelovanje, ne sme biti v nasprotju s sodelovanjem z drugimi socialističnimi državami in so kazali veliko zanimanje za širše pomirjenje med socialističnimi državami. Zato so tudi pozitivno ocenili razgovore v Cierni in v Bratislavi, ker z zadovoljstvom sprejemajo na znanje razumne rešitve, ki so v korist prizadetih. Taka stališča še zdaleka niso v nasprotju z jugoslovanskimi izjavami in s stališči, temveč prav obratno predstavljajo izraz prisrčnega prijateljstva, ki pa je istočasno razumno in temelji na objektivni stvarnosti.
Isti list objavlja tudi nekatere zanimive vesti o dvostranskem so delovanju, pri čemer pravi, da predstavlja osnovno težavo glede gospodarskega sodelovanja vprašanje plačevanja. Zato so predvideli, da bodo jeseni ustanovili skupni fond z depozitom konvertibilnih valut. Ustvarili bodo pogoje za medsebojno izmenjavo investicij in za izmenjavo delovne sile. Za potrošnike bodo odprli jugoslovanske veleblagovnice in obratno. Govori se o novem plovnem kanalu in o podobnih načrtih na Savi.
List zaključuje, da nudi Jugoslavija neprecenljivo podporo na ta način, da objektivno obvešča vse svoje državljane o razvoju in o stanju v češkoslovaški.
Zanimivo je, da tudi ta najbolj borben češkoslovaški list uporablja Tita za zagovor obiska Ulbrichta m da pravi, da Ulbrdcbtov otok ne bo mogel zabrisati velikega vtisa, ki ga je napravil Titov obisk, da pa istočasno prav Tito meni, da je povsem naravno, da pušča ČSSR odprta vsa vrata.
MOSKVA, 12. — Objavljeno Je bilo kratko sporočilo, da so se končali manevri zalednih enot, ki so se vršili na področju zahodnih sovjetskih pokrajin, na Poljskem in v Vzhodni Nemčiji in ki so bili do sedaj najbolj obsežni v sovjetski zgodovini. Manevri niso zajeli v toliki meri vojaških enot, saj so bili usmerjeni v reševanje zapletenih vprašanj oskrbovanja oboroženih edinic in so na manevre prvikrat poklicali rezerviste ter so mobilizirali tudi civilna prometna sredstva. Preučevali so dobave ob najtežjih okoliščinah,
saj so verjetno upoštevali tudi možnost uporabe atomskega orožja, o čemer govori dejstvo, da so bili istočasno tudi manevri o atomski protiletalski zaščiti. Značilno je tudi, da so bili to prvi povojni manevri v SZ, ki so se vršili izključno pod sovjetskim poveljstvom in niso bili izvršeni v okviru sil varšavskega oakta.
Današnja »Pravda« nadaljuje s polemično oceno zaključkov bratislavskega sestanka, pri čemer ponavlja osnovne ugotovitve o nujnosti ideološke in politične enotnosti, opušča pa ob strani vprašanje različnosti in specifičnosti vsake države, članek ima naslov »Sveta dolžnost vsakega komunista« in se v njem podčrtuje vodilno vlogo komunistične partije ter mednarodno dolžnost vseh socialističnih držav. Ponavljajo se stališča, da skuša imperializem zabiti klin med socialistične države, da skušajo vtihotapiti buržoazno ideologijo, pri čemer se poslužuje nacionalizma.
V Prago je prispel na vabilo zunanjega ministra generalni tajnik konference OZN za trgovino in razvoj Rani Prebisch.
VValter Ulbricht
Neuspešna pogajanja v Adis Abebi
ADIS ABEBA, 12. - Tudi tretje zasedanje mirovne konference za rešitev nigerijskega spora se je zaključilo z neuspehom. Po triurni seji, ki je bila, kot vedno, za zaprtimi vrati, je biafrsko odposlanstvo zapustilo «Palačo Afrika«, kjer je sedež konference, medtem ko je odposlanstvo Nigerije zapustilo sedež tričetrt ure pozneje.
O poteku današnjih razgovorov ni bilo nobenega uradnega poročila, o neuspehu pa so pričali potrti obrazi članov odposlanstva. Tudi dejstvo, da sta odposlanstvi ločeno zapustili konferenčno dvorano, tolmačijo opazovalci za znamenje napetosti, ki vlada na pogajanjih.
Etiopski cesar Haile Selassie si še naprej prizadeva, da bi omilil nasprotstva med stališči obeh strani. Danes zjutraj je imel enourni pogovor s člani biafrskega odposlanstva, ki ga po odhodu polkovnika Ojukvvuja vodi prof. Mjoku. Zdi se, da skuša cesar doseči vsaj začasno prekinitev bojev, ki bi o-mogočiia organizacijo pomoči prizadetemu prebivalstvu. V krogih Organizacije afriške enotnosti menijo, da bi bil sedaj, ko so praktično izgubljene vse možnosti za dokončno politično rešitev spora, že velik uspeh, če bi se odposlanstvi sporazumeli vsaj za prekinitev vojaških akcij.
Papež Pavel VI. je v preteklih dneh poslal etiopskemu cesarju brzojavko, v kateri izraža svoje upanje, da se bo mirovna konferenca uspešno zaključila.
HUD VIETNAMSKI NAPAD NA NIX0NA
Program republikanske stranke ZDA ne more rešiti vietnamskega vprašanja
Predstavnik severnovietnamske delegacije v Parizu ni hotel izreči kakega mnenja o demokratskih kandidatih za predsedniške volitve v ZDA
PARIZ, 12. — Richard Nizom, kandidat republikanske stranke za predsedniške volitve ZDA je bil tarča hudih napadov glasnika se-vermovdetnamske delegacije na pogajanjih v Parizu Nguyem Thanh Leja. Na tiskovni konferenci, id jo je imel kot druge ponedeljke, je Thanh Le dejal: «Gospod Nizom je šel v nesramnost tako daleč, da ima južni del naše dežele že za svojo osebno last.«
Glasnik je komentiral zlasti Nixo-novo izjavo, da »noče likvidirati Južnega Vietnama«. Ta izjava, je dejal Thanh Le, pomeni, da hoče Nixan imadaljevati razdelitev Vietnama in spremeniti to deželo v vojaško oporišče in novo kolonijo ZDA«. Sklicujoč se potem na neko izjavo, ki jo neki ameriški list pripisuje Nixonu, in po kateri je baje ta dejal, da je pripravljen Uporabiti atomsko orožje, da bi spravil Hanoj na kolena, je Thanh Le rekel: «že samo ta izjava zadostuje da je moč razumeti politiko in stališče Nixona.»
Govornik Je potem kritiziral volilni program republikanske stranke zatrjujoč, da ni realističen in da ne more rešiti vietnamskega problema. Republikanski program, je
.....'H...........................IIIIIIIIIIII.................................................................................................................inimiiiiHHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii..........luni
ZATIŠJE V ITALIJANSKEM POLITIČNEM ŽIVLJENJU
Polemike med generali in poseg ministra Guia
Nadaljuje se stavka mornarjev državnih pomorskih družb
RIM, 12. — Polemike med generali in nepričakovan poseg ministra za obrambo Guia so izzvale občuten odjek v vsem italijanskem tisku. Očitno gre za nova ozadja »zadeve« de Lorenzo, ki so prišla sedaj pa dan in istočasno za nekatere' obtožbe, ki preje niso bile znane, odnosno za stvari, ki se dogajajo v sedanjem razdobju.
V	tej zvezi levičarski tisk kritizira ministra Guia. ki je poveril vojaškemu javnemu tožilstvu preiskavo, ki naj ugotovi generala, ki se je »drznil« poslati rimskemu levičarskemu dnevniku «Paese sera« pismo z obtožbami na račun načelnika generalnega štaba Vedovata. Tisk ugotavlja, da naj bi javno tožilstvo najprej ugotovilo, če so obtožbe resnične n da teh obtožb prav nihče v ničemer ne zanika in da gre torej za točne zadeve. Zanimivo je tudi, da piše «Tempo», da je do Guiovega naloga o preiskavi prišlo šele po posvetovanju s predsednikom vlade Leonejem in da je prišlo tudi do sumov, da »obstaja v armadi prava celica«, ker že predolgo «uhajajo» vesti, ki prihajajo na mize redakcij levičarskih listov.
V	bistvu gre torej za skrb, ker uhajajo vesti in ne ker so škandalozni primeri resnični, odnosno morda niso resnični. Sporedno s tem je ministrstvo za obrambo potrdilo eno Izmed obtožb, ki je bila napisana v anonimnem pismu generala objavljenem v listu «Paese sera«, da je vojska pustila De Lorenzu za osebno uporabo dva vojaška avtomobila, dva častnika in tri karabinjerje, česar vsega se je posluževal tudi za svojo volilno kampanjo. Ministrstvo pravi, da ne razpolaga več z vojaškim osebjem, odkar je postal senator, da pa ima še vedno na razpolago vojaški avtomobil , primernost česar sedaj preučujejo.
V	poslanski zbornici so razdelili besedilo proračuna za prihodnje leto, ki bo prišel na dnevni red prvih zasedanj parlamenta takoj po sedanjih počitnicah.
Italijanska vlada je protestirala v Londonu, ker je Velika Britanija uvedla dodatno takso v višini 10 odstotkov za uvoz italijanskih hladilnikov. To takso zagovarjajo, češ da prejmejo italijanski izvozniki posebne nagrade za izvoz hladilnikov. Italijanska vlada pravd, da gre za neupravičen ukrep, ker predstavlja vprašanje IGE in potrošme-ga davka samo izvajanje načel o vračanju notranjih davščin, kot to predvideva pogodba o GATT.
Nadaljuje se stavka pomorščakov državnih pomorskih družb Italla, Tržaškega Loyda Adriatica in Tir-renla. Stavka se je pričela 7. avgusta in se bo zaključila 15. avgusta. Dosedaj so stavkali po 24 ur mornarji na 35 ladjah. Danes je stavka zajela tudi mornarje na ladjah družbe Tirrenda, ki vzdržujejo zveze med Italijo in otoki.
Ihilt Tito se na, praškem letališču poslavlja od Dubčka
0 izjavah notranjega francoskega ministra
PARIZ, 12. — Notranji minister Raymond Marcellin je v soboto med otvoritvenim govorom na nekem sejmu v Alzaciji uporabil izredno o-stre izraze in je zagrozil opoziciji, da bodo uporabili silo proti vsako mu _ poskusu ustvarjanja neredov, istočasno je tudi izredno ostro napadel «totalitarni marksizem - leninizem«.
Danes je celotni opozicijski tisk odgovoril na ta surov napad. Tako piše «Combat», k predstavlja levi center, da vlada sama ne ve, kaj bi hotela in da se po eni plati pred
laga reforme, po drugi pa se hoče zaostriti ozračje. Glasilo KPF «Hu-manite« pravi, da se vlada skriva za nevarnostjo kolektivizma in a-narhije. «Le Monde;,, Se, da obstaja minister za šor o, ki ponuja razgovor in minister za notranje zadeve, ki govori o represalijah in da to odgovarja vladni politiki, ki ponuja «korenje ter batine«.
ŽENEVA, 12. — SI. novemu rom bodo v Švici začele veljati nove železniške tarife, ki predvidevajo 11-odstotno podražitev potniških tarif; za prevoz prtljage pa bo povišanje približno 10-odstotno. Povišanje tarif so sprejeli zaradi stalnega deficita švicarskih železnic v zadnjih letiih.
V LITTLE ROCKU IN V LOS ANGELESU
Mrtvi in ranjeni v spopadih s policijo
Prizorišče nemirov v Los Angelesu je črnska četrt Watts, kjer je bilo I. 1965 34 mrtvih
LITTLE ROOCK, 12. — Že tretjo zaporedno noč je prišlo do nemirov v Little Rocku (Arcansas), čeprav velja policijska ura od 10. ure zvečer, V raznih krajih črnske četrti so se razletele steklenice mo-lotov_
V Los Angelesu pa je prišlo do hudih nemirov včeraj zvečer v četrti Watts, ki je črnska četrt Los Angelesa. Središče nemirov je bdi neki javni park, ki ga je policija obkrožila. Nemiri so se zavlekli pozno v noč in spremljalo jih je streljanje.
Četrt Watts je bila prizorišče hudih rasnih nemirov leta 1965, ko je bilo 34 mrtvih in je materialna škoda dosegla vrednost 50 milijo-
ll lliipillil ll m nun iiltiililiii m liimitiiiii im i mm ii,ni,| n,| Hum um,, „„„l„ll|(„m,ll|„„„l,|ll,lm,|„,,|,|
«PRA VDA» 0 IRAŠKI VLADI
Sirski letali «Mig-17» sta pristali v Izraelu
Bivši iraški ministrski predsednik Abdel Razzak Al Nayef imenovan za veleposlanika
TEL AVIV, 12. — Neki izraelski vojaški glasnik je sporočil, da sta dve sirski letali «Mig -17», ki sta ju vodila častnika sirskega letalstva, davi ob 8.45 pristali na nekem letališču v Severnem Izraelu. V sporočilu ni bilo nič natančnejšega o vzrokih in okoliščinah pristanka teh dveh letal.
Vest je v izraelskem javnem mnenju povzročila veliko zadovoljstvo in takoj je bilo slišati komentarje, češ da Alžirci sedaj ne bodo mogli Izraelu postavljati posebno težkih pogojev za vrnitev letala družbe «E1 Al«, ki so ga, kot znano, pripadniki palestinskega osvobodilnega gibanja prisilili, da je pristalo v Alžiru.
Radio Damask je javil, da sta z letaloma «Mig-17» vzletela dva rekruta, kar je v nasprotju z izraelskim poročilom, ki navaja, da sta bila pilota poročnik in podporočnik. Kot trdi radio Damask, sta pilota v slabem vremenu bila prisiljena zasilno pristati na sovražnem ozemlju zaradi pomanjkanja goriva. Izraelsko poročilo pa poudarja, da je bilo na letalih goriva dovolj, vreme pa je balo vsaj v Izraelu zelo lepo.
Izraelske oblasti so pozno zvečer objavile imeni obeh pilotov; prvi je 25-letni poročnik Walid Adam, drugi pa 22-letni podporočnik Rad fan Rifai.
Moskovska «Pravda» prvič zavzema stališče o novi iraški vladi. V svojem članku je «Pravda» še oprezna, vendar izraža določeno na-klonjenost spremembam, ki so nastale v Iraku, in članek je na splošno optimističen. List izreka pozitivne sodbe o novih voditeljih, bodisi glede zunanje bodisi glede notranje politike. «Pravda» obsoja glede notranje politike prejšnji re ždm ter omenja pri tem posebej tisoče političnih zapornikov ter ne rešen problem Kurdov. Potem pra vi, da je videti, da nameravajo novi voditelji ta dva problema rešiti. To, da je nova vlada znižala
cene bencina in nekatere davke, ima zgolj demagoški značaj; sklep za izpustitev političnih zapornikov pa gre verjetno čez mejo same propagande, piše «Prwda». Ce bo ta sklep takoj in brez vsake izjeme izveden, se bo notranji položaj izboljšal. Sicer pa bo, piše list, pokazal, če bodo sedanje zamenjave ugodne za iraško ljudstvo.
V Bagdadu se je danes Izvedelo, da je bil general Abdel Razzak Al Nayef, bivši ministrski predsednik, imenovan za veleposlanika. Enako so bili imenovani za veleposlanike generali Ibrahim Abdel Rahman Al Daud in Dlad Al Ka-wi, ki sta bila člana Al Naye£ove
nov dolarjev (okrog 30 milijard lir).
Policija je sporočila, da se je oj 2,30 ponoči (okrog 11.30 poit. času) položaj znatno izboljšal: Poznejše vesti pa javljajo, da so bili med nemiri ubiti 3 črnci, ranjenih pa Je bilo 17 oseb, med temi trije policisti.
KOMENTAR »PRAVDE«
Manevri NATO v Grčiji
MOSKVA, 12. — Današnja ((Pravda« objavlja zelo oster komentar v zvezi z manevri NATO na področju Balkana, ki se bodo dejansko vršili predvsem na grškem ozemlju. List pravd, da so manevre uradno napovedali In da gre za sodelovanje vseh držav južnega dela zavezništva.
«Pravda» komentira te manevre, češ da predstavljajo predvsem nevarnost za grško ljudstvo in da so istočasno odraz histerične kampanje ameriških imperialističnih krogov. V tej zvezi omenja ameriško šesto floto in da imajo sedaj ZDA vojaška oporišča v Španiji, Ubijd, Italiji, Turčiji in v Grčiji.
Hude posledice
v
suše v Čilu
WASHINGTON, 12. — Iz Wa-shingtona poročajo, da je Čile trenutno v zelo velikih težavah zaradi hude suše, ki vlada v državi. 150 tisoč glav živine je že pomrlo zaradi pomanjkanja krme, šest tisoč kmečkih družin pa je v zelo bednem položaju, škoda, ki jo je pomanjkanje vode povzročilo čilskemu gospodarstvu, znaša okrog sto milijonov dolarjev.
Suša je hudo prizadela ne le poljedelstvo ln kmetijstvo, ampak tudi industrijo, ki je v veliki meri odvisna od dobave električne
dostavil, priznava polom ameriške politike v Vietnamu, vendar pa ne Izvaja Iz tega posledic in ne priporoča ne ustavitve ameriškega bombardiranja in ne umika čet ZDA: nasprotno: predlaga, naj se obdrži ln okrepi sajgonska lutkarska vlada.
Nekateri časnikarji so severno-vietnamskega glasnika vprašali za njegovo mnenje o demokratskih predsedniških kandidatih. Glasnik je odgovoril: ((Kritizirali smo in obsodili sedanjo politiko ameriških voditeljev, kj pripadajo demokratski stranki. Kolikor gre za druge kandidate te stranke pa nimamo zadosti informacij in bomo svoje komentarje izrekli ob pravem času«.
Thanh Le je potem zavrnil trditev, ki jo pripisujejo podpredsedniku Humhreyu, po kateri naj bi «se približali Vietnamu«, ter je poudaril, da to ni točno. Potem je zatrdil, da se je bombardiranje Severnega Vietnama povečalo po Johsonovem govoru 31. marca. Pri tem se je skliceval na 40.000 ameriških vojakov, ki so bili poslani v Južni Vietnam po 1. aprilu, kot na divje bombardiranje sajgonskega področja ter delte Mekonga z letali «D-52».
Glasnik Hanoja pa ni direktno odgovoril na vprašanje nekega časnikarja, ki ga je vprašal za mnenje o izjavi, ki jo Johnsonu pripisuje «WalI Street Journal«. Po tej Izjavi hi baje predsednik ZDA sprejel pogoj, da ustavi bombardiranje Severnega Vietnama, če bi od Hanoja in FNO prejel «tajno zagotovilo«, da ne bo več takih masovnih napadov, kakršni so bili za praznik «Tet,> (budistično novo leto). Thanh Le se je omejil samo na to, da je spet poudaril stališče Hanoja o brezpogojni ustavitvi bombardiranja.
Končno je glasnik potrdil, da bo posebni svetovalec šefa vietnamske delegacije na pariški', razgovorih Le Duc Tho, ki je sedaj v Moskvi, v kratkem spet prispel v francosko prestolnico, vendar točnega datuma ril povedal. Domnevajo, da se Le Duc Tho ne bo pravočasno vrnil v Pariz za prihodnjo sejo, ki je napovedana za 14. avgust
V	odgovor na zadnje vprašanje je Thann Le izjavil, da njegova delegacija nima nobene informacije o možnosti, da bi ameriški senator Mike Mansfield, ki je trenutno v Parizu, imel namen sestati se s predstavniki severnovietnamske delegacije.
Cyrus Vanče, Harrimanov namestnik pri razgovori l v Parizu, je danes zvečer prispd z letalom iz ZDA v francosko prestolnico. Vanče je bil v soboto sprejet pri predsedniku Johnsonu.
Le Duc Tho, vsoki funkcionar in voditelj severnovietnamske stranke delavcev, se je danes v Moskvi sestal s sovjetskim prvim namestnikom ministrskega predsednika Ki-rilom Mazurovom in s prvim namestnikom zunanjega ministra Vasilijem Kuznecovom. Razgovori so potekali, navaja agencija «Tass», v prisrčnem in prijateljskem vzdušju. Vietnamski gost je prispel v soboto iz Hanoja v Moskvo in jutri odpotuje v Pariz.
V	odgovor na nek. vprašanje glede informacij iz Sajgona, po katerih naj bi se ameriška vlada priprav ljala na prenehanje bombardira nja Severnega Vietnama, je glasnik Bele hiše danes izjavil, da je
bombami tudi na področjih, k|er so imeli proč njimi mir za mesec dni.
Poročilo severnovletnamskega zunanjega ministrstva izjavlja danes zvečer, »da so' ameriški imperialisti očitno poslali v Kambodžo julija meseca svoje vojne ladje« ter zakamuflirali »svoja napadalna dejanja s tem, da so oDrekljivo trdili, da so na kamboškem ozemlju severnovietnamske čete«. Izjava dostavlja, da «po zahodnih informacijah ZDA sedaj pripravljajo nove ukrepe proti Kambodži« ln zatrjuje, da nameravajo ZDA ((pripraviti javno mnenje na nova napadalna dejanja proti Kambodži«. Severni Vietnam podpira stališče Kambodže.
Osem ameriških vojakov je bilo mrtvih, 50 pa ranjenih zaradi raketnega in topovskega ognja, s katerim jih je pomotoma zasul ameriški lovec - bombnik med neko operacijo v dolini Ashau, v bližini juž-novletnamsko - laoške meje. Do .n-cidenta je prišlo, ko je letalo ščitilo enote 101. ameriške letalske divizije. Ameriški predstavnik je tudi sporočil, da so bili včeraj v bližini oporišča Dong Hu ranjeni štirje ameriški vojaki, ki so jih zadele topovske granate; pomovina jih je nanje izstrelilo ameriško topništvo.
Glasovanje o ustavi bodoče neodvisne ekvatorialne Gvineje
MADRID, 12. — V ekvatorialni španski Gvineji, ki naj bi ji Španija 12_ oktobra letos podelila neodvisnost, so izvedli referendum o bodoči ustavi dežele. Kakih 115 tisoč od 250 tisoč prebivalcev te španske kolonije v Afriki je v nedeljo glasovalo o ustavi, ki so jo gvinejski in španski strokovnjaki sestavili v začetku leta na konferenci v Madridu. Ustava predvidela samostojnost ekvatorialne Gvineje, ki sestoji iz dveh delov, otočja Fer-nando Poo in celinskega dela Rio Murni. Potek referenduma na zahtevo Gvinejcev nadzoruje tud: skupina OZN.
španska agencija »Cifra« poroča, da nekaj voditeljev otočja Peman-do Poo vodi kampanjo za odcepitev otočja od celinskega predela te španske kolonije. Fernando Poo je namreč bogatejši in bolj razvit od Ria Muni in to je tudi razlog težnje po odcepitvi.
Vendar pričakujejo, da bodo prebivalci ekvatioralne Gvineje izglasovali referendum, o ustavi, ki predvideva demokratično vlado odgovorno parlamentu s 35. člani.
Cerkveni incident v Čilu
SANTIAGO, 12. (Čile) — Včeraj je kakih 250 oseb — duhovnikov in laikov — pripadnikov organizacije «Mlada cerkev«, zasedlo tukajšnjo katedralo. Skupina je sprejela tudi razglas, s katerim kritizira Cerkev Kardinal Paul Silva Henrique? pa je obsodil zasedbo katedrale Rekel je, da je to eno izmed najbolj žalostnih dejanj v zgodovini cerkve v Čilu. V svoji izjavi ;e
__________ ________ m ^ kardinal izjavil, da je bil vedno
stališče ZDA v tem pogledu'neTpre 1 dovzeten za dialog m da sa ip na menjeno. Predsednik Johnson je de j vse naf'in(“ prizadeval, da to tega jal jasno — in še vedno velja -1 incidenta ne bl PriS1° Strasti pa da je za prekinitev bombardiranja 80 prevladaIe nad evangeljskim* potrebno recipročno dejanje Hano-, ^deab- Hočemo, je dejal kardinal ja. Nadalje je dejal, da ne ve za I ? verniki vedo da obsojamo ta kak nov razvoj pariških pogajanj. dejanja kaT na^bo‘J enPrr' 'no ir‘ Glasnika so namreč vprašali za po da. 80 se duhovrvk: ki so se ten jasnilo izjav podpredsednika HJm- ^	,flb '*
Phreya ter republikanskega kandk 1 ?nenriiirij f ’ !' (m ' su
vnn«	.o,....... spenaiirai a
data Nixona, da pariški razgovori napredujejo.
V Vietnamu so včeraj v raznih
energije. Čilska vlada je zaprosila krajih ameriška letala izvedla
vlade po državnem udaru 17. julija. | ZDA za znaitno finančno pomoč. I bombne napade. Pojavila so se z
IIIIIIIIIIIIIIIIIII.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiu.lllllllltltlilllllllllllllliil.■■IIIIIIIIIIII.IIIIIIIIIIIIIII.
Dne 26. Vili. se zbero v Chitagu delegati demokratske stranke
NEW YORK, 12. - Župan Chicaga Richard Daley je mobiliziral celo vojsko slikarjev, delavcev, pometačev in vrtnarjev v okviru operacije za polepšanje mesta pred začetkom kongresa demokratske stranke, ki bo 26. avgusta. Seveda se Daleyeva pobuda omejuje zgolj na področje okrog »International Am-phitheatre«, velikanskega kompleksa« kjer se bodo zbrali delegati stranke na konvenciji. Župan tega ameriškega velemesta hoče, da bi delegati dobili lep vtis o mestu.
Danes bi moral prispeti v Chicago prvi imenitni gost John Bailey, predsednik demokratske stranke in organizator konvencije. V zadnjem trenutku pa se je izvedelo, da je njegov prihod preložen na pojutriš njem. Mogoče se je moral še posvetovati z nekaterimi prvaki stranke
o nekaterih problemih, na katere bo naletel, ko bo komaj prišel v Chicago. Kongres demokratske stranke bo namreč naletel na vrsto težav. Že 16. avgusta bo začelo stavko 5.000 avtomobilskih izvošč-kov in če se pogajanja za obnovo sindikalne pogodbe ne bodo pravočasno ugodno zaključila, se bo to brez dvoma občutilo pri začetku kongresa. Kot sedaj kaže, bi morali le nekaj ur pred začetkom konvencije tudi črnski šoferji avtobusov in podzemske železnice začeti stavkati. Tretja stavka, mogoče najhujša, pa traja že več dni. Uslužbenci mestne telefonske družbe so ustavili delo in sedaj nihče ne ve povedati, kdaj bodo stfet začeli delati. Gotovo bi pomanjkanje telefonske službe bilo izredno hud uda rec za konvencijo. Da bo pa vsa
stvar še bolj zapletena, se obljublja še »invazija« cele vojske «hippies», ki protestirajo proti vojni v Vietnamu.
Razni opazovalci domnevajo, da je premik na desno v republikan ski stranki koristil premiku na levo v demokratski stranki. Nekatere ankete pa kažejo, da je javno mnenje po Nixonovi zmagi v Miami Beachu dokaj naklonjeno uradnemu kandidatu republikanske stran ke.
Zdravniki, ki zdravijo bivšega predsednika ZDA Eisenhowerja, so danes sporočil, da se stanje Eisen-hovverja stalno zadovoljivo boljša. Predsednik Johnson pa je danes do poldne prebil več kot uro v neki vojaški bolnišnici, kjer ga je neki zdravnik preiskal.
katoliških duhovnikov
ki so se udeležili za>>ube kati a ral e
Oster odgovor prof. Chiarin'a
BENETKE, 12 ilavnntelf he neSkega filmskega festivala prof. Luigi Chiarinl je dal agenciji Ansa izjavo, v kateri ni preveč fstedil besed bodisi do nekaterih članov federacije PSU iz Benetk bodisi do odbora za koordinacijo bojkota festivala. Chiarini, ki je pred nedavnim izstopil iz socialistične stranke, je na račun «sednvh socialističnih filmskih delavcev» ki so pisali pismo glasilu «Avanti» dejal, da so «dokaj šibki bodisi kot ljudje kulture, bodisi kot filmski delavcu. Ravnatelj festivala pravi, da je že on sam znotraj festivala skušal marsikaj zastarelega razbiti, toda upravni svet Je imel tedaj za seboj socialističnega ministra Nadalje očita parlamentarcem, da niso naredili svoje dolžnosti, ker bi sicer Bienala imela nov statut.
Glede demantijev odbora za koordinacijo bojkota filmskega festivala je Chiarini zanikal, da bi se bil obrnil na razna študentska gibanja ter je svojo izjavo na račun omenjenega odbora zaključil s trditvijo, da uganja ta odbor nedostojno in neolikano kampanjo, ki se oslanja na celo vrsto potvorb, loži in ustrahovanj, ki nikogar ne ustrahujejo.
INDIJA JE RAZOČARANA, TODA RAVNOTEŽJE NA INDIJSKEM PODKONTINENTU JE BOLJ VAŽNO
Sovjetsko orožje za Pakistan
Odločitev Sovjetske zveze, da bo začela dobavljati orožje Pakistanu, je povzročila v Indiji razočaranje, proteste in streznjenje. Opozorila je na spremenjeni položaj na Indijskem podkontlnen-tu, ali bolje rečeno, spremenjeno stališče velesil do tega dela sveta. Ponovno je potrdila staro resnico, da odnosi med državami ne temeljijo na simpatijah in antipatijah, ampak na interesih.
šestega julija Je predsednica indijske vlade Indlra G-handi poslala premiera Alekseju Kosigi-nu pismo, v katerem je izrazila zaskrbljenost zaradi možnosti, da bi Sovjetska zveza dobavila Pakistancem orožje. Kmalu nato je sovjetski odpravnik poslov v Novem Delhiju Smimov prinesel gospe Gandi osebni odgovor premiera Kosigina, v katerem ta ponovno zagotavlja sovjetsko prijateljstvo do Indije In poudarja, da Moskva ne bo z ničemer spodkopala to prijateljstvo.
To zagotovilo so sl v Delhiju razložili tako, da Sovjetska zveza ne misli poslati v Pakistan o-fenzlvnega orožja, Po mnenju vojaških strokovnjakov bo Pakistan verjetno dobil od Moskve obrambne rakete, tanke in navadna prevozna sredstva, toda ne letal.
Kljub temu Je sovjetska odločitev učinkovala v Indiji kot bomba.
Celo Indira Gandi, ki Je umirjeno komentirala novico, je Izjavila novinarjem, da je sovjetska odločitev «polna nevarnosti)) in da utegne ((zapeljati Pakistan, da bo sprožil nove ofenzive proti Indiji.« (Indija obtožuje Pakistan agresije v vojnem spopadu zaradi Kašmira septembra 1965).
Toda — je dodala predsednica Indijske vlade — indijska politika do Sovjetske zveze se ne bo spremenila. «To pa ne pomeni, da smo srečni zaradi sovjetske odločitve.«
Opozicija In javnost nista bili tako zmerni v Izjavah. Voditelj socialistične skupine PSP v «Lok Sabhi« — spodnjem domu indijskega parlamenta — Dvivedd je zahteval dvodnevno Tazpravo o sovjetski politiki In izjavil, da bi se morale ljudem, «ki določajo našo politiko, odpreti oči, da ne bi več kakor papige ponavljali, da Indija v nobenem primeru ne bo imela svoje atomske bombe«.
Voditelj desničarske stranke Džan Sang je razglasil dan protesta, v Novem Delhiju in drugod so izbruhnile demonstracije, desni krogi pa so začeli vpiti, naj Indija naglo poveča proizvodnjo orožja in se «nasloni na lastne sile«. Ves. ta, hrup pa ni izviral samo iz razočaranja in užaljenosti, da je Sovjetska zveza «izdala» prijateljstvo z Indijo, ampak tudi iz želje — posebno v opozicijskih krogih — da bi se znašla vlada v čim bolj neprijetnem položaju.
Vsi Indijci niso bili tako zelo Jezni in razočarani. Neki indijski diplomat Je razdraženo vprašal, zakaj ljudje govorijo o polomu indijsko-sovjetskega sodelovanja. «Od Husov smo dobili več, kakor smo sploh pričakovali« (Indija Je v zadnjih letih dobila od Sovjetske zveze zelo velik in sodoben arzenal orožja, vštevši lovce-bombnlke, tanke, o-brambne rakete, rušilce ln celo
podmornice).
Najbolj trezno mnenje je Izrekel predsednik države Kerala Nambudiripad: «To je del mednarodne diplomatske igre in kot realisti bi se morali sprijazniti s to resničnostjo.«
Vsekakor je premier Kosigin dal vsa zagotovila, da se sovjetsko prijateljstvo do Indije ni spremenilo, tudi predsedniku indijske republike Zakiru Hulsenu, ki je bil prav takrat na uradnem obisku v Moskvi.
V Pakistanu so na razburjenje v Indiji odgovarjali v glavnem z izjavami: Prvič, da je Indija v vojnem spopadu leta 1965 napadalec in ne Pakistan, In — drugič, da ima Indija lastno močno vojno industrijo, medtem ko je Pakistan nima in mora dobivati orožje od zunaj, če se hoče braniti. Sicer m ravnotežja.
Kaže, da je prav ravnotežje na indijskem podkontlnentu eden Izmed razlogov za sovjetsko odločitev. Politični opazovalci opozarjajo, da je tako v interesu ZSSR kakor tudi ZDA, da se ravnotežje v tem delu sveta ohrani. IVashington je po Izbruhu sovražnosti med Indijo In Pakistanom leta 1965 ustavil dobave orožja obema.
Sovjetska politika do podkontd-nenta pa se je v bistvu gibala v Isto smer. To se je najbolje pokazalo ob sestanku v Taškentu med Indijskim premierom šastri-jem In pakistanskim predsednikom Ajubom Janom. Prvič v zgodovini je Rusija v osebi Alekseja Kosigina posredovala na indijskem podkontlnentu, ln to v korist miru. Ne 6amo, da je bil to •blesteč diplomatski uspeh sovjetskega premiera — kljub vsem omejitvam In pridržkom tega sestanka — ampaik je pomenil prelomnico v sovjetski politiki. Od takrat datira sovjetska nevtralnost v indo - pakistanskem sporu zaradi Kašmira. S tem je bilo tudi odvrženo prejšnje stališče Nikite Hruščova, da Je Kašmir sestavil del Indije ln da mora Sovjetska zveza potemtakem podpirati Indijo na podkontlnentu.
Zato Je sovjetska odločitev o dobavah orožja Pakistanu logična posledica nove smeri v sovjetski politiki. Ko je Kosigin letos obiskal Pakistan, je slišal dosti pritožb v Ravalpindlju, da se Indija noče meniti o Kašmiru. Nato je odletel v Delhi In svetoval Indiri Gandi, naj Indija obnovi dogovor s Pakistanom, Ni predlagal, da bi Indija odstopila Kašmir Pakistanu, pač pa Je Izrazil prepričanje, da bi rešitev kašmirskega vprašanja ustvarila na podkontitentu stabilnost in obvardvkla 'ta 'del Sveta pred rid-1 tranjimi in zunanjimi pritiski. Po vseh znamenjih sodeč se tukaj interesi obeh svetovnih «super-sil» v marsičem skladajo.
Razlog za sovjetsko odločitev pa verjetno tiči tudi v tem, da so bili v Moskvi čedalje bolj zaskrbljeni zaradi naraščajoče odvisnosti Pakistana od kitajske vojaške pomoči. Sovjetski voditelji dobro vedo, da se Pakistan zdaj ne bo odpovedal sodelovanju s Kitajsko, ker vidi v njej protiutež za indijski vpliv ln njeno vojaško pomoč. Vendar pa je najbrž tudi Pakistanu prav, če ni navezan samo na en vir orožja.
Vsekakor — jedko in nekoliko nevoščljivo pripominjajo Indijski krogi — je Pakistan edina država na svetu, ki se ji je -posrečilo dobiti orožje od vseh treh velikih: ZDA, ZSSR ln Ut Kitajske.
Z nečim pa se je Pakistan le oddolžil Sovjetski zvezi. Težko sl je misliti, da je Pakistan zgolj po naključju prav v tem času odrekel gostoljubnosti ameriškima prisluškovalnima In vohunskima postajama v Karačiju in Lahom, ki sta spremljali dogaja-janje onkraj meje. Prav tako so Pakistanci sporočili Američanom, da ne bodo obnovili dovoljenja za veliko ameriško bazo v Pe-šavaru, ki spremlja polete sovjetskih raket, ko bo v kratkem potekel sporazum.
Najbolj zanimivo je to, da so v Washing,tonu precej mimo sprejeli to novico. Predstavniki State Departmenta so v neuradnih pogovorih dejali, da oporišče v Pešavaru tako In tako ni več potrebno, ker znajo vohunski sateliti prav tako dobro opraviti svojo nalogo. In tako kaže, da so vsi več ali manj zadovoljni, razen Indije, ki se je ob najnovejši sovjetski odločitvi morala sprijazniti z nekaterimi dejstvi ln realnostmi v mednarodnih odnosih.
Blizu Porta Santo Stefano je nočni lokal «Le Streghe«, kjer gostom streže šest angleških natakaric. Gostje, vsi navdušeni nad postrežbo in predvsem lepoto natakaric, jih po lokalu imenujejo «le streghette«
Zanimiva statistika nemškega tednika
Koliko zaslužijo ministri v Evropi
BONN, 12, — Koliko zaslužijo ministri v Evropi? Na to vprašanje odgovarja neki nemški tednik, ki je ugotovil, da so avstrijski ministri najslabše plačani. Samo na Holandskem ima predsednik vlade večjo plačo od državnega poglavarja. V nemški zvezni republiki dobi kancler letno 22 milijonov lir plače, katerim je treba dodati še 7 milijonov za povračilo stroškov. Na švedskem je plača predsednika vlade enaka plači ministrov; samo zunanji minister ima majhen dodatek.
V Avstriji so torej ministri zelo slabo plačani: kancler dobi na le-lo 7 milijonov lir, ministri pa 6. Brez dvoma boljše je finančno stanje finskih ministrov, ki sicer zaslužijo manj kot nemški kolegi, dobe pa vseeno dvakrat več kot avstrijski.
5 žrtev gora
AOSTA, 12. — štirje pariški študentje so danes izgubili življenje med vzponom na Aiguille de Bio-nassay, ki je na francoski strani Mont Blanca. Plezalci so bili kakih 200 m pod vrhom, ko jih je presenetil plaz, ki jih je potegnil za seboj Nesrečnih plezalcev še niso našli in bodo iskanje nadaljevali jutri ob zori.
Med nabiranjem planink je 25-letni turinsiki industrijec Franco Daghetto padel v 200 m globok prepad in se ubil.
knjige gledaliSce
glubku ** bllkabbtvo
Giinter Grass:
Pločevinasti boben
Ko Državna založba Slovenije predstavlja Giinterja Grassa slovenskim bralcem in poudarja, da je to eno največjih pisateljskih imen v sodobni nemški književnosti, pravi o njem takole: «V slovstveno areno je odločno stopil po letu 1950. Javnost ga je sprejela kot izzivalca in kritika, delno zaradi formalnih posebnosti njegovega upodabljanja, še bolj zaradi napadalnega, nesen-timentalnega in nespravljivega odnosa do življenja. Zavrgel je veljavne kalupe pripovedništva, prezrl kompozicijo enotne fabule in skušal z mozaičnim nizanjem dramatičnih situacij posredovati bolj celovito in mnogolič-no podobo nepotvorjene stvarnosti. Svojo moralno angažiranost pa je vezal na prepričanje, da je resničnost, gola in neolepšana,
................umu..........................
KATASTROFALNA NEDELJA NA ITALIJANSKIH CESTAH
21 oseb je Izgubilo življenje v celi vrsti prometnih nesreč
Veliko število ranjencev je v bolnišnicah v kritičnem stanju
PADOVA, 12. — Prehitra vožnja, I fer Je hotel s preveliko hitrostjo prehitevanje na neprimernih odse- prehitevati, zaneslo s ceste, pri če-
kih cest, zaspanost in podobno so vzroki številnih nesreč, ki so se v nedeljo pripetile po Italiji. Patrulje cestne policije in karabinjerjev so bile stalno na cestah, helikopterji so iz zraka javljali o raznih prekrških, glob je bilo ogromno, in vendar vse skupaj ni pomagalo nič ali pa malo. 21 oseb je izgubilo v eni sami nedelji življenje, še več pa je ranjenih in prav gotovo se bo seznam smrtnih žrtev motorizacije še zdaljšal. toL<
■Ena najhitjših nesreč se je pripetila ponoči kakih 20 km od Padove, ko sta treščila dva avtomobila. Tri osebe so bile na mestu mrtve, pet pa je bilo ranjenih. Dva ranjena sta v kritičnem stanju in se po mnenju zdravnikov ne bosta rešila.
Trije mrtvi in 1 ranjen v kritičnem stanju tudi pri Astiju, kjer se je šofer avta prepozno zavedel tovornjaka pred seboj, šofer je zavrl, vendar prepozno. Vzroke nesreče je treba tu iskati ne samo v preveliki hitrosti, temveč tudi v dejstvu, da je šofer, 23-letni mladenič, za trenutek zaspal za volanom.
Pri Modeni je avto, katerega šo-
mer je bila 32-letna ženska na mestu mrtva, njena leto dni starejša sestra pa je bila skupno s šoferjem avta ranjena.
Dve mladi ženski in mož so izgubili življenje pri nesreči, ki se je pripetila na avto oesti sonca nedaleč od Parme. Vsi trije so preživeli dopust v Jugoslaviji in so se vračali domov. Vozilo, fiat 1300, ki ga je šofirala ženska, je zaneslo na sredo, Pri čemer je oplazilo nasproti vozeči fiat 850. Sunek je fiat 1300 vrgel ponovno na desno, pri čemer so se odprla vrata, šoferko in potnico je vrglo na cesto, kjer je ena obležala mrtva. Druga ženska, vsaj tako je kazalo, je hotela vstati, toda tedaj je privozil opel rekord turinske registracije, ki jo je podrl na tla ter nato treščil v nemški volkswagen, ki je zmanjšal hitrost. Nemško vozilo je končalo v jarku ob cesti.
Nekaj ur kasneje se je malo dlje pripetila nova nesreča, v katero je bilo zapletenih več avtomobilov. Posledica te nesreče Je ena mrtva ženska in sedem ranjenih oseb.
Pri Santhia je fiat 600 zaradi prevelike hitrosti podrl na ovinku nekaj obcestnih kamnov in se nato zvrnil v prepad. Vse potnike so s težavo potegnili iz razbitin avtomobila in jih odpeljali v bolnišnico, kjer je tri meseca star otrok umrl, medtem ko so druge potnike, med katerimi sta tudi oče in mati otroka, pridržali na zdravljenju
Nedaleč od Sarzane se je fiat 600 z dvema mladeničema silovito zaletel v platano, pri čemer sta bila oba potnika na mestu mrtva. Vzroke nesreče je treba iskati verjetno v nenadni slabosti šoferja ali v mokri cesti.
Pri Vigevanu je fiat 850 podrl 56-letnega možakarja, ki se je vozil s kolesom. Podobna nesreča se je pripetila pri Novari, kjer je prav tako neki delavec, ki je hodil ob cesti s kolesom, postal žrtev smrtne nesreče.
Pri Cevi Je prišlo do trčenja dveh vozil, ki se je zaključilo z dvema ranjencema: eden se bori za življenje, za drugega pa so si zdravniki pridržali prognozo.
Pri Pinerolu je prišlo verjetno zaradi nesposobnosti šoferja, ki je imel komaj dva tedna šofersko dovoljenje, do nesreče, pri kateri je njegova 2 in pol leta stara hčerka izgubila desno roko. V bolnišnici, kjer so šoferja, njegovo ženo in otroka sprejeli na zdravljenje, so morali dekletcu odrezati zmečkano roko.
Na avto cesti sonca pri Bologni
Helikopter, ki je odpeljal v Samaden v Švico ljubljanska zakonca Petra In Barbko Ščetinin, ki sta bila zaradi slabega vremena, prisiljena bivakirati od ponedeljka dalje kakih 300 m pod vrhom Piz Badila .    „„„ •■■■„  ■■■»     milili Milini.iiiiiiim n   iiiiiiiiiiiiiiii n   m.   milil lini
SREČNO ZAKLJUČENO REŠEVANJE S STENE PIZA BADILE
Barbka in Peter Šietinin v švicarski bolnišnici
BONDO, 12. — Vzpon na Piz Ba dile. ki bi se lahko končal z dramo, se je za ljubljanska plezalca Petra in Barbko Ščetinin srečno zaključil. V soboto ponoči so ju rešili iz neprijetnega položaja, kjer sta zaradi skrajno neugodnih vremenskih razmer bivakirala od ponedeljka dalje. Po rešitvi sta oba odšla v spremstvu reševalcev po italijanski strani do koče na južnem platoju. Spuščanje po poti, ki velja za drugo stopnjo, je bilo zaradi ledu zelo težavno. Kljub temu je bila Barbka ob 3. uri zjutraj že v koči, Peter Ščetinin pa je prišel tja dve uri kasneje. V reševalni akciji, ki jo je finansiral jugoslovan-
ski rojak inž. Rakuša, so sodelovali gorski reševalci Toni Spienas, Herman Fischer, Gottlieb Zriet, Bruno Hoffmeister, Adolf Salis, Robert Voesch, Konrad Neuli in v zadnjem delu poti proti koči tudi dva italijanska agenta finančne straže.
V nedeljo zjutraj je na platoju pristal helikopter z inž. Rakušo. Barbko in Petra Ščetimna so odpeljali v bolnišnico na švicarski strani, kjer so ju iz previdnosti zadržali. Oba bosta ostala nekaj časa v zdravniški oskrbi, ker so jima ugotovili rahle znake zmrznjenja in oslabelosti medtem ko je imela
Barbka zaradi komplikacij na pljučih, tudi nekaj vročine.
Da se bo podvig ljubljanskih plezalcev srečno končal niso verjeli niti izkušeni gorski reševalci. Ti so napravili vse, da bi kljub slabemu vremenu še pravočasno prišli do plezalcev, ki ju je opazil pilot helikopterja. Ko so s tem sredstvom pripeljali na vrh gore ves potreben material, so spustili proti bivaku troje vrvi (dve jekleni in eno php žalno). Po poledeneli steni so se nato spustili Fischer, ki jo je preplezal več kot stokrat, Zriet in Hoffmeister. Ko so bili blizu Ščetininov se je reševalcem pokvaril radio. Zato je vodja trojke Fischer pustil
Zrieta nekoliko višje, da je lahko z glasom vzdrževal vezo med reševalci na vrhu in dvojico v steni. Uro pozneje pa sta bila Švicarja že pri Ljubljančanih. Barbki sta na redila «Grammingerjev» sedež, za Petra pa sta pripravila sedež iz vrvi. Ljubljanska alpinista sta bila tako že ob 17. uri na vrhu. S tem pa akcija še ni bila končana. Fischer je splezal še do tovariša, ki je vzdrževal zvezo in mu pomagal do vrha, kamor je prišel ob 20.30. Medtem se je zelo ohladilo in ni izključeno, da bi jima bila še ena noč v mrazu, kljub izkušenosti in izredni kondiciji Petra in Barbke Ščetinina, morda tudi usodna.
je avto belgijske registracije zašel na nasprotno stran oeste in s tem zakrivil trčenje ,ki je zahtevalo eno smrtno žrtev in pet ranjenih. Na isti cesti je v frosinonski pokrajini prišlo tudi do nesreče, kjer je ena oseba zgubila življenje, šest drugih pa je bilo ranjenih.
Še sedem mrtvih v treh nesrečah
Med Vlilo in Sarentino je športni avto ponoči zgrmel s ceste v reko Talvera, kjer je šofer na mestu podlegel poškodbam, njegova prijatelja, ki sta bila v avtu, pa sta utonila. Avto se je namreč zvrnil in ranjena potnika nista mo-
cesti Tibertina - Valeria blizu A-vezzana sta danes umrli dve ženski, šofer enega avta pa je v resnem stanju.
Komaj 17-letni fant je danes silovito treščil s hitrostjo 140 km na uro s fiatom 850 abarth v 3 In pet let stara bratca, ki sta se na pločniku pred hišo igrala s kolesom. Bratca sta bila na mestu mrtva, avto s šoferjem in njegovimi tremi prijatelji pa se je zvrnil v jarek, šofer avta ni imel dovoljenja in je na cesti z najvišjo hitrostjo prehitel neki fiat 1100. Zaradi blazne vožnje je mladoletni šofer izgubil oblast nad vozilom, ki je mlajšega Paola zvleklo kakih 30 m daleč, njegovega 2 leti starejšega brata Lorenza pa je vrglo ob vrtno ograjo. V avtu se je ranil, in še to lažje, šofer, potniki pa so
gl a odpreti vrat,
Med trčenjem dveh avtov na i se rešili brez poškodb. Mladeniča
...................................
«IZVESTJA» 0 TOGUATTIGRADU
Delavci bodo resnični gospodarji ogromne tovarne avtomobilov
Italijani «ne komandirajo ne plaiujejo» ■ Za obe strani ugoden dogovor o sodelovanju
MOSKVA, 12. — Nocojšnja ((Izvest j a», ki objavljajo podrobnosti novega sovjetskega avta VAZ 2101 (za sovjetske razmere prirejen fiat 124), podrobno opisuje tudi nastajajoče mesto Togliattigrad, kjer bodo vozilo tudi serijsko izdelovali. «Hočemo dat! sovjetskim ljudem«, je izjavil direktor zavoda, ki bo proizvajalo model, «močno, elegantno in trajajoče vozilo, ki bo sčasoma prišlo v vsakdanje življenje državljanov SZ».
jedro mesta bo seveda nova tovarna, ki jo grade. V prvem hangarju, katerega obrisi so že dobro vidni, bo dva km dolga veriga montažnega oddelka, ki bo pripravljen že čez 450 dni. V mestu bodo 12 do 16-nadstropne palače, 46 otročkih vrtcev, 19 bolnišnic in kakih 10 rekreacijskih središč. Ob koncu drevoreda, ki bo dol« kakor mesto, bo tovarna, ob njej pa parkirni prostor za 10.000 vozil delavcev.
Indirektno «Izvesbja» zanikajo nekatere govorice, češ, da v mestu ((•komandirajo« Italijani tako pri gradnji mesta kot pri izplačevanju mezd delavcem. Po Sovjetski zvezi se namreč govori, da voditelji tovarne Fiat tedensko izročajo delavcem plače v plavih ovojih, lenih ali nesposobnih pa se odkrižajo z lepo odpravnino. To so same fantazije, pravi vladno glasilo, ker v Togliattigradu m niti enega Italijana «FIat ne gradi, temveč samo sodeluje pri gradnji naše tovarne« poudarja časnik, ki dodaja, da bodo italijanski tehniki prišli v SZ ob koncu leta, ko se bo začela montaža strojev. Delavce in inženirje plačuje sovjetska država dvakrat mesečno, Plača je dobra: približno dvakrat večja kot jo ima povprečni državljan. V mesto Je že prišlo 30,000 oseb, vendar te še ne zadostujejo potrebam. Manjkajo predvsem specializirani delavci in izvedenci za gradbene stroje. V tej zvezi vladni organ vabi mladino, da pride v novo mesto. O Fiatu pa vladno glasilo pravi, da je ta industrija ((prišla do viška kapi-taListične racionalizacije, pri čemer
je dosegla rafiniran sistem izkoriščanja človeka«. «S Fiatom« zaključujejo Izvestja (dmamo dogovor o tehnično - trgovskem sodelovanju, ki je za oba ugoden. Toda Turin in Togliattigrad bosta kot dva nasprotna socialna pola. V naši tovarni bodo delale osebe osvobojene izkoriščanja: resnični gospodarji njihove velikanske tovarne.«
so aretirali in ga pod obtožbo dvojnega umora prijavili sodišču.
Bil je obsojen 21 let ječe
Tajna poroka zloglasnega bandita Paua
CAGLIARI, 12. — Znani sardinski bandit, 40-letni Pasquale Pau, ki je bil obsojen v odsotnosti zaradi umora na 21 let zapora, se Je 20. julija letos pol ure po pol1 noči tajno poročil z 29-letno Angelo Marras iz Lule pri Nuoru, ki je na procesu pričala njemu v prid. že tedaj se je govorilo, da bo prišlo med njo in Pauom do poroke iz ((častnih razlogov«. O poroki ni nihče vedel razen duhovnika Anto-nina Frontedduja, ki je poročni list predložil občini za vpis.
Pau, ki je bil oblečen v rjavo žametasto obleko, je zaročenko, ki je že sedem mesecev noseča, pripeljal s fiatom 600 do cerkve v Ona-niju. Po poroki so v ženini hiši priredili večerjo, na kar se je Pau, za katerim so izdali tiralico, ponovno umaknil v svoje skrivališče v gorate predele okolice Nuora.
Na j-bolj je ta vest presenetila karabinjerje, ki so uvedli preiskavo, da ugotovijo, kako je mogoče, da se je iskani bandit poročil skoraj pred njihovimi očmi.
Narodno gledališče iz Sarajeva
prihodnjo sezono v Modeni
MODENA, 12. — Občinsko gledališče (Teatra Municipale) v Modeni je letos prvo italijansko gledališče, ki je že uradno objavilo program svoje operne sezone: Puccini, Manon Lescaut; Cimaro-sa, Skrivni zakon; Verdi, Don Carlos: Bellini, Mesečnica: Puccini, Madame Butterflg; Soštakovič, Katarina Izmajlovna; Bartok, Čudežni mandarin (balet). Zadnji dve deli bo uprizorilo Narodno gledališče iz Sarajeva v okviru italijansko - jugoslovanskega kulturnega sporazuma.
sama po sebi najmočnejši in najbolj prepričevalen kritik vseh družbenih in političnih zablod >rt da potemtakem pisatelju ni treba prevzemati vloge moralnega rezonerja, ker opravi to mnogo bolj sugestivno anatomija prostodušnega prikazovanja. S tem ie seveda zasadil kopje v osir nemškega malomeščanstva. To svoje prepričanje je najmočneje **P£ vedal v Pločevinastem bobnu, s* je neke vrste epos modernega česa.*	„
To Grossov roman v dveh knjigah smo v zbirki Moderni tor man Državne založbe Slovenije v prevodu Janka Modra dobili no naš knjižni trg. Gotovo bo ta ea-nimiv in svojevrsten tekst sodobnega nemškega pisatelja zbito” zanimanje tudi pri slovenskih bralcih, kot je bil dežen pozornosti po vsej Evropi.
Način, da duševno bolna ali duševno prizadeta oseba pripoveduje zgodbo, gledano skozi prizmo lastne, posebne duševnosti, sicer ni nov, je pa vsekakor bolj redek. Tak način pa vsekakor v mogoča pisatelju, da povsem P° svoje interpretira notranja dog® janja v junaku in po svoje prikazuje svet okoli njega. Posebno še, ker se tak človek na žunO) dela po potrebi še bolj neumnega ali še bolj čudaškega kot Je’ v resnici pa se na ta način izogiba nevarnim posledicam ® pa si pridobiva možnosti, ki b> jih normalen človek navadno ne imel. Pa tudi zato, ker v svoJ1 notranjosti docela po svoje rt' zonira na zunanje dogodke, ki s° se dejansko zgodili ali pa so s® mo rezultat njegove domišljij® Tak način omogoča pisatelju mešanje opisov resničnih dogodko z imaginarnimi, mešanje realnega sveta in sveta podzavesti. y mogoča pa tudi bralcu, da si duhu modernega romana sam ® stvarjo dokončno sodbo o tf®'. kaj je res in kaj ni, kaj naj ™ se dejansko zgodilo in kaj je s0. mo plod domišljije. Toda to, kuj je resnica in kaj ni. velja Pjea vsem za tiste okoliščine, ki s tesno povezane z osebnostjo gl°® , nega junaka, medtem ko cer pisatelj realno posreduje uto grozljivo stvarnost Nemčije Pre in med drugo svetovno vojno■ Sicer pa je Giinter Grass ginalen tudi po načinu pripone®: Kajti pisatelj nam poskušai Pr kazati celoto skozi mozaik šte® nih drobnih zgodb in usod c®f vrste junakov, ki so večkrat Pj\ kazani v izredno jarki luči in P. ■ stični podobi in celo v drastto® podobi. Te osebnosti od samfU glavnega junaka, duševno pT*2* detega pritlikavca, do njegov sorodnikov, domnevnega in re ničnega očeta, od njegove mbU he in ljubice Marije, do sose~% in prijateljev, tovarišev in fr°;. nega kabareta in do prijatelj1 . Vile ter umetnikov, so prlfcfljjji kot neobičajni, nenavadni ij0"'' večkrat celo patološki, če ne®'■ gače pa vsaj močno karikif°"j Vendar pa se nam skozi vse nenavadne junake pokaže b* ška stvarnost v resnični in vadni podobi. Pisatelj sam PatL. zajedljiv, ironičen in večkrat di sarkastičen opazovalec, %' skozi pa vsaj izredno duho®' malce pikanten, tak da br® pritegne.	, . ^
Zgodba sama je dovolj P®®:^ na, čeprav ponekod dolgoveI in razbita na prikaz cele v1 ljudi, ki gredo skozi živlrZ glavnega junaka Oskarja M® ratha od tridesetih do šestde tih let. Oskar pripoveduje sbji življenjsko zgodbo od najnezb ^ ših let, ko je doma v trgovi® ^ četa, nemškega trgovca in ka$ f ske matere v Gdansku, ,jj, padel na glavo in zaostal v bb Pripoveduje, kako je njegova ti vzdrževala svoje ljubezeb ^ odnose s svojim sorodnikom, no je bilo življenje v svobode mestu Gdansku, kakšni so b"' r sedje, zdravniki, kako je v ® stu prihajalo do nacionalnih 1 stritev, do nacizma. Pripoved j. nato o svojih nenavadnih ib ■
.ebU'
Jugoslovani ne gredo samo na mor,je. Vedno več je namreč takih, ki jih privlači lepota goratih predelov domovine. Na sliki alpinisti nad Medžinadskim jezerom v gorah Prokletije	,
nih prijateljih ter njihovih b*. vodnih usodah, pa o letu v ko je prišlo do vojne. Pripobe g je nam nadalje o priključit® u Nemčiji, pa o vojni, malfn 0 smrti, smrti domnevnega vojni, bombardiranju, o sovi® „ zasedbi, selitvi v Fraukfufl ‘ ,ji dobrem življenju, ki ga dosegel opravljajoč najrazl,c še poklice in bobnajoč s svto^ bobnom, ki mu je kot simbol ražanja duševno prizadetega veka vse življenje imenitno * žil. Ves ta svet nenavadnih P nasilja, groze, stiske pa tu® L,n bežni se nam zavrti kot v r fe v tisočerih podobah, iz katef®^ nam šele potem, ko knjigo 0 .m žimo, pokaže enovita podob0, piljenja v vsej svoji resničnost1, f. satelj pri tem ni niti kritično položen temveč vseskozi zajcdi^j S tem pa nam dovolj pokaže ■/ odnos do sveta, ki ga }(j in katerega hoče naslikati v v „t grozljivi resničnosti. Vendof moremo reči, da bi pisote}l u bil obtožujoč, kajti samo razmer gotovo ni bil P°0^pl namen, ki ga je pisatelj s svojim romanom doseči.
okrog predsedniških volitev v zda
Ali res utegne Lindon Johnson spet kandidirati?
^ imenovanje reakcionarne dvojice Nixon-Rffnevv ustvarilo za demokrate nove možnosti?
.»^terih krogih ameriške De-težrratske stran'ke &e pojavljajo og J®’ da hi Johnsonu ponovno sta t do predsedniškega im-• Johnson, ki je — vsaj tako je , ®J tisk vedno poročal — bo-ja ki ga milijoni Amerikancev vtaaUdi drugih ljudi P° svetu so-ielo *er mu silovito nasprotuje J je doslej bil izven igre, ker Ho Pred njenim začetkom urad-vy sP°ročil, da se ne bo predsta-So na novembrskih volitvah. Pa ^ hf kljuP temu našli nekateri, da ® hoteli okrog njegovega ime-^ Enoviti strankino enotnost ter pa? "daviti proti Nixonu. Kako
losib- °’ da bi iz hiega, ki Je ?0j 1 vpijal za moža vietnamske alt ,e’ napravili pobudnika miru ,Gvs&j Pogajanj.
we ^ vesti, razumljivo, ki jih vsakdo smatra tudi za ne-dSr Stojne ter iz trte izvite. Venit^ Se Klasovi o tem oglašajo do-ij. vztrajno. Ce bi prišlo do pre-iorivVe ?®nJa v Vietnamu pred Vršil 6ncii° demokratov (ki se bo pi^a v Chicagu konec meseca), uj. časnikar Jack Bell od agen-Pq?.',Ass°ciated Press«, ali če bi ta*bii jasno' da se bo opozicija tiru/4 V dokončno nasprotne si rpojif’ bi se v spekter obstoječih Prid &sti vključilo tudi gibanje v ka Ponovne izvolitve predsedni-
sotnost v vietnamski vojni, ki predstavlja najbolj porazno ameriško politično in vojaško napako v zgodovini. Ta vojna se mora nemudoma končati. Ne bo pa prišlo do pomembnejših pogajanj, preden ne bodo prenehala bombardiranja Severnega Vietnama. Prenehati morajo takoj, saj ni bil z njimi dosežen nobeden od ciljev, zaradi katerih so se bila začela, pač pa samo zapirajo pot, ki bi utegnila privesti do konca vojne.«
OB ZAKLJUČKU LETOŠNJEGA «POLETJA 68»
Shakespearov «Tihjs» dober Modugno pa nad pričakovanji
S petkovo predstavo Shakespe arove tragedije «Titus Androni cus» se je zaključila vrsta pred stav letošnjega «Poletja 68» v tržaškem Rimskem gledališču, ki jih je organizirala Letoviščarska in turistična ustanova v sodelovanju _s tržaškim Stalnim gledališčem. Vsekakor je treba takoj v začetku pripomniti, da je letošnja sezona po svoji zanimivosti in visoki umetniški ravni posameznih prireditev presegla vsa pričakovanja, bodisi zaradi samih del, ki se po svoji specifično gledališki tematiki močno razlikujejo od običajnega repertoarja, bodisi zaradi samih režijskih zasnov drznih režiserjev (Trionfo), kot zaradi cele vrste odličnih igralcev, ki so s svojimi interpretacijami navdušili občinstvo in kritiko. Vide-
le najave od marca meseca, ko , vu sporočil, da se ne bo v Beli hi-
lt6rri °n Pa ne misli tako. Po ne-javji razšovoru z Johnsonom je iz-itonn’ da je imel vtis, da se je do-UtjjC10 odločil umakniti se iz po-a ^vljenja. Pristavil je: «Ko Je k,0 sPrejme takole odločitev, šittek1,104 Čutiti.« Gre torej za ob-Pa 'Samo za občutek. Vsekakor sVoi<, , son Nixonu ni ponovil - ? jzja
'taiatv ........... __
ši, \b°teS°val za mesto Je Njnsonovo stališče glede tega
®vOUrri 6 Case' zatorej, najmanj “"•Po in zagonetno.
^ bi Ponovno želeli imeti »tu 0na na predsedniškem me-melju-1e-1°	tako, češ da
fepu, vanje Nixona in Agnewa za v r«i1*anska kandidata postavlja ki strn° zagato ljudske množice, fli werriR po miru, obenem pa tu-zadovoljne z dosedanjo ba osfn3°da Ntxonova reakcionar-toeJ^*hnOst in pa oportunizem A-. ~~ pravijo dalje — kakor H^outnni ter nezadovoljivi re-program, vendar omo-tost demokratom določeno mož-kiadivUSl:ie'lla" Med Johnsonovim *otn 01,1 in Nixonovim nakova-ameriški volivec bržkone •ahkQ tako lahko znašel. Nixon U j dtrtjublja mir in to tudi de-s*tlerie SOn’ nasProtno> pa lahko tkanih hdr prav zaradi tega, ker
7 vojno.
s tem Je Wall Street lai zapisal, da bi Johnson žetev strani severnih Vietnamcu, ,j ^No imeti «tajno zagotovi-
*iv
velik,
ne bodo več sprožili ofen-
ega stila, nakar bi obja-
‘	1 .	oujia, naivcu vji uu.ja-
verae„ektn>tev bombardiranja Še-"°?oj8a Vietnama, ki je osnovni tojem 24 začetek pogajanj s Ha-Vt) • Obenem bi od SZ želel tj«g0v zagotovilo o zaželjenosti Pa i? obtska v Moskvi. Vse *e'6he» Se tmelo, za dosego za-teveJr ddinka, uresničiti še pred rsklmi volitvami oziroma 2r °nvencljo demokratov, ki
Vaavgusta’
*teii ariti gre ponovno, da gre v Vanda,. Nerri tem le za glasove. dosiei ,®ela hiša vseh teh glasov ethn k, ^ demantirala. Kljub P^vid kone ^re le za določena *ake . ®vatlJa, ki nimajo nikjer tja 0i dnejše osnove. Predvidevali^ . katerih bi pa že vnaprej 7'at'je'ti izločena iz boja za ime-f etata r,na mesto uradnega kan-'stn . uernokratske stranke paci-Je j-^a^rthjr in McGovern, ki p , Qtnenjeno imenovanje za-f4 Se fBovati šele zadnje dni. Ce tepcj "sfa ta dva še naprej do !'°vna 7°fila za imenovanje, bdpo-' ^lo °nns°nova kandidatura bi-“ nasn0težkoSena- Bes pa je ture«, Protno. Res ie lahko nam-
liiilliiliiiiilIlIliiiiiiilillllIlllllIlllliniillliillllliiliiiiiiiiiiiiiiiiiniriiiiiillillillMiii III llliliillilllllliiilillltlll Hill iiliiiiliiimiillllllliillillilMlliiiliiirriiiiiiimiiiiiiiiiiii
OBISKA VREDNA LIKOVNA RAZSTAVA V BENETKAH
Svetovna ustvarjalnost
v razdobju 1950-1965
Med obilnimi sto slikarji z vsega sveta so tudi trije Slovenci - Bernik, Mušič in Stupica, ter še Dušan Džamonja
je lahko nam-aparat Demokratske Centristi, desničarji, kon-
tBrejetiCl in Johnsonove! utegnili v rt# Nekakšen svoj «mirovni N pr,'Poizkus, da bi v Vietna-7j)	0 do premirja in poga-
fre«Uj av zaradi tega, da bi pre-dU(pb, *mago McCarthyja nad
McT eyjem-
^1 vi1',5' sl Je, kot vemo, pri-simpatije mladine, i 0 5tnt.n’ se zdl. Pa koraka v i-W- <<2e pet let,« je dejal, Hi„1( m našo čedalje večjo pri-.......
} hal ®’ marveč čimprej opravi-►	ste jo sprejeli. Vi-
f0«ju ‘“■»redek na čustvenem podrtij
2* juA°d 21. 4. do 20. 5.) Zgod-r6the dtJ® ure so najbolj pri-i ^Paite dosego vašega cilja. Ne D	°3ebt, ki se vam prilizu-
!redsto^K,A tod 21. 5. do 21. 6.) .aJboij ni*d z vašim delom niso britve rd°VQUnl. Prišlo bo do po-vMjj med vami in drago osebo. 2*1« 0 °d 22. 6. do 22. 7.) Odkrili J s0 veb° s finančnimi sredstvi, Ne vr^P1 Potrebna. Otresite se
tf;v raževernosti.
7 »e „	23. 7. do 22. 8.) Naj
®r	mami sijaj neke ponudbe,
VaT'j|iv. Nepremišljeno se
BENETKE, 11. — Letošnji beneški bienale, ki se je rodil v tako čudnem vzdušju, v ozračju odločnega odpora, ki mu je grozil že s pravo pravcato smrtjo, se je vendarle nekoliko opomogel. K ostalim sicer nekoliko okrnjenim razstavam se je namreč včeraj pridružila obširna nova rekli bi specializirana razstava, ki smo si jo mogli danes ogledati. Resnic! na ljubo moramo dodati, da smo sl ogiedali bolj bežno, kajti časa je bilo malo, obiskovalcev pa je bilo veliko, verjetno tudi na račun vremena, ki nt bilo najboljše za plaže, morda pa tudi na račun imen, ki se v zvezi s to razstavo omenjajo. Gre namreč za razstavo z naslovom «Smeri sodobnega raziskovanja: od informalnosti do novih struktura. T,a del letošnjega bienala
V	Benetkah, ki je bil organiziran v okviru že tradicionalne
iiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiit Hlinili i im imiiiimi iiiiiii
«Moška voda» preplavlja tržišča, toda...
Tako imenovana «moška voda« je ponovno na dnevnem redu. O njej so pred časom pisali številni jugoslovanski, morda še bolj tuji časopisi. Steklenice z rdečo etiketo in napisom «moška voda« so se pojavile skoraj povsod po Jugoslaviji, neko nemško podjetje pa je propagiralo prodajo in uživanje te vode celo z geslom, da si je zagotovilo za Zahodno Nemčijo kar dva milijona steklenic te «čudodelne» vode, ki da človeka »pomladi«. Sedaj pa iz nekega jugoslovanskega dnevnika povzemamo, da so v Jastre-hičih pri Kladnju v Bosni prekinili ustekleničevanje te vode in sicer zaradi tega, ker so pri o-bičajni kontrolni analizi nekaterih steklenic ugotovili, da je v vodi več »živih klic« kot bi smelo biti oziroma kot je dovoljeno za vodo, ki je namenjena človeku za pitje.
V Kladnju v zvezi s tem sicer zatrjujejo, da »moška voda« ne škoduje zdravju. Kljub temu so trenutno z ustekleničevanjem prenehali, dokler ne postavijo k izviru ustreznih filtrov, ki bodo preprečevali, da bi v vodi bilo preveč «živih klic«.
Kot smo že rekli, je «moška voda« iz Kladnja naglo preplavila tržišče v Jugoslaviji in veliko je je šlo tudi v izvoz. Q njej se zato zelo veliko govori. Toda prišla je ta voda v dnevno kroniko tudi zaradi tega, ker je nekoga tako zamikala, da je prekršil celo zakon, da bi le prišel do nje.
V	Zavidovičih namreč je neznanec vdrl v trgovino in odnesel 15 steklenic «moške vode«. Ker se ostalega blaga ni niti dotaknil in ker ni iz blagajne izginil niti dinar, se da sklepati, da je hotel priti le do »moške vode«. Morda ni imel poguma, da bi v trgovini pred ostalimi klienti povpraševal po «moški vodi«, da bi s tem ne izdal svoje šibke moškosti, in je izbral zato noč, da je prišel do »elikzira mladosti«?
mednarodne likovne razstave in s pomočjo beneškega avtonomnega podjetja za turizem, bo odprt do zaključka bienala in predstavlja zares dokaj pregledno ((galerijo« vseh novih izraznih oblik likovne umetnosti vse naše povojne dobe. Pravzaprav pri tem morda nekoliko pretiravamo, ker so prikazana v glavnem dela bolj naprednih struj m prvenstveno še dela iz razdobja od 1950 do 1985, to se pravi da niso na tej razstavi upoštevana dela, ki so nastajala takoj po vojni v onem zelo živahnem v trenutkih pa tudi konfuznem vzdušju sproščene ustvarjalnosti, Vsekakor nudi ta) razstava konkreten in živ pregled najrazličnejših struj in tokov, hkrati pa odlično primerjavo, rekli bi celo nekakšen obračun raznih ustvarjalnih oblik, tehnik in načinov, ki so, vsaj v pretežni večini, še ved-, no živi, nekateri celo šele na svojem začetku in ki se bo ob njih govorilo še dolgo, marsikateri se bo uveljavil, kak drugi pa bo ostal le kot izraz svoje dobe, rekli bi raje svojega trenutka, na vsak način pa rezultat dela najbolj eminentnih, najbolj kvalificiranih likovnikov tega razdobja.
Razstava, ki sploh ne upošteva načinov in struj, ki so se začeli in tudi že zaključili pred 1950, kot tudi ne upošteva kratkega vzpona in tudi zatona povojnega neokubizma, se razčlenjuje v pet «oddelkov». Na kratko bomo prikazali te oddelke tudi z imeni likovnikov, ki so tu zastopani. Začnimo z informalnim oddelkom za katerega so značilne le geste, znaki, materija. Ta oddelek je morda najbolj bogat po likovnikih, ki zastopajo to strujo. Med predstavniki te struje imamo na tej razstavi na primer kar dva likovnika slovenskega porekla in sicer Janeza Bernika in Zorana Mušiča, nadalje so tu med drugimi: Baumeister, Burri, Capo-grossi, Chamberlain, Colla, Con-sagra, Dubuffet, Fontana, Goetz, Hoffman, Kolar, Milani, Scana-vino, Tapies, Turcato itd.
V	oddelku nove abstrakcije zasledimo imena znanih likovnikov kot so na primer Abe, Arakawa, Bill, Cascella, Dorazio, Pangor, Franchina, Jochims, Klein, Lenk, Mačk, Man, Munari, Pasmore, Rothko, Stella, Vasarely itd.
Med predstavniki impresionizma in surrealizma spet zasledimo dva jugoslovanska likovnika in sicer Gabrijela Stupico ter Dušana Džamonjo. Nadalje ta dva likovna tokova predstavljajo na tej- razstavi še Alechinski, Bacon, Davide, Gentilini, Jom, Mat-ta, Saura, Schultze in drugi.
Tako imenovani objektivni realizem zastopajo dela. ki so jih ustvarili Ceroli, Hockney, Lich-tenstein, Oldemburg, Rotella in Telemaque.
V	sekciji tako imenovanih novih dimenzij je razmeroma malo del, ker je tudi umetnikov, ki so se v tej novi in resnično zahtevni struji uveljavili, razmeroma malo. V tem oddelku, so razstavljena dela, ki so jih ustavili Caro, Judd, Morris, Lo Sa-vio, Rickey in Schmith.
Organizatorjem tega dela letošnje beneške mednarodne raz-
. "»'•iihiii,i„,|,IM,n,min,nuni,  nun............................■<„...m,iiiii,,,,iiiiiiiM,um.......,„„„
NasN* (od 21. 3. do 20. 4.) Ne
stave likovnih umetnosti zares ni bilo lahko izbrati najboljša dela teh umetnikov, saj vidimo, da gre za umetnike iz vseh držav in celo celin. Poleg tega pa vsakdo, ki se kolikor toliko zanima za likovno umetnost, ve, da se danes ne dajo razni likovni izrazi točno opredeliti v to ali ono strujo, kajti točnih meja nad raznimi tokovi pogosto ni. Zato so se organizatorji potrudili, da so dela vsaj približno »sortirali«, tako da so mogli strniti glavne predstavnike posameznih struj v ta ali oni oddelek ne glede na to, da bi posamezna stvaritev nekega umetnika po svoji obliki mogla stati tudi v kakem drugem oddelku.
K tem kratkim beležkam o, res lepi in pregledni razstav; bi mogli dodati še kako kritično pripombo v zvezi s kako pomanjkljivostjo, ki pa vsekakor ne moti celotnega pregleda. Poleg tega b[ morali spregovoriti tudi o nadaljnjih štirih dvoranah, ki so bile posvečene arhitektom Francu Albiniju, Carlu Scarpi, Louisu Kahnu in Paulu Rudolphu, toda skozi te razstave smo šli prenaglo, da bi nam bila ostala vsaj bežna slika, na osnovi katere, bi mogli kaj reči. V enem dušku si ogledati dela sto in več slikarjev ni majhna stvar, zato smo se o-mejili le na to, da smo razstavo zabeležili.	Fre
li smo' tudi nekaj šibkejših predstav (Aristofanovi Oblaki), z druge strani pa tudi taka dela, ki se že uvrščajo v kronike gledaliških škandalov najsodobnejših teatrskih smeri (Shakespeare: Ti-tus Andronicus). Za vse je bilo torej preskrbljeno: za občinstvo, ki si želi le urico in pol sproščene zabave, ter za sladokusce odrskih desk.
Predzadnje delo letošnjih gledaliških predstav v Rimskem gledališču je bilo v znamenju Pi-randella prvega obdobja. Tako smo imeli priložnost gledati njegovo delo Liola, ki že vsebuje prve klice poznejšega Pirandella, znamenitega očeta «gledališča v gledališču». V glavni vlogi je nastopil Domenico Modugno, ki se je. kot sam zatrjuje, ponovno vrnil k svoji prvi ljubezni — gledališču. Naravno je, da je delo že pred samo premiero izzvalo ne toliko zaradi samega Pirandella kot zaradi imena glavnega igralca veliko zanimanja. Izkazalo pa se je, kljub temu, da je bila vsa predstava res nekoliko šablonsko obeljena, da je Modugno kot igralec presegal vsa pričakovanja in se izkazal kot odkrit in neprisiljen ljudski igralec v vlogi, ki se je zdela nalašč napisana zanj. Svojega zagonetnega, a istočasno tako odprtega Liola je podal preprosto a prepričljivo.
Poleg tega je zapel v svojem običajnem stilu trinajst pesmi, ki jih je skomponiral po avtorjevem besedilu.
Režiser Giorgio Prosperi, ki se je v scenski zasnovi Silvana Fal-lenija sicer oddaljil od tradicije in zlasti od tiste ponarejene sicilske folklore, je okvirno obdržal Pirandellovo realistično postavitev dela.
V	smislu antične igre je nastopil tudi majhen zbor, ločen sicer od dogajanja na odru, vendar najtesneje povezan z njim — vse v smislu povezave med občinstvom in odrom.
Slednjič pa emu imeli priložnost videti, žal v Avditoriju, nedvomno najzanimivejše delo letošnjega gledališkega poletja, Shakespearovo mladostno delo «Titus Andronicus». Italijanska kritika je sprejela delo, ki je bilo v italijanščini prvič uprizorjeno letos v Veroni, precej hladno, saj so delu očitali pomanjkljivost za psihološke motivacije, preobilico nasilnih prizorov in mrtvaških grozodejstev. Seveda je uradna kritika gledala na delo z nekega konservativnega stališča in utemeljila svoja negodovanja, češ da gre za spretno kopijo Senekovih tragedij groze. Pri tem pa sploh ni upoštevala eksperimentalnega značaja tragedije, ki pravzaprav predstavlja smisel celotne postavitve.
V	resnici «Titus Andronicus» vsebuje zarodek domala vseh poznejših Shakespearovih tragedij, od kralja Leara do Hamleta in Macbetha. Režiser Trionfo je pravilno dojel kopico motivov, ki se
boste pognali v neko pustolovščino.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Samo z denarjem ne boste mogli u-resničiti svojega načrta, potrebni so še ustrezni ljudje. Prehodno nerazpoložen je.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) V odnosih s trenutnim4 poslovnim partnerjem bodite nadvse previdni Odpovejte se pretiranemu ponočevanju.
ŠKORPIJON (od 23. 10 do 21. 11.) S svojim omahovanjem boste zapravili redko priložnost. Neko
čustvo se bo razvilo v zrelo ljubezen.
STRELEC (od 22. 11. do 21. 12.) Pomislite resno na vse svdje napake, ki ste jih storili, in potegnite iz tega določen zaključek. Pojdite na dopust.
KOZOROG (od 22. 12. do 20. 1.) Raje še enkrat premislite, preden se odločite za tvegan poizkus. Ne varajte se, med vami in drago o-sebo je vse končano.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Ne sprejmite nobenega poslovnega u-krepa pod vplivom čustev. Slovo od starega prijtelja.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) 2e zjutraj se vam bo sreča nasmeh-1 nila, zlahka boste zaslužili večjo j v?oto denarja. Ne menite se za prazne marnje.
Hercegnovi, mestece v črnogorskem Primorju, je znano zaradi svoje izredno blage klime in zelo bogate sredozemske flore.
vsevprek križajo v delu. Zlasti pa je začutil bistveno silnico, motiv, ki vseskozi veje iz «Titusa Andronicusa»: zanimivo parabolo protislovij, ki jih lahko prenese družba, čeprav meni, da sloni na zdravih človečanskih temeljih. V tem smislu ljudje lahko zakrivijo najpodlejša dejanja v imenu istih načel se morajo podrediti sistemu, ostati v igri, po kateri zločinu mora odgovarjati zločin, samo da se tehtnica dostojanstva in ugleda ne izenači. Iz tega sledi bogat leksikon zločinov, maščevanj, ostudnih grozodejstev, neutemeljenih posilstev, gnusno rezanje rok in jezikov in podobno.
Mrtvaški ples se zaključi z veliko pojedino, sestavljeno iz človeške krvi, drobovja, mesa in dveh «svežih», komaj odrezanih človeških glav. Na vse to je bila oprta Trionfova režija, ki pa se je poslužila - j drugih stranskih, prav tako zanimivih motivov, vse v sklopu gledališča - absurda. U-speh, katerega so podkrepili še odlični interpretaciji Glauca Mau-rija (Titus Andronicus) ter Fran-che Nuti (Tamova) ter vsi ostali, ni izostal. Občinstvo, kot se dogaja ob podobnih predstavah, se je ločilo v dva tabora: za in proti. Predstava pa je kljub vsemu pridobila na svojem ugledu kot edinstven gledališki dogodek.
Zagrebški
solisti
v Salzburgu
Letos so zagrebški solisti doživeli na festivalu v Salzburgu zelo velik uspeh in opravičili svoj sloves. V do zadnjega sedeža razprodanem Residenzhoffu so nastopili v okviru Serenade, na kateri so bili na programu Mozart, Vivaldi, Pergolesi in Telemann. Tu so nastopi'i Tonko Ninič, Dragu-tin Hrdjok in Tinka Muradori. Avstrijski kritiki so zelo obširno govorili o njihovem nastopu in posebno poudarili «virtuozno izvajanje» Vivaldijevega koncerta v C duru Tinke Muradori. V Vival-dijevem Koncertu za violino in orkester v D duru pa je navdušil Tonko Ninič, ki je kot solist nastopil tudi v Telemannovem Kon certu za dve violini n, orkester v C duru skupno z Dragutinom Hordjokom. Njun nastop je publika tako pozdravila, da sta. morala svojemu programu še nekaj dodati.
Na drugem koncertu, ki je bil prav tako v do zadnjega kotička napolnjeni dvorani Mozarteuma pa so zagrebški solisti nastopili v okviru komornega koncerta. Ta večer so nastopili že omenjena Tinka Muradori na flavti, Rudolf Klepač kot fagotist in altistka Ruža Pospiš. Njihova naloga ni bila lahka, kajti je bilo v dvorani veliko ljudi, ki se na glasbo zelo dobro spoznajo. Koncert je imel sicer naslov komornega koncerta, dejansko pa je izvajanju zagrebških solistov najmanj tisoč oseb. In ta komorni večer, pravijo kritiki, je bil pravo zmagoslavje zagrebških umetnikov, ki so morali dodati se tri krajše skladbe, da bi se potišalo občinstvo, ki je zahtevalo vedno več in več.
Avstrijski kritiki govore o Ru-ži Pospiš in Rudolfu Klepaču le v superlativih. Posebno, ko pišejo o izvajanju «Pjesme moje majke» Josipa Slovenskega, ki jih je pela Ruža Pospiš Med drugim v kritikah beremo tudi naslednje besede: «Slavenski si ne bi mogel zamisliti boljšega inter-pretatorja«, to se pravi boljšo pevko kot je Ruža Pospiš, *pre-krasni glas kovinskega zvoka*, s katerim je večkrat navdušila občinstvo.
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.30 Jutranja glasba -
11.35	Slovenske pesmi - 12.30 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah - 17.00 Orkester Safred -
17.35	Glasba za tranzistornik -18.15 Umetnost in prireditve -
18.30	Sopranistka Suban - 19-10 Plošče za vas - 20.00 šport - 20.35 Cherubini: «Medea» - 21.30 Pogled za kulise.
Trst
12.05 Popevke -	12.25 Tretja
stran - 13.15 Juke box - 13.30 Rossinijeva ((Pepelka« - 14.20 Trio Boschetti.
Koper
7.30, 8.30, 12.30, 15.00, 17.00, 20.15 Poročila - 8.10 Jutranja glasba -9.00 Popevke - 9.30 Zagrebški solisti - 10.00 Pod senčnikom - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 12.50 Glasba po željah - 14.00 Jugoslavija v svetu - 15.10 Počitniški vrtiljak - 15.30 Za prijetno razpoloženje - 16.30 Operetna glasba -
17.30	Glasbeni spored 18.00 Tretja stran - 18.40 Ital. jesmi - 19.00 in 20.30 Prenos RL - 23.10 Orkester Greger.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Jutranje pesmi -
TOREK, 13. AVGUSTA 1968
9.05	Zvočni trak - 10.05 Ura glasbe - 12.05 Kontrapunkt - 13.20 Program z A. Celentanom - 14.35 Ital. popevke - 16.00 Spored za mladino - 17.05 Glasba za mladino - 19.15 Roman - 20.15 Wolf-Ferrari: Andrea Chenier.
II.	program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Roman - 10.15 Jazz - 13.00 Ne streljaj na pevca
-	14.00 Joke box - 15.15 Pianist Casadesus - 16.35 Popoldanski spored - 18.20 Poljudna enciklopedija - 19.00 Ping-pong - 20.00 Živelo poletje - 21.10 Cehov: Problem
-	22.40 Jazz.
III.	program
10.00	Skladbe za klavičembalo -12.00 Brueknerjeva simf. št. 3 -12.20 Delibes in Hačaturian •
13.05	Tržaški trio - 14.30 Iz Donizettijevega Ljubavnega napoja -17.15 Simf. orkestri 18.45 Benetke v veliki krizi - 19.15 Koncert
21.00	Rihard Strauss.
Filodifuzija
8.55 Britten in Liszt -	10.05
Schumannove skladbe - 13.55 Sodobni skladatelji - 14.20 Bach in Dvorak (Lahka glasba) -	8.30
Glasba z vsega sveta - 10.00 Jazz, popevke, orkestri, slavni solisti.
Slovenila
7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 20.30 Poročila - 7.30 Informativna oddaja - 9.08 Operna matineja - 10.00 A. Staničič: Bingo - 10.15 Kaj pojo otroci - 10.30 Operetni skladatelji - 11.15 Pri vas doma - 12.00 Turistični napotki - 13.00 Na današnji dan - 13.10 Iz opere «Raz-uzdančeva usoda« I. Stravinskega - 21.00 Plichta: Obračun - 22.15 Parada popevk - 23.15 Jug. glasba - 24.05 A. Daudet: Pisma iz mojega mlina.
Ital. televizija
18.15 Program za mladino •
19.15	Znanost in tehnika - 19.55 šport in kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 A. Saitta: «Hanno ucciso il miliardario« - 22.15 Upor žensk (dokumentarij) - 23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik -	21.15 Evropa
mladih - 22.30 Kvic-oddaja.
Jug. televizija
21.00	in 23.35 Poročila - 19.35 Vremenoslovec, kako ravnaš s petelinom - 19.50 Plesni orkester -
20.15	Predvolilni vrtiljak v ZDA -21.30 Vijavaja - 21.40 Lahko noč, odvetnik — film - 22.55 Predkongresna razmišljanja - 23.10 Moški zbor iz Ribnice - 23.40 Waterpolo Jadran-Mladost.
IVAN REGENT:
SPOMINI
sa.
Dr. Tuma je bil v vrstah socialnodemokratične stranke zelo delaven. Od svojega vstopa v socialnodemokratično stranko je bil vedno navdušen za napore usmerjene v to, da bi čim bolj združili in zbližali italijanske in slovenske delavce na Primorskem in v Istri. To svojo idejo, kateri je ostal zvest vse svoje življenje, je skušal priporočati ob vsaki priliki. Prav tako je bil tudi proti vsakemu še tako neznatnemu sodelovanju z italijansko nacionalistično stranko ali s slovenskim: narodnjaki, dasi italijanskega nacionalističnega gibanja ni bilo mogoče in se tudi ni smelo enačiti s slovenskim narodnim gibanjem. Na izredni konferenci Jugoslovanske socialnodemokratične stranke, ki je bila, kakor sem že povedal, v Trstu 25. decembra 1916. leta, je v svojem govoru nazorno pokazal svoje globoko prepričanje v zmago proletariata in proletarske mednarodne solidarnosti. S tem svojim stališčem ni pokazal samo svojega prepričanja v zmago socializma, marveč tudi svoje globoko prepričanje, da morejo Slovenci in Hrvati na Primorskem in v Istri priti do svojih pravic samo s pomočjo razširjenja demokracije in z zmago delavskega razreda. Svoji internacionalistični ideji je ostal zvest tudi v trenutkih, ko je skoraj vse vodstvo slovenske socialne demokracije šlo na limanice slovenskim liberalcem in klerikalcem ter stopilo v tedanje narodne svete.
Kot govornik je dr. Tuma operiral samo z argumenti. Govorniške krilatice so mu bile tuje, ker bi ga bile motile. Govoril pa je monotono in se nikdar ni vedelo, kdaj bo končal. Zgodilo se je, da je pri kakem njegovem predolgem predavanju — in vsa njegova predavanja so bila dolga — kak obiskovalec pri predavanju celo zaspal. Dr. Tume to ni motilo. Bila pa so njegova predavanja tehtna, in zlasti kadar je govoril delavcem, vsa dobro pripravljena. Govoril je, kakor vsi tedanji socialisti, brez predloge. Med delavci je bil zelo priljubljen, vendar mu po ustanovitvi Komunistične partije Italije niso sledili, marveč so sledili komunistični frakciji. To ni bil prvi in tudi ne edini primer na Primorskem, ko so se delavci raje odrekli svojim priljubljenim vodilnim ao-drugom, kakor pa svojemu prepričanju.
Po smrti dr. Antona Dermote je ostal dr. Tuma edini pravi intelektualec v socialnodemokratični stranki na Goriškem. Stranki je samo dajal in od nje ni nikdar nič zahteval. To je bilo lepo od njega, čeprav so tudi drugi sodrugi za stranko vedno brezplačno delali. Ni imei rad niti Etbina niti Antona Kristina. (Etbin in Anton Kristan si nista bila v sorodu.) Prvega je imel za bohema, kar je deloma vsaj po temperamentu tudi bil; drugega — Antona — pa za mešetarja in trgovca, kar je naposled tudi res bil. Pa tudi to svoje mnenje o obeh Kristanih je v praksi nekajkrat menjal, vendar le v korist Antona Kristana. O Etbinu Kristanu ni imel nikdar dobrega mnenja, kar je bilo po mojem vsekakor napačno, saj je bil Etbin Kristan ustanovitelj in večletni voditelj stranke
Po smrti dr. Tume leta 1937 so pod naslovom Iz mojega življenja izšli njegovi spomini, v katerih je zbranega precej gradiva, ki bo služilo verjetno predvsem našim političnim zgodovinarjem, sicer pa vsem, ki se zanimajo za zgodovino.
Toda v teh spominih (katere je uredil dr. Dušan Kermavner) so tudi netočnosti in je tudi nekaj napačnih misli ter nepravilnih političnih ocen.
Nimam namena analizirati Tumove spomine. Vendar bi s« tu rad dotaknil nekaterih Tumovih spodrsljajev.
Naj še mi ne zameri, če se mi zdi čudno, da dr. Tuma piše v svojih spominih, da je bil gospodar žganjarije, to je prodajalnice žganja in likerjev, v kateri sem s trinajstimi leti začel svoje samostojno življenje, moj stric, saj je imel pogosto priliko izvedeti o mioji mladosti iz mojih ust. To ne drži. Imel sem dva strica, toda oba sta bila delavca in mala kmetovalca. Gospodar tiste prodajalnice žganja in likerjev je bil gospod Colja — dasi je bil slovenski narodnjak, se je pisal Zoglia — in ni bil z menoj v nobenem sorodstvu.
Dalje piše dr. Tuma v svojih spominih, da so bili ob koncu prve svetovne vojne slovenski socialisti zastopani v tržaškem odboru za ljudsko blaginjo (Comitato dl salute pubblica). Po mojem to povsem ne drži. V omenjenem tržaškem odboru sta dr. Ferfolja in Golouh kot slovenska socialista zastopala določeno, toda zelo skromno tržaško socialnodemokratično manjšino. Se preden je bil izvoljen ta odbor, sta oba že bila člana tržaškega narodnega sveta. Toda že tedaj se je začelo v Trstu gibanje proti vstopu socialnih demokratov v narodne svete in seveda tudi v kasnejši odbor za ljudsko blaginjo, ki je bil sestavljen iz slovenskih in italijanskih socialistov, iz slovenskih narodnjakov in italijanskih nacionalistov. Prava škoda je, da v Tumovih spominih ni govora o odporu slovenskih socialistov proti vstopu socialistov v narodne svete. Saj je za ta odpor prav dobro vedel. O tem sva se pogovarjala v njegovem stanovanju v Trstu takoj po mojem povratku od vojakov. Res je le to, da sem boj proti vstopu stranke v narodne svete organiziral in vodil sam, s tihim soglasjem sodrugov Antona Jernejčiča, Milosti in drugih. Tume, ki je takrat bil v Trstu, ni bilo zraven.
Glede dogodkov neposredno pred prihodom italijanskih čet v Trst leta 1918 očita dr. Tuma v svojih spominih tržaškim socialistom, da so ravnali narobe, ker niso takrat vzeli oblasti v Trstu v svoje roke, kar da bi bili lahko storili. Tu di glede tega dr. Tuma po mojem nima prav. Recimo, da bi socialisti vzeli tedaj tržaško občino v svoje roke in proglasili Trst za samostojno mesto. Taka oblast bi v najboljšem primeru trajala največ tri dni; ti trije dnevi pa bi verjetno potekali v znamenju bojev med delavci in ostalimi prebivalci Trsta, saj je bilo mesto takrat močno italijansko nacionalistično usmerjeno. Poleg tega bi se bila morala boriti s precejšnjim delom tržaškega prebivalstva, ki se Je v tistih dneh prepustilo ropanju. Dr. Tuma sam piše v svojim spominih, kako so tržaški Italijani sprejeli italijanske torpedovke ob njihovem prihodu v Trst. Pravi, da so jih sprejeli kleče. To, da množica kleče sprejema svoje ((osvoboditelje«, pove precej jasno, kakšno je bilo tedaj politično in narodno razpoloženje zelo velikega dela tržaškega prebivalstva. Sicer pa je bil takrat dr. Tuma v Trstu in bi bil lahko sam prišel s svojim predlogom na dan. Vsekakor sem mnenja, da socialisti po vsej verjetnosti Tumove zamisli ne bi bili mogli uresničiti, predvsem zato ne, ker je bila večina tržaškega proletariata še vedno pri vojakih. Tako dejanje bi bilo nesmiselno, kajti s prihodom italijanske vojske v Trst bi bili socialisti morali odstopiti zlepa ali zgrda. Tako (dejanje socialistov bi bilo bolj podobno puču.
Tuma piše, da mu je bilo znano, da se avstrijski guverner v Trstu ne bi protivil akciji tržaških socialistov. Tudi ta trditev ni resna, kajti avstrijski namestnik v Trstu ni imel tiste dni nikake oblasti več. že zato ne, ker tedaj Avstrije ni bilo več. Tu ne smemo pozabiti, da se je Italija med prvo svetovno vojno tri leta in pol borila zaradi ekspanzionističnih stremljenj po Balkanu; to so bila tri leta in pol težkih bojev v imenu Trsta za Trst, sedaj pa naj bi ga bila po zmagi prepustila socialistom ali komu drugemu. To ni niti resno Vse kar je mogel napraviti tržaški proletariat, Je bila res velika manifestacija po tržaških ulicah kot protiutež italijanskim nacionalističnim manifestacijam. Tudi pričakovanja slovenskih narodnjakov, da se bo tedanji predsednik Združenih držav Amerike Wilson na konferenci v Farizu zavzel za to, da bi Trst pripadal Jugoslaviji ali da bi postal vsaj nevtralen, so se izkazala kot zmotna Se to je treba povedati: ves čas avstroogrske agonije ni bilo v Trstu Valentina Pitto’ nija, brez katerega si tržaški italijanski socialisti niso upali ali pa niso znali sklepati. Tedaj je imel poglavitno besedo dr. Puecher, kateremu je Passigli, ravnatelj lista II Lavora-tore, zelo rad sledil.
V istih spominih piše dr. Tuma, da je na kongresu Socialistične stranke Italije, ki je zboroval oktobra 1919. leta v Bologni, zastopal slovenske socialiste in da so ge predlagali za strankino vodstvo, (to je direkcijo), da pa je predlog odklonil. Tu le kratko pojasnilo. Na kongresu v Bologni je zastopalo slovensko socialistično stranko v Italiji več sodrugov, predvsem zato, ker je moral ta kongres sklepati o sprejemu celotne slovenske socialistične stranke v Socialistično stranko Italije.
(Nadaljevanje sledi)
rromuK^Ki dnevnik
— 4 —
Vrem* včeraj: Najvišja temperatura 25.1, najnižja 18.6, ob 19. uri 21.4 sto. pinje. zračnu tlak 1011,9 stanoviten, vlaga 65 odst,, veter 15 km severo. vzhodnik, nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24 stopinj.
13. avguala
Tržaški d n e v
Danes, TOREK, 13. avgusta
LILIJANA
Sonce vzide ob 6.03 in zatone 20.17 — Dolžina dneva 14.14 — K na vzide ob 22.23 in zatone ob W
Jutri, SREDA, 14. avgusta
DEMETRIJ
RAZGIBANA DEJAVNOST NA SINDIKALNEM PODROČJU
Rešitev tovarne Atlas je odvisna od nekaterih milanskih industrijcev
Urnik trgovin
za veliki šmaren
Ce ne bodo novi lastniki prevzeli tovarne, bo sodnijska uprava napovedala stečaj ■ Posredovanje sindikatov za izplačilo odpravnine delavcem - Gostinski
nameščenci grozijo s stavko, če jim ne bodo lastniki izboljšali plače
Za danes zvečer ob 18.30 je na-
povedan v Ul. Pondares 8 shod delavcev tovarne Atlas, katerim bodo predstavniki vseh treh sindikalnih organizacij poročali o rezultatih večdnevnih pogajanj. Sinoči so bili predstavniki sindikalnih organizacij klicani v podjetje, da sprejmejo na znanje ponudbe podjetja.
Dejansko je položaj v tej tovarni zelo težak. Praktično nj sindikalnim organizacijam več na voljo nobena ponudba, ker je že vsa zadeva v sodnikovih rokah. Stečaj še ni bil proglašen, toda to bi se utegnilo zgoditi, če se ne bi v roku dveh ali treh tednov izpolnili nekateri pogoji. V bistvu gre le za vprašanje, če bo kaka večja finančna in industrijska družba pripravljena, da prevzame v lastno režijo obratovanje podjetja. V tem primeru bi prišlo do nadzorovane (s strani sodišča) uprave. V tem trenutku je skoraj nemogoče zaradi praznikov in počitnic navezati stike z dveml milanskimi finančnimi skupinami, ki bi bil morda pripravljeni na pogajanja. Verjetno se bo zadeva razčistila šele okoli 2. septembra. če bi se to ne zgodilo, ali pa če bi bila pogajanja brezuspešna, potem bi postal stečaj neizogiben in Atlas bi tedaj popolnoma zaprl svoja vrata.
Sedanji lastniki so včeraj poklicali sindikalne predstavnike, da bj jih obvestili o svojih namerah glede izplačevanja odpravnine. Za sedaj je Uprava pripravljena, da izplača na račun odpravnin po 30.000 lir na vsakega delavca. Naklepe uprave podjetja bodo danes sindikalni predstavniki sporočili delavcem. Gotovo je, da se bo akcija za obrambo podjetna m dela še nadaljevala.
Pred dnevi se je razširila vest, da nameravajo poštni uslužbenci ponovno stopiti v gjavko zaradi številnih nerešeni vprašanj, ki tarejo to izredno važno javno službo in zaradi katerih Je prišlo pred časom že do številnih stavk.
Ta vest je v določeni meri resnična, če se gleda na daljše razdobje, ne odgovarja pa stvarnosti, če se misli, da bi se stavka začela že v teh dneh. Od včeraj pa do 27. t. m. bodo pismonoše razdeljevali pošto samo enkrat na dan ter je torej praktično nemogoče, da bi uslužbenci začeli stavkovno akcijo, ki bi utegnila trajati delj časa.
Resnično pa je, da se Je v zadnjih časih položaj posebno na tržaški osrednji pošti še poslabšal in zaostril spričo na novo nastalega položaja, kar Je povzročilo veliko nezadovoljstvo posebno v nekaterih oddelkih te službe. O teh vprašanjih so se posvetovale že vse tri sindikalne organizacije ter je računati, da bo vsaka nadaljnja akcija potekala enotno.
Spor med delodajalci in gostinskimi nameščenci se še ni poravnal, čeprav se je zdelo, da je poseg predsednika pokrajinske turistične ustanove odv. Terpina preprečil stavko te stroke prav v času, ko je turistična sezona na vrhuncu. Vse je odvisno od tega, kako bodo danes gostinci odgovorili na zahteve uslužbencev. Ce bo odgovor pozitiven, se pravi, če bo-
do gostinci postavili nove boljše
pogoje, potem stavke v teh dneh ne bo. V nasprotnem primeru pa se ta lahko začne tudi v najkrajšem času.
Predsednik pokrajinske turistične ustanove odv. Terpin se je prejšnji petek razgovarjal s sindikalnimi predstavniki ter je obljubil, da bo pomagal prf rešitvi spora. Gostinci pa so do zadnjega vztrajali na stališču, da je treba počakati na sprejetje vsedržavne delovne pogodbe in se lotiti šele
potem tistih, ki zadevajo ureditev
raznih zadev na pokrajinski ravni.
Kot smo že poročali v prejšnjih dneh, so ladijski pleskarji začeli novo akcijo v zvezi z obnovo delovne pogodbe. V zadnjih dneh je prišlo do dveh srečanj med delodajalci in sindikalnimi predstavniki treh organizacij. Ker so bila ta srečanja popolnoma brezuspešna, so sindikalne organizacije sklicale
Jutri, sreda, 14. avgusta: trgovine z jestvinami bodo odprte ves dan za razliko od navadnih sred. Mlekarne bodo ravno tako odprte tudi popoldne. Vse trgovine pa bodo podaljšale večerni umik za pol ure.
Četrtek, 15. avgusta — veliki
šmaren: vse trgovine bodo zaprte, razen cvetličarn (ki bodo odprte od 8. do 13. ure), slaščičarn in prodajaln pripravljenih jedi (od 8. do 21.30).
Mesnice bodo jutri odprte od 7.30 do 13. ure, v četrtek pa ves dan zaprte.
Pekarne bodo jutri odprte od 7.30 do 13. in od 16.30 do 19.30. V četrtek, na veliki šmaren, pa bodo prav tako kot druge trgovine ves dan zaprte. Od 16. avgusta dalje bodo poslovale po naslednjem umiku: v dopoldanskem času se bodo odpirale ob 7.30, razen maloštevilnih izjem, za katere bo občinstvo pravočasno zvedelo, pa bo-
shod vseh prizadetih delavcev za I do ob sredah popoldne zaprte. To jutri, 14. avgusta ob 18.30 v Ul. velja za vse občine tržaške pokra-Pondares 8.	Ijine, razen za mlljsko.
TRŽAŠKA INDUSTRIJA SRED! LETA
Obrati ladjedelnice Sv. Marka izkoriščani samo 20-odstotno
Zelo malo dela tudi v Tovarni strojev sv. Andreja in v čistilnici Aquila Dobro sta bili zaposleni tovarni Stock in štivanska papirnica
Iz zadnjega statističnega pregleda velike pa so bole zaloge piva in
surove jute. Naročila so se obnav-
fcrgovdnske zbornice povzamemo, da je bil v tržaški industriji sredi leta naslednji položaj:	tovarne barv,
mlinarska industrija, papirnica in tovarna likerjev so poslovale «u-godoo», železarne, oljarne, pivovarne, tekstilna, lesna, grafična in cementna industrija so poslovale vredno«, slabo poslovanje pa sta zabeležili kovino^predelovalna industrija in ladjedelstvo, poleg tega pa še nekatere industrije s področja prehrane. Razpoložljivost z električno energijo in z vsemi vrstami goriv je bila zadostna. Skoraj pri vseh obratih so bile zaloge konec
junija na običajni ravni, nenavadno
.......................................................................................iimiimii.m.........■■■■„„........................■■■..iimnin...
ijala z običajno hitrostjo, cene pa so bile v glavnem stalne. V številnih podjetjih so v tem času zabeležili večji ali manjši povišek proizvodnih stroškov. Kar zadeva delovno silo pa je treba omeniti, da razpolagata tukajšnji petrolejski čistilnici z nekaj odvečnega delavstva.
Kakor omenjeno, izkazuje ladjedelstvo na našem področju čedalje slabše razvojne in proizvodne izsledke. V samem juniju se je že tako omejena proizvodnja v obratih bivših Združenih jadranskih ladjedelnic še znatno skrčila. V obratu Sv. Marka delajo le še z
VELIKI ŠMAREN V ZNAMENJU DALJŠIH IN KRAJŠIH IZLETOV
Motoriziranim izletnikom priporočamo previdnost da bodo prazniki minili v največjem zadovoljstvu
Za tiste, ki ne nameravajo daleč od mesta, bo dovolj zabave in veselja na kmečkem taboru na Opčinah, na Repentabru in v vseh okoliških gostilnah - Varnostni ukrepi cestne policije in stroge kazni kršiteljem cestnega zakonika
Še nekaj dni nas loči od tradi- zato, če bo vreme muhasto, veči- ob priložnosti donalnega velikega šmarna. Zdi 1 na raje ostala doma ali kvečjemu praznikov. Geslo
velikošmarenskih
se pa, da se o tem prazniku več govori in pretirava med ljudmi, po radiu in tisku, kot v resnic!
je eno samo:
napravila krajši izlet na Kras ali proč od mestnega ropota in di-v bližnjo Furlanijo in Istro. lendaja. Saj ni važno kam, pa tu-Z druge strani pa je tudi res, di ne kako. Treba je pač nekam
prehitevajo po nepotrebnem, saj
se ravno v obeh primerih pripeti največ prometnih nesreč, včasih tudi s človeškimi žrtvami.
zasluži. Dejansko	veliki šmaren	da se velikošmareriski' prazniki že	iti. Ta	z avtobusom! drugi z vla-
poznajo v znatno	večji meri po i	nekaj let odvijajo v znamenju sla-1	kom, tretji pa kar peš, da ne orne-	doma	,n	S SLn	lffl TRe
vsej Italiji, kot pa	pri nas. Trža-:	bega vremena. Lani je dan pred	njamo	krajših izletov z avtom. S	bodo	«,4	7VP* p	'	hl1žnin	vovHIni
čani pač nimajo navade, da si1	velikim šmarnom pihala burja s	tem v	zvezi smo zvedeli ,da bo-	eo na'nsminkn	ali	na	na	nlvn Pa
•	-	-	40 km na uro, živo srebro pa je do povečali število odhodov s Tr-	bXmoHoCe5e™7o' do
padlo na. 18 stopinj.. Marsikdo je ga Oberdan na Prosek, v Križ, k | SST«urezaliT Pa m¥ar nePmish.
vzamejo dopust ravno na veliko-šmarenske praznike. Tako niso posredno vključeni v ta «beg», kot recimo drugod v Italiji, ampak jim ti prazniki pomenijo le premor v delu, saj so dejansko edini avgustov praznik.
Kljub vsemu pa računajo, da bo letos od četrtka do nedelje zapustilo naše kraje nekoliko manj ljudi kot lani, saj vreme, vsaj do sedaj, ne obeta nič dobrega in bo
^ bodo manj srečni od dru'-
ki je dišal še po naftalinu, kajti, avgust ali ne!... hladno pa je vendarle bilo. Vremenska napoved zk prihodnje dni res ni preveč u-godna, vendar vsakdo še lahko upa, da se bo vreme izboljšalo.
Kam bodo odšli Tržačani? Nekateri, zlasti trgovci in obrtniki izokistijo svoj letni dopust prav
tudi mnoge tržaške potovalne a- j „ib gencdje so poskrbele za posebne ■	'
avtobuse, vožnje in izlete.
Od potovalnih agencij smo nadalje izvedeli, da se bo mnogo Tržačanov odpravilo v Kanalsko dolino, Karnijo in Dolomite. V zadnjem času so postale priljubljene izletniške točke tudi Ukve, Zahnice, Trbiž. Mnogo ljudi pa bo odpotovalo tudi na Goriško in Furlanijo, ali pa kam dlje proti zahodu. Kdor pa bo želel ostati zvest tradiciji in seveda ne bo imel dovolj denarja na razpolago, si bo lahko izbral za veliki šmaren priljubljeno izletniško točko Repentabor, kjer bo tudi letos tradicionalna šagra v čast domačemu patronu sv. Roku. Na stojnicah bodo kot običajno prodajali pršut, ovčji sir in domačo kapljico. Na veseličnem prostoru pa bo poskrbel za zabavo mladeži vrtiljak. Lani so častitelji dobre domače kapljice lahko pokusili pristno domače vino v osmici pri Skamperlu. Ni izključeno, da ne bo tudi letos kdo odprl osmice
Nadaljnja priljubljena izletniška točka so Stare Milje, vendar prihajajo tudi ostali kraji našega Krasa v poštev. Pozabiti namreč ne smemo na tradicionalni kmečki , tabor, ki ga prireja na Opčinah j Kmetijska zadruga. Prigrizka in j domače kapljice ne bo zmanjkalo, zabave pa tudi ne... Za ljubitelje ■■gibčnih nog« bo igral do pozne ure ansambel Kras.
Ce bo vreme ugodno, bodo prišli na račun tudi ljubitelji brez-
Neko edinstveno prednost bodo vendarle imeli: se jim vsaj ne bo treba porivati.
C Sinoči okrog 20 ure se je z mopedom prevrnil 53-letni šofer Bruno Colombo, ki stanuje v Devinu na št. 3/C. Ko se je peljal po Drevoredu Elizejskih poljan, je mož nenadno zgubil ravnotežje in se z vozilom prevrnil na cesto. Pri padcu si je zlomil in izvini! desno ramo ter se potolkel po desnem boku, da so ga morali z rešilnim avtomobilom Rdečega križa pospremiti v splošno bolnišnico, tu so ga pridržali na ortopedskem oddelku, kjer se bo zdravil dva meseca.
20 odst. rapoložljive zmogljivosti; v Tovarni Strojev pri Sv. Andreju je položaj le za spoznanje boljši: delo se namreč v tem obratu
lo. Tu delujejo tri peči za koks, plavž in pa livarna za proizvodnjo kofciil. Naročila prihajajo redno, proizvodni stroški pa se v zadnjem času niiso bistveno spremenili. Junijska proizvodnja je bila v tem obratu naslednja: 1,188.714 kub. rn gorilnega plina, 16.142 ton koksa, 653 ton katrana, 19.621 ton surovega železa in 10.222 ton koteil.
V	kovinojpredelovalni industriji primanjkujejo naročila. V obratu Atlas so v mesecu juniju proizvedli le 31 ton hladno valjane pločevine. Konec junija je bito pri Atlasu zaposlenih 15 vodilnih in izvršilnih uradnikov ter trije delavci, kar pomeni, da je to podjetje dejansko prenehalo s proizvodnjo.
V	okviru kemične industrije je čistilnica Aquila štela konec junija letos 171 uradnikov in 486 delavcev, kar občutno presega proizvodno
odvija v razmerju 40 odst. celotne Potrebe obrata Ta le v zadnjem irmrvtriiiiv™*-! v™*™	pocreoe ooraid 1 a je v zaanjem
zmogljivosti. Končno naj omenimo še Delavnico za gradnjo mostov in žerjavov, v kateri se zmogljivost izkorišča le v razmerju nekaj čez 60 odst. V Sv. Marku gradijo pontan za milansko družbo SNAM, ki bo v doglednem času dograjen.
V	Tovarni strojev, kjer je bilo Konec junija zaposlenih 488 delavcev (junija lanskega leta 566) gradijo 12 glavnih in pomožnih motorje.’ faznih vrst in 16 električnih motorjev po naročilu iz notranjosti države. V Delavnici za gradnjo mostov in žerjavov, kjer je na delu 123 delavcev, gradijo vrsto industrijskih, pristaniških in ladijskih dvigal, in sicer za italijanske in za tuje naročnike (iz Argentine, Venezuele, Iraka in Peruja).
V	ladjedelnici Sv. Marka je bilo konec junija vpisanih na uradu za personalne zadeve 1218 delavcev in 204 uradnikov; v Tovarni strojev pri Sv. An.d,reiu pa 1314 delavčev ter 264 uradnikov; v Delavnici 7a gradnjo mostov in žerjavov pa dela 236 ljudi, od tega 175 delavcev.
V	ladjedelnici Navalgiulie.no, ki upravlja kakor znano tudi bivšo ladjedelnico Felszegi v Miljah, se pripravljajo na gradnjo dveh manjših enot za prevažanje petroleja, od katerih bo vsaka imela 1599 bruto registrskih ton. Obe ladji so začeli graditi 26. junija. V ladjedelnici na pomolu Bandiera je skoraj pripravljena za izročitev naročnikom 600-tonska ladja «Mare Undarum«, medtem ko bo kmalu dograjena tudi druga enaka ladja za istega naročnika, to je za delniško družbo Unipešca iz Trsta, tretja ladja za ribarjenje na odprtem morju z nosilnostjo 1590 ton pa je dograjena nekako do polovice.
V	«Navalgiulianu» opravljajo poleg tega popravila na nekaterih manjših enotah.
V	tržaški železarna Italsider se je delo v juniju nekoliko zmanjša-
času posloval v razmerju 55,2 odst. svoje zmogljivosti.
Kakor omenjeno, gledajo v tržaški mlinarski industriji z optimizmom v prihodnost. V mlinu Variola, ki je največji tovrstni obrat' v tržaški pokrajini, dela 40 delavcev in 8 uradnikov. Tudi v nekaterih drugih obTatih so zadovoljni: proizvodnja v obratu Stock prejema vedno več naročil iz notranjosti Italije in iz tujine. Cene surovin so stalne, prav tako pa je stalna tudi prodajna cena končnih izdelkov obrata. Sredi leta je delalo pri Stocku 254 delavcev in 190 uradnikov. Tudi v obratu Buton pravijo, da se naročila večajo. Tu delajo štirje uradniki in 25 delavcev. Pri Dreherju izkoriščajo naprave v razmerju 64 odst. zmogljivosti. Cene surovin in končnih izdelkov naraščajo, kakor naraščajo tudi proizvodni stroški v podjetju. V pivovarni je zaposlenih 362 delavcev in 59 uradnikov.
Med obrati, ki izkazujejo ugoden razvoj proizvodnje, je še štivanska papirnica. Obrat izkorišča nad 90 odst. svojih zmogljivosti ter je v Juniju proizvedel 9450 ton časopisnega in pisarniškega papirja. Po priključitvi družbe «Rettifiche e Lavorazioni Meccamiche S.p.A.» šteje papirnica 547 delavcev in d5 uradnikov
Ex tempore v Skednju
Skedenjsko kulturno društvo <<DOM», ki ima svoj sedež v Ul. Soncini 112 pripravlja slikarsko tekmovanje — ex tempore, ki bo v nedeljo, 15. septembra 1968.
To bo prva tovrstna prireditev v tem tržaškem predmestju. Vabljeni so vsi tržaški in goriški slikarji ne glede na narodnost. Podrobnosti bomo objavili prihodnjič.
iiMiiiiiiiMiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiaiiiaiaiiiiiiiitiiiiil«ailiiiViiiiiiiiiiiigiiiiiiiiniiiiiaiiiaiiiiiliiiiiiiiiiiaiiil,iiiiiiiiiiiiiiiMiiii,iiiiiliii,iii,lii,i,iIiii,Biiiiiiiiliiiifia
VČERAJ NA OKRAJNEM SODIŠČU
Turistom js ponuja! «zMe»
okraske po 450 lir zn gram
Sodnik je bil strog in je priložnostnega trgovca obsodil na več kot leto dni zapora
skrbnega čofotanja v morski sla- ,.,ca M sherianl Ahramho Film tP nosti. Za te pridejo v poštev do- 1 a ®nerlanl’ obramba Elia) je
Takšna nesnaga pa se res ne spodobi na Ponterošu, kamor prihajajo ljudje iz vseh krajev in koncev sveta
mala vsi naši obmorski kraji: Gr-ljan, kriški portič, nabrežinsko obrežje, Devin, Sesljan, ter obala med Miljami in Lazaretom.
Okrajni sodnik dr. Losapio (jav- • jima je zjutraj ponujal blago v lahko navedejo največ tr1 prefe-ni tožilec R. Wondrich, zapisnika- t odkup.	| renčna mesta, ki pa naj vsa spa-
Tako je bila njegova usoda zape-! £ai° v ozemlje ene same občine.
čntena. Prijavili so ga sodniku za-1 T®	odpoHeJ2 *p0’
PrflnmprrMfljip RO ti i i-t < i	.. «,,	.	,	kom, ko bo obj&vljoTi nsert držav-
ra? p0s^sa goljuflje (na <<dragu* ndh otroških vrtev za letos, a naj-številnih nrekršt™ i)lh)) Je blla vtisnjena oznaka: «CT kasneje do 31. oktobra
včeraj sodil 53-letnega Eugenia Po-lettija Iz Ul Je bil obtožen številnih prekrškov v zvezi z nezakonito prodajo raz-
.............................................................................................. V poštev pa seveda pridejo še nega blaga turistom In priložnost-
ALI JE MLADI VOJAK UTONIL?
Dosedanje iskanje izginulega vojaka v barkovljanskih vodah je bilo zaman
V nedeljo okrog 20. ure so nekatere osebe našle pri barkovljanskeni vodometu vojaško uniformo, v kateri so karabinjerji našli listnico z dokumenti
Pristaniško poveljstvo, gasilci, policija, orožniki in zasebniki še vedno iščejo vojaka, ki je baje utonil v nedeljo zvečer v barkovljanskih vodah v bližini razsvetljenega vodometa, vendar pa so do sedaj brez uspeha. Pogrešani vojak je 20 letni Luigi Rotterdam, doma iz Cravelloneja pri Novari, ki služi voja.ki rok pri 8. artilerijskem polku v vojašnici pri Banih.
Raziskave je sprožilo nekaj ljudi, ki so v nedeljo okrog osmih zvečer našli v travi v gozdiču okoli vodometa vojaško uniformo. Ker sc lastnik uniforme ni prikazal od nikoder — ura je bila že pozna in neprimerna za kopanje — so najditelji obvestili karabinjerje bližnje barkovljanske postaje. Ti so prihiteli na kraj, kjer so našli uniformo, in v žepu listnico pogrešanega z osebnimi dokumenti, po katerih so ugotovili, da je mladenič služil vojaški rok pri Banih. Karabinjerji so takoj obvestili poveljstvo 8. polka in tako izvedeli, cxa se vojak ni bil še vrnil v vojašnico. To Je potrdilo domnevo, da je bil pogrešani žrtev nesreče, verjetno utopitve
V kratkem Je bilo iskanje že v polnem teku. Karabinjerji so preiskali ves obalni pas od barkov-ljanskega portiča do Cedaša, na morju pa so se zbrali čolni pri-
nišča Duca d'Aosta. Z mogočnimi
žarometi so razsvetlil morsko površino, ki so Jo iz čolnov meter za metrom pregledali. Medtem se Je bilo na bregu zbralo zelo veliko število radovednežev, ki so do polnoči opazovali potek Iskanja.
Točno opolnoči so prekinili iskanje, ki so ga zopet začeli včeraj zjutraj ob sedmih. V barkovljanskih vodah se je poleg vseh, ki so bili prejšnjega dne sodelovali pri iskanju, zbralo tudi veliko število zasebnih čolnov, ki so pregledali praktično vsak meter obale in morske gladine. Potapljači karabinjerjev so tudi pregledali širok pas morskega dna, vendar niso našli ničesar.
Morebitna nesreča, katere žrtev naj bi bil mladi vojak, ni imela nobenih prič. Pravzaprav še ni niti gotovo, da je do nesreče v resnici pri lo Nekateri so namreč izrazili mnenje, da bi se bil vojak v Bar-kovljah preoblekel v civilno obleko, da bi šel v kino ali kam plesat, vendar Je domneva bolj malo verjetna, ker bi v tem primeru vojak ne pustil denarnice*v uniformi, poleg tega pa bi se bil moral že vrniti v vojašnico.
Hude posledice padca na domu
V nedeljo zvečer je bil 51-letni staniškega poveljstva, gasilcev ter l Ermanno Carmi iz Trebč št. 78 žr
novanju. Včeraj zjutraj so ga z
rešilnim vozom Rdečega križa odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so si zdravniki zaradi hudih poškodb, ki si jih je mož prizadejal po prsnem košu, pridržali prognozo.
Prognoza je pridržana tudi za 96-letno Amelio Pecenco vd. Detoni, ki je ravno tako v nedeljo zvečer padla v svojem stanovanju v Ul. Piccardi 52 ter se pri tem hudo pobila po čelu. V bolnišnici, kamor so jo pripeljali z rešilnim avtomobilom Rdečega križa, so jo pridržali na zdravljenju na nevrokirurškem oddelku.
Zgoniški komunisti solidarni s kovinarji
Zgoniška sekcija avtonomne federacije KPI je na svojem zadnjem sestanku skrbno proučila vprašanje gospodarskega položaja v Trstu, posebno v zvezi s stanjem v ladjedelnicah.
Komunisti zgoniške občine izražajo svojo solidarnost prizadetim kovinarjem ter obsojajo pritisk, ki
ga ravnateljstvo CRDA vrši na dela
karabinjerjev-potapljačev lz nrista-1 tev hudedega padca v svojem sta-1 Trsta.
avce ladjedelnice sv. Marka, da bi sprejeli premestitev v Tržič.
Zgoniška sekcija KPI se obvezuje, da se bo v tem okviru borila proti Izvajanju načrta CIPE ter bo skušala doseči v mejah občine enotnost vseh političnih sil, ki jim | je pri srcu gospodarski razvoj I Tri'
vsi naši borovi gozdički s svojim (■zdravim in močnim vonjem, za odhod v te kraje bo dovolj openski tramvaj ali avtobus, pa bomo že na cilju, v senci visokih «le-senih stebrov«. Mala «pikniška» mizica, naslanjač, ali pa kar široka plahta in bo dovolj za enodnevni izlet.
Predvideva se tudi, da se bodo Tržačani ob priložnosti malih avgustovih počitnic podali tudi onstran meje, predvsem na Bled, Bo-hin, Kranjsko goro in Triglav, kamor je že odšla skupina izletnikov SPD iz Trsta. Tržaški izletniki pa se bodo tudi podali v Gornji grad, Mozirje in v Logarsko dolino, zlasti pa po vsej Soški dolini, v Bovec, v Log pod Mangartom ter čez Vršič, kakor tudi na morje v Istro.
Ce ne bo torej vreme skazilo računov, bo maloobmejni promet čea Škofije, Fernetiče, Lazaret in Pesek zelo živahen. Lani so namreč za velikošmarenske praznike zabeležili čez te državne meje skupno 374.322 avtomobilov odnosno 1 milijon 366.202 ljudi s potnim listom, na mednarodnih prehodih v Rožni dolini, Učeji, na Robiču in Predelu pa nad 30 tisoč italijanskih državljanov, ki so odšli čez mejo.
Kljub izrednemu prometu lani na srečo ni bilo veUki prometnih nesreč. Zabeležili so le 45 nesreč lažjega značaja. Omembe vredno je tudi dejstvo, da niso nobenemu odvzeli vozniškega dovoljenja, kar pomeni, da so bili avtomobilisti še kar zadovoljivo disciplinirani. Za letošnji veliki šmaren pa je policija podvzela vrsto ukrepov. Tako se Je pred dnevi sestal, kot smo že poročali, ožji odbor za prometna vprašanja, ki je, sklicujoč se na to, da je veliki šmaren obdobje, v katerem pride do največjega števila prometnih nesreč, poskrbel za okrepitev prometne policije, s katero bo sodelovala tudi Celere. Tako bodo v prihodnjih dneh od 7. do 21. ure nameščene patrulje v Štivanu, sesljan-skem portiču, na sesljanskem križišču, v Grljanu, Zavij ah in pri novem žaveljskem predoru. Prometna policija bo zelo strogo kaznovala vse kršitelje prometnega zakonika Zato ob tej priložnosti še enkrat pozivamo vse avtomobi-ste nai orsvidno vozijo, predvsem 1 pa naj vozijo počasi in naj ne
nim kupcem.
Poletti je že star znanec sodmij-skih dvoran ter se zato ne zmede, če se znajde pred sodnikom, ampak skuša z vsemi mogočimi sredstvi dokazati, da ni kriv. TaJko Je bilo tudi včeraj, ko so ga orožniki pripeljali Iz koronejskih zaporov v sodno dvorano.
Poletti dela navando na Trgu Ponterošo. Kot mnogi drugi, se tudi on ukvarja s priložnostnimi kupčijami. Vsaj to je izjavil, ko mu je sodnik dejal, da je bil že večkrat kaznovan z denarnimi kaznimi zaradi podobnih prekrškov.
Toda 23. julija letos, ko so ga nabrežlnskl karabinjerji arettraill, se s takimi posli ni ukvarjal je dejal. Na povabilo svojega prijatelja Nicola Corvasceja (bila je nedelja) se je odpeljal proti Seslja-nu. Blizu strelišča sta se ustavila. Poletti se je oddaljil od avta, medtem, ko je Corvasce ostal v vozilu. Ta je potem dejal, da je že sedel v avtu morda pol ure ali štirideset minut, ko je opazil da se Je pripeljal mimo avto s karabinjerji ter se ustavil. Oorožniki so stopili k Polettiju ter ga nekaj spraševali. Potem pa Je ostalo očitno, da bodo odpeljali prijatelja s seboj. Agenti so prav tedaj spraševali dva tujca, s katerima se je Poletti pogovarjal (bila sta Nemca), če jima ni morda moški ponudil kako blago. Tujca sta zanikala, toda karabinjerji so ga vseeno odpeljali na svojo postajo, ker so našli pri njem eno narokvico m eno ogrlico. Corvasce Jim je sledil, ker je hotel zvedeti, zakaj Je bil prijatelj pridržan.
Policijski organi so bili sprva v zadregi, ker je neki priložnostni izvedenec izjavil, da gre baje za pravo zlato. Vendar so pozneje po skrbnejšem pregledu ugotovili, da je šlo za ničvredno kovino.
Polettijev položaj se Je še poslabšal, ker sta še tisti dan prišla na postajo dva Nemca, In sicer 20-letni Arthur Regner in 20-letna Irmgard Himsl lz Muenchna, ki sta
18-750», a prodati ju je hotel po «ugodni» ceni 450 lir za gram), ker je hranil blago s ponarejenimi žigi in končno še dveh prekrškov prodajanja blaga brez ustrezne licence.
Na včerajšnji obravnavi je Poletti najprej zahteval, da se obravnava odloži (ker ni bil prisoten njegov odvetnik), nato pa še, naj ga sodnik takoj izpusti na začasno svobodo, ker je bolan na pljučih. Prve zahteve ni sodnik uslišal ter je zato nadaljeval obravnavo. Zaslišani so bili karabinjerji, ki so Folettija aretirali, Nicola Corvasce in še neki drug policijski funkcionar.
Javni tožilec Je zahteval, naj sodnik spozna obtoženca za krivega in naj ga obsodi skupno na 17 mesecev zaporne kazni ter 100.000 lir denarne kazni.
Zagovornik Elia pa Je menil, da prekršek poskusa goljufije sploh ne obstaja, a za ostale prekrške naj bi sodnik Izrekel najmilejšo kazen.
Sodnik je spoznal Polettlja za krivega ter ga obsodil na 1 leto in en mesec zapora, 2 meseca pripora, 85.000 Ur globe in 70.000 lir denarne kazni. Izpustitev na začasno svobodo je seveda splavala po vodi.
Dodelitev poverjenih mest in suplenc v državnih otroških vrtcih
Minister za prosveto Scaglia je poslal šolskim skrbnikom navodila glede dodelitve poverjenih mest In suplenc v državnih otroških vrtcih, ki bodo skladno s čl. 29 zakona z dne 18 marca letos začeli dejansko delovati po 18. novembru. Prošnje za poverjena mesta s potrebnimi spričevali morajo bita dostavljene pokrajinskemu šolskemu skrbniku, kjer učiteljice stalno bi vajo, do 30. septembra.
Prošnje lahko vložijo učiteljice z diplomo učiteljišča. Prošnji pa lahko priložijo, kot dopolnilo, posebno prošnjo za dodelitev morebitnih
_____.. za	v«-,-....
prepoznala v Polettiju moškega, ki' začasnih suplenc. V tem primeru
LuisiUov ansambel je navduši! gledalce
Sinoči je gostovalo prvič na gradu Sv. Justa znano plesno gledališče španskih plesov, ki ga vodi svetovno znani baletni mojster, koreograf Luis Perez Davila, bolj poznan kot Luisillo. Svoje baletno gledališče je Luisillo ustanovil leta 1956, s katerim je doživel domala na vseh celinah velike uspehe in laskave ocene občinstva in kritike
Poletne prireditve
PARK M1RAMARSKEGA GRAB?' Predstave Luči in zvoki. Danes
denski počitek
Kino
Nazlonaie 16.00 «AH'ultlmo sasM Craigh Hill. Techruco-lor. £ Grattacielo 16 30 «Nuda per un r gno d'eroi». Japonski film. Pre™ vedan mladini pod 18. letom. . Fenice 16.00 «Vivo per la tua mod. W. Preston. Eastmancolor. PreP0™ dano mladini pod 14. letom.
Eden 16.00 «Storia di una morU* A Hepburn. Technicolor.	,,
ExceIsior 16.00 «Una piecola raffj calda«. L. Bergman. Švedski fl j Ritz (Ulica San 1* rancesco Štev 15.00 «La tigre in corpo«. R. * Susan Strasberg. Technicolor. j Alabarda 16.30 «Les amants«. Moreau, Alain Cuny. Prepovei mladini pod 18. letom.
Moderno 16.00 «Uccidi o umori* Mark, G. Mitchell. Technicolor Filodrammatico 16.30 «Luana, L glia della foresta verglne«.
Cel. Colorscope.	.
Aurora 16.30 «L'arte dl arrangb" Alberto Sordl
Cristallo 16.30 «Per qualche glno in piu». Tom in Jerry. Barf"
risanka.	.
Capitol 16.30 «A časa dopo l’bra’ no«. Joan Cravvford. Technicol^j, Impero 16.30 «La donna del Doris Day. Technicolor.	j
Vittorio Veneto 17.00 «G1I occhl altri«. Technicolor.	• j
Garibaldi 16.30 ((L’avventuriero»-, Quinn, R. Schiaffino. Technicol®1, Astra — zaprto	i
Ideale 16.30 ((Sodoma e Gomorra*-1 Granger. Technicolor.
Abbazia 16.30 «Let;ti sbagllati«. L nello, Franchi, Ingrassia. Tect'a,l lor. Prepovedano mladini P°®
letom.

Državni trgovski tehnični «2iga Zois« — Trst sporoča, vrši vpisovanje za šolsko leto 1969 vsak delavnik od 10. d°

ure. Podrobnejša pojasnila “"'ji v tajništvu zavoda. Vpisovanj® zaključi 25. septembra t. 1.
Ljudska prosveta

Prosvetno društvo »TABOR« čine bo imelo sejo danes, 13. tJ*' 21. uri. Udeležba obvezna.
M
SPDT priredi v četrtek, 15. *VL
turistični izlet z avtobusom na “, ško z ogledom Celovca, Gosposv*^ ga polja ln Vrbskega jezera, 'h vanje v Ul. Geppa 9. Odhod * ka Ud. F. Severo točno ob , Udeleženci naj čim prej pof*' vpisnino.
■MS*5
ALPINISTIČNI TABOR
Alpinistični odsek SPDT tabor alpinistov in planincev0* do 8. sept. na Creti Grauzarum bor je namenjen vsem ljubl^j planin. Vpisovanje in infonn*: v Ulici Geppa 8. Mesta so ^ jena
* • •
Kmečka zveza priredi 31. ln 1. septembra ob Mednarodn* .
■ n i. septemDra od Meanaro«*’- j skl razstavi v Ljubljani tradid®”, poučni Izlet v Prekmurje. VPi,-
nje v uradih Kmečke zveze v Ul. Geppa št. 9 v uradnih ura«
■ji. ueppa si. a v uraarun	i
8. do 14., ob četrtkih pa
V
12. in od 15 do 18 ure") do Pr!
nje sobote 17. tm. Na razpolag® nekaj mest.
V NEDELJO, 1. SEPTE
IMBK*
Izlet v Ljubljano
na razstavo vina
Potovalni urad «AURORA» M redi v nedeljo, 1. septembra <
avtobusni izlet na Bled $ Ljubljano združen z og
m.
mednarodne vinske razstav«-^ Cena za vožnjo, kosilo, Blejskega gradu, vstop na j» stavišče in pokušnjo vin 3.500 lir.	mtil
Prijave sprejema	P°Sr ®
urad «AURORA» v Ul. ne 4, tel. 29243.
Včeraj r danes
8 O^.i
ROJSTVA, SMRTI IN P°B° ^
Dne 12. avgusta 1968 se Je v rodilo 10 otrok umrlo pa j« UMRLI SO: 65-letna Olivla , fll®
Luisillo se je vrnil v Italijo po bučnih uspehih, ki jih je doživel s svojima zadnjima koreografijama «Capricho Espanoh ter «Bolero» v Južni Afriki, v Avstraliji, na Filipi-nah ter na Japonskem. Nadalje sta Luisillo in njegovo gledališče prejela nagrado Evrovizije 1965, ob priložnosti «Sjxmskih praznikov» v Sevili pa je Luisillo prejel nagrado kot najboljši koreograf, njegova skupina pa nagrado kot najboljša za španske plese
Sinočnja predstava je pomenila nekak splošen pregled v očarljivo Luisillovo baletno umetnost. V prvem delu sporeda smo gledali znani «Capricho Espanoh po glasbi Rimskega - Korsakova. Zlasti je u-gajal zadnji del «Fo.ndango astu-rianon. V drugi točki sporeda «Ob-čutje» je nastopil kot solist sam Luisillo. Prvi del programa je zaključil kolektiven, omamljiv ples «Bolero», kjer so plesalci izbruhnili v temperamentnih gibih in se spremljali z ritmičnimi kastanjeta-mi. V drugem delu sporeda pa smo videli pristno špansko folkloro «Fantasta Gallegas ter za zaključek «Flamenco del rocio», kjer se je Luisillo izkazal kot edinstven plesni virtuoz, posebno še, ko je dobrih dvanajst minut ustvarjal glasbeno spremljavo z izključnim peketanjem nog.
Maloštevilno občinstvo je nagradilo Luisilla in njegovo skupino ob koncu vsake točke in kar na odprti sceni s prisrčnim ploskanjem.	s. v.
te, 771etni Luciano Pieri, 66-1 seppe Pinesich, 89-letni
. 89-letni RaK Sferco, 55-letni Carlo Messi,
Mario Verzk, 61-letni Rodol’0, (J gnart, 76-letni Antonio Pind°za'jft letni Carlo Premolin, 73.1etni r K

Corsi, 70-letn! Emitio Toffoll, ® c/ Antonio Coslovich, 61-letni ^ C®
Zlliiu-lliu WbiUVIi.II, Ul-ltu*’	f v.
Serli, 74.1etna Lidia GaMopin F stro, 78-letna Maria Hrovat1*1 Haipel.
DNEVNA SLUŽBA LE’
K AB^
(Od 13. do 16. ure)
Busoliru, Ul. Kevoltella 3L Cignola, Korzo Italija 14.
prea^iil
Ul. T. Vecellio 24. 'serravall®' Cavana 1,	-
NOČNA SLUŽBA LEKAbB (Od 19,30 do 8.30) lPjA>; AlTEsculapio, Ul Koma 15' J,pt(, Al Cammello, Drevored XX- ** uli’ bra 4. Alla Maddalena. lstrspaierO 43. Dr. Codermatz, Ul. T S. *
Mali oglasi
pOptf1
POMEMBNO SLOVENSKO •	-
JE 'šče dinamičnega uslu**,enpis<lj skladiščno in špeditersko delo f ne ponudbe pod šifro «P° o,,# podjetje« poslati na upravo
puujeije« posiati na upravo ^ skega dnevnika, Ul. Monteccm
tviaMta l6<tyig.aW'&
TRSI - Ul. sv. ErunčiSk« Tel. 61-792
bo do 25. avgusta ZAPRTA
zaradi prenovitvenih

^IL Z ONSTRAN MEJE
Slovesna otvoritev asfaltirane gorske ceste Bovec-Predel
Pretorsko palačo v Kopru je treba ohraniti ■ Prvi japonski avtomobili za jugoslovanski trg v koprskem pristanišču ■ Priprave za portoroško noč
svL®0^0 dopoldne so na Predelu J*1® odprli novo asfaltirano MPredel - Bovec v dolžina 17 mirt Wa otvoritvi so bili predstavnim, , Oofidnske skupščine Tolmin,
, Predstavniki turističnih or-sotJJi1'! * obmejnih organov, pri-
Oj«' Pa so bili tudi gostje z °56iri meie’ predstavniki trbišk?, risti?®:, ^topnallci tamkajšnjih tu-^liian v uradov iin predstavniki 0Jr's*dh obmejnih organov, st« E0rne,Iiu ureditve te alpske ce-objji:, govoril najprej predsednik SlMj®"® skupščine Tolmin Franc Hgj?’.® je zlasti naglasil, kaj po ■tota cesta za razvoj turizma na bj /rhskem in Bovškem. To naj Sfv,lla P° njegovih besedah šele «etaPa, kajti potrebno bo ure-v"5 več cest od Kobariškega 2aw,do BaSke grape-Mart?1', !e govoril trbišk: župan gi,“ dd Gallo, ki je med dru-5em r®kel: «Zelo sem počaščen, da tnu na otvoritvi te ceste, ki zdru-Jujn^a. tem področju Italijo m P»4rJavlj0- Ta dogodek je nov stVjVek k utrjevanju prijatelj-im^JPed prebivalci soške in kali* J? doline. Modernizirana cest-Va,a kVezava bo lahta) 7-daj prispe-klUs* večjemu sodelovanju na a^raem, turističnem in trgovin-inte*.‘področju. Mi smo močno zo-tUfjSrand tudi za gradnjo drugih vji icriih objektov pri vas, pred-tudj kaninske žičnice, ker imamo tutj”11 načrte za razvoj zimskega kaj,7??a v kaninskem pogorju in v iitt ,2“ dolini. Treba se je zdru-bo uresničevanju naporov, kar lateji? Prispevek h krepitvi pri-q tstva.»
MC*™ cesti naj povemo, da bo zrtia8® Prispevala k razvoju turi-da J*a tem področju. Računajo, “° promet čez predelski •ter ? odslej najmanj podvojil.
9* italijanski strani že prej rali odsek Raibel - Predel, je tVte Ugotovljena moderna cestna fioVec na vsej relaciji Trbdž-Predel-
^UeSi6 deževje na koprski obali letijo "dno vplivalo na rast in zo-l>tojjP?s®mezinih kultur. Kmetijski so te dni zasadili kar tbdi Loveta4e, zeija, ohrovta, pa toia Poznojesenskega graha in fi-je K?r Pa J« treba povedati, ko J®* letošnja letina na splo-%sk« a zaradi hude spomla-«9^^ suše. Najbolj je bil pri-•Jdknpdr, pa tudi grah ni Sklo °bp°ditl. Paradižniku je škofje zgodnje spomladansko de-toCj, Poznejša suša pa je močno . finsko trto In za letos JStlo Jajo zelo slab pridelek. Od-so obrodile hruške in
fie°p?la komisija je proučila sta-joprat^tdiske palače na glavnem ^lostn„ trgu In ugotovila dokaj Je rje Podobo. Stene kažejo moč-Nltori„°ae- Pa tudi obe fasadi sta % n?ani- Komisija je priporo-S? fttaJLj sanacijske urkepe, kt r^tv . temeljiti na predhodnih jj DrMeTlib raziskavah. Potrebna ,:^sSjVseTn ekspertiza Zavoda za ? LjuS materiala in konstrukcij ki naj bi ugotovil ? J^odb na podlagi Lemelji-, j in sondaž, nato pa ril d‘*1 predlog za sanacijo. S ?Wi '°m so že začeli, pristojni 2	, si zdaj prizadevajo, da
Srirf finančna sredstva. Do Siti v„°blH od republiškega s<'a-h1* flln0Srske občine 190 tisoč no-cljt^rjev, medtem ko je za te-jjftkrat ^auacijo potrebnih vsaj še ,5 tavnri sredstev. Medobčin-it„.°u za spomeniško varstvo . drobno obrazložil re-in občinskim organom In it^ettf * na<lalje ohraniti kot doji ceiowSa’ kar velja seveda tudi Jjjflh j}.'„ ,k°Prski glavni trg. Od st^emu turnih ln zgodovinskih
fige
tf?. S& obnavljajo zdaj piran-ip&vriih v°, začeli pa so tudi z taisto. , Pa*ače Besenghi v Izo-«$ oltrnobupaj je na koprski o-J? snn? sto kulturno zgodovin-S^tJrtfd^mkov, vendar je najpo-i?,e restavrirati Pretorsko bit? 6eSpiransko trdnjavo in pati«0 Both5lhl- Za ostale objekte bi lil? ohn„ 0 napraviti prioritetni **	,Y® glede na to, v ko-
,, Im je načel zob časa. v v ko	* * *
tti?a lamk° luko Je Priplula to-loi^lJaia a Jadrollnije Trst, ki je S&on^0 pošiljko avtomobl
bli^.motA^^ta z delovno prostor-
SŠTK
za jugo-■re za 32 osebnih av-
- T Ayf -	-
'e lzčep1,ya.1500 ccm. Te avtomo-
* l> belili	OVUI.	»V UV11JV
jT°y° Kogy° še
tvfejaij1111: Letos bodo v Koper turSe. j. Sr
rt_,se 400 avtomobilov te 2 tiari80 Jeto pa še nadalj-
bl|p loVati°i.' Trenutno lahko kupi
Vi,le i Potrošnik te av-tomo-to ,1'h ho”: devize, toda vse kaže, Ir^Jvnii0.'aliko že prihodnje le-"Jj n9dl za dinarje.
krnila 80 zaključili grad-bori?’8e8a cevovoda, po ka-btll bovain?, v Prihodnjih dveh le-krtlbnid v°do področju Savu-bfta *	izgradnja cevovoda
bo u„.Cevanja obsežnega na-*kriLv cpi?ferem naj bi do leta z '?ti rešili problem pre-V« ter , 0 za Slovensko Prl-«H ‘stro pa Slovensko in Hrvat-'bhu izviri tem načrtu bodo za-? pradule dnevno 86.000 ??rov vode, ki jo bodo JoKijkrog ?Eedvsem v Istrske va-JettP drievn tlso15 kublkov pa bo ifi^l st?I? Slovensko Primorje. ttltJJoi (p.Pfki bodo znašali okrog Vv 4 Da Harde starih din, 1-nve-t)^V°d- Sta ^ahskt ln Istrski
^lž,tave,>?ra'c' obali se nadaljujejo Ji P PrirMp8rednj0 letošnjo turi-ha „ tev, za Portoroško noč, Nt , vseK^^du v soboto zve-K* sorl.^Jih hotelih na o-Noiipdto „	50 volili miss ho-
ti M« fS-let?ranu' nasIov Pa Je ^tv«1 afiborietna Marjana Bohinjec k. naar> ,Ta teden bodo vo-aelvederju nad Izolo,
Ankaranu, Portorožu in žusternl.
Kot atrakcija portoroške noči bo nastop znane črnske pevke Irene Willamjs, razen nje pa bodo nastopili še pevci zabavnih melodij iz Beograda, folklorna skupina ln Veseli Planšarji. Na prireditvi bodo izvolili miss turizma Slovenije In Istre. Ob zaključku bo tradicionalni ognjemet.
* * *
Rekonstrukcija ceste Gorjansko-Komen-Stanjel-Manče-Col-Crni vrh lepo napreduje. Zdaj so že asfaltirali odsek Col-črni vrh, v kratkem pa bodo začeli z deli tudi na odseku štanjel-Manče. V ta namen je občinska skupščina Ajdovščina najela 20 milijonov din kredita. Nekoliko problematičen je odsek Komen-štanjel, ker je sežanska občina dokaj na tesnem s sredstvi Problem bodo rešili na ta način, da bodo sredstva posodila podjetja, nekaj pa bodo dobili tudi od cestnega sklada. S celotno rekonstrukcijo ceste se bo znatno poživil turizem v teh predelih, kar velja tako za poletni kot za zimski čas. Nova cesta bo tudi postavila vprašanje prekategorizacije obmejnega
prehoda Gorjansko, saj la hiti pričakujemo dokaj večji dotok gostov iz zamejstva.
Po dvoletnih prizadevanjih so spet odprli piranski akvarij. Akvarij je prevzela piranska pomorska šola in turisti ga že množično obiskujejo. V njem lahko vidijo morske živali, tipične za istrske obale. Vodstvu akvarija je uspelo tudi ujeti 10 kg težkega ugorja in nekaj lepih primerkov morskih mačk ln morskih psov.
Nesreča na delu
Nesreča na delu, katere žrtev je bil 60 letni Pietro Sinconi iz Ul. Brigata Casale 115, se je pripetila včeraj popoldne v novem železniškem predoru, ki ga kopljejo v Žavljah. Sonconi je v predoru upravljal vrtalni stroj, ko mu je ta po nesreči zdrsnil ter ga ranil v levo roko. Ponesrečenca, ki je močno krvavel, so z avtomobilom delodajalca pospremili v splošno bolnišnico, kjer se bo moral mož zdraviti 25 dni na ortopedskem oddelku.
VRNITEV GOSPODARSKE DELEGACIJE IZ CELOVCA
Razgovori z avstrijskimi gospodarskimi predstavniki
Tudi gospodarski odnosi med Trstom in Koroško trpijo zaradi uveljavitve sporazumov EGS
Iz Celovca se je vmdlo gospo- broda», je na izvoz odpadlo kar 73 darsko odposlanstvo, kd je pri- odst. Protivrednost tega izvoza se sostvovalo otvoritvi celovškega ve- ceni na 500 milijonov dolarjev, lesejma - avstrijskega lesnega sejma, In tiskovni konferenci, ki jo je ob tej priložnosti imel deželni odbornik za industrijo in trgovino Dulci.
V odposlanstvu so bili tudi, kakor smo zabeležili v poročilu o otvoritvi velesejma, prejšnji teden, predsednik trgovinske zbornice dr. R. Caddassd, njen glavni tajnik dr. Steinbach, namestnik generalnega tajnika dr. Barison in zborničm funkcionar dr. Colombo. Med svojim bivanjem na Koroškem so zastopniki tržaške zbornice navezali vrsto stikov s tamkajšnjimi poslovnimi krogi ter imeli razgovore z nekaterimi gospodarskimi strokovnjaki z raznih področij. Tako sta se dr. Caidassd in dr. Steinbach razgovarjala s pooblaščenim upraviteljem avstrijske družbe «Felber-tauernstrasse A. G.» dr. Schlich-tom, kd je zgradila in sedaj upravlja cesto čez Ture, ki jo nameravajo odpreti čez nekaj mesecev tudi za promet s težkimi tovornjaki. Od dneva odprtja nove prometne žile 26. junija lanskega leta so na njej našteli okoli 80.000 vozil. Med temi je bilo posebno dosti nemških avtomobilov, katerih število neprenehoma narašča, tako da strokovnjaki računajo, da bo avtomobilski promet na relaciji Nemčija - Italija v prihodnjih letih narastel na več milijonov vozil letno. Avstrijski poslovni krogi gledajo zato z velikim zanimanjem na italijanski načrt za ureditev podaljška Felbertauemstrasse čezpre laz Monte Croce Camico, ki bo pomenil neposredno cestno povezavo med Južno Nemčijo in zgornjim Jadranom.
Dr. Caidassi in dr. Steinbach sta se sešla tudi s predsednikom dunajskega zveznega sveta za les dr. Miloto, kd je napovedal širši nastop avstrijskega lesnega gospodarstva na prihodnjem tržaškem velesejmu. Na nekem drugem sestanku pa je predsednik gospodarske zbornice za Koroško dr. U. Pfrimer prikazal tržaškim gospodarstveni kom težave, ki nastajajo v italijansko - avstrijski izmenjavi, in zato še posebno v trgovinskem poslovanju med Furlanijo - Julijsko krajino in Koroško zaradi postopnega uresničevanja načel Evropske gospodarske skupnosti. Dr. Caidassi je v tej zvezi poudaril potrebo po tesnejšem sodelovanju med o-bema deželama, da bi se tako vsaj delno izognili zastoju, ki ga v izmenjavi povzroča uresničevanje rimske pogodbe.
Letos v«č ladij iz jugoslovanskih ladjedelnic
Mopedist v taksi
Mlad mopedist iz Umaga se je včeraj popoldne ranil pri prometni nesreči, do katere je prišlo v bližini železniške postaje. 19-letni Mar-cello Marussi iz Umaga, Ul. Petra-via 3, se je okrog 17. ure peljal po Miramarskem drevoredu na svojem mopedu znamke «tomos», namer,en proti Barkovljam, ko mu je na križišču z Ul. Pauliana presekal pot taksi, ki ga je vozil 23-letni Fer-ruccio Lubis iz Ul. Brigata Casale-105. Mopedist je zavozil v avtomobil ter se prevrnil na cesto, pri tem pa si je prizadejal poškodbe, zaradi katerih so ga morali z rešilnim avtomobilom odpeljati v splošno bolnišnico. Zdravniki so mu tu ugotovili rano in verjetne kostne poškodbe na levi nogi ter ga pridržali na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v treh tednih.
V POLNI DVORANI EXCELSIOR V RONKAH
Nastopi slovenskih in italijanskih zborov v znamenju medsebojnega prijateljstva
«Kosovelovci» iz Ilonk so nastopili po odmoru ter svoj program odpeli v temi Njim so sledili tudi ostali zbori, tako da se je koncert normalno zaključil
V soboto zvečer je bil v dvorani Excelsior koncert pevskih zborov naše dežele in iz Slovenije, ki sta ga pod okriljem Pro Loco priredila pevska zbora Verdi in Srečko Kosovel iz Ronk. Za koncert je vladalo med Furlani in Slovenci veliko zanimanje, kar je najbolje dokazovala polna dvorana poslušalcev.
Vokalni večer je otvoril domači zbor Verdi, ki je ubrano zapel. Sledil mu je zbor «Srečko Kosovel* iz Ajdovščine, ki je s svojo silovito interpretativnostjo osvojil občinstvo s Kolom, žabami, Večernim ave ter Na trgu. Po nastopu zbora Ruda je sledil premor, po katerem ja nastopil domači zbor Srečko Kosovel pod vodstvom Pavline Komelove. Po prvi pesmi je zaradi nevihte nastala v dvorani popolna tema. Zbor se je znašel pred tem, ali naj počaka na razsvetlitev, ali pa naj poje v temi. Prevladala je druga rešitev: pevci in pevovodkinja so sklenili, da se ne ustrašijo težav, ampak se prav po partizansko spopadejo z njimi. Eden izmed pevcev je prižgal vžigalico, da je Karlo Boneta lahko intoniral pesem, potem pa so jih zapeli še štiri. Za vsako pesem posebej so bili deležni iskrenega ploskanja. Kosovelovci so s svojim pogumnim nastopom v nekem smislu tudi rešili koncert, zakaj če bi se oni odpovedali petju v temi, bi verjetno tudi ostali zbori napravili isto. Tako pa se je koncert normalno nadaljeval, le zbori so morali svoj repertoar prilagoditi posebnim razmeram, zakaj v temi pevci niso mogli slediti pevovodji ter so morali dejansko peti na pamet. Luč je posvetila šele tik ob koncu večera.
Zbor Srečko Kosovel iz Ronk, ki so ga okrepili nekateri pevci Krasa, je zapel Vrabčevo Eto pletem, Kra-molčevo Lastovki v slovo, Simonitijevo Bolen mi leži, Vodopivčevo Hej kupil si jaz hišo bom ter Bučarjevo Majolčico.
Zelo lepo sta zapela tudi Tartini in Seghizzi, Goriški pevci se namreč pripraljajo za bližnji nastop v Arezzu.
Po koncertu so se sokraj vsi nastopajoči pevci zadržali v dvorani, kjer so jih pogostili. Mogočno je zadonela slovenska in italijanska pesem, v znaku bratstva in prija-
iiiimiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiuiiiiiiiimiiiimiimiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiii
STRUJARSTVO PRED KONGRESOM PSU
Sestanek nove skupine v Gradiški ki naj da novega elana stranki
«Enolnost in socialistična obnovam nasprotuje cepljenju strankinih sil
Jugoslovansko ladjedelsko podjetje «Jadranbrod», ki je nastal iz združitve šestih največjih ladjedelnic v državi, bo letos skupno izročilo naročnikom 26 ladij s skupno 464.000 ton nosilnosti. «Jadranbrod», ki upravlja ladjedelnice v Pulju, na Reki, v Kraljeviči, v Trogiru in v Splitu, bo letos izvozil za 82 milijonov dolarjev ladjevja, to je 83 odst. celotne proizvodnje V primerjavi z lanskim letom bo ta narastla za 36 odstotkov. Jugoslovansko nadjedel-stvo izvaža v tem povojnem času mnogo ladjevja na tuja tržišča. Od skupne tonaže 3 milijonov ton, kolikor je znašala proizvodnja v obratih, ki so danes v sklopu «Jadran-
Friipravljalnt odbor za deželno resolucijo «Enotnost m socialistična obnova« za goriško pokrajino je Imel v Gradiški svoj sestanete. Ta resolucija, ki so Jo predložili tudi v Vidmu ln Pordenonu ter podpisali poleg drugih senator Zan-nieri, odv. Cosatti, tajnika porde-nonske federacije Moro in Vazzole-ro, deželni odborniki De Carli, Mar-pillero, hoče združevati strankine sile pred nevarnostjo cepljenja, ki ga predstavlja predložitev petih resolucij v državi. Hoče »odstavljati odprt nagovor volivcev do vodilnih skupin ter prispevati k organizacijski ln politični obnovi stranke v državi, zlasti pa v naši deželi.
Poslanec Zucalll, ki je bil na sestanku prisoten skupno s podtajnikom PSU Sergiom Semolo, Bian-conijem in Glanfrancom Dl Bertom, Je prisotnim povedal razloge, zakaj se Je skupina mladih in delavcev na čelu s sindikalisti, kot tajnik UIL Renato Lodolo, ter upravitelji kot sta občinska svetovalca dr. Sancin in Compagnone izognila tako nevarnemu dialektičnemu stališču, docela neopravičljivemu pri članstvu.
Resoliclja zavrača delno osebna stališča kakor tudi vnaprej pripravljena utemeljevanja vsedržavnega vodstva, ki bi se jih moralo enostavno sprejeti ali zavrniti brez možnosti spreminjanja.
Iz poročevalčevih izvajanj in diskusije je bilo moč razbrati nujnost enostavnih in jasnih stališč, ki naj izražajo pristnost namenov Italijanskih socialistov, 6e pravi potrebo po enotnosti, obnovitev PSU v državi in v naši deželi, zlasti še po volilnih rezultatih, ki so prinesli tolikšno razočaranje.
šujejo predsednika, da bi izvedeli, če je bila ta pobuda uresničena ln če bodo v deželi ustanovili delovne zdravstvene centre.
S
O «1 KIS” PBOSEK
danes, 13. t.m. ob 19.30 Cinemaseope barvni film:
I CRUDELI
VOTEN, NORMA BF.NGEL in JULIAN MATEOS Mladini pod 14. letom vstop prepovedan!
Interpelacija o delovnih zdravstvenih centrih
Deželni svetovalci Bergomas, Bo-sari ln Zorzenon so poslali interpelacijo deželnemu predsedniku Berzantiju, v kateri ga opozarjajo na večkratne obljube odbornika za zdravstvo med poprejšnjo zakonodajno dobo, da bo uresničil predlog komunističnih svetovalcev glede ustanovitve središč za zdravljenje poškodb na delu.
Odbornik je med diskusijo na se Ji deželnega sveta sporočil svetovalcem, da je pooblastil strokovnjake z univerze v Pavii, da bi ugotovili, v kakšnih delovnih in zdravstvenih razmerah delajo in živijo nekatere kategorije delavcev Ital-cantieri v Tržiču. Svetovalci spra-
Zapustil je Pakistan da sc je poročil Goričanko
V Stivanski cerkvi sta se poročila mlada Goričanika in Pakistanec. Spzonala sta se pred 5 leti v Firencah, kjer je Maria Parini študirala klasične jezike. Da bi se poročila, je profesor Tushar Kanti Barua, star 33 let, zapustil svojo deželo in se preselil v Italijo, ker so mu pakistanske oblasti zavrnile prošnjo, da lahko poroči tujo državljanko. Prof. Barua je bil v Karačiju ravnatelj vsedržavnega etnolo-
teljstva med Slovenci in Italijani ter med sosednjima državama.
Urnik trgovin za veliki šmaren
Zveza trgovcev goriške pokrajine je objavila urnik trgovin za veli-košmarnske praznike.
SREDA. 14. AVGUSTA bodo vse trgovine lahko odprte do 20. ure, mesnice bodo prodajale tudi popoldne, pekarne in mlekarne bodo dostavile kruh in mleko tudi za naslednji dan.
ČETRTEK, 15. AVGUSTA bodo vse trgovine zaprte ves dan, od 8. do 13. ure bo odprta dežurna cvetličarna.
PETEK, 16. AVGUSTA bodo v Gorici ter v vseh občinah, kjer ne bodo častili krajevnega zaščitnika, trgovine ves dan zaprte, vštevši cvetličarne. Pekarne in mlekarne bodo odprte od 7. do 11. ure.
Ker sta v tednu od 11. do 17. avgusta kar dva praznična dneva, trgovine ne bodo imele poldnevnega medtedenskega počitka. Pekarne bodo zaprte v nedeljo 11., četrtek 15. ter spet v nedeljo 18. avgusta, zavoljo tega bodo spekle 10., 14. in 17. avgusta kruh za dva dneva.
INTERPELACIJA DEŽELNEGA SVETOVALCA RIZZIJA
V deželnem propagandnem materialu so se izognili slovenskim vprašanjem
Na odbornikovo trditev o pomanjkljivostih ^tehničnega značaja» je svetovalec odgovoril, da gre za načelno vprašanje
Pred približno mesecem dni smo objavili vest, da je deželni svetovalec PSIUP Rinaldo Rizzi iz Ronk vložil na predsednika Berzantija interpelacijo, v 'kateri je zahteval pojasnila v zvezi s propagadnimi brošurami o delovanju deželne u-prave v štiriletju 1964-1968. Medtem ko je imela brošura v slovenskem jeziku celo poglavje o problemih slovenske narodnostne manjšine v okviru dežele Furlanija - Julijska krajina, so bili slovenski problemi v podobni brošuri v italijanskem jeziku popolnoma pozabljeni. Svetovalec Rizzi je u-gotavljal, da pomeni tako početje zapostavljanje ln »pozabljanje« slovenskih problemov v italijanski javnosti.
Na dvanajsti seji novega deželne-
iiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiniiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHiiiimHiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ŠESTI SLIKARSKI EX TEMPORE V ŠTEVERJANU PRI GORICI
Na tekmovanje so vabljeni slikarji naše dežele, Slovenije in Koroške
Letos bo imela manifestacija prvič mednarodni značaj - Vrsta nagrad v obliki odkupa nagrajenih slik
člani so Mario Del Ben, predsednik pokrajinske turistične ustanove, Ing. Egone Lodattl, predstavnik u-stanove za kulturno umetniške manifestacije «Mesta Gorice«, rag. Al-do Bader, predsednik goriške sekcije vsedržavne zveze malih kmetovalcev, nadalje so v odboru zastopniki vseh štirih krajevnih dnevnih listov, in sicer dr. Antonio Cat-talini (II Piccolo), Cattaruzza Italo '11 Gazzettino), Maurizic Calligaris (L Messaggero Veneto) in Vesel Gorazd (Primorski dnevnik) ter Edy De Nicolo, lastnik (JPiceola permanente« v kavarni Teatro v Gorici.
V nedeljo 25. avgusta bo v šte-verjanu pri Gorici šesto slikarsko tekmovanje ex tempore, na katerega so letos vabljeni — poleg slikarjev dežele Furlanije - Julijske krajine — tudi slikarji iz Slovenije in s Koroške. Takoj v začetku naj povemo, da zaradi ljudi na dopustu prireditelji slikarskega tekmovanja niso utegnili slikarjev iz Slovenije pismeno vabiti na manifestacijo (med drugim tega nJso nikoli napravili niti za slikarje iz naše dežele), pač pa je dovolj, da se pravočasno prijavijo prireditvenemu odboru najkasneje do 24. avgusta na naslov: tajništvo Ex Tempore, Gorica, Korzo Italija 17.
Slikarji se morajo 25. avgusta zbrati med 8.30 in 9.30 v kavarni Teatro, Korzo Italija 1 v Gorici, kjer jim bodo opečatili dve platni, izmed katerih bo samo eno ocenjeno; Platna morajo biti velika od 40x40 do 100x100 cm. V ope-čatenju platen bodo slikarje, ki ne bodo imeli svojih vozil, z avtomobili odpeljali v Formentinijev park v števerjanu, kjer bo prireditev.
Tema slikanja so ((Originalni subjekti in aspekti števerjanskega mi-Ijeja«. Razsodišče ne bo upoštevalo det slikarjev, ki so na poprejšnjih tekmovanjih zasedli prvo mesto. Ocenjevalo jih bo na kraju samem, nagrajene in pohvaljene slike pa, ki jih bodo morali avtorji dostojno uokviriti, pa bodo razstavljene v Gorici od 1. do 16. septembra.
Na voijo Je osem nagrad v obliki odkupa slike. Deželna uprava Je zastopana z 80.000 lirami, vse ostale pa s 50.000 lirami: goriška
občina, trgovinska zbornica, pokra- Na ti te zdTavščtae na Vrh Jinska turistična ustanova, usta- se je /nedeljo okoli 22.30 pripetila nova za kulturno umetniške pri-	------
reditve «Mesto Gorica«, goriška Hranilnica in podjetje Grat-ton,
Preiskava v zvezi z dogodki okoli mestnega avtobusa v Tržiču
Iz dobro obveščenih virov smo izvedeli, da se je zaključila pre-
iskava v zvezi s škandalom okoli zadeve mestnega avtobusa v Tržiču. Preiskovalni organi so ugotovili krivdo štirih oseb, ki so jih prijavili sodišču ter bo proti njim razprava 7. februarja prihodnjega leta. Obtoženi so: občinska odbornika Semola in Marchesan ter občinski svetovalec Saggini, kakor tudi lastnik podjetja Bonezzi iz Tržiča. Občinski odborniki in svetovalci, ki so v razdobju 1964 1965 bili v občinskem odboru in občinskem svetu v Tržiču, so obdolženi, da so prejeli denar od lastnika avtobusnega podjetja Bonezzi in s tem zakasnili poobčinjenje mestne avtobusne službe.

ga sveta je odbornik za splošna vprašanja odgovoril na interpelacijo in dejal, da so pomanjkljivosti, ki so bile opažene, le tehničnega značaja, kajti kratek čas pred volitvami ni dovoljeval, da bi pravilneje kontrolirali vsebino brošur.
Svetovalec Rizzi je v odgovor na taka izvajanja dejal, da ni zadovoljen. Dejal je, da sta bili ti dve brošuri in tudi ostali propagandni material, ki ga je deželni odbor izdal in razpečal tik pred deželnimi volitvami, propagandnega značaja, ker so izražale mnenje deželnega odbora in ne deželnega sveta. Zaradi tega je opozicija grajala tako početje. Po mnenju svetovalca Rizzija se v to propagandno akcijo vključuje tudi zadeva s slovensko brošuro, kajti v tej je precej govora o slovenski manjšini, v italijanski brošuri pa je o tej manjšini le nekaj besed, ki nikakor ne zadostujejo.
Prav taKO je svetovalec Rizzi polemiziral s stališčem predsednika Berzantija do problemov slovenske manjšine, o kateri pravi, da je pri. stojna država in ne dežela. Svoja izvajanja je svetovalec PSIUP zaključil s trditvijo, da ne gre za tehnične zapreke, marveč za problem načelnega značaja in je zahteval, da se take stvari ne ponovijo več v prihodnosti.
.................
Anton Cemic Iz Rubij, ki je v nedeljo praznoval 80-letnico svojega rojstva
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIinillllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUllllllllllllllllMIIIIIIIIIIKIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllillll
VRSTA PROMETNIH NESREČ NA GORIŠKEM
A vtomobilist iz Rupe povozil žensko ki je v Oabrjah prečkala cesto
Avtomobil zapeljal s cesle pod Vrhom - Trčenje pri Madonnini del fante
zastopnik Forda; 5 škatel po 12 steklenic izbranega briškega vina bo za pohvaljene slikarje darovalo podjetje Agriturist.
Za ljubitelje narave in slikarske umetnosti bo deloval Interni televizijski prenos, da bodo mogli na ekranu spremljati delo posameznih slikarjev.
Pripravljalnemu odboru predseduje deželni odbornik za zdravstvo odv. Cesare Devetag, predsednik pokrajinske zveze Posoških umetnikov, tajnik je dr. Michele For-mentini, predsednik Agriturieta,
škega muzeja
m,..........................................n
V NEDELJO ZJUTRAJ V DOLU
Mladenič iz Doberdoba se je rešil iz gorečega razbitega avtomobila
Avtomobil se je vžgal zaradi trčenja ob drevo
Brunu Lavrenčiču iz Doberdoba, Ul. Lago 1, se je v zgodnjih jutranjih urah v nedeljo pripetila prometna nesreča, iz katere se je dobro izmazal. Njegov avtomobil je v bližini Gabrij zapeljal s ceste ln trčil ob drevo. Zaradi močnega sunka se je vozilo vžgalo. Mladeniča so odplejali v bolnišnico, kjer pa ni hotel ostati.
Nesreča se je pripetila ob 3.30 na državni cesti. Lavrenčič se je s svojim avtomobilom z registracijo GO 29480 peljal proti domu. Najbolj verjetno zaradi mokre ceste se mu je vozilo zdrsnilo in je izgubil nadzorstvo nad njim. Na 'evi strani je zapeljal s ceste v drevo, kjer.se je, avto vžgal. Kljub ranam se je šofer zvlekel iz gorečega avtomobila ter odšel n karani3]ei-jem v Gabrje, ki so poklicali gasilce. Seveda so avtomobil hitro pogasili, toda to, kar je ostalo od njega, nima več nobene vrednosti. Ranjenega šoferja so odpeljali v bolnišnico, kjer so mu ugotovili u-darec v glavo ter rano na jeziku.
IZ JAMELJ
S sekiro po kolenu
Med sekanjem vej z drevesa, ki ga je podrl ob državni cesti št.
55, se je usekal v koleno 42-Jetni Aurelio Boscarol iz Jamelj. Udarec v desno pogačico je bdi tako močan, da si jo je presekal. Odpeljali so ga v tržiško civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju za 20 dni.
Nevenka Mozetič miss Juventine
V štandrežu se je z Izvolitvijo miss Juventine zaključila dvodnevna veselica, ki je trajala v soboto In nedeljo. Za ta dva dneva so se odločili med tednom, ker Jim je slabo vreme pokvarilo veselico prejšnjo nedeljo.
Miss Juventine Je letos 18-letna Nevenka Mozetič iz Ul. Ticino v Štandrežu, prodajalka v Gorici. Za družici so Izvolili Amnamario Mon-tioo iz Kraške ulice ter Luigino Veoahdet iz Gorice.
Dež je prireditev motil v soboto zvečer, saj so grmenje in bliski kmalu po 22. uri razgnali udeležence zabave. V nedeljo pa je bilo kolikor toliko ugodno ter so ves program izpeljali do kraja.
prometna nesreča Mariu Cemicu, staremu 41 let, doma iz Foljana, Ul. Fornacd 25 ter njegovi materi 79-letni Mariji Devetak, vd. Cemic doma z Vrha. Cemic se je s svojim avtom peljal po asfaltni cesti iz Zdravščine proti Vrhu. Na nekem ovinku je zaradi mokre ceste zdrsnil ter zavozil s ceste. Pri tem se je najhuje poškodovala njegova mati, ki so jo pridržali v goriški splošni bolnici za 20 dni na zdravljenju zaradi zloma desne nadlakt-nice. Černiča so prav tako v bolnišnici pregledali zaradi udarca v roko, vendar se bo doma zdravil samo pet dni. Poškodoval se je tudi njegov fiat 850.
Pred Pavletičev© gostilno v Ga-brjah se je včeraj opoldne pripetila huda prometna nesreča, v kateri se je poškodovala Narcisa Visdmitdmi, poročena Vidal, stara 60 let, doma iz Tržiča, Ul. Gdacioh 21. Ko sta s svojim možem zapustila avtomobil na paririmem prostoru pred gostilno in se čez cesto namenila proti lokalu, je njen mož srečno prišel čez cesto, žensko pa je povozil avtomobilist 19 - letni Darij Rusjan iz Rupe 55, ki se je s svojim fiatom 850 z registracijo GO 45043 v družbi mlajše sestre peljal iz Gorice proti Trstu. Do nesreče je prišlo zaradi premajhne odločnosti tako ženske kot šoferja. Avtomobil jo je podrl s skrajnim desnim sprednjim delom. Pri zaviranju v levo, z namenom, da bi se izognil trčenju, je avtomobil zapeljal na skrajni levi rob ceste, kjer je parkirišče.
Na križišču Madomnina del fante se je včeraj opoldne miopedistka 20-Ietna Rosana Bressan iz Ločni-ka, Ul. Tasso 17 zaletela v motocikel. Pri padcu se je udarila v stegno ter si zlomila koleno. V splošni bolnici v Gorici so jo pridržali na zdravljenju. Mladenka se je peljala po državni cesti iz Gorice v Ločnik; z njene desne strani,
se pravi iz Podgore, pa se je pripeljal motociklist 53 - letni Gujdo Bressan, prav tako iz Ločnika, Ul. Sartorio, kd se pri nesreči ni poškodoval
Javna razsvetljava hriba Rocca v Tržiču
Občinska uprava Iz Tržiča je o-dobrila načrt za javno razsvetljavo hriba Rocca, ki se razprostira nad mestom. Razsvetljava naj bi bila nared do začetka novembra. Izvedba načrta bo veljala skoraj 4 milijone lir ter so jo zaupali nekemu goriškemu podjetju. Na takšen način bodo bolje ovrednotili ta kraj, ki je zanimiv zaradi ar-
Prosvetni društvi «Kras» iz Dola-Poljan ter «Srečko Kosovel« iz Ronk prirejata 31. avgusta in I. septembra dvodnevni avtobusni izlet na Štajersko. Obiskali bodo Slovenj Gradec, Dravograd, Maribor, Radgono in Ljutomer. Prijave — najkasneje do 20. avgusta — sprejemajo Karel Boneta — Dol, Marij Ferligoj — Poljane ter na sedežu prosvetnega društva v Ronkah. Prosvetni društvi prosita, da bi s prijavami pohiteli. Vse ostale nadrobnosti glede izleta bosta objavili kasneje.
Slovensko planinsko društvo iz Gorice priredi 17. in 18. avgusta visokogorsko turo na Prestreljnik (2.499 m). Odhod z lastnimi vozili v soboto ob 14.30 do Nevejskega sedla, od tam peš h koči Gilberti; naslednje jutro vzpon na Prestreljnik. Za vsa navodila je na voljo Bernard Bratuš, Goriška nabavno prodajna zadruga, Ul. don Bosco.
IZLET KMEČKE ZVEZE na Vinski sejem v Ljubljano
I. septembra 1968 z ogledom kmetijskega poskusnega centra v Jablah, kmetijske zadruge v Kranju in skladišča semenskega krompirja v Naklem (Semenarna Ljubljana). Vpisovanje na sedežu zveze v Asoolijevl ulici l/l.
heologije kakor tudi turizma. Seveda pa je to šele prvi del, zakaj potrebno bo urediti tudi cesto, ki je sedaj v zelo slabem stanju.
Z GORIŠKEGA MATIČNEGA URADA
Včeraj so na matičnem uradu v Gorici zabeležili šest rojstev in. eno smrt.
Rojstva: Ugo Marizza, Daniš Lo-vato, Isabella Cannistraci, Gianni Campaneilo, Alessandro Hlede, Mauro Trevisan.
Smrt: gospodinja 71-letna Vitto-ria Ozura, poročena Herman.
Gorica
VERDI. 17.38—22: «Spia oltre il fronte«, A. Franciosa in A. Anet-te Comer. Ameriški kinema-skopski barvni film.
CORSO. 15.15—22:	»Violence«, T.
Laughlin in E. James, ameriški kinemaskopski barvni film, prepovedan mladini pod 18. letom.
VITTORIA. 17.30—21.30: «La male-dizione dei Frankestein,), Peter Cushing in Susan Denberg, ameriški kinemaskopski barvni film, prepovedan mladini pod 14. letom.
MOUKRNISSIMO. Zaprto
CENTRALE. 17.30—21.30: «Una colt in pugno al diavolo«, Bob Hen-ry in George Wang. Barvni ameriški kinemaskopski film.
Tržič
AZZURRO. Zaprto.
EXCELSIOR. 17.30—22.30: «Due as-si nella manica«, Tony Curtis in Vima Lisi. Barvni italijanski film.
PRINCIPE. 18.30-22.15: «1 ragazzi di Čamp Syddons», F. Mc Mur-ray in Vera Miies, v barvah.
DEŽURNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 25-76
TR2IC
Danes je v Tržiču odprta lekarna «A1 redentore«, Ul. FrateUi Ros-selli, tel. 72340.
RONKE
Danes je odprta lekarna «Alla stazione« dr. Matitti, Vermeljan, Ulica Garibaldi 3, tel. 77446,

Udjlj^čač: T....	... ____________T3l
PRIMORSKI DNEVNIK
■BMM PRVENSTVO JUGOSLAVIJE
Več zelo dobrih rezultatov v Celju Lubejeva - nov rekord na 200 m: 23”8
Slovenski atleti so osvojili 11 prvih mest - Važič ni nastopil - Nad 2000 gledalcev
Občni zbor šd Primorje MEDNARODNI ŽENSKI ODBOJKARSKI TURNIR ZA «2. TROFEJO SOKOLA’
Marjana Lubej je tudi v drugem di na mednarodnem krosu Bora v dnevu jugoslovanskega atletskega ! Nabrežini med naraščajniki.
prvenstva v Celju navdušila številne gledalce. Po njenih izrednih sobotnih dosežkih na 100 m in na 80 m z ovirami ter v skoku v daljino, je bilo povsem jasno, da bi na 200 m že rezultat 24” zanjo pomenil neuspeh. Ljubitelji atletike so zato pričakovali nov rekord in rekord je prišel, prišla sta celo dva.
V	prvem polfinalnem teku je na peti progi startala Celjanka. Strel in že je bila plavolasa Štajerka v vodstvu. V ciljno ravnino je pritekla 7—8 m pred ostalimi in je v slogu, ki je bil predvsem prikaz moči, dosegla cilj. Časomerilci so takoj objavili čas: 23"9. S tribune se je vsul plaz navdušenja. Marjana, kot bi se nič ne zgodilo je šla na drugo stran stadiona, se vsedla v senco in čakala na finale v pogovoru s Fedorjem Gradišnikom, »očetom* celjskih atletov. Poldrugo uro kasneje je bil na sporedu finalni tek. Vse kot po navadi: start, tek in zmaga. Pri objavi rezultata ponovno zadoščenje za atletinjo, trenerja in Celjane: 23”8!
Marjana Lubej je tako osvojila tri državne naslove in je bila dvakrat druga. 24. atletsko prvenstvo Jugoslavije bo ostal., znano po njenih dosežkih.
V	Celju se res lahko vidi pravo atletiko. Mirno mesto brez hrupnih ulic, stadion s tribuno samo na eni strani sicer pa ves obdan z zelenjem. Gledalci se lahko po volji sprehajajo okoli tekališča in od blizu vidijo vsako disciplino (res si jih malo preveč «upa» na sam tekmovalni prostor). Organizacija je preprosta vendar učinkovita. Ni sodnikov v belem dresu, starterja v oranžnem itd., ni strašne birokracije kot pri nas. Prisostvovati atletskemu tekmovanju v Celju pomeni res vživeti se v atlete, ne pa samo slediti njihovim dosežkom.
Drugi dan jugoslovanskega državnega prvenstva je imel na dnevnem redu nekaj zanimivih panog. Jože Medžimurec je startal v finalu teka na 800 m z jasnim namenom, da doseže zelo dober čas. Po dogovoru je prvih 500 m ostro vodil njegov klubski tovariš Jokič, ki se je potem vrgel v travo. Prišla je vrsta na Medžimurca, 150 m pred ciljem pa je začel dajati jasne znake, da mu ne bo uspel do konca obdržati tako hitrega ritma. Res je postajal njegov tek vse težji in čas je bil samo 1’49”9.
Tek na 200 m za moške je držal v napetosti gledalce prav do konca. V zadnjih 20 m ge je namreč domačin Kocuvan prerinil na prvo mesto in ga je do konca obdržal. Tehnično tek ni mnogo pomenil, veselje na stadionu pa je bilo veliko.
Svet Peter, ne svetnik temveč samo tekač čez zapreke, se je dolgo upiral boljšim in starejšim specialistom: Proti kontni je le podlegel, dosegel pa je vseeno res odličen čas 9’06”7, samo sekundo slabše od državnega mladinskega rekorda. Svet je lani nastopil tu-
ailliiimiiiiiiiiiitHiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiinnii, um,, j,|
OBVESTILO
ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE vabi vae mladince od 12. do 18. leta starosti, da se zbere 18. t. m. ob 10. uri na športnem igrišču v Sovodnjah, kjer se bodo s trenerjem pogovorili o začetku rednega treninga. Ti se bodo začeli kmalu, ker bodo prve tekme mladinskega prvenstva na sporedu že 8. septembra.
Šd Sovodnje vabi, da se sestanka udeležijo tudi mladinci iz Rupe, Peči, Gabrij, Vrha. in drugih krajev.
Odbor
Nekaj prav dobrih rezultatov je bilo doseženih v ženskih panogah. Ika Maričič je osvojila svoj drugi državni naslov na 800 m v dobrem času 2’9’’4, v skoku v višino pa je mlajša Hrepevnikova za 3 cm premagala znano Olgo Puliti. Odlična tretja je bila s kar 165 cm Mariborčanka Babošek. Prvo mesto za Maribor je skoraj istočasno v metu kopja osvojila krepka Pavla Pajtler. Ze drugič v sezoni je premagala 50 m.
V teku na 5000 m so gledalci seveda pričakovali dvoboj VaHč - Ko-rica. Važič pa ni tekel (verjetno je bil preutrujen od teka na 1500 m iz prejšnjega dne) in jasno je bilo, da bo Konca prvi. Korica je res vsilil svojo taktiko in ritem je bil v prvih osmih krogih prav dober, nenadoma pa se je nekaj ustavilo v motorju, katerega je predstavljala strnjena skupina 5 tekačev. Vsi so hranili moči za končni nalet. 150 m pred ciljem je bil Korica komaj tretji, v zadnjih 100 m pa je pustil z največjo lahkoto za seboj vse za 15—20 m. Res škoda, da se Korica ni posvetil sprintu. Z lahkoto bi razpolagal z vsemi jugoslovanskimi sprinterji!
Kot celota se je tudi drugi dan prvenstva zaključil s slovenskimi atleti v ospredju 6 prvih, tri druga in štiri tretja mesta je bdi njihov izkupiček.
PRVAKI JUGOSLAVIJE MOŠKI
200 m — Kocuvan (Kladivar Celje) 22”1
3000 m zapreke — Mitič (Niš) 8’45”6 800 m — Medžimurec (Partizan BG) 1’49”9
Deseteroboj — Vravnik (Kladlvar) 6.809 točk
Na Proseku je bil sinoči občni zbor Primorja, katerega se je udeležilo 82 članov. Po predsedniškem in tajniškem poročilu ter disku-i siji so bile volitve, na katerih so ‘ izvolili 21 odbornikov in sicer naslednje (številka pomeni število prejetih glasov): Bukavec Marjan 44, Citoic Sergij 50, čuk Ivan 57, Cuk Marjan 52, Daneu Ferdi 41, Husu Darij 47, Luksa Marino 64, Luksa Miro 52, Kapun Edi 65, Kocman Danilo 48, Peirtot Ferdinand 41, Puntar Boris 57, Puntar Emil 52, Sardoč Darij 59, Rustja Lucjan 47, Sardoč Marino 48, Sedmak Srečko 59, štrekelj Miro 58.
Krajevni poverjeniki: za Konto vel Starc Emil in Ladi, Za Gabrovec: Verginela Svetko.
Vsi Izvoljeni odborniki se bodo zbrali na prvi seji odbora jutri, v sredo, ob 21. url, da si bodo razdelili odbomlška mesta.
						
F		t eii				
Palica — Arapovič (Crvena zvezda) 4,40 m
400 m ovire — Matijevič (Partizan BG) 53”6
Kladivo — Štiglič (Mladost)
60,48 m
Troskok — Njaradi (Partizan (BG)
15,21 m
Disk — Gredelj (Mladost) 52,23 m 5000 m — Korica (Crvena zvezda)
14’44”6
4x400 m — Olimpija Ljubljana 3’17”6 ŽENSKE
4x200 m — Mladost Zagreb 1’43”1 200 m — Lubej (Kladlvar) 23”8 Peteroboj — Peče (Ljubljana)
4.177 točk
Krogla — Bosnič (Partizan BG)
13,82 m
800 m — Maričič (Slavonija) 2’9”4 Višina — Hrepevnik (21. maj BG)
1,71 m
Kopje — Pajtler (Maribor) 50,58 m
--lin —
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiMiKiiiijiimiiii
I. Quarco	1	ce ženskega odbojkarskega športa.
2. Durante	2	V nedeljo so odigrali še štiri sre-
1. Salerno	X	Čanja in sicer dve zjutraj, dve pa
2. Starin*	X	zvečer.
1. Misel	1	Partizan Celje — Sokol 3:0 (15:6,
2. Diorissimo	1	16:14, 15:1).
1. Corinto	1	To je bila prva jutranja 'tekma
2. Grigac	X	in se je to tudj poznalo. Obe e-
1. Ubimaior	1	kipi sta namreč predvajali bolj
2. Polvara	X	«zaspano» igro, ki seveda ni mogla
1. Wise Princesa	2	ogreti navijačev. Domačinke bi v
2. Verona	X	tem srečanju lahko tudi Celjankam
Sovjetska zveza tudi letos evropski mladinski prvak
2. Jugoslavija, 3. Italija, 4. Turčija
VIGO, 11. — Kasno v noči od nedeljo na ponedeljek sd je Sovjetska zveza v španskem mestu Vigu že tretjič zaporedoma zagotovila naslov evropskega mladinsKega košarkarskega prvaka. To Je po u-spehu na ženskem evropskem prvenstvu že drugi kontinentalni košarkarski naslov, ki sl ga je Sovjet-
liiiiiiMiiiinHiuiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiHiifiiiiitiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimfiiiiiiiiiiiil
PUVAUt
mmm.
V soboto in nedeljo v Trstu
V	srečanju mladih reprezentanc llalija-ČeSkoslovaška 1:113
V	drugem dnevu slabši rezultati Italijank - Bevione in Calligaris še dva (neuradna) državna mladinska rekorda
Že po prvem dnevu mednarodnega plavalnega srečanja mladih reprezentanc Italije in Češkoslovaške v Trstu je bilo očitno, da so domačini glavni kandidati za končno zmago. Gostje niso izpolnili pričakovanj in so domačini zmagali tako v moški, kot tudi ženski konkurenci, čeprav so v drugem dnevu plavali nekoliko slabše, kot v prvem.
V	nedeljo so zlasti razočarale Italijanke, ki so dosegle vrsto precej slabših rezultatov, kot so jih sposobne doseči v običajnih okoliščinah. Zato se je tudi zgodilo, da so domačinke osvojile v nedeljo le dve zmagi, Čehoslovakinje pa kar štiri.
Bolje so se pa odrezali moški, ki so zmagali v vseh nastopih posameznikov. Ušla jim je za las le zmaga v štafeti 4 x 100 m prosto.
V	italijanski vrsti sta bila med posamezniki najboljša Bevione in Calligaris, ki sta postavila dva nova državna mladinska rekorda na 800 m prosto, oz. na 400 m mešano. Žal pa teh rekordov, kot tudi sobotnega, uradno ne bodo prizna-
li, ker tega ne dopuščajo nepravilnosti v gradnji bazena.
Rezultati
moški
100 m prosto: Baronitini (I) 1’00”4 200 m prsno: Camallch (I) 2’46” 800 m prosto: Bevione (I) 9’31”5 200 m hrbtno: Chimisso (I) 2’20”1 200 m metuljček: Castagna (I) 2’25”2
400 m mešano: Calligaris (I) 5’1”
4x100 m prosto: 1. češkoslovaška 3’59”7; 2. Italija 3’59”7.
Končni izid moških disciplin: Italija — ČSSR 85:51. ženske
400 m prosto: Calligaris (I) 4'56”9 100 m metuljček: Pahlova (č) ril”4
100 m prsno: Markova (č) 1’21”1 100 m hrbtno: Solcova (č) 1’12”8 200 m mešano: Maltagilati (I) 2’42”4
4x100 m mešano: 1. češkoslovaška 4’51”3; 2. Italija 5’04”9
Končni izid ženskih disciplin: 75:62. Končni skupni izid:
Italija — češkoslovaška 160:113.
ska zveza pridobila v tej sezoni. Priborila pa si ga je na račun Jugoslavije, katero je premagala z devetimi točkami razlike.
Finalno srečanje je bilo Izredno živahno in borbeno. Jugoslovani so napeli vse sile, da bi zastavili pot odličnim sovjetskim strelcem, vendar so storili taktično napako: preveč so se opirali na sistem obrambe «cono», katere niso znati občasno po potrebi menjavati s sodobnejšo «napadalno obrambo na moža». Vsa požrtvovalnost Jugoslovanov je bila tako zaman. Sovjeti so predvajali košarko v ((surovem stanju«, brez fines, ampak izredno racionalno in vsa požrtvovalnost Jugoslovanov proti takemu načinu igre je bila zaman. Sicer pa je tudi osvojitev drugega mesta (Jugoslovani so skoraj «večni» drugi za Sovjeti) v tako močni konkurenci ne le velik uspeh, ampak tudi potrdilo za izredno kakovost te igre v sosednji republiki.
V borb: za tretje mesto je Italija z dokaj lagodno igro odpravila Turčijo. Italijani so bili nekoliko demoralizirani zaradi poraza v tekmi z Jugoslavijo v polfinalu. V tem srečanju so bili skoraj ves čas v vodstvu Italijani, ki so tudi prvi polčas zaključili v svojo korist s 35:28. šele 5 minut pred koncem igre proti tehnično odličnim in hitrejšim Italijanom je uspelo «plavim» izenačiti in nato tudi zmagati s komaj dvema košema razlike. Zaradi tega poraza so Italijani odigrali v nedeljo zadnje srečanje s Turki brez posebne volje, vendar je tudi to zadostovalo za osvojitev 3. mesta.
Izidi zadnjega dne so bili naslednji:
Sovjetska zveza — Jugoslavija 82:73
Italija — Turčija 53:44 Španija — Grčija 78:63 Izrael — Finska 83:75 Poljska — češkoslovaška 81:75 Z. Nemčija — Avstrija 64:75.
Končna lestvica
1. Sovjetska zveza, 2. Jugoslavija, 3. Italija, 4. Turčija, 5. Španija, 6. Grčija, 7. Izrael, 8. Finska, 9. Poljska, 10. češkoslovaška, 11. Z. Nemčija, 12. Avstrija.
Reški Partizan zmagovalec kljub porazu s Celjankami
Turnir je uspel zelo dobro - Številne nagrade - Lepa igra v posameznih tekmah
Mednarodni ženski odbojkarski turnir za «2. trofejo Sokola« v Nabrežini je po zaslugi prizadevnih voditeljev tamkajšnjega športnega društva zelo dobro uspel. Privabil je ob igrišče veliko število gledalcev, ne le Iz Nabrežine, ampak z vsega tržaškega ozemlja, zaključnim borbam so prisostvovali mnogi predstavniki političnih in športnih oblasti, prikazana srečanja pa so zadovoljila tudi dobre poznaval-
lztrgale set in sicer v tretjem nizu, ko so vodile s 14:9. Svoje prednosti pa niso znale izkoristiti, razen tega pa jih je ta ((neuspeh« tako potrl, da so v naslednjem setu dosegle eno samo točko.
Partizan Rijeka — Sokol 3:0 (15:4, 16:14, 15:7).
To srečanje se je precej razlikovalo od prejšnjega. Obe ekipi sta zaigrali borbeno, pa tudi lepo. Kako zagrizeno sta se borili pove podatek, da je bilo potrebnih v prvem setu pri stanju 6:6 kar deset menjav servisov, da je Sokol napredoval za tri točke, Rečanke pa celo le za eno samo.
Domačinke so se povsem razigrale v drugem setu, ko so vodile z 12:7 in celo 14:10, toda izkušene nasprotnice se niso pustile presenetiti in so tudi ta set osvojile prav tako, ko tudi zadnjega, v katerem so si pravočasno nabrale varno zalogo točk.
Partizan Celje — Partizan Rijeka 3:2 (9:15, 16:14, 7:15, 15:5, 15:12).
To je bila gotovo najlepša tekma turnirja in v bistvu finale, ki je odločal o prvem mestu. Celjanke so pokazale velik napredek v primeru z igro, ki so jo predvajale lani in so z izredno živahno in dinamično ter racionalno igro povsem zasluženo premagale Rečanke, ki nastopajo v višji ligi. Zmaga dirugoliga-šic nad prvoligašicami predstavlja seveda veliko presenečenje, je pa tudi dokaz, da ekipa reškega Partizana trenutno res ni v formi, saj bi se kaj takega sicer verjetno ne zgodilo.
Partizan Celje — Sokol 3:0 (15:4. 15:10, 15:6).
Po tako lepi igri, kot sta jo pokazala nekaj minut prej oba Partizana, tekma med Celjankami in Nabrežinkaml seveda ni mogla o-
greti občinstva. Gostje iz Slovenije so razmeroma lahko prisilile domačinke k predaji, pa čeprav so se te zelo potrudile. Tako v tej, kot tudi v vseh prejšnjih tekmah turnirja pa smo iahlko opazili, da je ekipa Sokola prikazala boljšo igro, kot v ligaških nastopih letošnjega prvenstva, šestorka je precej bolj izenačena, ni več tako vidno začetniška, dobro izkorišča obe ((lokomotivi« Zavadlalovo in Švabovo, je bolj dinamična in borbena pa tudi požrtvovalna. Med slabe strani njene igre pa bi prišteli še dokaj negotovo obvladanje sistema ((center nazaj«, slab pregled nad igro nekaterih igralk (ki bi lahko spustile marsikateri «aut»), pomanjkanje močnih tolkačic in bloka. Boljši del šesterke je še vedno obramba, ki pa morda temelji preveč na improvizaciji In (požrtvovalnosti, ne pa na točno izpolnjevanih nalogah.
Turnir je torej v celoti uspel (kljub nerazumljivi odsotnosti go-riškega AGI) zelo dobro, kar je lahko organizatorjem v zadoščenje, NaJbrežlncem v ponos, igralkam Sokola pa dobra izkušnja in preizkus lastnih zmogljivosti.
Po zaključku turnirja so razdelili predstavniki oblasti in nekaterih ustanov številne pokale in druge nagrade. Partizan Rijeka je prejel za 1. mesto ((Trofejo Sokol«, ter pokala deželnega odbora in de-vinsko-nabrežinske občine; drugouvrščeni Partizan Celje je prejel pokale vladnega komisariata, predsednika deželnega sveta in Primorskega dnevnika, Sokol pa Pokrajinske turistične ustanove in Avtonomne turistično-letoviščarske ustanove Sesljan, ki je vse udeležence tudi povabila na kosilo. Dalje so podelili: kapetanu zmagovite ekipe zlato medaljo (dar zlatarne Sedmak), reškemu trenerju nalivno pero (II Piccolo), 2 srebrni kolajni (dar tržaške pokrajine) najmlajšima udeleženkama turnirja Hreljaoovi (P.R.) in Gabrov-čevi (S) ter plaketo pokrajinskega odbora CONI najboljši igralki turnirja Rečanki	Majdi	Božič.
Končna lestvica
P. Rijeka	4	3	1	11— 5	6
P. Celje	4	3	1	10— 5	6
Sokol	4	0	4	1—12	0
Vodstvo šd Sokol se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pripomogli k dobremu uspehu turnirja za «2. trofejo Sokola«. Posebno zahvalo izreka darovalcem daril, deželnemu odboru odbojkarske zveze in domači godbi.
..................................................muh.....
NOV ITALIJANSKI REKORD
V skoku s palico Dionisi 5,15
Svoj dosedanji državni rekord je popravil za 3 cm
RIVA DEL GARDA, 11. - Renato Dionisi je na nekem atletskem tekmovanju v svojem rojstnem kraju Riva del Garda ponovno izboljšal italijanski državni rekord v skoku s palico. Z novim dosežkom 5,15 m se je na lestvici atletov, ki so že preskočili mejo petih metrov, povzpel še za stopnjo višje.
Dionisi je začel skakati pri višini 4,80, ko so vsi ostali tekmeci odpadli. Potem, ko je preko te višine prišel brez težav, je letvico pri 5,05 m uspel premagati šele v drugem poskusu.
Takoj nato so letvico nastavili na višino 5,16 m. Prvi skok je bil tehnično slab in letvica je padla s stojal. V drugem poskusu pa je Dionisi v izredno lepem slogu gladko prišel preko visoke ovire. Ker je postavil državni rekord, so morali višino letvice še enkrat preveriti in tako so ugotovili, da je znašala dejanska višina 5,15, t.j. 3 cm več od dosedanjega državnega rekorda.
Dionisi je nato poskusil srečo še na višini 5,20 m in v tretjem poskusu je res le za las manjkalo, da ni dosegel te izredne znamke.
Nekaj slik z zaključka 2. mednarodnega ženskega odbojkarske#® j-nirja za «Tofejo Sokola« v Nabrežini (od zgoraj navzdol):	(ji'
ni govor predsednika Sokola Antka Terčona; kapetan rešk* ^ pe Erniša Marija sprejema prvo nagrado; kapetan celjske ^ sprejema iz rok dr. Viozzija drugo nagrado; župan domače ^ izroča kapetanu Sokola Zavadlalovi tretjo nagrado; nagrajene postrojene med zaključno slovesnostjo
f B. TRAVEN
General iz džungle
Celso je puhnil gost dim v zrak in suho dejal: ((Pravilno. Čemu naj bi finquero in njegova zalega tukaj še naprej vladala? Cas je, da pridejo na vrsto tisti, ki so bili tako dolgo vladani in niso smeli odpirati gobca.«
Profesor se je zasmejal. «Pa smo spet vsi složni. Složni v mišljenju. Složni v dejanjih, složni v boju. Kaj pravite, mochachosi?« je glasno zaklical čez ljudi, ki so se tukaj utaborili
«Tierra y Libertad!« so vsi hkrati zavpili v odgovor. Nato pa so še zaklicali :«Viva Profesor! Arriba General! La muerte a los tiranos y todos los patrones y dictadores! Libertad para todos!»
Ko je Profesor spet sedel, je Celso dejal: «Finca ni zapuščena Sicer ne bi videli dima.«
«Prav to je tisto, kar ml daje misliti.« Profesor se je ozrl na dvor. «Zakaj se kadi iz gosposke hiše in iz kolib? Ker ni nihče pobegnil, čeprav vsi vedo, da nas je mnogo to da imamo revolverje in puške. In zakaj ni nihče pobegnil?« Vprašujoče se je ozrl na Celsa in Generala.
«Ker mislijo, da jim bomo vzeli samo nekaj krav za zakol in potem šli naprej po svoji poti,« je odgovoril General in ironično pomežiknil.
«In ti, Celso, kaj meniš ti?«
«T1 imajo ruralese na finci ali zvezno vojaštvo,« je odgovoril Celso.
«Celso, imenujem te za polkovnika,« je med smehom dejal Profesor. «Ali boš potrdil to, General?«
«Potrjeno.»
«Dobro, Celso,« je dejal Profesor. «Ti si vražje bister dečko. Tako je, kakor praviš. Finca je polna ruralesov. Gotovo je že pred nekaj dnevi prišlo v Balun Canan ali Achlu-mal sporočilo o našem pohodu, sicer ne bi mogli biti rura-lesi že tukaj.«
«Morda pa se je zgodilo, da so bili ruralesi na inšpekciji na fincah, da bi videli, ali vlada povsod mir in če Indijanci Bachajon ne uprizarjajo kakih uporov in ne kradejo živine.«
«Celso, spet imaš prav. Mnogo verjetneje je, da je na finci samo inšpekcijska skupina, dvajset ali štiriindvajset mož, capitan, seržant in trije ali štirje podoficirji. Oboroženi so s karabinkami in po navadi nosijo s seboj strojnico.«
Ko so muchachosi, ki so čepeli okrog grička, to slišali, so se vznemirili. ((Karabinke in revolverji: Viva las armas! Hura orožje!« so kričali, skakali na glave in poplesavali, kakor da so že zmagali v bitki.
«Ni mogoče, da bi glas že segel do Balun Canana,« je nadaljeval Profesor, «v Achlumu in Hucutsinu pa so le včasih majhni stražarski oddelki. Toda seveda je sporočilo že na poti v Jovel in potem nam pride nasproti pol bataljona. Kje, meniš, General, da tičijo v tem trenutku?« je vprašal Profesor.
«Ce bi bili mi v takšni enoti, ne bi čakali na finci to ne na pristavi, tako mislim, čakali bi na odprtem ali bi se pognali na upornike.«
«Zakaj ne bi čakali na pristavi, ki je obzidana in nudi dobro zavetje?«
((Kratko malo zato, ker bi finca prvič utrpela preveč škode, in drugič zato, ker bi se znotraj dvora prav lahko znašli v pasti, posebno če je upornikov pet sto, nas pa samo petindvajset. Na odprtem svetu pa bi hill s strojnico, karabinkami In izurjenimi vojaki celo takrat v premoči, če bi nas bilo samo dvajset, upornikov pa pet sto.«
«Torej misliš, da bodo ti navalili na nas tukaj na odpr-
tem svetu?«
«Ne samo mislim, ampak sem prepričan, da bodo tako storili. Saj nisem bil zaman seržant. Vem, kako se to dela, Bil sem zraven.«
«Proti peonom to delavcem?«
«Ne moreš si dosti pomagati, če si že notri v armadi. To je kakor stroj, če ti je po volji ali ne, moraš biti zraven in lahko zadevo spremeniš le, če zakolješ nekaj oficirjev ali jim razbiješ buče in jo potem pobrišeš. Če pa veš, da imaš nekaj tucatov v bataljonu na svoji strani, če si dovolj pogumen in če ukrepaš v pravem trenutku, dobiš cel bataljon na svojo stran. Saj so vendar vsi trpinčeni hlapci kot ti.»
Medtem ko se je General pomenkoval, je Celso leno In sproščeno čepel na tleh, kadil cigaro in mežikaje pogledoval na dvor fince.
Zdajci je izustil na pol zamolkel, razburjen glas. Cigara mu je zdrsnila iz roke. Iz čepečega položaja je pokleknil, se naslonil na obe pesti, ki ju je položil predvse na tla, se sklonil to stegnil glavo daleč naprej.
«Vraga, kaj pa tije?» ga je vprašal Profesor.
Več muchachosov, ki so bili zbrani na gričku, se je postavilo v enako držo kot Celso. To je bila njihova običajna drža, če so opazovali kaj v daljavi in če so hoteli to prepoznati in oceniti, ko bi prišlo bliže.
((General ima prav,« je na pol glasno dejal Celso mucha-chosom, ki so mu bili najbolj blizu.
General in Profesor sta prilezla bliže k njemu.
«Kaj praviš, Celso?« je vprašal General.
«Sedijo v globeli,« je odgovoril Celso tako potihoma, kakor da bi se bal, da bi ga ruralesi lahko slišali. Do tiste globeli je bilo tri kilometre.
«Videl sem, da se je na različnih mestih v globeli zabli-
skalo. To so morda njihove čepice ali cevi njihovih Pu^ gumbi, ruralesi so ali federalesi.«	i
«Hudimana, Celso, zdaj sem tudi jaz videl, da se ie,e bliskalo, in celo na treh različnih mestih hkrati,« !e General.
Olegario, eden izmed muchachosov, ki so tudi pri)e ts griček, je vprašal: «Kaj meniš, General, koliko j^1 čaka na nas?«	,0
((Stražarska enota bo najbrž. Morda petindvajset ** j Drug muchacho, Herminio, ki je to slišal, je gla3n% klical: «Naj bi dobri bog v nebesih dal, da bi biia dva P Koliko lepih revolverjev, karabink, strojnic in nabo]e potem dobili, če bi bila dva polka.«
General se je zasmejal. «Bodi popolnoma miren, ^ 1 »ji cho, dovolj opravka bomo imeli s strojnico, ki jo trna PrJr teh najemnikov s seboj. Pa se bomo že izvlekli Brez ® In ko bomo to enoto, ki se tam v globeli napihuje, Poi g bomo lahko mirno spoprijeli že z enim bataljonom. želite si vsega hkrati, muchachosi Kos za kosom. Ne d etj< mi tukaj napak. Lahko vam vnaprej povem, ko boto° tam požrli, nas polovica v četi ne bo več živih.«	vfe
Olegario je dejal: «če smo živi ali ne, je pravi drek vS no, lep pasji drek. Tisti pa, ki bodo ostali živi. bodo i vedeli, zakaj in čemu živijo. Hočem imeti karahinko, za in naboje zanjo. Sam grem nanje, če vi nočete.«
«Ostani tukaj, prekleto govedo,« je divje dejal	i
«Sel boš, ko ti bom jaz dejal in ko bomo vsi šli M°rd9Ko'' dobil karabinko, toda porinjeno v vamp, če se boš vojsa na lastno pest.«	-e)!
((General ima prav, Olegario,« je pomirljivo dej a' ' p muchachu. «Tukaj ne more vsakdo komandirati in	p
četi, kar ga je volja. Sicer nas bodo drugega za drng^ p klali in ne bo nihče ostal živ. Vsi bomo napadli in r>e eden. Napadli pa bomo, ko bo General dejal, da je pri§el
(Nadaljevanje slea .
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA- mesečno «0° V vnaprej, četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur, celoletna 8.100 Ur SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaš keg9 l'( Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, D2S, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 501-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 250, osmrtnice IM) ur 1 Mali ogl»si * beseda — Oglasi za tržaško ln goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societk Pubblicitk Italiana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska Trst