= ■ . . — ; -^" '",'{7. —e^c-. rz-i -■ •^■■^-•j.v;.'—: |gg LETO ZVEZEK i. - • ■ • J ' 3. ^r.. l^vgc :• /Levstik,. ■ .. . .. > ; - . • " 3 4. Gr. Novak: Stara -pesem. .. ... . . .... . . . - 21 5. Josip Jfolfy? Povest; . . . i; . .. . . . . . .22 J). H^iujg^^nh: Pouk iti .vzgojti slepcev. . . . . . • . ?8 .7; S. \Rutar:' ^Vo/lne razmere na Notranjskem. . •". 37 J. : /z sodni'1 aktov. I.,' ./ - .' 1 i . • . ... 42 .9poročila:,' . ' > : . /-' /■ I. Dr. M. Murko : -Zur 'Geschickte ^n^mpiaUnMecKna-lion itn Slove/i?sclie/i. Von V. Oblak. Leipzig tSqo. S0, '247, 'str. ... . . .'. .; i . . . 46 IO. «V. J3ežjjk: SlojmiŠki razgovori. . , . . ;." . . . . Jo' ^jt/W^:'*' Gg. naročnikom in sotrulnikom ,,Ljubljanskega " Zvona". ••■'—■ ;tAfaiiča. Slovenska1Iiruzbti sv/ Mohor/a. —Levstikove poezije. *—' „Die.österreichiscfre.-iingarische Monarch ü in [fort 'und Bild." — „Slovinska Talija1'.'— Pripovedke •za mladino — ('{ Tu gledati moreš sam<5 . . . Pač! Vitka signora kraj mene, Glej, čita mi v knjigi lepo! Berilo pobožno, seveda ! Zamaknjena vrfnje je vsi . . . Pogledam ... v platnicah rudečih, Oh, »Bädeker« ! tebe imsi. Ii. V doževi palači. f.. Benetke. „alača dožev, slavni grad . . Čarobne vč dvorane! Pozdravlja nas le otli jek Posčtnike neznane. In po dvoranah semintjä Nas tolpa se pomiče; Kot da smo prišli, zdi se mi, Častit, kropit — mrliče. »Kjč doži ste mogočni zdaj ?« Tu nčkdo z^se pravi; »»Svoboda narodova — kjč?«« Popotnik drug dostavi. A tretji kaže nam z rokoj Po slikah stčn in svoda: »Topota in umčtnost pa Živita še, gospoda !« A. Aškerc. Ne smem! jtvakö se je godilo, Saj niti sam ne vem: Sreč bi svoje vprašal, Tod.\ — nc smem, ne smem ! Takö spomin bi meni Strastnö razvnel sred, Budeč v njem mrtve upe, Budeč željč mrtvč. Kot vetrec iskro tlečo V življenje prebudi, Da hipno zübelj svfetli Pogubna zaneti: In kakor mračna mčgla, Kad&r zagrne dol, Obstrla temnokrila Sreč bi moje bol . . Gr. Novak. u, Fran Levstik. Berilo Fr. Levea v ljubljanski čitalnici dnč 25. sušca iSfcS. leta v prid Levstikovemu nadgrobncmu spomeniku. Čestita družba! ||kolo štirideset kilometrov pod Ljubljano, ob okrajni cesti, ki drži iz deželnega stolnega mesta proti Ribnici in Kočevju, pol ure pod Včlikimi Laščami, leži prijazno selo Spodnje Rčtje. Vasica šteje 5 hiš ter ima 30 sta-novnikov. In v tej vasi pri Joškovih, pod številko 2, v neznatni, pol zidani, pol leseni hiši je bil porojen naš Levstik dnč 28. kimovca 1831. leta. Ves laški okraj, kamor spadajo Rčtje, ni romantiško lep, kakor naša Gorenjska, vender je po svojem jako zanimiv. Tu ne vidiš nobene visoke gorč, in le malo tekoče vodč; tu ni ravnega polja, ne globoko: vrezanih dolin — ves svet je, kakor sploh kraška zemlja, bregovit, poln dolov in kotlin, poln tokav in podzemeljskih jam, in le maiokjč ti ugleda okd bister studenec. Vender svet ni takd pust, kakor je notranjski Kras. Le tu in tam moli sivi dolomit iz zemlje, katero po krivajo sicer lepo obdelane njive in zeleni logi; zadaj za poljem pa se razprostirajo prekrasni gozdje z orjaškim bukovjem in temno je-lovino. A še prej, nego priroda, prikupi se ti närod, ki prebiva tod. Moški res da niso takd krepke postave, kakor Bohinjci; ženske niso takd lepe, kakor gorenjske Blcjke ali Dolžanke; ali tukaj tudi ni tiste znane gorenjske prevzetnosti, tistega gorenjskega moštvi pretepävanja in zabavljanja. Ti ljudje se odlikujejo po svojem prostodušnem vedenji: odkritosrčni so, prijazni, zgovorni in postrežni. Prava njih posebnost pa je izredno pravilna govorica in neusahliv, ljubezniv humor. Sčdi k možakom v krčmi, ne moreš se naslušati. kakö modrujejo; ali opazuj fante in dekleta, ko se v nedeljo vračajo od opravila, kakd se podajajo, kakd jim teče govor in ugovor, kakd dovtip pobija dovtip. Verujte mi, ni slučaj, da so se nam v tem okraji, malo uro vsaksebi porodili trije pisatelji, katerih imena bode Slovenec vedno imenoval s častjo in spoštovanjem: Trubar, Stritar in Levstik. Toda v Levstikovih mladih letih je bil ta okraj še oddaljenejši od velikega prometa, nego je dandanes. Takrat skozi Lašče in Rčtje ni tekla gladka cesta, ampak od klanca do klanca se je — prav mimo Levstikovega ddma --- vila kolovozna pot, po kateri so ljudje več tovorili, nego vozili; sedanjo cesto je šele 1839. leta dal napraviti tedanji ribniški komisär in poznejši župan ljubljanski, Mihael Ambrož. In po zimi, ko so v gorki sobi brneli koldvrati, možje pa pripovedovali razne dogodbe iz turških bojev in iz francoskih časov, oglašal se je iz bližnje hoste tuleči volk, po zelenem bukovji se je spomladi pasel brzonogi jelen, in v Rčtjah ni bilo hiše, kjer bi o Veliki noči gospodinja nc bila na mizo postavila suhega jelenovega mes vanske; da se jc vestno pečal s primerjajočim jezikoslovjem sploh, to je naravno, in to mora storiti vsak, ki hoče biti slovanski jezikoslovec. A glavni predmet njegovemu raziskavanju je bila nova slovenščina, in na to je zadnjih trideset let vplival z neko elementarno silo v toliki mčri, kakor nihče izmed sočasnih pisateljev ne. Takoj s prvim svojim javnim nastopom se je obrnil zoper hrvatomanijo med Slovenci. Kakšno jezikovno brozgo so pisali najboljši pesniki in pisatelji slovenski po letu 1848.! Prav resno so mislili, da jim je iz slovenščine in hrvaščine možno ustvariti nov književni jezik, ki bi združeval oba naroda. Temu nezmislu se je — skoraj jedini med mlajšimi — odločno uprl Levstik. »En jezik moramo Slovani vsi pisati, Torej naj se slovenščina z ilirščino pobrati!« To je bilo geslo tiste dobe. — A Levstik ugovarja: »Bog nam ga daj za jezik, ali dragi moji, 'Z ilirščine, slovenščine se on ne stroji!« In kakd šiba slovenske pisatelje, ki so mislili, da pišejo pravi slovanski zlog, ako v spise svoje potaknejo polno hrvaških izrazov. »Besed neznano čudnih zmes pisati, Po Rusih, Srbih i po drugih ne vprašati, Puščati v nčmar pisma naših starih rok, Slovenščino z ilirščino goniti v kozji rog — Zdaj temu pravi se slovanski zlog.« In kakd razborito, kakd odločno sc jc v »Napreji« uprl v daljši razpravi tistim, ki so svetovali, da Slovenci popustimo svojo slovenščino ter se s Hrvati združimo v jeden književni jezik. Z vsem naporom bistrega svojega duha in bogatega svojega znanja dokazuje, da to bi bila narodna smrt vsega slovenstva, in znamenito razpravo, katera je baš dandanes vzmnoženega uvaževanja vredna, završujez lepimi besedami : »Hrabri hrvaški narod, naši južni bratje, s katerimi se mislimo ' in moramo ujemati v lepej zlogi, umejo, da smo govorili odkritosrčne besede, s katerimi smo razodeli stanje slovenske bodočnosti, katera se pa le opira na slovensko narodno izobraževanje in na slovensko literaturo; kajti iz nje dobimo ali otčto ali pogubljeno ndrodnost. Slo- vensko mladino pa opominjamo, naj iskreno ljubi svoj zdravi, krepki narod, ki potrebuje njene ljubezni in njenih močij, ter naj dobro pretehta zgodovinske, politične, geografične in druge okolnosti, ki nam pretč, in gotovo izmed nje izgine vse prenagljeno zahtevanjc, vsaka nemogoča misel, katerej bi za zdaj lehko rekli utopija; gotovo mora potem drugače soditi o slovenskej književnosti. Kdor pa tudi pretehta slovansko zgodovino in zdanjost sploh, naglo vidi, da so ostarele v minolem dvajsetletji potrpolele tiste misli, naj bi se iz več narečij ustrojil en književni jezik; naglo vidi, kako se noben slovanski rod ne sme sam zavreči, da bi ga potlej pobrali tujci, ne bratje. Slovana čaka velika bodočnost, kar celd pravijo njegovi nasprotniki, samo naj bi Slovan sam vselej tudi vedel, kako se mu je vesti, da bi ne mahnil sam sebe, kar se je uže tolikrat zgodilo. Slovenci pa na-mestu nepotrebne, brezposelne tožbč v roke vzemimo pero, in premišljeno, pa srčnd delajmo brez obupa. Majhen närod smo res, vendar smo teld trdnih žil, kar vsemu svetu priča naše delovanje.« (»Naprej«, 1863., pg. 211. in 212.) Posebnega, lahko rečem trajnega pomena v zgodovini našega jezika je pa obširna razprava »Napake slovenskega pisanja«, natisnjena v »Novicah« leta 1858. V tej epohalni razpravi sc Levstik na jedni plati odločno upira grdemu nemško vanju v slovenskem pisanji, nepravilnemu besedotvorju in neslovenski po tujem nemškem duhu zasuk-njeni skladnji; po drugi plati pa s svetim ognjem opominja slovensko pisatelje, kje jim je iskati živega studenca književnemu jeziku našemu • •• pri preprostem nepokvarjenem närodu samem! In koliko temnih in zanimivih stranij našega jezika je pozneje razbistril v »Glasniku«, kakd bogato zalogo pristnih, v knjigi naši neznanih slovenskih besed z Erjavčevo pomočjo nakopičil v Matičinih letopisih; kakd korenito je slovensko oblikovje obdelal v kratki svoji slovnici i — Zadnja leta, ko je bil proučil vpliv tujih jezikov na slovenščino, zlasti pa vpliv bavarskega narečja, bil je Levstik res preoster purist; predaleč je sezal nazaj v staro slovenščino in tudi oblike mnogokrat prenaglo menjal in velikrat zamčtal, kar se je, iz tujine zaneseno, že do dobra udomačilo. Mnogo je čul graje zaradi tega. Ali priznavati moramo iskreno, da je s tem naš jezik z mnogimi lepimi izrazi obogatil, da je, mnogo krepkih oblik znova oživil, da je mnogo tuje ljuljike iztrebil. Ako ga tudi nismo posnemali v vseh stvarčh, mnogo njegovih nazorov nam je prijalo; kar je bilo dobrega v naukih njegovih, to smo vzpre-jeli, a zavrgli, kar je bilo pretiranega. Toda že s tem je dosegel Levstik, da so slovenski pisatelji zapustili pot, po katerem so hodili skoraj bi rekel, do leta 1858., ko se je bilo bati. da vsa pisava naša odrveni v tesnih okovih in sponah nemškega mišljenja. Že g. Cigale je pred dobrimi šestimi leti obširneje razpravljal o tem, kakd močno se je zadnjih petindvajset let premenil ves zlog ali stil slovenskega pisanja. Kakd otročje stavke so celd dobri pisatelji pisali še v petdesetih letih, kakd okorno je bilo vse izražanje; še celd Janežič naivno uči v svoji slovnici, da slovenščina ljubi kratke stavke. Kakd pa teče zdaj beseda Erjavcu, v kakih perijodah nam razlaga svoje nazore Stritar, ali kakd suče besedo v svojih novelah doktor Tavčar! In ni najmanjša zasluga Levstikova, da ni samd učil, ampak da je tudi sam z živim vzgledom pokazal, kakd je pisati pravilno, lepo zvenečo, v krepkih stavkih izraževano slovenščino. Levstik ni bil samo slovničar, bil je tudi nedosežen stilist. In ta živi vzgled njegove jedrovite pisave je izdal več, nego vse njegove sicer zlate besede. A da si je jezik slovenski v vsakem oziru osvojil tako, kakor nihče pred njim. tolmačiti je nekoliko tudi iz tega, da je že po dovršenih študijah, potem ko si je v jezikoslovji položil znanstveno podlago ; ko je bil njegov od nekdaj ostri jezikovni čut že teoretiški poostren, bival še nekoliko let med priprostim narodom. Njemu jc potem vsaka beseda iz kmetovih ust vse drugače zvenela na uhd, nego v jezikoslovji neukemu Slovencu. Oglejmo si nadalje Levstika pesnika. Zgodaj je dijak Levstik začel zlagati pesmi. Prvenci njega so že leta 1850. natisnjeni v »Sloveniji«, pozneje v »Ljubljanskem Časniku« in Janežičevi »Slovenski Bčeli«. Leta 1854. dal je pri Blazniku na svetlo zbrane svoje »Pesmi«, ki so preostro sojene, bile toli usodepolne pesniku. Pozneje se jc Levstik oglašal v Vodnikovi spomenici, v Jancžičevem »Glasniku«, v »Mladiki«, v »Vrtci«, v dunajskem in ljubljanskem »Zvonu«. — V prvih njegovih pesmih se pozna tu in tam Göthejev, Heinejev in ccld Rückertov in Platenov vpliv.1) Vender imajo tudi že te prve pesmi toliko samostvornega duha in dovršene so nekatere tolikanj po obliki in vsebini, da jih prištevamo pravim biserom književnosti naše. Samo-stalnost je pokazal Levstik že s tem, da je takrat, ko se je po vsi Sloveniji razlegala slava jedinega pesnika Koscskega. ko so Toman, Cegnar, Valjavec, Praprotnik in drugi pesniki stopinje pobirali za Ko-✓ seskim, skoro jedini nadaljeval tradicije Preščrnove v pesništvu ves Čas, dokler se ni oglasil Stritar. >) Takö n. pr. „Povodnja deklica" spominja na Götheja, „Popotnik" na Riickerta, „Božična noč" na Platena, ,,Dve utvi" in „V meni.ški cerkvi" na ITeineja. Pesnik Levstik ni takö mnogovrsten v pesniških formah nego Preščren, ki ga preseza tudi- v duševnem obzorji; toda v svojih poezijah iz moške dobe doseza ali celo nadkriljuje Preščrna v jasni plastiki svojih podob, v pravi slovanski realnosti svojega mišljenja in čutja, zlasti pa v nedosežni dovršenosti zunanje oblike. Njegovi verzi so kakor od granita izklesani, stiki njegovi vsi polni in zveneči, s kakeršnimi se nc more ponašati niti jeden pesnik slovenski. A teh dovršenih pesmij ni stvaril zlahka. Dasi je imel jezik v oblasti, kakor nihče pred njim, produciral je počasi ter dolgo časa, nekaterekrati po več let prenarejal pesem, predno jo je objavil. V zapuščini njegovi se nahaja nekatera pesem po desetkrat, po petnajstkrat popravljena in prenarejena. Pesnik nikoli sam s seboj ni bil zadovoljen. Zdaj je zavrgel posamičen verz, zdaj posamično kitico; zdaj je stik žalil njegovo tanko jezičarsko vest, zdaj mu ni ugajal koncc ali začetek pesmi. Horacijev »Nonum prematur in annum« je Levstik silno pretiraval in nekatero idejo po celih dolgih trideset let pre-mleval v svoji glavi ter ji v raznih dobah dajal raznoobrazno obliko. In vender pesniška zapuščina njegova obseza okolo tristo raznovrstnih poezij — torej do malega polovico več, nego je doslej zložil pesmij najplodnejši in najpridnejši pesnik slovenski. In kolikor jih je, razven malih stvarij iz mladih let, vse klčno zrno. Lahko rečem, da bode slovenski svet strmel, kadar ugledajo beli dan Levstikove »Poezije«. Iz vseh teh pesmij pa diha, kakor je že Stritar poudarjal, neka veselost, zdravost, zadovoljnost, neka mladost in genijalna neskrbnost, katera nas tolikanj bolj veseli na druzih, če je pogrešamo sami na sebi. Levstikova poezija je bister, zdrav studenec, ki ohlaja in poživlja popotnika, hirajočega v življenja puščavi. V svojih poezijah se nam kaže Levstik takorekoč normalnega človeka, t. j. človeka, kakeršen bi moral sploh človek biti; srce njegovo se ne zapira ničemur, kar žali in kar veseli človeka. Srce njegovo pozna up in strah, želje in hrepenenje, ne pozna pa obupa, v vsem je lepa mera; po kratkem bdji se mu pomirč nasprotja, strinjajc se v lepo, blagodejno harmonijo. — Težko je reči, katera pesem njegova jc najlepša. Pesmi kakor »Dekle i ptica«, »Koledniki«, »Povsod ni sreče«, »Sčnčnica«, »Poročilo« i. t. d. so prava posebnost Levstikovega pesniškega stvarjenja, katerim ne nahajamo nič podobnega v našem slovstvu. Z njimi je Levstik uvedel pri nas nov genre. V didaktiškem pesništvu še nihče ni dosegel njegovega »Umetnika«, v baladi še nihče prekosil njegovega »Ubežnega kralja«. In njegove »Lesnike« so zlata knjiga narodne modrosti in narodnega humorja. Izmed prozaičnih in pripovednih spisov njegovih nam je imenovati v prvi vrsti »Martina Krpana«, katerega z isto naslado berd otroci v ljudski šoli, kakor zreli sivolasi možjč. Ze Stritar je rekel: »Kdor bo pisal enkrat zgodovino slovenske proze, on se bode moral ustaviti, ko pride do Krpana, pa pogledati nazaj - potem naprej in ločevati prozo pred Krpanom in za Krpanom. Kar je naših boljših prozaikov, vse je šlo za njim; saj je bilo pa tudi prav!« Krpan je povest, v kateri najde vsak, česar išče in potrebuje. Kdor se hoče zabavati, Krpana beri, ne bode se mogel nasmejati komičnim prizorom, ndrodni naivnosti in zdravemu humorju. Kdor se hoče naučiti pravega pripovedovanja in resničnega opisovanja, v Krpanu ima za to najboljšo knjigo; kdor hoče študirati jezik slo venski ter si osvojiti pravo posebnost slovenskega pisanja, slovenske skladnje, ta ima spet v Krpanu največ gradiva, zakaj Krpan je pesniški proizvod, ki druži v sebi vsa svojstva prave klasiške dovršenosti. Res je, da Levstikova pesniška slava v Slovencih ni še takd obče priznana in tudi ne poznana, kakor bi bilo želeti. Vzroki temu so naravni. Takoj prve pesmi njegove leta 1854. so mu porodile z včrskega stališča obilo nasprotnikov, in to antipatijo so mnogi tesnosrčneži prenesli potem na vse nadaljno pesnikovanje njegovo. Kar je pozneje priobčil pesmij, priobčil jih je večinoma pod tujim izmišljenim imenom. Uvaže-vati nam je pa tudi. da mnogi možjč zaradi literarnih in politiških bojev, katere so imeli z Levstikom, niso objektivno sodili njega pesniških zaslug — in napösled, veliko resnice je tudi v Lessingovih besedah: »Die wahren Kenner der Dichtkunst sind zu allen Zeiten und bei allen Völkern so selten, wie wahre Dichter selbst gewesen!« Da je bil Levstik, ki je imel jezik slovenski v toliki oblasti, ki je bil sam velik pesnik, kateremu je bilo pesništvo ne zabava, ampak sveto opravilo, tudi drugim strog in neizprosen sodnik, to je umevno samö od sebe. Objektivno je presodil, do körena je precenil vsako knjigo, vsak pesniški proizvod. Odločno je pohvalil, kar jc bilo hvalnega. brezozirno pograjal, kar je bilo graje vrednega. Pri tem ni ločil osebnega prijatelja od osebnega nasprotnika; za oba jc imel tisto kritiško merilo; zakaj resnica in pravica mu je bila nad vse sveta, in literarna laž v Slovencih šc ni imela odločnejšega sovražnika, nego je bil Levstik. Zlasti pa je v tem oziru osebno z zlatimi nauki svojimi vplival na prijatelje svoje. Mislim, da nihče izmed mlajših pisateljev 2 naših ni prišel ž njim v dotiko, da bi krepka individuvalnost Levstikova ne bila mogočno vplivala nanj. Živo se spominjam, da smo časih na Dunaji kakor šolski otroci sedeli pred njim in poslušali estetiško modrost njegovih ust. A tudi s peresom so je mnogokrat oglasil in prvi med Slovenci je zahteval odločne kritike ter v »Napakah slovenskega pisanja« kot glavni vzrok nepravilne pisave naše navedel popolno pomanjkanje literarne kritike in je znameniti spis svoj zvršil z vzklikom: »Bog živi kritiko!« In kakö je pisati kritiko, to nam je jasno pokazal sam. Res je ostra njegova kritika, naravnost moram reči, preostra, ker mnogokrat prijema pisatelja takö, da ga mora resnično boleti; toda tega pa tudi nihče ne more zanikati, da bi kritika Levstikova ne bila zaslužena in vselej poučna. Levstik je s svojo kritiko vedno več dobrega povedal in novega sezidal, nego slabega podrl. In tudi tisti, ki obsojajo njegovo kritiško delovanje, morali bi pomisliti, da je imel Levstik takö izobražen jezikovni in estetiški čut, da ga je, rekel bi, kar fizično bolelo, ako je bral knjigo pisano v barbarskem jeziku ali žaleča krasoslovna pravila. In ako pomislimo, kaj se dandanes vse piše in kakö, umeli bodemo, da je mogel Levstik zapisati besede, kakeršne so te: »Slovenski pisači — to ime bodi sploh vsem onim, katerim ne smemo reči pisatelji in katerih čislo jc tema — nemajo v denaš-njih časih nikakeršnega spoštovanja do občinstva in zatorej nikakeršnega spoštovanja sami do sebe, ker drugače ne bi mogli dajati mej ljudi tacih stvarij, kakeršne zdaj često dobivamo. Nič jim ni do prve pisateljske dolžnosti, katera neizprosno ukazuje: poprej sc uči sam, o čemer hočeš potlej druge učiti v knjigah! Ali inej nami se malokdo uči, kolikor bi potreboval, a vender vsak pisari. Puhla nevednost oholo gospoduje na skrpanem prestolu, s katerega se v zöbe reži razmišljevanju, trudu, razumu in učenosti. Naši pisači natanko vedö, zakaj smejo takö delati. Saj nam je vse dobro, vse na hvalo, karkoli prileze iz kacega kota, imej si kaj vrednosti v sebi, ali nič, bodi si s premislekom zbrano ter lepö in skrbno spisano, ali z raskavo metlo na kup zdrgneno. Kakšno duševno uboštvo, kaka nekritičnost, nezrelost, vihravost, koliko nevednosti, kak strašen jezik je često po zdanjih knjižnih proizvodih; a kakö vrhu vsega tega njih roditelji prevzetno gledajo, ter kakö nos vihajo sami o svojej ceni! Če temu nečistemu curku v slovenskem slovstvu ne zapremo zatvornic, to bode mej nami konec vsega napredka, pokop vsega narodnega izobraževanja, povrat kosmatega barbarstva in tacega pisanja, kakeršnega se niti Marko Pohlin poleg vsega napora vender ni mogel dokopati . . . Sveta dolžnost nam je, o knjižnih proizvodih slovenskih resnico govoriti brez nobenega pogleda na levo ali na desno, brez nobenega strahu, kaj ta poreče, ali kaj bode dnemu črez voljo, Slovenski närod in pravi slovenski napredek je več, nego li posamične prazne glave.« Zlate so tudi besede, katere je pred dvanajstimi leti zapisal v imeni »Vrtčevega« uredništva, katere pa do denašnjega dnč niso šc nikjer natisnjene: »Vrt če v i m« pesnikom in pisateljem sploh. Prijetno baš ne bode, kar mislimo povčdati; a molčati ne moremo. Od svojih mladih prijateljev dobivamo časi pčsence, da bi jih natisnili v »Vrtci«. Lepd je, da mladina goji' svoj jezik, samd če ga tudi rčs. goji, in Ičpa stvar je pesen, samd če je rčs tudi kaj vrčdna! A kakšne pesni mi dobivamo ččsto r Kolikrat so misli ukradene, če sploh moremo govoriti o kakej ostro obČrtanej misli; kajti pride nam v roko dosti proizvodov brez nobene prave misli. O vnčnjem lici teh pčsenc, žal, ni govoriti ne smčjcmo! Sestava je vsa razmršena, kakor razdrasana šččt, a lice vse razdräpano, kakor da so ga osepnice trikrat razjčdle. Slovnice zaman iščeš ter dostojne zveze časi o belem dnčvi z lučjo ne najdeš. O stikih ali rimah ni govoriti ne moremo: »sreč« — »sč«; »domä« »gä« i. t. d., take stvari, ki nikakeršni stiki niso, trčba ččsto v naših pčsencah štčti mej boljše; kajti »žaba« in »raka« se nekateremu zdi tudi stik. Čutilo prave lepote in dostojnosti ter mera pravilne sestave je vže takd redka, da nekateri tacih pčsnikov na uredniška vrata časi tudi poropotäjo, ako svoje kilave pčsencc ne najdejo v prvem listu potem, od kar so jo poslali. Mej katerim narodom v Evropi, ako ni slovanskega plemčna, bi se to moglo goditi ? A čc smo dejäli, da so misli po navadi ukradene, vender nehčemo za molčati, da sem ter tam naletimo tudi kakšno svojo, lčpo misel, ali vsaj käl (najčešče samo kal) te misli. O tacih prilikah potlej vse pre-dčlamo ali damo predčlati. A ta pesen po navadi potem vže ni tistega, kdor nam jo je poslal, ker je takd prelita in preströjena, kakor nov zvon od stare zvonovine, ter nje prvi oča bi je nikakor ne poznal, ako bi jo kje drugje na tem svčtu srečal, a ne v »Vrtci«. O tacih prilikah ččsto vprašamo sami sebe: čegova je ta pčsen zdaj, če tudi stoji pod njd prvega očeta ime? Ako tak pčsnik v poznčjših letih misli dajati pčsni mej närod, more li mej svoje otroke vzeti tudi tč, do konca prerojene proizvode ? Vemo, da malo kateri ima kaj tacega na umu; a vender so tudi taki, da imajo. Mlach'na draga! pomni si to: slovenski jezik ni za to na svčtu, da bi ga ti za uho bila. Vemo, da se stdprav učiš, in da zatorej dovršenega dčla še ne moremo iskat« pri tebi; a tudi to včmo, da bi se bilo učiti in truditi vse drugače, nego li se tebi hoče. Najhuje člo veku dč to, ker ni videti nikjer ozbilja ali resnobe; vse je sama igrača. Zatorej te prosimo, da se ozbiljneje tiči. dokler si še mladina; a kadar sebe naučiš, potlej izkušaj druge učiti; kajti ako slčpec slepca vodi, oba v jamo padeta, in kdor se v mladosti ne lika ter ne gladi, robat ostane do starosti. Mnogi naših pisateljev ne spoštujejo niti svojega jezika, najdragocenejše ostaline slovanskih dedov, niti slovenskega občinstva, niti samega sebe, ker drugače ne bi takd dčlali, kakor delajo, nego sramovali bi se do rudečice, pokladati nam take jedi na slovstveno mizo kakeršne časi pokladajo. Lesčne žlice, lonččna sklčda, to ni najhuje, ker je samd ubožno, a nc grdd; a naši pisatelji časi nimajo ni sklede ni žlice: pomije nam ponujajo iz ubite črepinje. Obhaja nas groza, ako premišljamo, kam s tem potem pride slovčnski narod in kam zlo-srččni slovenski jezik, ki ga nčmčijo učilnicc in pisarnice, a šc gadneje Slovenci sami, kateri se slišijo pisatelji. Mladčnič! predno primes za perd, presodi se do konca, imaš li ali nimaš polne mere tacih svojstev. kakeršne hoče to ozbiljno in težko delo? Če jih nčmaš, saj ni trčba, da bi tudi ti pisal! Pri nas je devčt desetin pisateljev, kateri niso pozvani, a še menj izbrani, ter sami nc vedd. zakaj in kakd pišejo! To povčdati nam se je zdelo potrčba in dolžnost, bodi si komu ljubo ali bodi si bridko.1) Uredništvo.« Tc besede so takd resnične, kakor bi bile danes pisane. Čestita gospoda, završujem! V včlikih potezah sem vam podal malo sliko Levstikovega življenja in pisateljevanja. Morebiti poreče ta ali dni, da sem to podobo slikal s presvetlimi bojami. Mogoče! Toda včrujtc mi, težko je popolnoma objektivno opisati moža, ki mi je bil dolgo vrsto let učitelj in prijatelj. Priznavam, da tudi Levstik človek in pisatelj ni bil brez napak, a bile so tudi izredne duševne zmožnosti njegove. Sploh je težavna stvar na vse strani resnično in pravično oceniti genijalnega pisatelja, na čigar novem grobu ni še ozelenela prva pomladanska trava. *) Te zlate besede Levstikove naj si dobro zapomnijo tudi tisti mladi »pesniki«, ki nas obsipajo s svojimi v potu obraza skrpucan im i pesmimi in so potlej hudi na nas, ako jim ne odgovarjamo v pismih ali jih — iz samega usmiljenja — v listnici ne de-varno na reščto. Ured. Ali živo sem preverjen, kolikor dlje se bodemo odmikali od dobe Levstikove smrti, toliko lože nam bode razločevati svetlo luč od senčnate strani v njegovem mnogovrstnem delovanji. Spoznavali in le ve-likrat bodemo opravičevali njegove napake, a toliko lepše se bodo v zlatem solnci lesketali krepostna njegova duša, bister njegov um, krepka pisateljska individuvalnost njegova in vse vrline pristnega pesnika. In ko tedaj pozni vnuk naš pordma na grob njegov, spominjal sc bode z ginjenim srcem in solznimi očmi pravega domačega Orfeja ter se domislil besed, s katerimi je Levstik sam poslavil Preščrna: »Od mrilega zakldda ti v narodi Sezidal si posldpje veliča< se postavi »£«, in končno se vzameta obč črki in sc uvrstita v predala. — Pisati se prične spodaj na levi s trdni. Ako hoče potem slepec brati, kar je napisal, treba mu je samö vzeti popir iz okvira in ga obrniti. Pokažejo se mu Črke v tem rčdu, kakor so tiskane naše knjige. Ta aparat ima to prednost, da slepec lahko sam čita, kar je pisal in se tudi pismeno sporazumlja z drugimi ljudmi. Izumil je ta aparat prvi ravnatelj c. kr. zavoda za slepce J. V. Klein na Dunaji. Pri vedel ga je do tega slepec sam, kateri je pisal roditeljem svojim, naj mu pišejo pismo s črnilom z velikimi črkami in potem v te črke zabodejo luknjice. Druga pismenica, katero uporabljajo slepci, to je Louis Braillova. Črke te abecede so označene z raznovrstno postavljenimi izbočenimi pikami. Da govorim jasneje, pokazati hočem to abecedo; aparat, s katerim se piše, zove se Pablaskov aparat in je zložen od okvira, ravnila in pisala. Louis Braillova abeccda: I. vrsta: -O---o— O O 0 0 O-----O O 0-0 0-0 O .....o o o o---o o- o-o o — o o ab c d e f g h i j II. vrsta: o-o----o o- o o o--O O O—o—o-----o-o -o------o —o o---o o o-o o o o 3---3--------Q----3 3 O— O -O— O k 1 m n o p c| r s t III. vrsta: ■o o--o-o- O O -o-------------------------o-o -Q----------O--□-------Q----0 -O -O—O-O—O-O— O-O—O-O----------------O-O O-O- u v x v z 13 ft IV. vrsta: • o---O-------O-O—-O-O—o---o o o---o---o O- J -O- J J J o- —o-------O........o— O —O -O-----O.......- O.....—o—o— au eu ei ch sch au w ü ö ä Ta abccoda ima 10 glavnih znamenj, katera pomenjajo prvih deset glasov, to je od »rt« do »/«. (Glej prvo vrsto.) Črke druge vrste, to je od »X?« do »/«, izvajajo se iz črk prve vrste takd, da se naredi pod vsako črko prve vrste na tretji Črti in sicer na levi strani še jedna pika. (Glej drugo vrsto.) Črke tretje vrste se izvajajo iz črk druge vrste; napraviti se mora poleg teh na tretji črti na desni strani še jedna pika. Takd dobimo črke u, v, x, y. z, 13, st. (Glej drugo in tretjo vrsto.) Črke četrte vrste se dobč, ako naredimo pod črkami prve vrste na tretji črti in sicer na desni sträni še jedno piko. Tako se zazna-menujejo glasovi: au. cu, ei, ch, sch, ii in ö. Samd glasovi ät äu in w se zazna menujejo izredno. Črke prve vrste tudi pomenjajo številke, kadar stoji pred njimi to znamenje: ----O— ----O— —o-o— Ako pišemo dokaj številk zaporedoma, treba je znamenje za številko zapisati samd jedenkrat. Takd se n. pr. piše število 1890: ---O—O—O-O--O—- -o----o -o—o------0-0— - —O- o------ zn. za štev. Torej je: —o o o 0-0—0-0-o-----0-0—0-0—o—-—o------o- -o------O------- J O O-......—0-0—-0-0—o—--0-0- ----------------------- a= i; b=2; c=3: d=4; 0=5 ; f—6; g=; ; h=8; 1=9; j=0. Prav takö pomenjajo črke prve vrste tudi ločila, samö da ne smejo stati na prvi in drugi črti, temveč na drugi in tretji. 3--3------Q-3 O O -O-----O O 3-3—O--O —3—..........-3---3 3-.....3-3.....3-3 — 3-3---3- ; : . ? i ( ) »Ljubljanski Zvon« se piše v tej abecedi takö: —3 - — -3—3----3----3--3-----3---3 3- 3-----3--3-3------------3--3---3-3---------3-- -----3-3—3------3-O---3----------3— » L j u b 1 jan —3 —3-3-------3——O-3-.....-3—3---- --3----------------3--------O—3-------3-----3 ™3----- 3.....—3-----3-3--3 3—3----3------3-3 ski Zvon« Tudi note se pišejo po tej abecedi, ali zavedlo bi me predaleč, ako bi razpravljal o tem. Slepci si dopisujejo po abecedi Braillovi, ker jo tipajo lože od latinske. Pouk v zemljepisji se vrši takö, kakor v ljudski šoli, samö da se reke, gore, mesta i. t. d. na zemljevidih zaznamenujejo izbočeno. V godbi poučujejo slepce na raznovrstnem glasbenem orodji. Ozirajo se pa vedno na zmožnost učenčevo in njega prihodnjost. Vaje se vrše po sluhu in po notah, katere so pisane po Braillovem sistemu. Vsak učenec se izobražuje tudi v önem obrtu, kateri mu je naj-prikladnejši. ali o katerem se je nadejati, da ga bode živil pozneje. Obrti, v katerih se poučujejo navadno, zlasti so krtačarstvo, ple-tarstvo, vožarstvo in uglašanje klavirjev. Z;« te stroke so nameščeni v zavodu mojstri, kateri poučujejo slepce v svojem obrtu po šolskih urah. Ko je slepec v zavodu dovršil leta svoja in je dovlöj izobražen v znanostih, godbi in obrtu, pride ali domov, kjer se bavi z obrtom svojim, ali v prcskrbovalnico, ali v delavnico za slepce. V posamičnih deželah ra«lično skrbe za prihodnjost slepcev. Na ✓ vadno dobi slepec ob troških zavodovih orodje, katero mu je potrebno- za obrtovanje njegovo, in nekaj denarja, da si kupi tvarino za svoja dela in služi kruh z obrtom. Zavod ga tudi podpira časih, ako jc potreben, in mu pošilja tvarino po nizki ceni. V drugih deželah so usta- novili delavnice za slepce, kjer videč mojster nadzira njih delo. Vsak teden dobivajo ondu plačilo za svoje proizvode; stanujejo pa in živč ob svojih troških. V. Statistika slepcev. Omenivši to. kar je treba vedeti o vzgoji slepcev, povedati hočem samd še, koliko slepcev živi v posamičnih deželah in koliko se jih uči v zavodih. — Statistika kaže. da je v deželah, katere niso dokaj izobražene, tudi več slepcev nego v kulturnih deželah. V prvih pride povprek jeden slepec na tisoč prebivalcev, v drugih pa že trijč slepci na isto število. Kakor se je izračunjalo površno, Živi na vsem svetu i milijon 400 tisoč slepcev. Relativno največ slepcev v Evropi ima Finska; ondu pripada na 1000 prebivalcev 3 — 5 slepcev. V Egiptu je celd med 100 prebivalci jeden slepec. V deželah naše monarhije jih je relativno največ v Galiciji, Bukovim in Dalmaciji; vzrok temu je gotovo ta, da jc v teh deželah narodno gospodarsko in zdravstveno razmerje jako žalostno. Najmenj slepcev ima včlika vojvodina Badenska na Nemškem. Tamkaj štejejo i slepca šele na 2500 prebivalcev, dočim je pri nas razmerje 1: 1000. Pod 40. letom dobe svoje sploh sta 2 slepca med 1000 prebivalci, ali nad 40. letom jih je 16 med 1000 prebivalci. To nam kaže, da je mnogo več takih slepcev, kateri oslepč v poznejših letih. Zavodov za slepce jc na vsem svetu 180. — V Ameriki jih je 33, v Avstraliji 5, v Afriki 1 (in sicer v Kajiri), v Aziji ni nobenega. V Evropi jc 141 zavodov, namreč: na Danskem i, na Irskem 1, na Grškem 1, (na otoku Korfu, ki ima samd jednega učenca), v Švici 3, na f-Iolandskcm 3, v Belgiji in na Švedskem 5, na Laškem 7, v Rusiji in Avstriji 9, na Španskem 12, na Francoskem 23, na Angleškem 30 in na Nemškem 32 zavodov. V Avstriji imamo še zmiraj 1752 za šolo godnih slepih otrdk, katerih nc preskrbuje nobeden zavod. Poučuje se v Avstriji samd 425 slepcev v devetih zavodih. Treba je torej še dokaj storiti v tej stväri. — Hvala Bogu, na Kranjskem jc samd 367 slepcev in med temi le 25 za šolo godnih otrdk. Upati je, da se poskrbi tudi skoro za te. ml Vodne razmere na Notranjskem. Spisal S. Rutar. i|otranjsko je žc od nekdaj kot čudovita dežela znano vsemu učenemu svetu. Odkar je Valvasor v svoji »Slavi voj-| vodine Kranjske« opozoril širše občinstvo na čudne pojave Cerkniškega jezera (v uvodu tega slavnega dela in potem v knjigi »Von den Naturraritäten des Landest), izšld je do denašnjega dnč že premnogo spisov, ki se bavijo s tem predmetom. Najobširnejši med njimi je gotovo spis Stein be rgov (»Gründliche Nachricht von dem in Innerkrain gelegenen Zirknitzer See,« Laibach, anno 1758). Znanstveno vrednejši so T o bi je Gruberja listi (»Briefe hydrographischen und physikalischen Inhalts aus Krain«, Wien, 1781.) in vzorno delo Sc h mi d lov o (»Die Grotten und Höhlen von Adelsberg, Lueg, Planina und Laas,« Wien, 1854.). Ali navzlic tej bogati literaturi o notranjskih pečinah in jamah je ostalo še mnogo nerazjasnjenih ugank in nedoločenih hipotez, katere so se rešile šele v zadnjih letih in strmečemu raziskovalcu odkrile skrivnosti podzemeljskih prostorov. Trgovinski minister grof Julij Falken hay n je ukazal namreč preiskati vodne razmere podzemeljskih rek na Notranjskem, da bi se dal narediti načrt, kakd bi bilo preprečiti vsakoletne povodnji po notranjskih kotlinah, osušiti on-dotna močvirja in povzdigniti poljedelstvo v toli hudo zadetih krajih-Po ministrovem ukazu je začel gozdarski adjunkt Viljem P u tick žc leta 1886. preiskovati notranjske jame in pečine ter jc v naslednjih letih skoro popolnoma zvršil nalogo svojo. Po teh preiskavah se je pokazalo marsikaj v novem svitu, kar se je poprej samd slutilo, ali pa tudi krivo tolmačilo. Zlasti se je konstatiralo, daje pravih izvirov Pivki (odnosno Ljubljanici) iskati na severnih in zapadnih obronkih notranjskega Snežnika, ki pokriva kakor velikanska piramida nad sto kvadratnih kilometrov južnega dela dežele kranjske. S svojima dvema vrhuncema Včliki in Mali Snežnik se vzdiguje do 1796;«, odnosno 1689/// nad morsko gladino. Profesor Hann (»Ueber die grössten Regenmengen in Oesterreich«) je dokazal, da pripada Snežnikova okolica tistim krajem v naši državi, kjer na leto pade največ dežja. Pri graščini Sneperk (590 m nad morsko gladino) pade ga namreč 1590 mm, pri logarski hiši Masun (io28«), vzhodno od Koritnice 1770 mm, pri logarski hiši Leskova dolina (Soi ///). južno od Šneperka. 2280 mm in pri nadlogarski hiši Hermsburg (937 m), ob hrvaški meji, cclö 3640torej skoro toliko, kakor v Boki Kotorski. Vsa ta izpodnebna ali meteorna voda se izgublja skozi predor na tla pod zemljo. Kakor je znano, spada vse kraško gorovje v kredno in trijasno tvorbo; le tu in tam se nahajajo kotline premogove formacije. Velika večina kraškega kamenja sestoji od rudistnega apnenca (kredne tvorbe), in prav od tega je zložen ves Snežnik. Bolj proti severu se nahaja v Javornikovem pogorji (1270 m) kaprotinski in spatanški apnenec. Na te dvč pogorji se naslanjajo nižji, večinoma ploskasti hrbti iz hallstadtskih plastij (trijasne tvorbe), ali pa sc nahajajo take plasti po nekod zagvozdene tudi med kredno tvorbo. Po nekaterih krajih na Krasu nahajamo tudi dolomit (magnezijokisli apnenec), ki mokrote ne prepušča posebno rad. Takšno kamenje je zelö predorno, in zatö si lahko tolmačimo, zakaj na Krasu ni studencev, in zakaj nahajamo le rcdkokjč krajše struge. Samö ondu, kjer so skladje guttcnstcinskega apnenca (n. pr. okolo Preži da) in premogove tvorbe, ali pa kjer so eocanske naplavine (skriljevec, Thonschiefer), samö tam nahajamo bistre studence in nadzemeljske toke posamičnih rek. S takih tvorb tekö čvrsti gorski potoki po globoko zarezanih jarugah k niže ležečim kotlinam; ali kakor hitro pridejo do izpodjčdenih krednatih tvorb, začn0 se izgubljati — navadno na podnožji tistih strmih hrbtov, ki zapirajo kotline — skozi kolikor toliko zijoča žrela, ki se imenujejo ponori (Schlund-trichtcr). Takö se odteka vsa izpodnebna voda najprej skozi navpične jame. potem pa skozi vodoravne, kolikor toliko nagnjene rove, dokler se znova ne prikaže kjč v nižji kotlini. Torej se ni čuditi, ako na kraškem svetu živo čutijo, da ni dovolj studencev in tekoče vode. Plasti omenjenih tvorb držč na Krasu od jugovzhoda proti sc-verozapadu in so nagnjene proti jugozapadu za 10—30 stopinj. Prav takö se vlečejo tudi doline, ki so se udrle šele pozneje, in kotline od jugo zapada proti severovzhodu. To mčr vidiš povsod na vzhodni strani Jadranskega morja od Juliških alp na severozapadu, pa do Sever o a 1 b a n s k i h a 1 p ob jugovzhodni meji Črne Gore. Če opazujemo podolgaste kotline na Notranjskem, vidimo takoj, da so le p o s a m e z n i d c 1 i d o l i n s k e t v o r b c, k i š e n i dovršena in se bode še nadaljevala. Voda namreč še vedno izpodjeda temelje önih hrbtov, ki ločijo kotline od kotlin; v tisočletjih se bodo ti udrli prav takö, kakor so se že prej znižale sedanje kotline. Voda ima namreč v sobi ogleni kisik, in ta razjeda polagoma, toda stalno, oglenokisli apnenec, izlužuje in izotljuje ga ter napravlja v njem čimdalje večje jame in rove. Ta neprestana vodna sila se imenuje erozija in korrozija (izpiranje in razjedanje); deluje pa ob tokih navzgori, še bolj pa nizdolu in napravlja čimdalje širše in globlje robove. Ta sila se opaža sicer povsod, kjer so apncnaste gorč (n. pr. v moravski Švici, v Karpatih), vender takd očito nikjer nego na Krasu. Ko bode voda dokončala delo svoje, tedaj se bodo povsod udrli sedaj še obstoječi povprečni hrbtje.. in napravila se bode jed na s d m a skupna dolina od Snežnika do izliva Ljubljanice. Sedaj so ti povprečni hrbtje, ki ločijo kotlino od kotline, sicer še precčj močni in nekateri tudi dosti široki, vender jih je voda že izpodjedla na tisoč in, tisoč mestih. Dokazano je, da so vsi d o 1 i, d o 1 c i in vse r u p e na Krasu nastali le takd, da se je strop udri nad izlizano otlino. Kakd silna je in dinamiška delavnost izpodnebne in tekoče vode v notranjosti Krasa, dokazuje nam najlepše velikanski prirodni most pri S k o c i j a n u blizu Rakeka, ali pa orjaška skalna vrata Vranje jame pri Planini. Novejše preiskave so dokazale, da se vleče skozi vse Notranjsko jeden in isti tok, ki se pa v vsaki kotlini imenuje drugače. Prej so mislili, da se voda Cerkniškega jezera odteka po podzemeljskem koritu pod M e n e š i j o in Ljubljanskim vrhom ter da prihaja šele pri V c r d u zopet na dan. Täko podobo je vzprejel celd S u p a n v sicer jako temeljiti opis naše države v krasnem zborniku »Unser Wissen von der Erde« (Tempsky, Praga 1887., str. 286). Sedaj pa vemo, da prihaja ta voda na dan že v Malograjski jami pri Planini. Zveze med pojedinimi deli omenjenega toka so vse podzemeljske in se nahajajo lc v rovih popolnoma izpodjedenega Krasa. Navadno sc izgubljajo vode koncem kotline v skrite, globoko ležeče ponore, ki so na vseh strančh obkroženi s skalami; tudi na površje prihajajo vode navadno izpod skal, časih celd navpično kipčč. Le malokdaj so odtoki takd prosti in očitno vidni, kakor n. pr. Karlovica ob Cerkniškem jezeru ali ponor Pivke pri Postojinski jami. Kakor doline, takd se držč tudi podzemeljski toki v obče meri kamenitih plastij; vlečejo se torej od jugovzhoda proti scverozapadu. Kakor hitro pa pridejo toki do povprečno držečih pokotin (Spalten) dolomitnih plastij, obrne se voda po teh prirodnih kanalih, dokler se ne prerije skozi hrbte in ne dospe do niže ležeče kotline. Tudi odtok iz kotlin sledi plastčm, ogibljc se pa povsod dolomitnih tvorb. Zatd so dolomitske zagvozde na Krasu le malo izpodjcdenc in izotljcne v njih ni okapnic. Dolomitski apnenec se ne da takd lahko raztopiti v atmosferski vodi in se' ustavlja trdovratneje erozijski sili vode. Toda tudi v krednatih plastčh si ne smemo misliti jednakomerno izdolbenega rova. Vsako podzemeljsko korito je namreč jako zavito in zavozlano kakor petlje. Nekateri podzemeljski prostori so zelö obširni, podobni cerkvam in časih visoki kakor stolp. Med njimi pa se nahajajo ozki in nizki predori, ki le polagoma prepuščajo vodo. Ločilne stene teh različno velikih in različno visokih otlin so popolnoma razpokane in izpodjedene od vode. Visoko gori ob stenah se poznajo učinki di-nami.ške vodne sile. ker so namreč reke skozi te otline tekle mnogo više, nego dandenašnii. Počasi so pa si podzemeljski toki izdolbli nižja korita, in pojedine ločilne stene so se potem zgrudile zaradi svoje teže, ali pa so jih podrle povodnji. Takd pogreznjene ruševine ležč na tleh kot nevarne kleči, ki zavirajo vodo, da se ne more odtekati hitro. Le manjše skalnate dele jc nesla voda dalje ter jih nngomilila kot prodovine (Geröll-Bänke). Jako zanimivo je opažati, kakö voda v večjih in manjših tolmunih poganja in vrti prod, ali posamezne kamenite gomolje in kroglje, toda se ne more iznebiti teh drgačev (Reibsteine). Nekaj podobnega se goclf tudi na ledenikih, kjer je täko kamenje izdolblo vrtinčaste jame. Vodeni tok po podzemeljskih otlinah nikakor ni jednakomeren. Nahaja se kaj obilo brzic, nižjih in višjih slapov, kakor tudi zelö počasi tekočih voda. Mnogokrat ie voda jako stisnjena v ozkih sotčskah, drugod se pa razširja kakor majhno jezero. Poleg neizmernih globočin, katere je napolnila voda, opažajo se lahko tudi plitka mesta, ali pa štrli pod vodno gladino obilo klečij. Nekateri deli podzemeljskega toka ležč niže, drugi zopet više, dokler si voda ne izdolbe povsod jednako nizkega korita. Ta pojav se posebno lahko opaža v Postojinski jami, ker jc po rovu, kjer se sedaj izprehajajo obiskovalci in se čudijo fan-tastiškim podobam in čudnim tvorit vam kapljajoče vode, nekdaj tekla Pivka, dokler si ni izdolbla sedanjega korita in ni popolnoma zapustila više ležečega hodnika. Iz tukaj opisanih svojstev podzemeljskih rovov in podzemeljskega toka vode si lahko raztolmačimo pojav, da časih od zgoraj ne teče nič vode v ponore, od spodaj pa še vedno prihaja na dan. Nedavno smo še brali po časnikih, kakö so Tržačanje letos oporekali, da bi bila Tima v a odtok in izliv notranjske Reke, češ da se je bila ta popolnoma posušila ob letošnji suši, skozi Timavo pa je voda venderle prihajala redno kakor ob dcžčvji. Načelnik vojaško zemljepisnega zavoda na Dunaji, Groller von Mildensee, pojasnil je potem, da je to prav lahko mogoče, ker je v podzemeljskih nabiralnikih skrite toliko vode, da se lahko mesece in mesece odteka spodaj, čeravno zgoraj ne prihaja nič mokrote skozi ponore. Med posameznimi nabiralniki je pa občujoča cčv takd ozka, da se ne more voda odtekati nič hitreje, tudi če prihaja od zgoraj še več vode v nabiralnike. Po teh splošnih opazkah si oglejmo natančneje tok notranjskih voda. Pravega izvira Ljubljanici moramo iskati na hrvaški meji» jugovzhodno od vasi Preži d. Ondu se nahaja 928;// visoko sedlo Kozji vrh, ki deli porečje Kolpe od porečja L j u b 1 j a n i c e. Proti jugovzhodu te razvddnice (Wasserscheide) teče namreč potok Sušica v Cabranko, in ta se pri O s i v n i c i izliva v K o 1 p o. Na nasprotno stran proti severozapadu pa teče P rezi d ski potok, ki se že po 2 km dolgem toku izgublja v ponor (760///) pod Vražjim Vrtcem in teče 8 km daleč pod zemljo pod Babnopoliško dolino. Pod vasjd Vrh v Loški dolini, vzhodno od gradu Sneperka prihaja v višini 580 m zopet na dan in teče po imeni Obrh 7 8 km daleč skozi Loško kotlino do Dan, kjer sc izgublja 565 m nad morsko gladino v jamo Golobi na. Odtod teče voda 2 km daleč pod hribom Gola gorica (710 ///) in pod sedlom Vrh (5jo m) blizu do vasi Laze. Na jugovzhodni strani tega kraja se prikaže reka na dan v višini 555 m, teče po imeni Jezerski potok skozi Cerkniško dolino in Cerkniško jezero z vsemi svojimi kačastimi krivinami 18 km daleč do ponora Karlovica (549 •;//). Tu ji zapre dalnji nadzemeljski pot povprečni hrbet Skalni grič (725 m), pod katerim teče reka 2"8 km daleč do občinske meje med Sčlicami in Rakekom. V kraji Brlog je dokaj globokih rup, in na njih dnu vidiš tekočo vodo. Kmalu potem se prikaže reka izpod velikanskih skal in teče po imeni Rak 2 km daleč po Raški dolini (500 m) do prirodnega mostu pri kapelici sv. Kocijana v gozdu kneza Windischgrätza. Na drugi strani mostu je prav takšen dol, kakor pri Skocijanu blizu Divače, samd nekoliko manjši; kakor na tu imenovanem mestu, izgine tudi Rak kmalu potem pod gorski hrbet, ki je med Sčlicami in Rakekom 570 m visok, med Skocijanom in Planino pa do 596 m. Tukaj teče voda 3-2 km daleč pod zemljo, in lahko jo zaslediš na dnu velikanske rupe Včlika Koli čivka, jugovzhodno od Planine. V planinsko kotlino priteče voda Cerkniškega jezera nekoliko skozi Mlinsko dolino (448 m) pod Haasbergom, nekoliko pa iz Malograjske jame (453?//). Ta poslednja jama je velikansko skalnato žrelo, iz katerega prihaja ob povodnjih valovje kakor visoka plima. Če greš po Malograjski jami 250 m navzgori, opaziš, da se ta podzemeljski rov kakor vile deli na dva rokava. Po vzhodnem rokavu je predrl Putick 3800 m 'daleč in dokazal, da se po njem odteka Rak. Zapadncga je preiskal 2900;// daleč in pri neki povodnji v postojinski kotlini konstatiral, da se po tem zapadnem rokavu pretaka P i v k a. Dr. Schmidt je mislil, da prihaja voda iz postojinske kotline po vzhodnem rokavu, po zapadnem pa podnanoško vodovje iz Stüde neg a (Kal-tenfeld). Pravega izvira Pivki je treba iskati pod Devin o m (1145 tu) na zapadni strani Snežnika. Med vrhi Mil on ja in Mali Devin se nahaja takoimenovana Pivška dolina, ki je navadno suha. Voda te doline se izgublja pod zemljo in se ob povodnjih prikaže šele v Koritniški dolini pri Knežaku; izgublja se pa prčcej zopet pri cerkvici Sv. Barbare. Potem prihaja znova na dan pri Z a g o r j i (na vzhodni sträni vasi) takd močna, da že goni malin. Navadno se blizu Drškovc zopet izgublja v močvirji (551 ///); če pa le jeden dan vrč pri mälinu pod Kalcem, močna je takd, da teče potem nad zemljo do vasi Pa rje (548 m), kamor se navadno postavlja izvir Pivke. Prvega glavnega pritoka Pivki je treba iskati v kotlini pri vasi Jurešče vzhodno od St. Petra (706 m). Odtok te vode prihaja med vasmi P a 1* j e in K1 e n i k na dan ter napravlja tam močvirnato jezero (543 ;//). Odtod teče Pivka zdržema nad zemljo 19 5 km in sc kačasto zvija po postojinski k o 11 i n i do svojega izliva v Postojinsko jamo pri Otoku, 501 m nad morsko gladino. Odtod teče Pivka 7 km daleč pod hribom Koli čivka (75 6 tu) in se izliva skozi malograjska skalnata vrata v planinsko kotlino. (Konec prihodnjič.) Iz sodnih aktov. Spisal Janko Kersnik. I. Mamon. koro vselej, kadar sem napisal oskromno povest, pripetilo se mi je, da je bil po nji razžaljen ta ali dni. Ko sem nekoč risal veselega, dobrovoljnega duhovnika, dejali so, da ščujem proti veri, da sem sam brezverec, in da ne mislim o duhovskem stanu takd, kakor mi je misliti; drugič sem opisal osamelega učitelja, kakd životari in strada v pogorski vasi, in reklo se je, da zasmehujem učiteljski stan; tretjič sem izkušal naslikati sodnika, ki sodi pravičnega in nepravičnega kmeta, in dejali so, da dajem dušek osebnim svojim mržnjam; potem sem govoril o davkarji in zdravniku, in tudi tu se je ponavljalo, da prvega ne maram zaradi davkov, drugega pa no, Bog ga vedi — menda, ker sem prezdrav 1 Samd, ko sem govoril o kmetu, in četudi o najslabšem, molčali so vsi stanovi, in tudi kmet sam — saj morda ni čital spisa mojega, ali pa ni bil toliko samoljuben, da bi bil v vsakem kmetu videl samega sebe. In vender sem imel vselej pošteno voljo govoriti in slikati le resnico, risati Človeka v njegovem dejanji in življenji, bodisi grof ali prosjäk, svečenik ali potepin. Tudi danes hočem poseči v pravo, resnično življenje, in ljudje, kateri bodo stopali pred čitateljevo okd, bodo naj in so tudi gole individualnosti, katerim je vse drugo le okvir, iz čegar zatemnelih robov gledajo le še živejc v svet. Pred mano leži nekoliko drobnih knjižic; v njih je trd, star, oster popit', vezan po okorni roki v nerodne platnice, ki jasno pričajo, da jih ni imel nikdar knjigovez pod svojim nožem. Na sprednji strani vsake knjižice pa stoji pisano s trdo, moško roko: I. zaklad mojega imetja, potem na drugi: II. zaklad mojega imetja, — dalje: III. zaklad mojega imetja in takd dalje do trinajste knjižice; zakaj toliko jih je v tem starem zapuščinskem aktu iz patrimonijalne dobe, v aktu, ki nima za nikoga vrednosti, nego samd zame — in zame samd zatd, da narišem to drobno sliko. Le-ta se mi je pa odgrnila prečitavšemu v naglici prvi zvezek — »I. zaklad mojega imetja. < V njem je popoln životopis tega čudnega moža — avtobiografa. Cesar pogrešam v prvem zvezku, spopolniti je lehko iz drugih. A iz vseh stopa na dan življenje jednega življenja od rojstva do smrti, v katerem pa ni mejnikov, kakor jih našteva prislovica — ženitev, otroci — nc, ne, ničesar tega, samd mamon, mamon, od prvega krajcarja do zadnjega tisočaka — vse le mamon — denar; lakomnost od prvega diha do zadnjega . . . Kakd različno si pomagamo naprej na svojem poti! Ta si pobere grčavo bdtino, drugi odreže tenko leščevko, tretji lepd zakrivljeno trto, četrti težak, a gladek drčnov klin; peti zopet si odkrhne šibico z vrbinc, šesti izteše umetno palico, sedmi koraka ali teče brez vse opore, in takd hodimo drug poleg drugega, drug proti drugemu. Kolikokrat mora pomagati palica! In če govorč o tem ali dnem, kakd navadno je vprašanje: »S čim si je pomagal?« Oj, z batino ali s čepom, s ši- bico ali z gladko, umetno izrezljano paličico, ali brez vsake opore! A prišel je dalje! Kam ? Od zibeli do groba ! Jaz bi dejal, da jc bila to prav težka, robata batina, s katero si je gladil pot življenja rajni vikarij Simon Grebčn. Knjižice, zapiski, o katerih sem govoril, našle so se v njega zapuščini, in ker se je ista že pred več nego štirideset leti obravnala in prisodila veselim dedičem, ležč tudi te knjižice pozabljene v prdhu vseh aktov. Ali tudi v tem prahu je mnogo poučnega, in napösled — zakaj bi tega ne trdil — tudi nekoliko poezije! Toda sedaj govori knjižica: >1. zaklad mojega imetja!« »Porodil sem se jaz, Simon Grebčn, dnč 4. malega travna 1792. leta v vasi Selo hiš. štev. 3 v fari Rödinje na Gorenjskem, in že ko sem izpolnil osmo leto dobe svoje, poslal me je skrbni oče moj v Polje pri Beljaku na Koroškem, da se tam priučim nemškemu jeziku. Komaj desetletnega dečka so me vzeli od tam in me poslali v Kranj, potem pa v J.jubljano. Doma so imeli lčpo posestvo, a tedanje vojske s Francozi, slabe lčtine in druge nezgode so storile, da so me mogli roditelji podpirati lc malo. Dobil pa sem stanovanje pri stari ženici, ki je bila zadovoljna, da so ji oče poslali vsako leto petnajst glav zelja, mčrnik krompirja, mčrnik repe, nekoliko korenja za juho ob nedeljah, potem nekaj moke, pšena, jajec, zabele in nekaj goldinarjev v gotovini. Ob tej podpori sem sc šolal v Ljubljani. Neke počitke sem obiskal starega strijca župnika, ki je župni-koval pri Sv. Križi na Spodnjem Štajerskem. Vzprejel me ni prijazno, ker so ga drugi sorodniki preveč sesali, in mene do tedaj tudi ni poznal. A pozneje je bil čimdalje prijaznejši in ljubeznjivejši, in ko sem študiral zadnja gimnazijska leta v Ljubljani, namreč tedanjo logiko in fiziko, dobil sem od njega marsikater goldinar, ki mi jc pomogel poleg zaslužka za privatno poučevanje in podpore roditeljev, da sem končal gimnazijske študije. Potem je bilo treba voliti stan! Posrečilo se mi je, kar tedaj ni bilo lehko, zaradi obilih prosilcev, da s^m_bil..vzprcjet v ljubljansko sejrienišče. Ker sem ondu imel hrano in stanovanje, obvarovan sem bil vsaj najhujše skrbi, ki me je mnogokrat trla do sedaj, skrbi za vsakdanji kruh. Posvečen sem bil mašnikom dnč 21. včlikega srpana 1821. leta. V vseh teh minulih devetindvajsetih letih trudapolnega življenja svojega, podpiran sicer od roditeljev in od strijca, služiti sem moral večinoma svoj kruh s poučevanjem drugih glav. Toda. navzlic temu, da so mi slabo plačevali pouk, prihranil sem vender toliko, da sem z dnem, ko sem bil posvečen, zabeležil v svoj zapisnik kot prihranjeni sad trudapolnega devetindvajsetletnega življenja znesek za 96 gl. 45 kr. O priliki ordinacije mi je nepozabni moj strijc župnik poslal osem srebrnih križavcev a 2 gl. 12 kr., torej skupaj............... 17 » 36 » Skupna vsota te dobe znaša torej.....114 gl. 21 kr. kar sem zabeležil v dnevno knjigo k zakladu I. na strdni 1. Nekoliko pozneje sem obiskal nepozabnega svojega strijca župnika — zadnjikrat, zakaj potem se nisva videla več na tem svetu, in pri odhodu mi je podaril gotovih................. 12» — » Nastavljen sem bil za kapelana pri Sv. Trojici na Dolenjskem, in tja mi je poslal nepozabni moj strijc župnik................. 20 » — * v bankovcih po pošti z naročilom, naj opravim za to sv. maše, kar sem tudi storil. Dne 15. listopada 182$. leta, ko sem bil kapelan v Moravčah, prinesel mi je Janez Ambrožič Ropč . . 200 » — » kot volilo rajnega mojega strijca, ki je bil umrl nedavno. Tedaj je bilo mojega imetja skupaj.....346 gl. 21 kr. s katero vsoto sklepam I. zaklad, in sicer s Časom, ko se je končalo moje kapclanovanje.« Takd pripoveduje knjižica, ki ima naslov »I. zaklad mojega imetja.« Potem je še dvanajst knjižic, in imetje narasta ž njimi progresivno. Ali druzih knjižic nc maram izpisavati, saj je te dovolj. Vseskozi rišejo natanko tek tega življenja, ki se je končalo bogato ob posvetnih darovih — cekinih in tolarjih — a vender takö ubogo, takö grozno ubogo in prazno l Simon Grebčn je umrl župnik brez oporoke, in njega imetje se je delilo po zakonu cerkvi, ubožcem in sorodnikom. Tega imetja ni bilo malo; mnogo tisočdkov si jc bil prišČedil in pnstradal do dnč, ko je zatisnil oči. V jednem izmed zaprašenih zapisnikov stoji še črno na belem, da so po njega smrti našli za petsto goldinarjev samih krajcarjev in srebrnih grošev po različnih omarah in predalih; komisar, ki je zabeležil smrtovnico o njem, poroča, da je štel te groše — ves dan. E)anes nihče več ne vč o Grebčnu. Ko sem prebiral öni debeli akt o zapuščini njegovi in trkal prah raz posamezne liste, posijalo mi je solnce v zaduhli, obokani arhiv, kjer se hranijo ti stari zapiski, in jasen žarek jc posvetil na vrsto: »Tedaj jc bilo mojega imetja skupaj 346 gld. 21 kr.« In temu možu, temu Simonu Grebčnu, moral je biti pogled na to številko lepši, mnogo lepši, nego meni, ko sem se ozrl od njč skozi okno v jasni dan na lipo, kjer jc pel ščinkovec, ne menčč se za to, je li kaj zrnja pod njo, ali ne! Književna poročila. I. Zur Geschichte der nominalen Declination im Slovenischen. Von V. Oblak. Leipzig iSpo. 24.7 str. Pod gdrenjim naslovom so izšle v posebni knjigi v nemnogih iztiskih razprave V. Oblaka o slovenski nominalni sklanji, katere bralci Jagičevega »Archiv für slavisehe Philologie * že poznajo iz XI.—XIII. letnika. Gosp. V. Oblak si je v neizmerno rani in kratki ddbi pridobil prav lepo ime v slavistiki sploh, posebno pa na polji slovenščine. Razprava, o kateri govorimo tukaj, dokazuje jasno to trditev. Z mirno vestjd smemo reči, da v nobenem slovanskem jeziku oblikoslovje ni preiskano takö natančno in temeljito z zgodovinskega in dijalektičnega stališča kakor po gosp. Oblaku sklanja v slovenščini. Naš jezik se sicer govori na razmerno malem prostranstvu in nima stare in bogate literature, ali vendar ostane ta zasluga ne mala. Temelj je sevčda kakor povsod tudi tukaj položil Miklošič. Za poznavanje današnjih slovenskih narečij so mnogo storili prof. Baudouin de Courtenay, ki ima za slovensko dijalektologijo velike zasluge, Valjavec, Štrekelj, Scheinigg in drugi. Vendar je imel pisatelj razven tega še okolo 20 dopisnikov in prinaša po takem mnogo novega in zanimivega gradiva iz vseh stranij naše domovine. Popolnoma sam svoj pa je v preiskavanji skoro vseh izvirnikov od XV.—XVII. stoletja, za katerih objavljenje tudi on skrbi v Matičinem »Letopisu* ; iz poznejših rabi samö dne pisatelje, ki so pisali v svojem narečji. Kot kritičen preiskovalec se drži sploh le onih virov, katerih jezik ni popravljen; zaradi tega ne rabi Korytkove zbirke narodnih pesmij. prav takö ne Ahacljeve, in celö Vrazova mu ni zanesljiva. Takö dobivamo kolikor mogoče popolno sliko nominalnih oblik našega jezika od 15. stoletja do naših dnij. Na Brižinske spomenike se pisatelj ni oziral, ker še ni določeno, ali niso napisani pod vplivom cerkvene staro-slovenščine. Za narečja se briga za vse ednako, ie kajkavsko mu rabi toliko, kolikor je treba za dokazovanje in objasnjevanje mnogih prikaznij, v katerih ie kajkavščina nasproti drugim slovenskim narečjem jako konservativna; zaradi svoje bogate literature od XVI.—XVIII. stoletja zaslužuje to narečje po pisateljevem upravičenem mnenji, da se preišče samostalno. Da pisatelj dobro poznä dotično literaturo v primerjajočem jezikoslovji, o gramatiki staroslovenščine in drugih slovanskih jezikov, umeje se pri njem pač samd po sebi. Vedno tedaj izhaja od dokazanih staroslovenskih oblik in kaže po sklanjali in padežih, kakö so se novoslovenske razločevale v začetku našega književnega jezika in kakö so se tudi še po tem razvijale posebno vsled mnogih analogij. Podoba, ki se dobiva takö, pisana je jako. Mnogovrstnost v narečjih je poučna tudi za druge jezike, zakaj če bodo takö preiskani kakor mali naš jezik, najde se tudi tam mnogo podobnega. Vendar pri prispodabljanji drugih slovanskih jezikov navaja pisatelj iz bogatega zaklada svojega znanja samö öne primere, ki nam res objasnjujejo käj slovenskega. Učeni pisatelj pa nas ne uči, kakö je treba pisati, ampak samö po-kazuje, kakö se je v teku časa pisalo in kakö se danes govori. Naši praktični slovničarji najdejo pri njem mnogo gradiva, in želeti bi bilo, da se iz tega dela navdahnejo tudi s čuvstvom za zgodovinski razvitek našega jezika. Kakö smešen je n. pr. šolski nauk, da se v mestniku moškega in srednjega spola v ednini mora pisati u po trdih, i po mehkih soglasnikih! Fakta (str. 36.—53.) pa jasno dokazujejo, da se je končnica u, vzeta iz u- de-klinacije, najprej začela širiti po m e h k i h soglasnikih kakor tudi v poljščini in staročeščini (str. 37), in da je oblika na i ne samö povsod zgodovinski upravičena, ampak tudi navadna skoro v vseh narečjih. Vzemimo še drug poučen primer! Nam rabi danes v dajalniku množine moškega in srednjega spola -ovi (em), v loc. -ill. Iz razprave pa se jasno prepričamo, da so zgodovinske oblike tudi za naš jezik -am, -ah kakor v poljščini in ruščini. V tem slučaji je naš jezik še dober pomoček za dokaz, kakö so tudi v teh jezikih nastale. G. pisatelj je že prej (tudi v ' »Ljublj. Zvonu« VIT. 432 436., 498—501.) dokazoval, da se niso razvile po analogiji s samostalniki ženskega spola, ampak' da so se naslonile na -a v imenovalniku množine srednjega spola in dodajmo tudi v tožilniku in zvalniku. Poldrugo stoletje nastopajo namreč pri samostalnikih srednjega spola prej kot pri moškem; v vzhodno-štajerskih in ogerskih narečjih se še danes nahajajo le pri srednjem spolu, moškim pa tukaj še zmirom rabijo -om, -ih (pr. str. iu—122., 136—144). Ne zaradi teh narečij, ampak bolj k volji staroslovenščini in Hrvatom smo se v novejšem književnem jeziku poprijeli teh oblik, če jih tudi danes ravno Hrvatje opuščajo zaradi ijekav-ske -ima. Jaz s tem sevčda nečem svetovati, naj se jih iznebimo tudi mi in se povrnemo k -am, -ah, katere nahajamo še pri Prešernu. Vendar tu imamo zanimiv primer, kakd smo se po nepotrebnem in brezuspešno približevali Hrvatom, oddaljevali pa od Rusov in Poljakov. Najbolje je pač ostati pri svojem! V dvojbenih slučajih naj se naši praktični slovničarji držč tega pravila. Dobro bi bilo, da se v aSlov. Besedi* pretresujejo taka vprašanja na podlagi Oblakove knjige, kjer se nahaja za to jako mnogo popolnoma zanesljivega gradiva. Iz tega se lehko učč resnice, da književni jezik delajo obče priznani pisatelji, ne pa slovničarji, posebno sušmarji, kakeršni v tej razpravi dobivajo večkrat po palci. Treba se je tudi držati nekega konservatizma, ker drugače ne pridemo do ustanovljenega jezika. Mnogo je edinost pri nas oviralo tudi to, da so se v raznih dobah v prevladi menjavali Dolenjci in Gorenjci, kar vede k potrebnim kompromisom. Ne bode napačno, ako pri tej priliki tudi omenim, naj se nam pisatelji kakor Vodnik in Preščren ne »popravljajo*, posebno takö prevratno, kakor jih imamo danes v rokah, ampak puščajo v svoji obliki. V svojih objasnjevanjih raznih novih tvoritev je naš pisatelj jako oprezen in navaja pri svojih hipotezah na mnogih mestih vse, kar govori' za in proti. Glavno so njemu dejanske razmere, te pa nam je naslikal kar najmarljiveje. Semtertjä bi se morebiti dala doseči večja preglednost pri navajanji raznovrstnih oblik v posameznih narečjih, ali priznati moramo, da je predmet sam po sebi jako težaven. H koncu še nekaj dodatkov, ki bodo tudi v aLjublj. Zvonu« na svojem mestu. S tolmačenjem dajalnikovih oblik na -em in mestnikovih na -eh je velik križ. Odločilni padež je po mojem mnenji mestnik. Obliko -eh tolmači pisatelj (str. 147), da je nastala ali po analogiji samostalnikov moške i-sklanje ali pa da je ostanek staroslovenskega teh. Vendar je sklanja na -z že rano izmrla, izvzemši nekatere ostanke (str. 126, 210—212), za eck pa go-vorč le nekatera narečja (posebno ribniško in kajkavsko str. 148), druga pa odločno proti (Cirkno, Rezija). Nenaglašene oblike pisatelj sam tolmači na drugih mestih popolnoma verjetno s tem, da so skrajšane iz ih (t>7/, eh), ki odgovarja staroslovenskemu eck (141, pr. 146,148). Jaz po takem mislim, daje treba res dopuščati različna objasnjevanja (pr. str. 148): v jugovzhodnih narečjih se je lehko ohranil refleks staroslovenskega čeh, o drugih pa se to ne da trditi. V ostalih nahajamo eh prav za prav le pri ednozložnih besedah ali pa vsaj nag lasen. Če g. pisatelj navaja v Št. Peterskem narečji na Beneškem poleg možčh, gradieh, latieh, miesti, tieh, lozieh. rozieh tudi ilčneh (poleg -ih, -ah), könjeh, lönceh, orjeseh, jaz ne vidim v tem dokaza za staroslovenski eck v obeh slučajih, ker nenaglašenemu e odgovarja v tem narečji e; po mojem mnenji se je tudi ta -eh razvil iz -ih. Ali tudi v naglašenih eh ni treba iskati staroslovenskega ech. Tukaj je res vplivala sklanja na -i (pr. str. 148), še bolj na tožilnik na -L Poglejmo si primere na ch, ich, (150 —151) v kateremkoli narečji in prepričamo se, da ravno tiste besede poznajo tudi tožilnike na -e (pr. 128—129). Če se v Davči govori dujih, klasih, lasih, mostih, tatih, zidih, zobih, zvonih (141), tukaj nimamo pred seboj staroslovenskega $ch, ampak prav te besede nam kažejo tudi tožilnik na -č (128). V mojem narečji na Drsteli (pri Ptuji, ne Dostela, kar se ponavlja po pomoti v vsi razpravi) se govori: bregč, bregčh (nom. bregi, bregovi), dolgč -čh, gradč -čh, lasč -čh, mostč -čh, možč -čh rogč -čh, strahč -čh, tatč -čh,1) vozč -čh, vragč -čh, zobč -čh. V imenovalniku imajo te besede navadno -ovi, redko -i, večkrat je (lasjč, mostjč redko, možjč, tatjč, vozjč, redko zobjč). Posebno važna so krajevna imena, pri katerih se imenovalnik rabi le redkokrat: v Delč, v Delčh (lesovi, ki so bili razdeljeni), v Gajč, na Gajčh, v Mostč, v Mostčh. Najjasnejši dokaz, da imamo v teh slučajih pred seboj i z e d n a č e n j e končnic, nahajam jaz v ženskih mestnikih na -čh, kjer ni sumnje, da so nastali pod vplivom imenovalnikov in tožilnikov na -č (pr. 199—200). V moji domovini so navadne oblike: gore, gorčh, glavč -čh, nogč -čh, rokč -čh, solzč -čh, stezč -čh, vodč -čh, ženč -čh. Važno je še tudi to, da se oblike na -eh pri samostalnikih srednjega spola nahajajo le redko (pr. str. 145 —146), kjer pisatelj sam vpraša, če lejteh ni nastalo iz nenaglašenega -ih, in str. 150, kjer dvomi, da se take oblike nahajajo v beneških narečjih. O koroških narečjih pa bi jaz pritrdil mnenju, da se je -eh naslonil na imenovalnik in tožilnik, ki se v njih glasi na •e (pr. 151). V mojem narečji se spominjam samö na naglašen -čh v dveh slučajih: na mestčh (nonnullis locis, v rnestah in urbibus), v srečh (pri nas se naglaša v imenovalniku: sreč). Kar se tiče naglašenega em v dajalniku množine, treba je najprej pomniti, da se ta oblika nahaja dosti redkeje nego -eh; vendar je krivo, ako g. pisatelj misli, da je na vzhodnem Stajarskem -sploh ni; pri nas se govori: lasem, mostčm (-6vom), možem (možom), vozčm (-övom), zobčm, tatčm (-Ovom, ') Acc. pl. tati se še redkokrat sliši. tätom), ljudčm. Vse te besede imajo v imenovalniku množine -je (pr. 39.) in razven poslednje v tožjlniku -ombo g. Levca o le tej besedi v razpravi „Die Sprache in Trubers ,Matthäus'« v letopisu včlikc realke ljubljanske leta 1S7S. str. 37. sub verbo „prekucniti4); to ti je prava sorodnica ali vsaj vzporednica glagolski končnici -trati. Že pokojni Levstik jo je preganjal svoj živ dan, češ, da je vznikla iz nemške končnice -ei, da nikakor ni slovenska. In res tudi ni, zakaj slovanske besede se sicer tudi končujejo na -ija, a imajo čisto drug pomen, značijo namreč nomina agentis. Miklošič pravi v »Vergl Stammbildungsl.* na str. 63. ^ diese nomina bezeichnen den mit dem gegenstände des thema beschäftigtenprim, kupčija mercator = kupbct>, lovučija venator = lovbco i. t. d. A kaj so pomagali vsi napori Levstikovi proti tej končnici tujki; nedavno je še bilo v ,Zvonu« čitati ^šušmarija, sleparija.ß — Teh in jednakih spak še dandanes vse mrgoli v govori in pisavi, in še mnogo mnogo truda bode stalo, predno bodemo dali vsaki tujki, katere se že nikakor ne moremo izogniti, vsaj pristojno domače lice. Toda, ali ni brezuspešen ali celö neupravičen naš upor proti tem h i b r i d n i m oblikam na -iram -trati: Saj nam je ndrod, nični g. Pintar, jasno pokazal, kakd prikrojevati take glagole v slovenščini, da jih je namreč z ohranjenim zlogom ir- staviti v 1. razred V. vrste. V dokaz navaja g. P. kopo takih glagolov na -irati in v šegavih primerih kaže, kakö absurdno bi bilo rabiti tu obliko na -njem, -ovati, toda, ko je nekaj vzgledov navel, mčni na pd sled, da vzgledov, kakö närod vzprejema te vrste tujke, naštel bi lahko še neizmerno veliko. Jaz sem uverjen, da ne! Na sproti trdim, da je število glagolov na -irati, katere je preprosti Slovenec vzprejel v svoje besedišče, jako jako oskromno; celd glagoli, v g. Pin-tarja vzgledih navedeni, preprostemu närodu niso znani vsi. Jako dvojim, da bi izrazi razirati, falirati, sekirat-, rabili kateremu drugemu Slovencu, nego kakemu »purgarju*, katerega je že nekoliko bolj obliznila nemška kultura. Kar je tedaj g. P. navel vzgledov na -irati, to je vse, ali pa še malo več, negoli je znano preprostemu kmetiču; to oskromno število bi se dalo pomnožiti k večjemu z nekaterimi pravoslovmmi izrazi, s katerimi se je že tudi seznanil preprosti närod, n. pr. »sekulirati (assecurie-ren), intabulirati.* A oglejmo si natančneje peščico dnih glagolov na -trati, ki so res razširjeni v prostem narodu, ali so celö prišli v närodne pesmi (prim. »Sem rajtal študirat« i. t. d.). Ali so ti glagoli res tako v i, da nam jasno kažejo, kakč je prikrojevati jednake glagole v slovenščini? Kakö pa to, da se ni drznil do denašnjega dnč še noben slovenski pisatelj vzprejeti jih v knjižno slovenščino, vsaj v višjo prozo in pesništvo ne? Kolikor jaz vem, poskusil je v novejšem času jedini Dobravčin (Filip Haderlap) te in jednake cvetke, vzrasle med prostim narodom, udomačiti v umetnem pesništvu, pa je bil zatö dobro okrcan od g. Levca (prim. .^Dun. Zvon* z leta 1877. str. 27. si. in 43. si.); in ta poskus je ostal osamel Instinktivno, rekel bi, ogibali so se boljši pisatelji naši izrazov »študirati, špacirati ali špan čira ti, sekirati.* Po pravici! Zakaj te besede sodijo med najkosmatejše tujizne tiste vrste, katere je närod neizpremenjene vzprejel iz nemščine, ne da bi jih bil kaj prikrojil po svojstvu jezika svojega, podavši jim domače lice. Te nemčizne se dajö prav umestno primerjati pridevnikom falš, Inters, nidek i. t. d., katerim je pečat tujstva tudi na lice udarjen že s tem, da se ne sklanjajo. Dasi närod govori Inters ljudje*, sfovš misel* (tudi Truber že piše: >varite se pred temi falš preroki* Mat. 7. c., prim, tudi Miklošič »Vergl. Synt.c str. 32.) i. t. d., vender to še ni napotilo nobenega izobraženca, da bi bil pisal: evropeiš kontinent ali evropeiš kultura. Närod ni jezik hodi pogostoma svoja pota, po katerih knjižni jezik ne more za njim. Takö je tudi v našem slučaji. »Spancirati* i. t. d. so gole nemčizne, katerih smo se v knjigi vedno ogibali in se jih ogibajmo tudi v prihodnje. A prečudna logika bi bila to, da bi sicer sšpan-cirati« i. t. d. kot kosmate nemčizne izganjali iz slovstva, pač pa pisali »kritizirati, replicirati, koncipirati« i. t. (1. Nezmisel je, naj nam nemčizne, ki si niso niti same mogle priboriti vzprejema v knjižno slovenščino, kažejo, kakö nam je prikrojevati tujke, vzprejete iz romanščinc, večinoma latinščine. Kadar se bode g. kritik odločil ter pisal »špancirati. sekirati* i. t. d., tedaj bodem jaz prvi, ki se mu bodem uklonil in jel replicirati, koncipirati, desinficirati i. t. d. V. Bešek. (Dalje prihodnjič.) LISTEK. Gg. naročnikom in sotrudnikom »Ljubljanskega Zvona«. Obšli uradni posli, katere mi nalaga dvojna moja služba, profesorska in nadzornika, pomnožili so se /.a d nje čase takö, da sem le stežka poleg njih oskrboval upravništvo in uredništvo »Ljubljanskega Zvona.« Pretekla štiri ieta sem list uredoval samö v poznih ponočnih urah in večkrat niti na najnujnejša pisma gg. sotrudnikov nisem odgovarjal, ker odgovarjati res nisem utegnil. To pa je moralo sčasoma škodovati listu ter ga zavirati v njegovem razvoji. Da bi se zatorej nekoliko razbremenil, oddal sem upravo »Ljubljanskega Zvona« »Narodni Tiskarni«, tiskovne korekture in nekoliko uredniškega posla sta prevzela gospod Jožef Cimperman in g. Anton Funtek; izdavatelj lista bode odslej g. Janko Kersnik, odgovorni urednik pa g. dr. Ivan Tavčar. Mislim, da bodo te potrebne izpremembe koristile »Ljubljanskemu Zvonu«, in da bode tudi meni samemu moči odslej več pisati za list, nego mi je bilo doslej. Vse gg. sotrudnike, kateri so zvečine osebni moji znanci in prijatelji, pa prijazno prosim, da tudi v prihodnje ohranijo »Ljubljanskemu Zvonu« dozdanjo svojo blagonaklonjenost V Ljubljani, dnč 29. grudna 1S90. Fr. Leveč. »Matica Slovenska« je za leto 1890. razposlala nastopne društvene knjige: i. „Letopis", uredil prof. Ani. Härtel] 2. „Valentina Vodnika izbrane spise", uredil ravnatelj Fr. IViesthaler in 3. „Dušeslovje" drugi del, spisal dr. Fr. Lampe. Novi društveniki so dobili namesto „Dušeslovja" Križmanovo slovnico jezika italijanskega. — V „Letopisu" čitamo najprej korenito zgodovinsko razpravo o Andreji Turjaškem. katero je spisal prof. /. Steklasa; v drugem zanimivem Članku nam J. Navratil pripoveduje o slovenskih nrfrodnih vražah in praznih verah, primerjujč jih vražam in praznim veram slovanskim in neslovanskim; tretji sestavek iz veščega peresa prof. S. Rutarja poroča o prazgodovinskih in rimskih razkopavanjih leta 1887.; potem priobčuje prof. y<>$. Apih lep prinesek k zgodovini kranjski o dežčlnih stanovih od leta iS 18. do leta 1847.; za njim razpravlja znani jezikoslovec V. Oblah v strogo znanstvenem (letos še nc dovršenem) članku „Doneski k historični slovenski dialektologiji" Skalarjev rokopis z leta 1O93.; /. Tomšič objavlja bibliografijo slovensko od dnč r. prosinca leta 1889. do dnč i. prosinca leta 1890., in končno beremo „MatiČincga" tajnika K. Laha skrbno in vestno sestavljeni letopis, obsezajoč poročilo o odborovem delovanji od dnč i. vinotoka leta iS89. do dnč 30. kimovca leta 1890., računsko poročilo, poročilo o društveni knjižnici, upravništvo „Matice Slovenske" za leto 1890., imenik udov ..Matice Slovenske4' leta 1890 , umrše nstanovnike zadnje dobe, društva, ki z „Matico" zamenjujejo knjige, in končno društveno književno zalogo. — Drugo knjigo, obsezajočo Valentina Vodnika izbrane spise, lehko po vsi pravici imenujemo živo in pristno sliko Vodnika prozaika. Vsekakor pripada ta knjiga najlepšim in najzanimivejšim delom, kar jih je sploh doslej izdala „Matica Slovenska". Ndrod naš dobro poznsi Vodnika pesnika, ali prozaiške spise njegove je poznal dosihdob le malokdo. Tem topleje torej zahvaljamo g. ravnatelja Wiesthalerja, da je na poziv odborov iz Vod-✓ nikovih knjig posnel in vestno uredil vse „<5ne spise v celotnem ali okrajšanem obsegu, kateri zbog svoje vsebine ali oblike še dandanes niso* izgubili svoje zanimljivosti" in poleg tega priobčil vso rokopisno ostalino Vodnikovo, razven treh „mrtvaških pogovorov'-Lukijauovih. Veliko zgodovinsko-književno ceno ima ta knjiga zlasti zatd, ker nam kaže Vodnikovo pisavo popolnoma ne i z pr e me nj e no, ker torej posnemljemo iz njč, kakšen je bil jezik, kakšen zlog čestitega starine našega. — Za kratkim predgovorom gospoda urednika čitamo izboren članek o življeuji in književnem delovanji Vodnikovem, namreč životopis in oceno književnega delovanja Vodnika pesnika in Vodnika pisatelja. Prozaiški spisi Vodnikovi se v Wiesthalerjevi knjigi vrstč takd-le: A. Iz „Velike pratike" 1795. 1797. 13. Iz „Lublanskih novic" 1797—1800. C. Iz „Kuharskih bukev" (1799). D Iz knjige „Pismenost ali Gramatika za Perve Šole" (18ti). E. Iz knjige ,,Početki Gramatike ali Pismenosti Francozke" (1811). F. Iz knjige „Kcršauski Navuk za Illirske Dežele" (1S11). G. Iz knjižice „Abeceda ali Azbuka" (1812). H. Iz knjige „Babištvo ali Porod-ničarski Vuk za Babice" (18iS). I. Rokopisna ostalina (Marnje iz Ilierokleja, 30 Ez6-povih pravljic, 16 povestij iz Ajliana, 19 vojskinili povestij iz Poliajna, 4 povesti iz Diogena Lacrčana, 63 povestij iz Plutarha, 2 črtici iz Atteuaja, članek iz Strabona, malenkost iz Stobčja. 3 pogovore iz Lukijana, Vumne Perpovdsti in naposled Homilia in Euangelium Dominicae Duodccimae post Pentecosten). Iz tega tesnega pregleda je razvidno, koliko gradiva je g. Wies t baler zbral v knjigi svoji. SlovniČarji bodo našli nekatero zlato zrno med obilim plevelom, kateri sev&la ni zrasel 11a njivi Vodnika samega; drugi čitatelji pa se bodo smijali marsikateremu zasoljenemu izreku Vodnika časnikarja in pratikarja, čegar dobrovoljni značaj se nam toli bistro zrcali v prozaiških spisih njegovih. Z „Dušeslovja" H. zvezkom zavr.Šuje dr. Fr. Lampe modroslovno delo, prvo te vrste v Slovencih. Pisati slovensko modroslovno knjigo ni lehko, ker je bilo treba ustvarjati obilo novih terminov; vender bode priznal vsakdo, da se je g. pisatelj trudil pisati točno in zajedno poljudno, da umeje knjigo ne samo strokovnjak, nego vsak omikani Slovenec. Ker itak v jedni prihodnjih številk prinesemo obširnejše poročilo o letošnjih knjigah, zadoščaj za sedaj ta pregled, čegar kratke poteze že pričajo dovolj, kakd resno izvršuje „Matičini" odbor nalogo svojo in kakö neumorno skrbi za vsestranski razvoj znanstvene književnosti slovenske! Družba sv. Mohorja. — Od srca nas veseli prelepi napredek, katerega opažamo leto za letom v družbi sv. Mohorja. Često se je že poudarjalo, da se smemo upravičeno ponašati z družbo, kakeršne nimajo zlepa tudi večji in bogatejši närodje, in prav to moramo znova poudarjati tudi mi. Navzlic slabi letini, ki je lani trla kmeta našega, pomnožilo sc jc število Mohorjanov letos zopet za 20.12 družabnikov, takd da šteje danes 4S.0S4 družabnikov, kateri so prejeli okolo 285.000 knjig, in sicer knjig, v katerih dobode i preprosti i izobraženi Slovenec dokaj zanimivega in poučnega berila. To je izvestno sijajen dokaz, koliko se čita po deželah slovenskih, mimo tega pa glasna priča, da preprosto naše ljudstvo ni toli neüko pismeni slovenščini, kakor nam to radi očitajo nasprotniki. — Letos razposlane knjige so nastopne: £. Življenje Marije in sv. Jožefa IX. snopič iz peresa rajnega Janeza Volčiča, ki opisuje v lepi domači besedi trideset čestilcev Matere božje in sv. Jožefa; 2. A. M. Slomška Pastirski listi, zbral in uredil Mihael Len-tlovieh. Družbinega odbora ne moremo pohvaliti dovölj, da se je odločil izdavati Slomškove spise. Prejšnji štirje zvezki Slomškovih spisov, katere je toli trudoljubivo uredil č. g. Lendovšck, niso prišli toliko v lirirod, k?kor bi bilo želeti gledč na izbor 110 vsebino; saj so se tiskali le v 2000 izvodih in bili dosti dražji od Mohorjevih knjig. Zat<5 je zaslužno podjetje nekako zastajalo, ali sedaj se je nadejati, da izidejo do leta 1900 . ko bodemo praznovali prvo stoletnico Slomškovega rojstva, vsa dela tega velikega škofa, iu da bode »naš preljubljeni Anton Martin Slomšek znova rojen — v srcih vedno mu hvaležnega ndroda slovenskega.« - C. g. Lendovšek je v knjigi svoji priobčil 20 pastirskih listov Slomškovih in sicer postne liste in liste drugačne vsebine. Prepričani smo, da jih hode preprosti n£rod naš čital in znova čital, in da hode prepričevalna beseda rajnega vladikc vplivala prav takisto, kakor je svoje dni sezala v srce beseda propovednika, beročega te liste z leče cerkvene. — 3. Občna zgodovina za slovensko ljudstvo, XIV. snopič, spisal Josip Stare, kr. profesor višje realke v Zagrebu. Vseskozi zanimivo in korenito pisana zgodovina prof. Starčta je toli dobro poznana v nas, da jc nečemo hvaliti še posebe. Štirinajsti zvezek opisuje svetovno zgodovino od rusko-turške vojske leta 1828. do tretje dobe novega veka (od leta 1848. do leta 1888). — 4. DomaČi živi n oz dra vn i k; za potrebe kmetskega stanti. spisal Franjo Dular, živinozdravnik. Ta knjiga podaja v jako poljudni obliki dobrih naukov, katere bo;lo zlahka razumeli in — upajmo! — tudi uvaževali živinorejci slovenski. — 5. Slovenske ve čer nice za pouk in kratek čas, 44. zvezek, podajajo obilo zanimivega in lepega berila iz peres znanih pisateljev slovenskih. Dr. Ivan Križanič pripoveduje živo in dovtipno O štirinajstdnevnem potovanji širom sveta; I'. B. Veli/nit priobČuje povest »Zganjär«, mračno ali ž.\l, le preresnično sliko iz kmetskega življenja našega; J. Vrhovec pripoveduje o mutcih, R. Cucek razklada roditeljem, kolik zaklad je dobra vzgoja, I. S/eklasa piše o ciganih. J. Podboj o slovenskem poštenjaku in vzornem gospodarji, A. Koder priobčuje »Škorčevo povest«, j. St. nekaj zgodovinskih povestic, A. Benedik pa nekoliko kratko-časnic in smešnic. Za pesniški del so poskrbeli gg. J. M. Kržihtik, Janko Leban in J. Barle. — 6. Koledar za leto 1S91. Ta knjiga obseza poleg navadnih koledarskih stvarij, imenika udov družbe sv Mohorja in družbinega oglasnika 16 sestavkov pripovedne in poučne vsebine in nekaj pesniškega gradiva ter ima tudi nekoliko lično izvedenih podob. V koledarji beremo dve povesti: »Blagor usmiljenim«, spisal J. M. Dravinjski (ako se ne motimo, znan pisatelj slovenski) in »Ravna pot. naiboljša pot«, spisal Jožef Ani. Klemenčic — siüna po sebi dokaj dobra povest, ali premehkotna in preobsežna za toli preprosto snov ; dalje korenito razpravo o Mariboru iz peresa dr. Jožefa Pajka; prav tega pisatelja životopisne črtice o dr. Mihaelu Napotniku, knezu in škofu lavantinskem; dva život opisa o Davorinu Trstenjak u (spisala dr. Jak, Sket in dr. Janko Pajk) in životopis Jan. Krstnika Tomana, dekana in častnega korarja v Moravčah. Tudi čitamo prizor iz kmetskega življenja »Svoji k svojim«, katerega je priobčil dr. Jožef Vohlja h; menimo, da bode dobro rabil manjšim odrom po kmetih. — Prof. A, Be-zenJek popisuje resnično dogodbo iz bolgarskega življenja pod turškim jarmom, katera nam kaže kar najzivcjc, kaj je prebil bratski naš ndrod za Turkov; dr. Ivan Križani? poroča o katoliških misijonih. Janez Bilec piše O slovenskih drvarjih na tujem, Ivan Lapajne o slovenskih posojilnicah leta 1889.. P. Haderlap nam razgrinja pogled po svetu, in končno čitamo poleg manjših stvarij tudi jako umestni sestavek: »Posclski red« iz peresa Janka B. K. PodravniŠkega, Zavedlo bi nas predaleč, ako bi hoteli o vseh teh knjigah in posamičnih sestavkih poročati obširneje; toliko vender lehko rečemo, da dobro ustrezajo namenu svojemu; tudi jeziku ni očitati k&j posebnega. Po nekod sicer še vidimo stvari, katere bi utegnile marsikoga zbosti v oči, vender priznavamo zadovoljno, da družbin odbor vestno skrbi za lčpo in v obče pravilno slovenščino. Za prihodnje leto razpisuje odbor kakor po navadi dvestoindeset gld. za šest krajših izvirnih povestij, vsaki po 35 gld., ki obseza vsaj pol tiskane pole, in sioinštirideset gld. za štiri poučne spise razne vsebine, vsakemu po 35 gld., v obsegu pol tiskane pole. Rokopisi naj se pošiljajo družbiuemu tajniku do dnč i. včlikega travna brez podpisanega imena; pisatelj naj svoje ime razločno zapiše na poseben (zapečaten) listič, v katerem naj zajedno naznani, ali želi rokopis, ako bode obdarovan ali vzprejet, nazaj ali ne. Prisojena darila se bodo izplačala na god sv. Mohorja dnč 12. malega srpana leta 1891. Levstikove poezije. G. prof. Fr Leveč je po več nego dveletnem napornem delu te dni končno uredil in g. knjigarju O Bambergu izročil rokopis Levstikovih poezij. Kakor čujemo, to je pesniška OStal i na Levstikova mnogo bogatejša in raznovrstnejša, nego se je sprva mislilo. I^evčCva zbirka obseza baje nad joo raznih poezij in bode je dva obilna zvezka, takö da smemo Levstika imenovati najplodovitejšega pesnika slovenskega. Poezije Levstikove obsezajo dobo sedemintridesetih let: najstarejša pesem je iz leta 1S49., najmlajša iz leta 1886. Ravno too poezij je Levstik ssfm leta 1876. končno uredil in na čisto prepisal; ostalih 200 poezij je nabral g. prof. Leveč po raznih časopisih in pesnikovih rokopisih. Med poezijami je 127 takih, ki doslej še nikjer niso bile natisnjene; nekoliko posebno perečih in žgočih pušic in zabavljic se sploh ne natisne. Uredovanje je bilo sila težavno in zamudno, in to iz dveh razlogov: prvič je Levstik svoje pesmi vedno prenarejal ter nekatero po celih dolgih trideset let prepisaval, in drugič je pisavo svojo, zlasti nekatere slovniške oblike, večkrat menjaval. Bilo je tedaj mnogo premišljevati, prebirati in izbirati, predno se je mogel urednik odločiti za to ali drugo inačico; kar pa se tiče oblik, odločil seje urednik za tisto pisavo, katera je rabila Levstiku pri uredovanji njegovih poezij leta 1876., v »Vrtci« in v »Ljubljanskem Zvonu«. Morebiti ta pisava ne bode vsem prijala, vender mislimo, da s tem storimo pesniku najmenj krivice. Po vsebini je g. Lcvcc razvrstil poezije v pesmi; ode; elegije; sonete; romance, balade in legende; različne poezije; pušicc in zabavljice. Več danes o tej stvari nečemo govoriti ; »oliko pa lahko rečemo, da 7. Levstikom dobi včliki Preščren svojega vrednega vrstnika. Zdaj ureja g. Leveč Levstikovo prozo, katere bode brez jezikoslovnih in politiških spisov tudi dva zvezka. Poroča se nam, da Levstikovi izbrani spisi okolo Velike noči pridejo na svetlo. Veselimo se jih že danes in jim kličemo: Dobro došli! Die österreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild. To monumen-talno delo je dosihclob dospelo do 122 zvezkov, med katerimi je štirinajst zvezkov, ki tvorijo skupino zrfse in opisujejo deželo koroško in deželo kranjsko v zemljepisnem, zgodovinskem, književnem in splošno ndrodnem oziru. O deželi koroški so priobčeni nastopni članki: Pokrajinski opisi dežele koroške (pisatelji vladni svfetnik Alojzij Egger pl Möllwald, prof. Vinccncij Ilartmann, ravnatelj Marko baron Jabornegg, Frančišek Karl Keller); O prazgodovini koroški — kustos dr. Robert pl. Schneider; O zgodovini koroški — prof. Edmund Aelschker; kakovo je prebivalstvo koroško in kranjsko v fizičnem oziru — prof. dr Emil Zuckerkandl; O narodopisji dežele koroške (značaj, noše, šege in navade — Rudolf Waizer ?n župnik Frančišek Franziszi; nemška književnost, narečja in pesništvo v narečji — prof. Rajmund Dtirmvirih; pravljice, pripovedke, pesmi n pregovori nemških Korošcev — dr. Valentin Pogatschnigg; bajke, pravljice in nrfrodne pesmi slovenskih Korošcev — prof. Janez Scheinigg; gradovi, krajevne zgradbe in tipi kmetskih hiš — Maks pl. Moro; glasba — Tomaž Koschat); Arhitektura na Koroškem (srednjeveški stavbeni spomeniki — župnik Matevž Grösser; renesanca in novi vek — prof. Ivan Reiner); Slikarstvo in plastika na Koroškem — kustos Žiga Laschitzer; Umetalni obrt na Koroškem — prof. Norbert Lebinger; Ndrodno gospodarstvo na Koroškem -- Karl Menger, ces. svčtnik J. L Canaval, ravnatelj Kozma Schütz in rudn. svčtnik Ferdinand Seeland. —■ Deželo kranjsko opisujejo doslej nastopni članki: Pokrajinski opisi dežele kranjske (planinski svet — Amand baron Sclnveiger-Lerchenfeld; Ljubljana, dolenjski svet in Notranjsko — Peter pl. Radics; Kras — Frančišek Kraus; O prazgodovini kranjski — kustos Kari Deschmann; O zgodovini kranjski — prof. Frančišek Leveč; O narodopisji dežele kranjske (ndrodno življenje Slovencev - prof. Viljem Urbas: bajke, pravljice in narodne pesmi Slovencev — prof. Janez Scheinigg; gradovi, krajevne zgradbe in tipi kmetskih hiš — prof. Ivan Franke: glasba in ndrodna glasba — vladni svetnik dr. Friderik Keesbachcr; nemška književnost — prof. Edvard Sam-haber); Kočevje in Kočevci — prof. dr. Kari Julij Schröcr; slovenska književnost — prof. dr. Gregor Krek — Te vseskozi zanimive in korenito pisane članke pojasnjuje obilo izbornih slik, vinjčt in drugih okraskov (vsega skupaj nad poldrugosto ilustracij), katere so z vršil i umetniki, kakor: Ladislav Benesch, Rudolf Bernt, Hugou Charlemont, Jožef Engelhart, Gustav Frank, Ivan Hamža, Viljem Hecht, Tomaž Hrnčif, Karl Karger, Jožef Kassin, Ivan Klaus, Friderik König, Edvard pl. Lichtenfels, Viktor Lun t z, Felicijan pl. Myrbach, Robert Russ. Jožef Salb, Vilibald Schulmeister, Karl pl. Siegl, Jožef Sturm, Jurij Subie, Ferdinand Vesel, Ludovik Willcroder, Alfred Zoff, Frančišek Ženišek. — V poslednjih dveh zvezkih izidejo še ti spisi: Arhitektura, slikarstvo in plastika (srednjeveški stavbeni spomeniki — prof. Ivan Franke; renesanca in novi vek — stolni župnik Ivan Flis); Ndrodno gospodarstvo — Gustav Pire, višji rudn. svčtnik Jan Novdk, CcS. svčtnik Ivan Mumik, dr. Valentin Pogatschnigg. — Kakor je razvidno iz tega pregleda, opisani sta obe deželi, koroška hi kranjska, vsestranski vestno in točno, takd da se ta skupina velikanskega dela vredno in častno pri .Iružuje poglavjem o drugih deželah avstrijske in ogerske polovice. Kadar izideta poslednja dva zvezka, hočemo nekoliko obširneje izpregovoriti o nekaterih člankih, zlasti o dnih, ki se tičejo narodnosti slovenske. ,,Slovenska Talija". Dramatično društvo v Ljubljani je za minulo leto členom svojim razposlalo $5. zvezek „Slovenske Talije". naslovljen „Teharski plemiči" Spevoigra v treh dejanjih. Spisal Anion Fantek. Uglasbil dr. Benjamin Fpavec. Razven dveh treh „libret", katera se pa dandanes že ne uprizarjajo več, dramatiška književnost slovenska nima nobene izvirne spevoigre; kar smo doslej na našem odru videli oper in operet, bile so zvečine kolikor toliko dobri prevodi iz drugih književnostij, in kakor je to navada pri takšnih delih, brez posebne ccnc bodisi v jezikovnem aH stvarnem oziru. Veseli nas torej, da nam je tudi v dramatiki naši zabeležiti lep napredek; prvič, ker se „Teharski plemiči" dobro razlikujejo od onih osladnih plodov, katerim se upravičeno upira razsodna kritika, drugič, ker jim je snov zajeta iz domače zgodovine, katera v obče pisateljem našim podaja dokaj lepih in dosihdob še neuporabljenih motivov. Zabe-ležujč ta novi dramatiški proizvod, sevčda za sedaj nečemo nadrobneje govoriti o njem, temveč ga bodemo oečnili, kadar se nam predstavi na odru. Omenjamo samo, da jc glasba neki preprosto narodna, toda lepa, kakor jo sploh čujemo v skladbah g. dr. B. Ipavca, tega obljubljenega skladatelja slovenskega. Pripovedke za mladino. Spisal Frane Httbad. III. zvezek. V Ljubljani 1890. Založil J. Giomini. Cena 24 kr. — Kar navadno imenujemo pripovedke, tega nam ta knjižica siccr nc podaja mnogo, vender pa so njč povesti pisane toli živo in prijetno, da jih bode rad prebiral vsakdo, komur pride v roko. Prijata nam zlasti zadnji dve povesti, kjer g. pisatelj na podlagi srbskih ndrodnih pesmij pripoveduje o najobljublje-nejših junakih jugoslovanskih, o Kraljeviči Marku in o Miloši ObiliČi. Lehko rečemo, da je g. pisatelj v teh dveh povestih dobro posnel dno prekrasno poezijo, katera preveva x te junaške pesmi; jezik njegov je blagoglasen, po nekod celo pesniški navdihnjen. V obče mislimo O vsi knjižici, da je jako prikladno berilo za mladino našo, in zatd jo priporočamo kar najtopleje. Založnik se je potrudil, da je dal delcu lično opravo; tudi podoba na prvi str dni, kažoča lov na kita, ugaja nam dobro. Končno želimo še to, da bi trudoljubivi pisatelj i nadalje zbiral takšno gradivo ter prvim trem zvezkom skoro dodal četrti zvezek. Cuore. Ljubljanski knjigar J. Giontini je kupil slovenski prevod znanega dela de Amicisovega, o katerem smo svoje dni žc obširneje poročali v tem listu. Prelagateljica, gospodičina Janja Miklavži? v Šent-Vidu nad Ljubljano, prikrojila ga je. kolikor potrebno, razmerju našemu in izpustila nekoliko Stvarij, katere bi ne sodile mladini slovenski Prevod izide po novem letu v štirih zvezkih, vsak zvezek z lično barvano podobo na zavitku. Slovenske učne knjige. Dežčlni zbor kranjski je za leto 1891 dovolil gld. 2000 iz de/.elnega zaklada, s katerimi se bodo podpirali založniki potrebnih učnih knjig za 5-, b., 7 in 8. razred slovenskih ljudskih oziroma meščanskih šol, potem obrtnih ljudskih nadaljevalnih in srednjih šol. Dotičnemu poročilu dežčlnega odbora posnemljemo, da bodo nastopni gg, pisatelji spisali knjige za rečene razrede: prof. Fr. Leveč slovnico in berilo v treh oddelkih; prof. Fr. Orožen zemljepisje; prof. S. Rutar zgodovino po Gindelyji; mestni učitelj J. Bele prirodopisje po Pokornem, ravnatelj A. Senekovič pri-roduznaustvo, in končno učitelj c. kr. strokovnih šol A. Funtek obrtno spisje za obrtne nadaljevalne šole Razpis nagrade. »Dramatično društvo« razpisuje s tem nagrado 50 goldinarjev za libreto operete, najinenj jedno uro trajajoče. Rokopisi se vzprejemajo do dne i. malega travna iSc)i. V Ljubljani, dnč 10 grudna 1890. Za »Dramatično društvo«: Predsednik: Dr. Ivan Tavčar. Tajnik: Anton Trstenjak. Razpis nagrad. V zmislu sklepa upravnega odbora „Zaveze slovenskih učiteljskih društev« z dnč 7. grudna 1890. razpisuje podpisano uredništvo »Popotnika« tem potem za tri najboljše izvirne razprave ali pedagogične-, šolsko-pol itične, ali d id ak t i čn o-me t od i čn e vsebine — nc da bi določilo kakšno posebno nalogo — tri darila po 4, 3 in 2 cesarska zlata s temi pogoji: 1. Razprave, ki se pogajajo za darila, morajo biti pri dopošiljatvi kot take ozna čene in imeti na čelu svoje geslo; baš isto geslo se nahajaj na priloženem zapečatenem ovitku, v katerem je adresa pisateljeva. 2. Poslana dela „za nagrado*' se bodo po poljubni izbiri uredništva v »Popotniku« 1891. leta priobčevala. Dela čez 1 t tisk. pole obsežna, ki se ne dadč lahko razdeliti v 2 številki, nc vzprejemajo se navadno. Da je delo kratko, ne more biti vzrok, da bi se odklonilo. 3. Ko so se dela priobčila, sodijo o njih posebni ocenjevalci in naznanijo uredništvu dne 3 spise, katere so spoznali (takd po nalogi, katero si je pisatelj izbral, kakor po vsebini in obliki i. t. d.) za najboljše. Uredništvo potem takoj objavi to razsodbo in razpošlje darila. Imena pisateljev se oznanijo le tedaj, ako dotičniki privolijo. Dela, ki se niso ponatisnila, kakor ovitki z geslom neobdarjenih spisov, vrnejo se, ako kdo to zahteva, do 30. včlikega travna 1892. 1., nereklamovani pa se po tem roku uničijo. 4. Volitev ocenjevalcev se vrši po prihodnji delegaciji „Zaveze", ko bi pa ta odklonila, poskrbi uredništvo za to, da pridobi za oceno del in prisodbo daril odlične strokovnjake. Maribor, dnč 10. grudna 1890. Vredni i Iv o »I yo/>otn tka «. Starodobna ladja na barji ljubljanskem. Dnč 14. listopada je v bralni sob; jubljanskega muzeja g. kustos prof. Alfonz Aliiltner predaval o prezanimivi Uniji, katero so odkrili na posestvu g. dr. Jožefa Koslerja v barji ljubljanskem Gospod kustos je o predavanji svojem priobčil v uradnem listu obširnejši članek, o katerem podajamo bralcem „Ljubljanskega Zvona" nastopni posnetek: Prčcej pod površino je najmlajša plast trčbež, pod njo stara šota, potem rjava ilovica z rastlinskimi ostanki, rjavo blato in končno modrikasta ilovica s kon-hilijami, polž kari ca. ki je bila dnö starodavnemu jezeru. Ondu, kjer so odkrili ladjo, debela je prvouavedena plast (trčbež) 25 on, šota 45 an in rjavo blato 30 cm; kako nizko seza polžkarica, tega ni moči določiti. Ker so k61i prazgodovinskih stavb zabiti v polžkarico, tedaj so rečene stavbe starejše od šote; rimska cesta od Babne gorice do Iga pa drži po vrhu š6te, torej mora biti iz poznejše dobe od šote. Ali prav to je dokaz, da je bila rimska cesta" zgrajena že za Rimljanov; vrini tega izpričuje njč nizka lčža, kakö dobro obdelano je bilo barjfc v tedanjih časih. Razločevati bi bilo torej štiri dobe barji ljubljanskega: srednjeveško dobo od leta 500 po Kr. do okolo leta 1700.; rimsko dobo od leta 50. po Kr. do okolo leta 500. po Kr.; predrimsko dobo in naposled jezersko dobo s stavbami na kolih. Odkrita ladja seza s koncema svojema še v šoto, napolnjena je z rjavim blatom, leži p» na polžkarici. Krmilo je obrnjeno proti vzhodu, sprednji konec gleda proti za-padu. Zložena je ladja od kakih 42 vzporednih lesenih tramov, razdaljenih po kakih ÖO cm\ dolgi so trami po sredi 4 5 m, ob krajčh 2 m. Na te prččnike so pribite deske, dolge do 12 m, široke 30—35 cm in debele do 4 cm. Posamične dele spajajo drenovi cveki, vender so zabiti tudi železni žeblji. Ladji meri površina kakih 100 m-, utegnila pa je nositi do lOOo q. Iz marsičesa, zlasti iz ploske zgradbe, nizkih obojnih desrfk, prostih prččnikov, sklepa g. Müllner, da je bila odkrita ladja tovorna ladja in da se je potopila v nekdanje jezero, predno se je začelo močviriti. Velikost in tehniška konstrukcija kaže poleg železnih žebljev, da so jo morali zgraditi tesarji, izobraženejši od nekdanjih naseluikov na barji. Ali kje je bilo takovo ljudstvo? Situla, najdena na Vačah, šlčmi z etrurskimi napisi iz Slovenskih goric štajerskih, razno orodje in starodobni nakit v grobovih naših, vse to kaže, da so morali Etruski dokaj pridno zahajati v deželo kranjsko, kjer so skoro zasledili bogate zaloge železa, katerega v Italiji ni bilo dov61j za njih obrtne in trgovinske namene. Iz Strabonovih spisov dokazuje g. Müllner, da je nekdaj prihajalo blago iz Ogleja preko Hrnšice na Vrhniko in odtod po plovni reki (denašnji Ljubljanici) po Savi v Sisek in dalje k Panoncem Torej je že pred Kristom tekla Ljubljanica med Vrhniko in Savo; o jezeru ne vč Sirabo ničesar. To se popolnoma ujema s tem, da je rimska cesta z Emone (Iga) v Akvilino (Ljubljano) zgrajena v r h u šote. Toda odkrita ladja leži pod šoto, na dnu jezera, torej jc morala pluti po jezeru davno pred Stra-bonom. Koliko časa se je močvirilo jezero in tvorila šota, tega res ni mdČi dognati, vender každ nekatera znamenja, da je med letom 1200. pred Kr. in? letom pred Kr. še jezero pluskalo po našem barji. Verjetno je, da so z našimi kraji prosto občevali Etruski v dobi od leta yoo. do leta 400. pred Kr., in prav tej dobi pripada odkrita ladja, ki ni bila nič druzega, nego občilo po tedanjem jezeru med Vrhniko in Ljubljano. ✓ Gospod Müllner završuje zanimivo svojo razpravo z nastopnimi črticami o našem barji: 1. Jezero s stavbami na kolčh pri Igu; 2. okolo leta 1000. pred Kr. pridejo izobraženi ndrodje iz juga in jugovzhoda z bronom in železom; tedanji prebivalci na kolčh ostavljajo jezerske vasi; tujci tržijo od juga in jugovzhoda proti vzhodu in severovzhodu — po jezeru jadrajo velike ladje tovornicc; 3. okolo leta 400. pred Kr. pri drevč Keltje ali Galci v ravnino padsko in naše planine ter prežend stare Italike; jezero naše se začnč močvirni, ali .pa se močviri dalje; šota nastaja; 4. Kimljanje pridejo v deželo in grade ceste čezbarjfc; 5. Rimljanje odidejo, barjč se znova močviri do leta ✓ 1700. po Kr.; 6. za Marije Terezije se zopet pričnč osuševanje; nove ceste nastanejo preko barji; močvirne rastline izumrd; rimske ceste se prikažejo malone do površine. — Iz muzejskega društva. Dnč 27. listopada je g. prof. V, Voss v bralni sobi muzejskega društva predaval o znamenitem delu dr. Kinkerlina, tičočem se tercijarnih tvoiov gorenjske in dolenjske naše Strani — zlasti o okameneli korali s Polšice pri Podnartu. Potem je govoril o zloženem očesi žuželk in razkazoval povečano podobo na očesni mrežici kresnice (lampyris noctiluca), končno pa razpravljal o dveh novih glivah (puccinuia carniolica in sphaerella Deschmannii), kateri je zasledil v okolici bleski. Obilim poslušalcem jc dobro ugajalo učenega g. profesorja zanimivo predavanje. Podporno društvo 2a slovenske visokošolce na Dunaji je imelo v minulem meseci letni svoj občni zbor. Predsednik g. iVavratil je omenjal mimo druzega, da šteje društvo za ustauovnika svoja dva knezoškofa; sam presvetli cesar mu je blagoizvolil pokloniti bogato darilo. Iz poročila tajnikovega je razvidno, da je bilo leta 1890. rednih drustvenikov 5$, podpirani!» pa je bilo 42 dijakov v 97 slučajih. — Poročilo blagaj-nikovo kaže* da jc leta 1890. došlo ustanovnine 360 gld., torej znaša z ustanovnino, izkazano v poročilu z leta 1889. v znesku 1440 gld. 30 kr., dosedanja ustanovna glavnica 1900 gld. 30 kr. Drugih dohodkov je bilo 866 gld. 30 kr., troškov pa 731 gld 94 kr. Z lani ostalim imenjem, to je 1660 gld. 62 kr., potem z letošnjimi skupnimi dohodki 1220 gld. 30 kr., zuašajo dosedanja aktiva skupaj 2880 gld. 02 kr. ter ostane po odbitku podpor in troškov v znesku 731 gld. 94 kr. še 2154 gld. 9S kr., v kateri vsoti pa ni še glavničinih obrestij od začetka 1890. leta, katere se bodo zaračunjale šele koncem leta. — Ko je še v imeni presojevalcev prof. SvarŠnik poročal, da so bile knjige, zapiski in bla-gajnica v najlepšem redu, vršila se je volitev novega odbora, ki se je v prihodnji seji sestavil takd: Predsednik Ivan Navratil, podpredsednika dr. Fr. Simonič in dr. M. Ploj, blagajnik dr. Fr. Sedej, njega namestnik J. Pukl, tajnik J. Jereb, namestnik dr. Karol Štrekelj, odborniki dr. M. Murko, dr. A. Homan, Iv. Luzar; namestniki tir. Lachen-berger, Fr. Oblak, Jožef Premru; presojevalci Vlad. pl Globočnik, Anton Svaršnik, Peter Hlačar, njih namestniki Žiga Sežun, Fr. Tomšič, Fr. Sušnik. — Ta imena so nam porok, da bode prekoristno podporno društvo za slovenske visokošolce i nadalje vestno izvrševalo plemenito nalogo svojo; zajedno pa smo prepričani, da ndrod slovenski ne bode pozabljal mladine svoje, nego z bogatimi doneski podpiral odbor, čegar delovanje rodi in bode i nadalje rodilo ndrodu našemu koristi, o katerih ni treba govoriti nadrobneje Dr. Emil Holub je dnč 4. grudna v dežčlni redutni dvorani ljubljanski predaval o južnoafriških plemenih, med katerimi jc bival ddkaj let. Prihodnje leto namerja v dunajski rotundi razstavili vse zbirke, katere je pripeljal s potovanja afriškega; potrebno vsoto, okolo gld. 120.000, hoče polagoma nabrati po predavanjih, — To vest zabele-žujemo zlasti zategadelj, ker bode dr. Holub po razstavi podaril svoje zbirke muzejem, Šolam in poleg teh mestom, kjer predava; torej dobode tudi mesto ljubljansko, oziroma dežčlni naš muzej nekaj iz dragocenih zbirk slovečega potovalca Osebne novice. Sotrudniku našemu, prof. Antonu Bezmšktt v Plovdivu, podelil je francoski minister nrfrodne prosvete zlato palmo častnika francoske akademije v priznanje uspešnega delovanja njegovega na mednarodnem kongresu v Parizu, kakor tudi književnih zaslug njegovih. To odlikovanje je jako častno, ker prejemajo red zlate palme le malokdaj »ičenjaki francoski in le izjemoma učenjaki inozemski. Zaslužni naš rojak Fr. S Vilhar, ki se je s tremi knjigami krasnih svojih »Skladeb« in z drugimi kompozicijami oslavil takd v Slovencih kakor v Hrvatih, praznoval bode petin dvajsetletnico glasbenega delovanja svojega. Zatorej so v Gospiči, kjer službuje sedaj, ondotnc gospč sestavile odbor, ki priredi v tem meseci slavnost njemu na čast. Poleg drugih skladeb obseza vzpored dve pesmi, zloženi v narodnem zlogu; peli se bodeta takd, kakor proizvaja Slavjanskij ndrodne pesmi ruske. Razstava narodnih noš na Dunaji. Avstrijski muzej za umetnost in obrt namerja prirediti v prvih treh mesecih tega leta razstavo. Ravnateljstvo tega zavoda se je obrnilo do kranjskega dežčlnega muzeja Kudollina, da se udeleži razstave: 1. Obča razstava noš do konca francoskega cesarstva. 2. Ndrodne noše. 3. Orijentske obleke. — Dežčlni muzej kranjski ima zadnji čas nekatere ndrodne noše in njih dele, toda zbirka vender daleč ni toli popolna, kakor bi mogla biti z ozirom na raznovrstnost kranjskih noš. Prosimo torej nabiralce in prijatelje narodnega življenja naše domovine, naj noše ali njih dele zastonj ali proti primerni odškodnini pre pust č de/.člnemu muzeju, ali jih pa za dobo razstave prepustč avstrijskemu muzeju, da bode domovina zastopana, kolikor dobro je mogoče. Blagovoljna dotičua darila in ponudbe naj se pošiljajo dežčl-nemu muzeju. Slovensko gledališče. »Dramatično društvo« je priredilo v letošnji gledališki dobi doslej devet predstav v dvorani čitalnice ljubljanske. Pričenši z obično žaloigro o Vseh svetnikih »Mlinar in njegova hči«, vrstile so se meseca listopada predstave tako: »Umetnost in narava«, »Stari Ilija«, »Marija Magdalena«, »Nemec in Slovenec«, meseca grudna pa »Zlati pajek«, »Revček Andrejček«, »Zlati pajek« in »Gospod Grobski«. — Izmed navedenih iger (zgolj prevodov iz nemščine in češčine) omeniti nam je izvirne igre »Stari Ilija«, katero je spisal režiser slovenskega gledališča, g. Ignacij Borštnik. Izvirnih iger imamo dosihdob ubogo malo, in še te, kar jih je, niso se mogle obdržati na odru slovenskem. Igra Borštnikova bi se utegnila ohraniti, ako se odpravijo nedo-statki, kateri so se pokazali pri prvi predstavi. Dokaj dobro nam kaže kmetsko življenje naše; novega sicer ne podaja mnogo ali nič, dejanje je preprosto in poleg tega festo spominja na podobne proizvode nemških pisateljev, vender je dosegla igra lep gledališki uspeh, čemur prvi vzrok je izvestno to, da je tehniški dobro završeua. — Kar se do-staje gledališkega osebja, priznavamo drage volje, da se dosti trudi za napredek slovenskega gledališča. Pomislimo lc to, da nI igralci ni igralke niso in žil! doslej tudi nc morejo biti plačevani toli dobro, da bi se mogli posvetiti zgolj dramatiki slovenski; pomislimo dalje, da čitalniški oder, kjer se že nekaj let vršč vse predstave slovenske, ni pravo prizorišče, zlasti ne večjim igram — in rčči nam je vsekakor, da moramo biti zadovoljni s tem, kar nam podaja gledališče slovensko in požrtvovalno osebje njegovo. Gospč Borštnikova in Danilova, gospodičiua Nigrinova, dalje gospodje Borštnik, Sršen, Danilo, skrbč poleg vsakaterih mlajših močij, da ne čutimo preveč teh navedenih nedo-statkov, o katerih upamo, da jih odpravi ugodnejše razmerje prihodnjega dežčlnega gledališča. Poleg rečenih predstav naj še omenimo javne preizkušnje dnč 17. grudna, kjer so prvič nastopili zgolj gojenci in gojenke dramatske šole, katero jc odprlo »Dramatično društvo«, da pridobi novih igralcev in igralk; uspeh te predstave jc bil povoljen, zlasti ako pomislimo, da je trajal pouk le nekaj mesecev. — O bodočih predstavah letošnje gledališke dobe hočemo redno poročati v prihodnjih številkah. Hrvaško gledališče. Sloveči romanopisec hrvaški Evgen Kunticič je spisal dramo »Obiteljska tajna«, katera se je v Zagrebu predstavljala s sijajnim uspehom. Občinstvo je odlikovalo pisatelja takd, da takšnega priznanja v Hrvatih morda ni učakal no- beden drams t ski pesnik novejšega časa. Vender pravi »Vienac« o tej drami, da zaostaja za »Sestrami« istega pisatelja, o katerih je že obširneje poročal prof. Jos. Starč v našem listu. Igra ima dokaj več govora nego živega dramatskega dejanja, mnogo več običnih ✓ fraz nego umnih in izvirnih mislij; vender nima onih dolgih in najivnih monologov, s katerimi je pisatelj napolnil prvo svoje dramatsko delo. Sujet sam in način, kako Ku-mičič obdeluje celoto, razodevata veščega pripovedovalca, kateri umcjc zanimljivo in ugodno zabavljati poslušalce svoje. Praznična darila. Denašnjcmu listu je priložena knjižica, v kateri založnika Ig. pl. Kleinmayr & Fed Bamberg objavljata izkaz nekaterih novejših knjig slovenskih, ki so izšle v njiju zalogi in so jako prikladne za praznična darila, kakor tudi za darila sploh. Citatclje svoje posebno opozarjamo na to knjižico. Listnica. — S. O. v Lj. — Kadar beremo stihe kakor „Cvetka je za cvetko pala, ptič za ptičem je odpel ..." in dalje „Spet bo cvetje s cvetjem vstalo, spet bo ptiček s ptičem pel" — tedaj vemo z matematiško gotovostjo, da pride napdsled na vrsto dno „revno srce" (Vaše je poleg tega „pusto kakor svet"), kateremu ni pomladi, ni zdravila. Ali se Vam res ne zdi, da so takšne stvari že zastarele, da ne rečemo kfcj hujšega? — Kranjskij. Bleško jezero Vas je navdušilo kakor že mnogokoga, da opevate njega lepoto, ali kakd! Pesem je nezmiselna od prve do zadnje besede; višek pa doseza v odstavku: „Vid lahnih rib ti vzbuja čutil in sliisti mnog zaki&d." Verjemite, takih stvarij še nismo brali mnogo! — Dane Kroparski. „Noč prižiga zvezde mile" — v Toma-novi pesmi tudi! — A. K-č. Poslani povesti smo vrgli v koš. — A. B. Nerabno; oblika nedovršena, vsebina še slabša. Samo jeden vzgled: „Ti vzela si vesela ga (šopek namreč) In moje s šopkom vred sreč, Na prsi si pripela ga, Da Cul udarce bi srčnč." I.epd Vas prosimo! — Nikdo. Jurčič pripoveduje nekjč prav to, kar opevate Vi v „Viharni noči". Ne! — Planinec. To bodi poezija, to naj priobči naš list? ,,Se enkrat me želja je gnala Na mesto uničenih nad ; Na odri je deva ležala, Mrtvaški se širil je smrad," Brr! Krepki Vam morajo biti živci, da potem šc poškropite „drago podobo", pokleknite pred njo in jo poljubite! Naš list nima nI takih, da bi priobčil vso pesem. — Bisträn. Za danes ni bilo mogoče; prihodnjič! — Vsem drugim pošiljateljem pesniškega gradiva: Doslej nismo utegnili pregledati vsega, ali kar je dobrega, pride o priliki gotovo na vrsto! „Ljubljanski Zvon" izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mesce v zvezkih ter stoji vse leto 4 gld. Go kr., pol leta 2 gld. 30., četrt leta 1 gld. 15 kr. Za vse neavstrijske dežele po 5 gld. 60 kr. na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr. Izdajatelj Janko Kersnik. — Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar. Upravništvo „Närodna Tiskarna" Gosposke ulice št. 12. v Ljubljani. Tiska »Närodna Tiskarna« v Ljubljani. V „Narodnj Tjsjcar.nj" y jyubljani I®iiif i ili»| iiifi po znižani ceni. X. zvezek: Deseti brat. Roman. 2. zvezek: -I. Jurij Išozjak, slovenski janičar. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. £rayljlce m p"o-\j> slovanskega narqd$. — 0. $e?mh wt mej slo- pMi4m- fit mm mM- — IV. Spotnim starega Slovenca ali črtice mojega, življenja. 3» zvezek:- t Doineii.* Povest — II. 'furij' kobila 'izVittfa J>oycst iz * časov litovske reformacije. — Iii. Pva pnjäieljä. ^lSf% Vtp#V- §)0kQ.va ženitev. jftumoristična povest iz narodnega življenja. — V. Golida. Povest po res^ VI. Kgžlovska sodba v Višnji Gorf. jLegä ppy^t iz stare zgodovine. 4. zvezek.: I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskimi Slo- vencev. — II. Grad Rojifije: Povest zä slovensko ljudstvo. — JU Klošterski zolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. D.va brqtq. JR,e^ičn?t P9-yest. . 5. zvezek: t TIH ?iiestfiega sodnika, fevdna ^^yj^ska ppy^t iz 1.5. ' ' & stoletja — Ii: Nemški vätpet. Povest— III. Sin Izmetstyega cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — v. Pipa tobaka. Povest. — Vi. V vojni krajini. Povest. 6. zvezek: I. Sosedov sin. (»Mladika«, i868.) — II. Moč' in pravica. (»Zvon«, 1870.) — III. Teleejq, pečenka. Obraz iz našega rncstnega življenja. (»Slovenski Narod«, 1872.) — IV. Bojbg. se te. Zgodovinska povest. (»Zvon«, 1876.) — V.. Ponarejeni bankovci.. Povest iz domačega življenja. (»Slovenske ' večer niče«, XXXV. zvezek, 1880.) — VI. Kako je Kotarjev Peter pokof? delal, ker je krompir kraclel. (Koledar »Družbe sv. Mohorja«, 1880.) — VII. Črtci iz življenja političnega agitatorja. '(»Slovenski Narod«, 1868.) 7- zvezek: I: Lepa Vida. Roman. (»Zvon«, 1877.) — II. Ivan Erazem Tatenbah. Izviren historičen roman iz sedemnajstega veka slovenske zgodovine, (»§loyenski Narod«, 1873.) 8. zvezek: %. Cvet in sad. Izviren roman.' (»Slovenska knjižnica«, 1877.) II. Bela ruta, bel denar. Povest. (»Slovenski Narod« 1874.) 9. zvezek: I. Doktor Zober. Izviren roman. II. Mej dvema stoloma. Iz- Zvezek po 60 kr., elegantno • Dijaki vezan po 1 gld. Pri vnanjih . S Vdobivajo Jurčičeve »Zbrane naročilih stoji' [poštnina za gU? spise« po 50 kr. izvod, ako posamični nevezani 5 kr., naročč skupno najmenj vezani 10 kr. deset izvodov. wl|tiJJtiste svojim gg. sotrudnikom, naročnikom in prijateljem. Z denašnjim listom je prebil »Ljubljanski Zvon« deseto leto svojega življenja. V prvi desetletni dobi se mu je posrečilo, okolo sebe zbrati kolo spretnih sotrudnikov in močan stržčn stalnih naročnikov. Prvi so odičili list z raznovrstnimi proizvodi svojega uma, kateri v književnosti naši ohranijo trajno vrednost; drugi so mu dajali dejansko podporo, da navzlic mnogim nasprotnikom svojim, tujim in domačim, ni opešal. V veseli nadi, da mu oboji ostanejo zvesti tudi v novem letu, stopa »Ljubljanski Zvon« v svoj jcdnajsti tečaj.. Kaj vse bode v novem letu »Ljubljanski Zvon« prinesel svojim bralcem, tega danes nečemo podrobno naštevati. Zadostuj, če rečemo, da mu ostane tudi odslej pravcc tisti, kakor ga je vodil doslej; j ker smo te misli, da »Ljubljanski Zvon« bodi, kakeršen je, ali pa ga ne bodi I Vsem, ki so z nami jednake misli, kličemo: »Na svidenje tudi v novem letu!« „Ljubljanski Zvon" izhaja vsakega meseca i. dan v zvezkih, po 4 pole velike osmerke obsezajočih, ter stoji v Ljubljani na dom pošiljan ali po pošti prejeman: za vse leto .... 4 gld. 60 kr. » pol leta .... 2 » 30 » » četrt leta . . . 1 » 15 » Po vseh deželah zunaj Avstrije stoji »Ljubljanski Zvon« po 5 gld 60 kr. na leto. Posamezni zvezki se oddajajo po 40 kr. V Ljubljani, dne 1. grudna r 890. Uredništvo in upravništvo „Ljubljanskega Zvona" v Ljubljani.