številka 49 četrtek, 19. decembra 1996 160 tolarjev Zadnja letošnja seja sveta MO Velenje Še lahko zgodi velenjski Kolizej? V torek so se v dvorani mestne občine Velenje še zadnjič letos sešli občinski svetniki. Dnevni red je bil obsežen, saj so vanj uvrstili kar 18 točk, umaknili pa so obravnavo Odloka o priznanjih in nagradah mestne občine Velenje. Predlog odloka bodo obravnavali na januarski seji, do takrat pa ga bodo še dopolnili. Svetniki so soglasno podprli Odlok o preoblikovanju Javnega podjetja Komunala Velenje. To pomeni, da podjetje ostaja skupno za vse tri iz Velenja nastale občine, dobilo pa bo novega direktorja. Potrdili so tudi predlog sporazuma o določitvi kriterijev in delitvi premoženja med te tri občine. Z njim pa dokončna delitvena bilanca še ne bo opravljena. Potem ko je Franc Sever zahteval obravnavo rebalansa letošnjega proračuna dvostopenjsko, svetniki pa ga niso podprli, so ga obravnavali po skrajšanem postopku. Kljub burni razpravi, polni očitkov, okusnih in neokusnih, je dobil potrebno podporo. Prav tako tudi sklep o začasnem financiranju prihodnjega. Niso pa dvignili dovolj zelenih kartončkov za nekaj več kot 15 % višjo vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1997. Darja Medved, predstojnica Urada za gospodarstvo in finance, je svet zato seznanila, da bodo zneski na položnicah zaenkrat isti kot so bili za leto 19?6. Tako v gospodinjstvih kot gospodarstvu jih bomo prejeli v začetku novega leta. Tudi na Lubeli bo lahko pričela rasti majhna slovenska vas, saj so potrdili zazidalni načrt tega do sedaj vrtičkarskega naselja. Kot je bilo pričakovati pa niso našli ustrezne rešitve za stanovalce stavbe Stari trg 18 v Starem Velenju, kije bila po denacionalizacijskem postopku vrnjena in že prodana, stavba pa je v poraznem stanju. Da se štirim družinam v njej ne bi zgodil velenjski Kolizej so sprejeli sklep, da Stanovanjski sklad mestne občine Velenje in pristojne službe že do naslednje seje pripravijo možne zakonske rešitve, poleg tega pa bodo s problemom seznanili ustrezne republiške organe. Več o seji preberite v naslednji številki NČ. bš Novoletna številka že v torek Zaradi praznikov bomo zadnjo številko Našega časa v tem letu izdali že v torek, 24. decembra, prvo v prihodnjem letu pa 9. januarja. Male oglase, zahvale in druga obvestila bomo sprejemali za torkovo številko tudi v soboto, 21. decembra, od 8. do 12. ure, in v ponedeljek, 23. decembra, najkasneje do 9. ure. Hvala za razumevanje! Bravo, Kristi! V velenjskem atletskem klubu so se zelo predsednik razveselili novega velikega uspeha. Jolandi AK Velenje Steblovnik, bronasti z lanskega mladinskega mag. Marjan evropskega prvenstva, se je v nedeljo pridružila Hudej in s ISSN 0350-5561 9 Kristina, ali Kristi kot jo kličejo v klubu, Obronek. V soboto je slavila 17. rojstni dan, naslednji dan pa si je za čestitko pritekla tretje mesto na evropskem prvenstvu v krosu v Belgiji. V torek zvečer so se atletinje in atleti zbrali v restavraciji Jezero na novoletnem srečanju: »To je nov fantastičen uspeh in lepšega slovesa od starega leta si nismo mogli zamisliti,« je dejal sedemnajstimi cvetovi čestital mladi atletinji za rojstni dan in bronasti uspeh. Seveda je čestitko izrekel tudi trenerju Tomu Popetrovu, saj je tudi on zelo zaslužen, da imajo od nedelje dalje že dve evropski bronasto odličji. K temu velikemu uspehu so Kristi čestitali vsi zbrani in vodstvo restavracije Jezero. vos Občina Ljubno ob Savinji ZA sedanji in bodoče rodove otrok V vsej ljubenski občini gotovo raste vročica pred nedeljskim referendum za uvedbo občinskega samoprispevka. Pogumna odločitev je to, pa toliko bolj upravičena. Občani se bodo namreč v nedeljo izrekali o lepši bodočnosti sedanjega rodu svojih otrok in zlasti prihodnjih rodov. Za nujno razširitev osemletke in vrtca v njej gre, saj je prostorska stiska v njej že neznosna, zagotovljeni niso niti osnovni pogoji. Pouk imajo še vedno v dveh izmenah, pa se polovica učencev vozi, tudi iz višinskih in oddaljenih zaselkov, ni knjižnice, o računalniški učilnici le sanjajo,še cela vrsta je tehtnih razlogov, med njimi vrtec s 70 otroki in 50 kvadratnih metrih. Tudi za bodočo 9-letno šolo je odločilno, da bi pridobili 7 učilnic, knjižnico in čitalnico, računalniško učilnico, kabinete, otroško zobozdravstveno ambulanto, jasli v vrtcu in ostale prostore, ki so danes pravljica. Z izglasovanim samoprispevkom bi postavili temelj okoli 130 milijonov vredni celotni naložbi. Ob sredstvih samoprispevka bi svoje prispevali država in občina. V ljubenski občini so samo letos zbrali veliko milijonov in zagotovili streho dvem družinam, ki sta v požaru ostali brez nje. Človečnost in solidarnost sta občudovanja vredni in to vliva upanje, da se bodo odločili ZA svoje otroke. iP . Ob koncu tedna bo . oblačno in še razmeroma toplo vreme. Dan samostojnosti Slovesnosti vsepovsod CELJE Slovesnost ob bližnjem prazniku bodo danes, v četrtek, pripravili v Celjskem domu. Na njej bodo podelili priznanja Ministrstva za obrambo RS, slavnostni govornik bo poveljnik Zahodnoštajerske pokrajine brigadir Aloj Završnik, pričeli pa jo bodo ob 12. uri. ŠOŠTANJ V Šoštanju bo proslava ob dnevu samostojnosti jutri, v petek. Program bodo dopolnili z igro Izgubljeni sin Gledališča pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki, proslavo pa bodo v tamkajšnjem kulturnem domu pričeli ob 19. uri. REČICA OB SAVINJI Osrednjo slavnostno prireditev v občini Mozirje bodo izvedli člani Prosvetnega društva Rečica ob Savinji in Godba na pihala Mozirje. V dvorani prosvetnega doma na Rečici bodo slavje pričeli v soboto ob 18. uri. slsJJJD l/aJajjja, 3SJ-J jjj ^'J. J^ JiliJij JJiJ I/JEjUJU JSlAJjgt-fSiVmttJ* Jjj Jjj^jiajjj iJd -/J^l/^JJJ J^iju 1/ l/cJJajJJLI 20.00 Otroški program z obiskom dedka Mraza, sodelujeta Sanja in Urban Mlinar 22.30 Obudimo spomin na iztekajoče leto ob zvokih ansambla Francija Zemeta 23.30 Predstavitev akcije - Izbor naj osebnosti leta 23.45 Razglasitev rezultatov Osebnost leta 23.55 Čestitka župana 24.00 Srečno v novo leto Ognjemet Zabava z ansamblom Francija Zemeta PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju! tel.: 063/851-704 d d ZAVAROVALNICA i M A R I B O R I ^ M ..,4 S sl.delimo ptlcafiebo ŽELIMO VAM VESELE PRAZNIKE DEMO CENTER Stari trg 36 Tel.: 063/852-890 mobitel http;/Awww.mobit«l.si 9770350556014 DOGODKI 19. decembra 1996 No^iBe Najlepši turistični kraj Velenje samo četrto Velenje seje tudi letos potegovalo za najlepši turistični kraj v kategoriji srednjevelikih slovenskih mest. Lani je zmagalo. Zal pa tega naslova letos ni uspelo ohraniti, uvrstilo seje šele na četrto mesto. Kot je povedal predsednik turističnega društva Velenje Jože Zakošek, je bila republiška komisija tudi tokrat nad Velenjem navdušena, svoje mnenje pa je spremenila, ko sije ogledala Kardeljev trg in novo stanovanjsko naselje Šalek. Močno pa jih je motil tudi neurejen bazen na otroškem igrišču. Upajmo, da bodo pomakljivosti do prihodnjega obiska republiške komisije odpravljene. (mz) Radmirje Veliko so postorili Spodnji del občine Ljubno sestavljajo naselja Radmirje, Melise, Okonina in Juvanje in njihovi krajani so v letošnjem letu veliko postorili. Pridno so delali in prispevali, vse v tesni navezi z ljubensko občino in vsi skupaj so ob koncu leta zadovoljni z opravljenim; takšno zadovoljstvo je seveda lep obet tudi za prihodnje leto. Posebej so veseli dokončne sanacije zemeljskega plaza v Juvanju, ki je močno ogrožal cesto in povezavo okoliških krajanov z dolino, v zaselku Melise pa so zadovoljni s 750 metri posodobljene in asfaltirane ceste. Zelo so skrbeli za radmirsko pokopališče in za cestne povezave z njim, prav tako pa so redno in temeljito vzdrževali krajevne ceste. jp Krajevna skupnost Solčava Sirijo telefonsko omrežje V solčavski krajevni skupnosti so zelo zadovoljni z izvajalci del pri širjenju telefonskega omrežja. Kljub neugodnemu vremenu v zadnjem času hitijo polagati optični kabel na področju Solčave in Robanovega kota in bodo dela sklenili še v letošnjem letu. Pomladi bodo optični kabel položili še do Luč ob Savinji, maj pa se bo novih telefonskih priključkov veselilo 70 novih naročnikov v solčavski krajevni skupnosti. Urejena elektrarna Krajevna skupnost Solčava upravlja tudi lastno vodno elektrarno pri Rogovilcu. Ta stoji med glavno cesto in Savinjo, s svojim zunanjim videzom pa doslej ni bila ravno v ponos kraju in krajanom. Zato je krajevna skupnost zgradila nov obod in postavila ostrešje. Glede na neposredno bližino Robanovega kota, ki je letos prejel priznanje za najlepše urejen hribovski kraj v Sloveniji, se takšni napori tudi spodobijo. JP Stara vas Prireditvi za najmlajše in starejše krajane V Krajevni skupnosti Stara vas bodo tudi letos ob zaključku leta pripravili dve srečanji, za najmlajše in starejše krajanke in krajane. Najmlajši krajani se bodo zbrali v Domu krajanov v ponedeljek, 23. decembra, ob 17.30 uri in se srečali z Božičkom - dedkom Mrazom. Srečanje krajank in krajanov, starih nad 70 let, pa bo prav tako v Domu krajanov Stara vas, in sicer v soboto, 28. decembra. Začelo se bo ob 16. uri. (an) V Šentilju blagoslov konj Pripeljite svojega konja! V Šentilju pri Velenju si ljubitelji in vzrejitelji konj želijo obuditi zelo star običaj, ki pa je žal že malce potonil v pozabo. Naj vas še enkrat spomnimo, da 26. decembra goduje sveti Štefan, zaščitnik konj. Na ta dan bodo letos ob 10.00 uri pripravili blagoslov konj in to pred cerkvijo svetega Ilja v Šentilju pri Velenju. Vabijo vse lastnike konj, da se jim pridružijo skupaj s svojimi varovanci. Če pa želijo še kakšno informacijo, se lahko obrnejo na Mirka Vranjeka in Sandija Potočnika. bš Občina Nazarje Proračun dokončno sprejet Zadnjo sejo v letošnjem letu so nazarski občinski svetniki namenili predvsem obravnavi in sprejetju rebalansa letošnjega občinskega proračuna. Prvotni predlog proračuna je znašal 151, po rebalansu pa je dosegel znesek 181 milijonov tolarjev. Svetniki so na tej seji prvič obravnavali odlok o komunalnih taksah in o krajevni turistični taksi, na drugem delu seje pa so si prijateljsko nazdravili za še boljše delo v prihodnjem letu. Most je že zgrajen Po začetnih zapletih je gradnja prepotrebnega mosta preko Drete v Nazarjah hitro stekla in izvajalci so osnovna gradbena dela že sklenili. Most torej stoji, v teh dneh bodo postavili ograjo, asfaltna prevleka pa je odvisna od vremenskih razmer. Če bo torej vreme naklonjeno in bo gradnja v celoti sklenjena, v Nazarjah obljubljajo, da si bodo na silvestrovo takoj po polnoči na mostu veselo nazdravili. Upokojenci z novim praporom Društvo upokojencev Nazarje bo v soboto, 21. decembra, pripravilo novoletno srečanje za vse svoje člane, pomembno pa je, da bodo ob tej priliki razvili nov društveni prapor. V društvu niso pozabili na ostarele člane, saj bodo za njihov prevoz na srečanje in nazaj domov poskrbeli nazarski gasilci. Veselo in slavnostno srečanje s skromno pogostitvijo bodo v prostorih Glinovega Gostinstva pričeli ob 14. uri. Najlepši gasilski dom Slovenska turistična zveza je v svoji letošnji akciji izbiranja najlepših slovenskih krajev posebej ocenjevala tudi gasilska društva in njihove domove. Priznanje za najlepši dom, zgrajen po letu 1970, je prejelo Gasilsko društvo Nazarje. To visoko priznanje je gotovo nejlapša nagrada članom društva za dolgoletno vzorno delo in obenem za vsakdanjo skrb za notranjost in zunanjost njihovega doma, posebej to velja za oba hišnika Franca in Katko Grudnik. Ni dvoma, da bodo vsi skupaj za svoj dom tudi vnaprej lepo skrbeli in bo tudi v bodoče ponos gasilcev in kraja v celoti. JP Svet občine Šmartno ob Paki Rebalans proračuna V ponedeljek se bodo na zadnjo sejo v tem letu sešli člani sveta občine Šmartno ob Paki. Sejo bodo v mali dvorani tamkajšnjega kulturnega doma začeli ob 17. uri. Na njej bodo osrednjo pozornost med drugim namenili začasnemu financiranju občinskega proračuna za prihodnje leto, sklepali o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za prihodnje leto (predlog je za 15 % povečanje vrednosti točke oziroma toliko, kolikor je pričakovana inflacija) ter rebalansu letošnjega proračuna. Ti predvideva skupne prihodke in odhodke v višini 203.o36.062 tolarjev, kar je 21% več kot v planu proračuna. Od tega je za zagotovljeno porabo namenjenega nekaj manj kot 121 milijonov SIT, za drugo porabo občine pa 82.707.062 S; 'Sli - Zupan pripravlja sprejem Mislinja - Jutri zvečer bo v Zadružnem domu v Doliču mis-linjski župan Mirko Grešovnik sprejel predstavnike gospodarstva, šolstva, predsednike društev in predstavnike političnih strank. Na srečanju se bo vsem zahvalil za dobro sodelovanje v iztekajočem se letu, hkrati pa bodo vsi skupaj nazdravili novemu letu. Upajo, da bo vsaj tako uspešno, kot je bilo letošnje. bš lil II lllM fl i Gasilci Zgornje Savinjske doline Vendarle enotna Po velikih pretresih, ki so v lanskem in v začetku letošnjega leta doleteli gasilsko organizacijo v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini, so pred bližnjim novim letom stvari vendarle postavljene na pravo mesto. Vseh 15 gasilskih društev iz vseh pet občin je namreč vsem preteklim zagatam in nesporazumom navkljub ostalo pod staro in obenem novo skupno streho, torej so združena v Gasilsko zvezo Zgornje Savinjske doline. Vsi skupaj v obeh dolinah, gasilci, župani in še kdo so vendarle spoznali, da kar pet občinskih gasilskih zvez ne vodi nikamor in so se po vsej različnosti mišljenj in načrtov le odločili za skupno delovanje. V sklopu skupne zveze so ustanovili občinska poveljstva, ki po posameznih občinah skrbijo za operativno dejavnost, na ravni zveze pa so po vseh odstopih v preteklem letu poskrbeli tudi za kadrovsko prenovo. Predsednik zveze je sedaj Roman Krajner iz Nazarij, podpredsednik Franc Terbovšek iz Radmirja, poveljnik Franc Finkšt s Pobrežij, tajnik zveze pa ostaja Aleš Es iz Mozirja. Največji problem in vir prenekaterega spora je bilo zagotavljanje sredstev za delovanje zveze. Po dolgotra- jnih pogovorih, izračunavanjih in dokazovanjih so končno našli skupno stališče, ki temelji na skupno oblikovanem in sprejetem finančnem načrtu ter delovnem programu. Težav trenutno ni in vsi pričakujejo, da jih tudi v bodoče ne bo. Izračun slovenske gasilske zveze je preprost in jasen -vsaka občinska gasilska zveza potrebuje za redno delo in še brez enega samega zaposlenega 3 milijone tolarjev; pet zgornjesavinjskih in zadrečkih zvez torej petkrat toliko. Ob vsem tem že sprejet finančni načrt nove (stare) gasilske zveze predvideva za njeno redno delovanje 2,5 milijona tolarjev. Če je torej razum prevladal v teh kritičnih trenutkih, naj še v prihodnje. JP Kje so meje, pregrade... Niso le odstranjeni mejniki na območju Menine razlog, da nekateri pri nas spet bolj opozarjajo na problem meja. Na meninskem območju je to še bolj občutljivo, še posebno, če res drži, da so nekateri menili, da kamni in količki ne pomenijo le meja agrarne skupnosti, ampak že kar zakoličenje predvidenih, a tako osovraženih radarskih sistemov. Krajani, vsaj večina, se namreč še zdaleč niso sprijaznili s tem, da bi tamkajšnje okolje krasili radarji. Na nedorečenost meja mnogi opozarjajo tudi na "državni ravni". Jasno je, da ne mislijo na "utrjene" meje z državami, ki so določene že vrsto let, mislijo na še vedno sporne odseke meje z našo novo vzhodno sosedo. Nedorečene so še vedno tudi nekatere meje med občinami, saj se tu in tam še vedno v kaki krajevni skupnosti ali kraju utrne misel, da bi bilo bolje, če bi bilo pod drugo občino in ne pod to, kjer so zdaj. Še vedno so tudi prizadevanja po novih samostojnih občinah. Na našem območju je to najbolj čutiti na Solčavskem in na Teharjah, pa seveda na območju žalske občine, kjer je veliko zagovornikov delitve občine. So se pa menda za vedno odpovedali svoji občini krajani Dobrne. Očitno jim je pod vo-jniško komando kar dobro in na referendumu niso podprli pobude za začetek akcije za osamosvojitev. So pa za samostojnost krajani Levca. Tipa se ne bi radi osamosvojili iz sedanjega okvira žalske občine, ampak iz okvira petrovške krajevne skupnosti. Radi bi postali samostojna krajevna skupnost. Podobno kot na Dobrni, kjer krajani niso podprli osamosvo- jitvenih teženj, se v mnogih krajevnih skupnostih na referendumih niso odločili za plačevanje samoprispevka. Od enajstih krajevnih skupnosti s širšega celjskega območja so bili le v štirih ljudje ZA. Očitno so se tudi v slabše razvitih krajih naveličali, da bi morali vedno in za vsako stvar še dodatno segati v svoj žep. Zaradi tega se namreč čutijo tudi neenakopravne do drugih, ki jim česa takega ni treba delati, ampak za vse poskrbi občina ali država. Seveda s tem pisanjem ne želim prestrašiti občanov Ljubnega. Če vedo, da bodo s svojim prispevkom lahko rešili probleme, kijih resno tarejo in ki jih brez take dodatne udeležbe vseh krajanov ne bodo mogli kmalu rešiti, potem je že prav, da resno premislijo, kaj bodo obkrožili. Svojevrstne "meje" je ob zadnjem obisku v Velenju zakoličil tudi prvak konfederacije novih sindikatov. Kar sam je priznal, da običajno menedžerjev ne "obrajta" najbolj, tokrat pa je zapel kar pravi hvalospev na račun Gorenjevih tovrstnih delavcev. Celo sam je okrcal iste delavce kot vodstvo, ki so se odločili za tožbe, ne pa za večje solastništvo. Pa čeprav naj bi bilo res, da so v to šli predvsem člani njegovega sindikata. Še bi lahko pisali o tem, kje so v zadnjem času padale meje, kje pa so jih ljudje na novo postavljali. To, da za nekatere pravimo, da so omejeni, še namreč ne pomeni, da so res taki. Nekateri omejeni namreč pri postavljanju različnih meja in ovir najmanj poznajo meje. In prave mere. (k) Pogovor s Petrom Robidom, direktorjem Šolskega centra Velenje "Smo na pravi poti!" Šolski center Velenje postaja vse pomembnejša srednje in višješolska vz-gojno-izobraževalna ustanova v slovenskem prostoru. To dejstvo, uspehi, priznanja, med drugim tudi najvišje letošnje priznanje mestne občine Velenje, po besedah direktorja ustanove dipl.inž.Petra Robide dokazuje, da so na pravi poti. Na nekaj naših vprašanj je takole dgovoril. Trdite, da niste le pomembni, ampak tudi veliki. Peter Robida: "Res je. Prihodnje leto bo center slavil 40-letnico obstoja, pod svojo streho danes združuje kar7 šol: poklicne in srednje: najstarejšo rudarska, leto dni manj (39) "deluje" strojna, 38 let je stara strokovna šola elek-tro ter računalništva, 30-letni-co delovanja je letos praznovala Gimnazija, pred 6 leti je odprla vrata predvsem za dekleta poklicna in srednja šola za storitvene dejavnosti, v tem šolskem letu pa sta se pridružili še poklicna šola za prodajalce in višja strokovna šola za elektronika. 2600 dijakov je vključenih v vzgojno-izobraževalne procese centra in 68 študentov. Učiteljski zbor šteje 239 delavcev, izobražujemo pa za od 27 do 30 poklicev. Za prihodnje šolsko leto se resno pripravljamo na uvedbo dualnega oziroma kombiniranega oddelka avtomehanikov za potrebe obrti. Ali nam bo to uspeli, je odvisno od izpolnitve pogojev s posameznimi izvajalci praktičnega pouka." Vrsta mejnikov je v dosedanjem delovanju vašega centra, na katere ste ponosni. Najbrž je med njimi tudi takšen, ki ga boste zapisali na posebno mesto kronologije centra za leto 1996. Peter Robida: "Več jih je, izdvoijil pa bi največje kot je začetek predavanj na višji strokovni šoli. Za pridobitev tega programa smo vložili veliko truda in dela in ga kljub močni konkurenci naposled tudi dobili. V mednarodne izobraževalne tokove se vključujemo z računalniško podprtim poukom, uvajanjem Interneta, seveda temu primernim računalniškim in tudi drugim strokovnim izobraževanjem učiteljev. Ker ne izobražujemo le za srednje, ampak tudi višji program, smo se preimenovali v Šolski center Velenje. Pomemben mejnik je praznovanje 30-letnice nadvse uspešnega obstoja Gimnazije, pa ižjemni uspehi pri eksterni maturi tako v gimnazijskem kot v programu tehniških šol." Šolski minister dr. Slavko Gaber je ob obiskih v Velenju večkrat poudaril, da sodi center med najboljše tovrstne ustanove v Sloveniji. Kje je ključ do uspeha? Peter Robida: "Ponosni smo na to njegovo izjavo, ki jo daje tudi takrat, ko nismo prisotni. Najbrž ni le njegova,ampak tako menijo tudi njegovi sodelavci na republiškem Zavodu za šolstvo in šport ter republiškem centru za poklicno izobraževanje. Za nas pomeni priznanje in polet za nadalnje uspešno delo. Trdno sem prepričan, da je ključ uspeha v medsebojnih odnosih, skupno usmerjenem ustvarjalnem delu, pa tudi v sodelovanju z okoljem, ki se zaveda vloge in pomena ter rezulta- tov našega dela. Sistem Šolskega centra je tako velik, da presegamo kritično maso sposobnih, dela voljnih ljudi v vsakem trenutku do te mere, da uspehe in načrte lahko dosežemo." Le malokater-im na področju šolstva v Sloveniji je uspelo v zadnjih dveh, treh letih opraviti tolikšna vlaganja kot je vam. Peter Robida: "To je rezultat trditev o dobrem medsebojnem sodelovanju med kolegi in kolegicami, okoljem, o uspešnem delu na področju vzgoje in izobraževanja. Na republiškem ministrstvu so nam zaupali in se tudi odzvali. Res pa je še, da smo nekaj denarja dobili iz naslova šolskega tolarja in s prodajo presežnih nastanitvenih zmogljivosti v dijaškem domu. Tako je bilo dogovorjeno na vladni ravni. S temi viri smo uspeli lani ali še kakšno leto nazaj preurediti in dograditi prostore Gimnazije, sedaj gradimo 3 telovadnico. Pri 103 oddelkih učencev in številni prvi generaciji višješolcev je prepotrebna. Načrtovali smo, da bomo lahko povečano Peter Robida: "Najvišje priznanje mestne občine Velenje nam potrjuje, da smo na pravi poti. Zadovoljstva ob tem nismo izrazili le zaposleni centra, ampak tudi naši nadrejeni na državni ravni, saj so lahko utrdili prepričanje, da je njihova ocena o našem delu pravilna. " število ur športne vzgoje v njej začeli že v drugem polletju tega šolskega leta, vendar to zaradi formiranja nove vlade in parlamenta ne bo mogoče. Zagotovo pa bo telovadnica nared do začetka prihodnjega šolskega leta. Računamo, da bo predvidenih 250 milijonov tolarjev zadostovalo. Čaka nas pa še precejšen zalogaj kot je pridobitev denarja za nakup opreme te športne dvorane." Kakšni so načrti v prihodnje? Boste še nadalje vlagali v izgradnjo, ali načrtujete kakšne bistvene vsebinske novosti? Peter Robida: "Eno in drugo. Nujno potrebujemo predavalnico za višjo šolo. Sedaj koristimo dvorano mestne JO ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje VLB Splošni banki Velenje d.d. vam nudimo naslednje storitve na področju naložb v vrednostne papirje: - posredujemo pri prodaji delnic iz privatizacijskega procesa: LEK, MERCAT0R, K0VIN0TEHNA, K0UNSKA, DROGA,... - nudimo storitve nakupa in prodaje ostalih vrednostnih papirjev, ki kotirajo na borzi, - opravljamo prenose lastništva v klirinški depotni družbi, - pripravljamo in izvajamo primarne izdaje vrednostnih papirjev, - izvajamo komisijske posle za Banko Slovenije, Ministrstvo za finance in ostale institucije, za katere prodajamo in vnovčujemo blagajniške zapise, zakladne menice, obveznice. Vabimo vas, da nas obiščete ali pokličete na telefon: 063/855-964. občine Velenje, kar ni trajna rešitev. Pripravljeno imamo vso potrebno dokumentacijo za dograditev in opremo ene izmed predavalnic na centru. Posodabljanje v samem procesu pa je prav tako pomembno. Prepričan sem, da bomo imeli toliko dijakov, študentev, prijateljev, kakor bodo veliki naši uspehi. Zato je izjemnega pomena stik s starši, dijaki, študenti, učitelji, naša skupna prizadevanja pridobiti znanja, uporabna tudi pri nadaljnjem delu. Zavedamo se, da ni dovolj le izobraževanje. Mi moramo tudi vsestransko vz- gajati. Ocenjujem, da tu še nismo usklajeni-pri posegih kot bi morali biti. Že pred leti smo poskušali ustanoviti klub staršev, ki bi bil naš sproščen sogovornik v okviru možnih dogovorov, vendar ni šlo. Načrtujemo, da bo z uvajanjem Interneta ta stik bolj neposreden, brez zamer sem in tja. Skratka, želimo se približati staršem, dijakom v okviru možnosti za boljše, prijaznejše medsebojne odnose, da bomo vsi vedeli, za kaj gre in kaj je naš cilj." (tp) Elektronika Velenje EVELUKS - nova blagovna znamka Iztekajoče leto je bilo eno najtežjih v triletnem obdobju Elektronike Velenje. Urejali so nove proizvodne prostore in osvajali zahtevna svetovna tržišča, na katerih so bili doslej ponudniki nižjega cenovnega razreda izdelkov zabavne elektronike. Kupci pa jih vse bolj cenijo in vse pogosteje posegajo tudi po njihovih zahtevnejših in seveda tudi dražjih izdelkih. Letos bodo v tem velenjskem podjetju, ki zaposluje že skoraj petsto delavcev, proizvedli 173 tisoč različnih proizvodov, največ seveda televizorjev in ustvarili za okoli 90 milijonov mark prometa. Več kot tri četrtine proizvodnje izvozijo na za-htvena svetovna tržišča. Konec novembra so sklenili poizkusno proizvodnjo televizorjev najmanjšega formata dimenzije 37 cm in jih začeli v tem mesecu tudi redno proizvajati. Na voljo so tudi že slovenskim kupcem. Televizor je najmodernejšega dizajna z najzahtevnejšimi integriranimi vezji dobavitelja Philipsa. Upravljati ga je mogoče daljinsko, ima teletekst in možnost priklopa na zunanje in sobne antene. Omogoča sprejem tudi posebnih kabelskih programov, programirati pa jih je mogoče kar 70. Že spomladi bodo ponudili tržišču enak model z možnostjo baterijske priključitve, tako da ga bodo lahko uporabniki uporabljali tudi na vikendih in kampih. Kot je povedal tehnični direktor Elektronike Zvone Es, je doslej to podjetje prodajalo svoje izdelke pod številnimi blagovnimi znamkami (Gorenje, Voyager, Art line), zdaj pa ponudbo obogatilo še s svojo blagovno znamko EVELUX, ki jo nosijo samo njihovi vrhunski izdelki. To so v tem trenutku televizorji EVELUX Mariner 51, EVELUX Orbiter 37, EVELUX Orbiter 55,70 in 63 ter EVELUX Panorama 81/70. Vse te modele seveda nenehno dopolnjujejo in dograjujejo in kmalu bo mogoče na njih s pomočjo dvojnih kanalnikov, sprejemati več programov hkrati torej gledati sliko v sliki. Povezali so se tudi z Iskro in proizvedejo dnevno okoli 200 digitalnih kartic za digitalne telefonske centrale, februarja prihodnje leto pa bodo tržišču ponudili tudi nove modele monitorjev za osebne računalnike in satelitske sprejemnike z ADR (možnost digitalnega sprejemanja zvoka) in televizorje z dollbiem souroud (ta omogoča prostorski efekt zvoka, kar pomeni, da boste dobili ob gledanju televizorja podoben občutek kot če ste v kinu). Še posebej so se v Elektroniki Velenje v teh predprazničnih dneh razveselili ankete, ki jo je opravila vodilna Češka revija Stereo - video.( Češka je namreč eno njihovih zelo pomembnih tržišč. Analizirali so televizorje GoldStar, Grunding, Mitsbushi, Nokia, Orava, Panasonic, Philips, Thomson, Toshiba in Elektronika. Vseh možnih deset točk je osvojil Elektronikin stereo model s 55-cm ekranom in teletek-stom. "To je za nas izjemno veliko priznanje in potrditev naših pravilnih razvojnih usmeritev," pravi tehnični direktor Elektronike Velenje Zvone Es. Mira Zakošek V proizvodnjo vnašajo vse zahtevnejše proizvode, vrhunski pa nosijo novo blagovno znamko EVELUX. novice Davčna reforma je s prejemom dveh temeljnih zakonov v letošnjem letu dosegla svoj višek in se prevesila v zaključno fazo. Spremembe, kijih reforma prinaša, so precejšnje, zdi pa se, da se jim okolje le počasi prilagaja. Da bi bilo nejasnosti - s tem pa tudi napak - čim manj, vabimo vse zainteresirane na enodnevni seminar z naslovom NOVA DAVČNA UREDITEV V SLOVENIJI IN PRIPRAVA NA SESTAVLJANJE ZAKLJUČNEGA RAČUNA V DAVČNEM LETU 1996, ki bo v petek, 20. decembra, ob 8. uri v sejni sobi št. 51, IV. nadstropje, stav- ba Sodišča Velenje. Prijave sprejemamo do 16. decembra na faksu št. 855-645 ali na naslovu: GZS, Savinjsko-šaleška območna zbornica Velenje, Trg mladosti 2, 3320 Velenje. Obveščamo vas, da so v Velenju naprodaj naslednji poslovni prostori. Luksuzno opremljen poslovni prostor v Velenju (trije prostori v izmeri 83 m2) in poslovni prostori v izmeri 102 m2. Informacije: gospa Breda Bon, telefon: 068/44-570 ali telefaks: 068/44-469. Podrobnejše informacije so na voljo na Savinjsko-šaleški območni zbornici Velenje, Trg mladosti 2, 3320 Velenje. Telefon: 063/856-920, telefaks: 063/855-645. Za 54 zaposlenih v velenjskem podjetju Blues, ki zaposluje veliko invalidov, je bil četrtek, 12. december, pomemben dan. Pridobili so certifikat kakovosti ISO 9001, s katerim bodo lažje osvajali Evropo, kot so si zamislili s prihodnjim poslovnim načrtom, s tem pa tudi ne bodo več odvisni od enega samega kupca, Gorenja Gospodinjskih aparatov. Invalidsko podjetje Blues pridobilo standard kakovosti S certifikatom ISO 9001 lažje v Evropo Dogodek bodo primerno obeležili in proslavili v drugi polovici januarja, ko bodo pripravili nekaj odmevnih okroglih miz o problematiki invalidskih podjetij. Upajo, da bo takrat med njimi tudi predsednik države Milan Kučan. Takrat bodo razglasili tudi »naj« delavca podjetja. Komu bo ta čast pripadla, bo znano jutri, v petek, 20. decembra. Pridobitev certifikata kakovosti je sad zahtevnega dela in sodelovanja vseh zaposlenih v podjetju, največ zaslug za to pa imata Milan Ovnič kot vodja projekta in Boris Štefančič. Kot nam je ob tej priložnosti povedal prokurist podjetja Blues Jože Angeli, bodo z njim tudi veliko bolj sproščeno nastopili na sejmu Domotehnica v Koelnu, kamor se bodo prvič samostojno podali februarja prihodnje leto. Za letošnje leto so si v podjetju zastavili kar nekaj pomembnih novih projektov. Omenjali so tri nove programe: proizvodnjo »pečniških« tečajev (štedilniki), grelcev in magnetnih tesnil. Uresničili bodo prvi projekt, druga dva pa bosta v proizvodnji za-živela najkas-nje v prvi polovici prihodnjega leta. Šlo bi že letos, če bi uspeli za zagon proizvodnje pridobiti nekaj kapitala s pomočjo kreditov slovenskih bank, vendar pa so obresti na te kredite tako velike, da bi jim pridobitev tega denarja tako podražila proizvod, da na trgu ne bi mogli biti konkurenčni. Zato. so iskali druge vire in uspeli najti ugoden kredit na tujem, tako da z novimi programi v prihodnjem letu, ki bodo prinesli tudi nekaj novih delovnih mest za invalide, ne bo težav. Milena Krstič - Planine »Helikopterska logistika« Da so policijski helikopterji z vsestransko izurjenimi piloti vse bolj nepogrešljiv sestavni del modernega življenja, smo pred dnevi opazili tudi Velenjčani. Gradbenemu podjetju Vegrad Velenje je namreč priskočil na pomoč policijski helikopter, ki je dvigoval in prenašal zahtevne kose opreme za klimatske naprave na vrhnjo ploščad novogradnje Interspar ob Šaleški in Kidričevi cesti v Velenju. Izvajalci so »rla kratko« z rokom dokončanja del, zato bi bilo vsako zamujanje hudo drago. Poleg tega na gradbišču ni postavljenega žerjava, ki bi dvigovanje opravilo na klasičen način. Policisti so v nekaj urah dvignili z bližnjega »heliodro-ma« - zelenice velike komore in jih položili na mesta montaže. Opazovanje tega zanimivega podviga je bilo pravo doživetje za številne Velenjčane, za gradbince pa, kot kaže, novo spoznanje v gradbeni tehnologiji. Povrhu vsega bi cena te storitve ne presegla klasičnega žerjavnega transporta. Jože Miklavc Helikopter policijske letalske enote z Brnika v akciji. 20 let društva gradbenih inženirjev in tehnikov Velenje Priznanj a ust a no v ni m č lanom Kot so v obsežnem poročilu navajali člani Društva gradbenih inženirjev in tehnikov DGIT Velenje na redni in hkrati slavnostni seji prejšnji petek (skupščina je potekala v gostišču Verdelj v Velenju) so v minulih dvajsetih letih storili veliko za strokovno izobraževanje, zakonodajo in družabnost strokovnjakov s področja gradbeništva. Kot eno najmočnejših društev v Sloveniji (štelo je od 105 do 220 članov) je v svoje vrste privabljalo kolege iz različnih krajev Slovenije, največ pa seveda iz okolja Zgornje Savinjske, Šaleške doline ter obrobja Koroške. Društvo je ustanovilo dvanajst članov 15. decembra 1976 v Delavskem klubu v Velenju, ves čas pa je delovalo tesno vpeto v podjetje GIP Vegrad Velenje. Pred tem so bili gradbeni inženirji, arhitekti in nekateri drugi poklicni kolegi vključeni v celjsko ustanovno društvo, po tem obdobju pa so se vključevali kot društvo s sedežem v Velenju tudi v delo zveze DGIT Slovenije. Društvo so v tem času vodili predsedniki Janez Basle, Matija Blagus, Milan Pokorny in Mitja Apat, zadnja dva mandata pa že spet Matija Blagus, ki je bil tudi zdaj izvoljen za še en štiriletni mandat. Poleg osrednjih nalog, ki so jih posvečali predvsem strokovnim vprašanjem (okrogle mize, strokovne ekskurzije, obravnave gradbenih normativov, ukrepe varnosti v gradbeništvu, nove tehnološke metode in materiali), so se člani ukvarjali tudi s krepitvijo poslovnih stikov med sorodnimi podjetji, skozi mednarodno sodelovanje pa so gotovo razvijali tudi nove gradbene in tehnološke metode. Ob tej priložnosti so obravnavali spremembe statuta (uskladitev z zakonom o društvih), izvolili so delno prenovljeno vodstvo, Izvršilni in nadzorni odbor ter častno razsodišče, predsednik pa bo tudi v bodoče ing. Matija Blagus. Skupščine sta se udeležila tudi Joška Hegler, državna podsekretarka v ministrstvu za gospodarske dejavnosti RS, ter sekretar Zveze DGIT Slovenije Peter Mandič. Oba sta iskreno pohvalila dejavnost tega velenjskega društva. Ob obrobni obravnavi novosti zakona o gradbeništvu (vsebinsko so se o tem pogovarjali že prej), o ustanovitvi Matija Blagus, prejšnji in novi predsednik DGIT Velenje. Zbornice za gradbeništvo ter nenazadnje o elitnem plesu gradbincev so sklenili vsebinski del srečanja. Po sprejetih usmeritvah programa dela za prihodnje obdobje so ustanovnim članom podelili priznanja. Prejeli so jih Venčeslav Tajnik, Branko Birsa, Gabro Cverlin, Vesna Konečnik, Martina Kropošek, Mitja Kunst, Vlasta Lederer, Milica Pangerl, Marjan Kogoj, Franc Riček, Dušan Trampuž, Vitomir Črnko, Janez Basle, Jože Zec, Lojze Merzel in Regina Kukovič. Ko je delovni predsednik, poslanec v državnem zboru Jakob Presečnik zaključil uradni del srečanja, so se člani lotili še lepšega, družabnega dela, kije bilo na moč podobno pravi novoletni zabavi. To Člani DGIT Velenje, zavzeti strokovnjaki v gradbeništvu in pripadni društveni dejavnosti. se za takšen jubilej in ta čas zares spodobi. Jože Miklavc nov poslovni objekt zgrajen bo do pomladi v srediscu Velenja ^^ 9 J ■ ■ ■ ■ ■ mm mm ■ V središču Velenja pravna Titovem trgu "raste" nov poslovni objekt, ki ga gradi za trg Gradiš iz Celja. V njem bo v štirih etažah skoraj štiri tisoč kvadratnih metrov uporabnih površin. Direktor Gradisa ocenjuje, da bodo objekt do tretje faze sklenili do konca januarja prihodnjega leta, z nekaterimi investitorji pa so se že dogovorili tudi za nadaljnjo finalizacijo njihovih lokalov. Projekt za ta objekt je izdelal arhitekt Nande Korpnik, stati ko Tomaž Klančnik, projekt instalacij Betonprojckt iz Zagorja, nadzor pa opravljajo strokovnjaki Premogovnika Velenje. V kletnih prostorih, kjer jc približno 700 kvadratnih metrov, bodo podzemne garaže, v pritličju jc predvidena tudi pasaža, ki predstavlja pomembno os (pešpot) od centra Velenja do Starega trga. V pritličju bodo trije gostinski lokali in trije butiki, v zgornjih nadstropjih pa poslovni prostori. Med drugim naj bi v pri- hodnje tu domovala Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica Velenje in Republiški zavod za zaposlovanje, za prostore pa se zanima tudi velenjska upravna enota državne uprave. (mz) foto: vos Jubilej bodo proslavili skupaj s potrošniki Naminih 25 let i i i V Nami Velenje se v teh dneh pripravljajo na obeležitev pomembnega dogodka: 25 let mineva, kar je Velenje dobilo sodobno veleblagovnico. V teh letih je mnogim prirasla k srcu in radi zahajajo V njo. Jubilej bodo proslavili skupaj s potrošniki v soboto, 21. decembra, ob 15. uri, v in pred Namo. Ob tem dogodku pripravljajo priložnostni program in žrebanje 25 zanimivih nagrad potrošnikom, ki so sodelovali v Namini nagradni igri. »Marsikaj se je zgodilo v 25 letih: Velenje je rastlo, se širilo, dobilo veliko novih trgovin. V Nami so se ves čas trudili, v enih obdobjih bolj, v drugih malo manj, da bi sledili željam in potrebam kupcev. Teh prvih 25 let Name v Velenju (Nama sicer šteje že 50 let) pa je tudi priložnost za pogled nazaj in naprej: kaj smo dobrega naredili, kaj je treba še izboljšati. Na vsak način se bomo trudili. Ze prihodnje leto bodo vidne nove spremembe, nove izboljšave. Namo bomo naredili še prijaznejšo kupcem, tako z izborom blaga kot z načinom prodaje,« pravi direktor Name Velenje Nikola Šmajgert. »Vsak organizem se mora razvijati, sicer odm- Nikola Šmajgert, direktor Name Velenje: »Vedno se da še kaj izboljšati.« (foto: vos) hajajo, na nek način širijo podobo o Nami, za katero se trudimo, da bi bila čim lepša. Veliko nam pomeni zadovoljen kupec. Tisti, ki je, z veseljem trgovino priporoča še komu.« 25 Naminih let bodo, kot smo uvodoma zapisali, proslavili v soboto popoldne. »Proslava bo skromna, ker želimo čim več nameniti našim kupcem. Denar, ki bi ga sicer namenili kakšni večji proslavi bomo raje namenili izboljšanju naše ponudbe in temu, da jo naredimo še prijaznejšo.« Ob tej priložnosti bodo zaključili tudi veliko nagradno igro re. Povsod se še da kaj izboljšati, vsaka stvar je lahko še boljša. V zadnje pol leta smo trgovino v marsičem že spremenili, zasluge za to imajo vsi zaposleni. Veliko idej imajo, saj so tudi sami kupci, le dovoliti jim je treba, da te ideje uresničijo.«. Nama ima velik krog zvestih potrošnikov, ki so jim še posebej dragi, veseli pa so seveda vsakogar, ki jih obišče. »Tisti, ki vedno pri- I namenjeno potrošnikom in izžrebali 25 zanimivih nagrad 25-tim kupcem. »Prva nagrada je še posebej lepa - nagrajenec bo skupaj še z nekom, ki si ga bo sam izbral, odšel za 10 dni v Egipt.« Kdo bodo, boste lahko zvedeli že v soboto popoldne, srečne nagrajence bodo objavili tudi v Našem času prihodnji teden. mkp Avto Celje v Velenju »star« 25 let »Kupec ni več kralj, je poslovni partner!« Prodajni salon Avta Celje v Velenju je prejšnji teden slavil srebrn jubilej. Sicer je podjetje staro že skoraj 50 let, a v Velenju so pred četrt stoletja zaorali ledino. S prodajo takrat najpogostejših zastavinih avtomobilov. Vsa ta leta so uspešno rastli in se razvijali, tako da so danes res zadovoljni. V velenjskem Prodajnem centru ponujajo vrsto novih avtomobilov in vse rezervne dele znamk peugeot, Fiat, ford, lada in zamenjujejo staro za novo ter staro za staro. Njihov program je res širok. Anica Anderlič je vodja te prodajalne vseh 25 let, zato sva se najprej vrnili na začetek. Na tisti 12. december, ko odprli prodajalno ob Partizanski cesti v Velenju. » Ko smo prišli v Velenje ni bilo lahko. Ljudi nismo poznali, nismo vedeli, kako nas bodo sprejeli. A so nas lepo, seveda postopoma. Razvoj je bil počasen, počasi smo jim zlezli v srce. Začeli smo zaposlovati nove kadre, tudi učence, ki smo jih v teh letih izučili vsaj 20. V zadnjih časih se je to malo ustavilo, ker se je učni program spremenil. Danes nas je v Avto Celje zaposlenih 9, pred 25. leti smo bili le trije.« Danes je tudi izgled pro- sodoben prodajni salon, preko ceste pa so najeli še en prodajni prostor, kjer prodajajo program fiat. Celoten sistem bomo računalniško vodili, trgovino od 1. januarja 1997, v prodajnem salonu je to že dalj časa prisotno.« Anica Anderlič nam je ob jubileju še zaupala: »Ta leta so minila neverjetno hitro. Če želiš 25 let ostati na enem delovnem mestu moraš imeti rad prodajalno in imeti rad svoj poklic. Trgovec res ne more biti vsak. Včasih so rekli, da je stranka kralj, danes pa je poslovni partner, s katerim se dogovarjaš. In stranka tudi nima vedno prav. Pa čeprav smo mi le prodajalci, mu poskušamo ugoditi po Anica Anderlič Ko je Anica pred 25 leti začela prodajati avtomobile, to za žensko ni bil ravno najpogostejši poklic. Danes je drugače, le slediti mora ves čas vsem novitetam, kot tudi vsi ostali trgovci. Brez izobraževanja danes pač ne gre več. In brez zvestih kupcev tudi ne. Zato je naša sogovornica ob koncu dodala: »Če nam ne bi vsa ta leta ob strani stala številna velenjska podjetja, naš razvoj ne bi bil tako uspešen. Zato jim še enkrat hvala.« dajnega centra veliko bolj sodoben, saj so morali slediti zahtevam časa in razvoju. »V zadnjih letih smo zgradili največjih močeh, saj je konkurenca zelo velika, cena pa mora biti odraz kvalitete ali nekvalitete.« Avto Celje vsa ta leta sledi razvoju Bojana Špeget Predavanja ameriškega naravnega zdravnika dr. Scotta Grivasa Poznate osem naravnih zdravnikov? ADRA je kratica, za katero se skriva humanitarna organizacija (adven-tistična dobrodelna in razvojna agencija). To je organizacija v sklopu krščanske adventistične cerkve, ki deluje po vseh kontinentih sveta. Organizacijsko skrbi za delovanje ADRE v Velenju Ludvik Hari in z njim smo se pogovarjali prejšnji teden, ko so Velenjčanom ponudili štiridnevna brezplačna predavanja ameriškega naravnega zdravnika Scotta Grivasa. Na četrtkov zadnji večer njegovih predavanj seje v avli Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje zbralo precej ljudi, starostna paleta pa je tudi bila zelo pestra. O obisku ameriškega zdravnika v Velenju nam je Ludvig Hari povedal: »Nihče od nas si ne želi biti bolan in trpeti zaradi bolezni. Ne samo naša družba, pravzaprav kamorkoli po svetu gremo, povsod ljudje trpijo. Škoda, ki nastaja zaradi različnih obolenj prizadeva posameznika, družine in celotne družbe. Zato smo si želeli, da bi tudi v Velenju imeli možnost, da slišimo, kako si lahko sami pomagamo, predvsem s pravilnim načinom življenja, kajti prav- dr. Scott Grivas je štiri večere predaval o zdravem in naravnem načinu življenja. Udeleženci pa so lahko degustirali tudi naravno hrano. ijo, da je preventiva veliko boljša kot ku-rativa. Dr. Grivas je prišel predstaviti 8 naravnih zdravnikov. To predstavlja pojme kot so telovadba, naravna prehrana, gibanje na svežem zraku in soncu, zmernost v dobrih stvareh, vzdržnost v slabih in zaupanje v boga kot duhovna plat zdravja. Vsak večer smo poleg teoretične predstavitve deležni tudi praktičnega prikaza preprostih načinov zdravljenja; s hidroterapijo in prikaz pripravljanja naravne hrane, vse pripravljeno iz sestavin, ki nam jih nudi narava.« Dr. Grivas je omogočil brezplačna predavanja, zato so želeli, da lahko pride vsak. Hvaležni so Centru za vzgojo in usposabljanje, saj so jim omogočili brezplačno bivanje v avli šoli. »Pričakovali smo več ljudi, saj vem, da se zdravje tiče vsakogar in si vsi želimo, da ga imamo. Gotovo je, da smo vsi prezaposleni, hitimo, hitimo. Ko zbolimo, se ustavimo. Hočemo ali nočemo,« je še dodal Ludvih Hari. Predavanju Dr. Grivasa sem prisluhnila tudi sama. Bilo je zanimivo. Morda le eden od njegovih nasvetov: vsak dan spijte vsaj 2 litra navadne vode. Če se že odločite za mineralno, naj ne bo gazirana. Lahko pijete tudi čaje, a se izogibajte črnim in zelenim. Naj bodo torej zeliščni. Nasploh je voda čudežno zdravilo... bš Gorenje Gospodinjski aparati Prijaznostokoiju nagrajuje dvakrat Pisali smo že, daje vlada Republike Slovenije 1. februarja letos izdala uredbo o določitvi kriterijev energetske učinkovitosti, manjše porabe pitne vode in matyšega obremenjevanja okolja za nekatere proizvode široke porabe, med drugim tudi za hladilnike, zamrzovalnike in njihove kombinacije, za pralne stroje ter za sušilne stroje (z ali brez dovoda zraka). Minister za gospodarske dejavnosti pa je 6. junija izdal pooblastila trem institucijam, med drugim tudi TCL - Laboratorijem za preizkušanje in certificiranje Velenje, za opravljanje preizkušenja in izdajanja potrdil o izpolnjenosti kriterijev iz 2. člena uredbe o določitvi kriteryev energetske učinkovitosti, manjše porabe pitne vode in manjšega obremenjevanja okolja. Gorenju Gospodinjski aparati je velenjski TCL - Laboratoriji za preizkušanje in certificiranje izdal ustrezna potrdila za 32 velikih gospodinjskih aparatov. Med njimi je 9 pralnih strojev, 3 sušilni stroji in 20 hladilno-zamrzovalnih aparatov. Gorenje je bilo prvi in doslej tudi edini slovenski proizvajalec oziroma uvoznik velikih gospodinjskih aparatov, ki sije uspelo zagotoviti potrdila o izpolnjenosti kriterijev energetske učinkovitosti, manjše porabe pitne vode in manjšega obremenjevanja okolja. Kupci 32 Gorenjevih velikih gospodinjskih aparatov, ki so jih kupili po 8. februarju 1996, so bili nagrajeni kar dvakrat. Obratovalni stroški so namreč znatno nižji, in to zaradi prihrankov pri porabi električne energije, vode in pralnih sredstev. Nakup teh aparatov pa je tudi davčna olajšava pri odmeri dohodnine. Dokaz za to bosta račun in garancijski list. Do konca leta jc torej še čas za nakup Gorenjevih okolju prijaznih velikih gospodinjskih aparatov, tudi zato, da bi izkoristili olajšavo pri odmeri dohodnine za leto 1996. (ek) Priče nastajanja zadnjih strani Almanaha 97 Tuje! Petek, 13. decembra. Ura je 6 in 55 minut. Prekmalo, da bi kdo že lahko bil v redakciji. Iščem ključ in se ob tem slučajno naslonim na kljuko. Vrata se odpro, redakcija Našega časa pa polna »almanahovcev« : Barbara Pokorny, Matjaž Šalej, Aleš Ojsteršek - Leši, Peter Groznik - Peč, Peter Rihtarič - Pec. » Kaj pa ste vi danes tako zgodnji? Kaj se vam je pa zgodilo? Kdaj ste pa prišli?«, se čudim, ker so se zadnje dni pred koncem začeli zbirati vsak dan šele okoli poldneva. Gledajo me, kot da sem padla z lune. Kako naj bi vedela, da sem priljubljenem lokalu, kjer so pravkar priča veliki bitki s časom, v kateri zmagujejo. Še ena ura jih loči do konca. Do zadnje strani Almanaha občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Ta konec pa se je začel že prejšnje dan ob 16. uri, ko so se zbrali, delali vso popoldne in vsg noč. Dobri ste, si mislim. Res ste dobri ! Izkoristimi »zgodovinsko« uro in jih zmotim s kratkim klepetom. Nisem pa edina, ki se tisto jutro čudim. Že veliko prej, malo po polnoči, jih je pogrešalo osebje v njihovem se vsako noč po zadnji piki naslonili na šank in ob krepki kavi naredili še nekaj črt za naslednje popoldne. Iz Maxa so jim prinesli tisto, kar so potrebovali, ne da bi naročili, v redakcijo, in to sredi noči. S tem so malo razbremenili Lešija, ki je bil tisto noč zadol-en za kuhanje kave. Potem prideta še glavni in odgovorni urednik Almanaha Boris Zakošek, da se pozanima o številu strani in Mira Zakošek, ena od snovalk Almanaha, da jih vpraša, kako daleč so že. * S čim ste se pri delu najbolj zabavali? Barbara: »S pizzami.« Boris: »Ha,ha,ha,ha. S čim?« Matjaž:« Z izpisovanjem imenskega kazala in iskanjem rekorderjev med 1261 imeni.« Peč:« Ob sestavljanju sestavkov, ki jih potem iz previdnosti raje nismo objavili.« Mira: »Sploh se nisem zabavala.« Leši: »Dejansko najbolj z NLP, ker bi rad osebno spoznal očividca, avtorja skice. Dejansko pa sem impresioni-ran nad čudeži narave, tega ne morem zanikati.« Pec: »Takrat, ko sem gledal, kako filmi lezejo ven.« ■ Kakšno vprašanje bi želeli, da vam postavim, pa ga nisem? Barbara: »Bi mogoče še eno kavo?« Peč: »A ne bi takih vprašanj raje postavljala v ponedeljek?« Matjaž: »?« Leši: Pričakoval bi, da boš vprašala: ali boste naslednje leto tudi delali almanah?« Pec: »Vprašati bi morala: kaj pa vam je tega treba bilo?« Milena Krstič - Planine Sto dvajset let kulture v Mozirju Slovesno obeležili častitljiv jubilej S sobotno svečano akademijo so v Mozirju proslavili visok in letam primerno redek jubilej , 120 - letnico kulturne dejavnosti v tem kraju. Ljubitelji kulture in gostje so napolnili dvorano mozirskega kulturnega doma in bili presenečeni nad izvirnostjo slovesnosti. Obenem je bil to le začetek različnih kulturnih prireditev, ki so se in se še bodo zvrstile od sobote do nedelje. Uvodni nagovor je prispeval prof. Anton Venek, nato pa so razvili novo zastavo občine Mozirje in predstavili njen grb. Podobo in pomen obeh simbolov je razložil predstavnik Heraldice Slovenice, ki je zastavo in grb strokovno pripravila in utemeljila, slovesna trenutka pa sta pripadla mozirskemu županu Jakobu Presečniku. Zupan je v jedrnatem govoru poudaril velik pomen kulturne dejavnosti v tistih časih in danes še pose- bej, mozirskim kulturnikom pa izrazil zahvalo z najlepšimi čestitkami in dobrimi željami ob visoki obletnici prve igre v Mozirju, ki predstavlja le »uradni« začetek kulturne dejavnosti v Mozirju. V drugem delu slavnostne prireditve so domači izvajalci verodostojno ponazorili »Veliko besedo« iz leta 1863. Nastopili so takratni mozirski župan in pokončni Slovenec Janez Lipold, ki je že konec prve polovice prejšnjega stoletja ukazal na mozirski občini poslovati slovensko, kar je bila v tistih časih prava redkost, znani narodni buditelj dr. Štefan Kočevar iz Celja, kije Mozirjane nagovoril tudi to soboto, enako paje storil tudi Mihael Vošnjak, ki je ob slovenstvu poudaril poseben pomen varčevanja in hranil-ništva. Ta del so dopolnili domači pevci in pevke ter recitatorji izvirnih ljudskih pesmi, mozirskim slavljencem pa so čestitali župan Šmartnega ob Dreti Ivan Rakun ter predstavnika ZKO Zgornja Savinjska dolina Fanika Strašek in Prosvetnega društva Jelka Nazaije Marko Finkšt; med gostije bil tudi šoštanjski župan dr. Bogdan Menih. Res, lepa in bogata prireditev je bila to, vredna še lepšega izročila in visokega jubileja. Kulturne prireditve so torej v teh dneh vrstijo ena za drugo. Že v nedeljo popoldne sta koncert izvedla mešani pevski zbor PD Mozirje in Godba na pihala Mozirje, v ponedeljek pa so v mozirski galeriji ob lepem kulturnem sporedu predstavili knjigo Aleksandra Videčnika »Velika beseda,« ki jo je neizčrpni raziskovalec in ustvarjalec namenil temu jubileju, obenem je v galeriji postavil razstavo ob 120 - letnici ter o delu mozirskega pisatelja, pesnika in narodnjaka Žige Laykaufa, ki je med ostalim vse do- Novo zastavo je razvil godke v Mozirju do prve svetovne vojne zbral v »Zlati knjigi mozirskih tržanov.« V torek popoldne so se učenci vseh štirih osemletk pomerili na kvizu ob tej obletnici, danes, v četrtek, bodo kulturno prireditev »Le predi, dekle, predi,« izvedli mozirski osnovnošolci, ipan Jakob Presečnik (prvi z desne). jutri, v petek, bodo literarni večer namenili Žigi Laykaufu, v soboto bodo mozirski igralci izvedli takratno igro »V Ljubljano jo dajmo,« v nedeljo popoldne pa bodo mešani, moški in upokojenski pevski zbor pripravili sklepni nastop, ki bo obenem tudi vsakoletni božično-novoletni koncert. jp, foto: J. Miklavc Ker so morali vso noč iskati odgovore na prava vprašanja in jih prav reševati, se mi je zdelo nekako prav, da jih sama sprašujem drugače. Še ena zanimivost, ki so mi jo neprevidno zaupali zjutraj: »A ti mogoče veš, da smo zadnji stavek v Almanahu oblikovali na začetku? Glasil se bo: Žal je za letos to vse. Pika.« * Kaj boste najprej naredili, A zgledajo, kot da je za njimi prečuta (delovna) noč? (foto: vos) Šel bom v službo.« (Opomba: Pec je zaposlen na Našem času). Boris: »Na kozarec šampanjca jih bom povabil. » Leši: »Toliko dela imam, da res ne vem, kaj bom naredil najprej.« ko boste postavili to zadnjo piko. Pravite, da bo čez eno uro? Barbara: »Počakali še malo, da odpro naš priljubljen lokal in tam spili kavo.« Matjaž: »Takoj se bomo lotili novih projektov.« Peč: »Šel bom v tiskarno, kjer mi tiskajo nekaj, kar mora biti gotovo v ponedeljek.« Pec: » A kaj bom naredil? Anonimni alkoholiki so praznovali V Domu ostarelih v Velenju je bila 25. novembra krajša slovesnost. Škupnost anonimnih alkoholikov (AA) Velenje je praznovala svojo drugo obletnico delovanja. Zbralo se nas je okrog 20 udeležencev. Poleg članov skupnosti anonimnih alkoholikov so se slovesnosti udeležili tudi nekateri svojci, vabljeni gostje iz drugih skupnosti AA (Celje, Ljubno), opazovalci in nekateri, ki s svojo pomočjo in naklonjenostjo podpirajo oziroma omogočajo delovanje skupnosti AA v Velenju. Čeprav je to bila šele druga obletnica obstoja, so se je člani in drugi udeleženci zelo veselili. Kljub kratki dobi delovanja je bilo to obdobje zelo pestro in zanimivo, kot smo lahko slišali iz pripovedi in poročil zdravljencev. Kdo so AA? AA so skupnost moških in žensk, ki so uvideli in si priznali, daje uživanje alkohola zanje problem. Razširjeni skoraj po vsem svetu skupaj tvorijo skupnost, v kateri drug drugemu pomagajo ostati trezni in se zdraviti. Zato je pri AA dobrodošel vsakdo, ki ima iskreno željo, da bi prenehal s pitjem alkohola. Ker so vsi člani alkoholiki, gojijo drug do drugega čisto posebno razumevanje, saj so bolezen alkoholizma občutili na lastnem telesu. V skupnosti se naučijo zaustaviti bolezen, tako da dan za dnem abs-tinirajo, hkrati pa se s pomočjo programa (12 korakov in 12 izročil) zdravijo in rehabilitirajo na različnih področjih svojega življenja. Osnova tega procesa je v priznanju samemu sebi, da so bili pred alkoholom nemočni in da svojega življenja niso mogli več sami usmerjati. Na pot treznosti pa se podajo po metodi malih korakov, tako da se vsak dan posebej odločijo, da ta dan ne bodo pili. Stalni stiki z drugimi zdravljenimi alkoholiki, medsebojna prijateljstva, občutek pripadnosti skupnosti, vse večje sprejemanje tudi s strani svojcev oziroma sorodnikov pa predstavljajo dejavnike pomoči pri urejanju mišljenja, čustev in zadovoljnega življenja. Pri tem je treba poudariti, da skupnost AA ni vezana na nobeno veroizpoved, sekto, politično stranko, organizacijo ali ustanovo in da velja v skupnosti pravilo anonimnosti, zato se člani med seboj nagovarjajo le z imeni. Njihova identiteta in njihov problem tako ostajata le v krogu AA. V Velenju se anonimni alkoholiki sestajajo enkrat na teden, in sicer vsak ponedeljek od 18.15 do 19.45 ure v prostoru Doma ostarelih. Kdorkoli ima težave z odvisnostjo od alkohola, kdorkoli želi kaj storiti proti temu, se jim lahko pridruži oziroma se nanje obrne po pomoč. Informacije dobite na tel. številko 850-787 ali 981. (KSI) V novembru mi je ravnateljica sporočila, da nas je občina Velenje, ki si je menda zamislila t. i. prireditev "Veseli december", kakor vse osnovne šole v Velenju povabila k sodelovanju. Tega sem se razveselila, ker vedno pomislim najprej na potrebe otrok. Kdo resnično stoji za vsem tem, mi še danes ni znano. Zamišljeno je bilo tako, da se vsaka šola predstavi z lastnim programom en dan v decembru. Dobili smo razpored in nas, ki smo menda pokazali največje zanimanje, so določili, da se v sklopu tega projekta prvi predstavimo. Najbrž ni potrebno govoriti o tem - ali pa tudi, saj tisti, ki si je to izmislil, tega ni mogel niti slučajno vedeti, da naša populacija otrok potrebuje za tovrstne stvari mnogo spodbud, vaje, priprav, da ne govorimo o tem, da mora učitelj vse rekvizite narediti sam in za to porabi veliko časa. Pa o tem vseeno kdaj drugič. 12. decembra smo prišli skupaj z otroki in njihovimi starši na Titov trg ob 16.45 uri, kakor so nam prijazno napisali na vabilu. Na stopnicah je stal hišnik kulturnega doma, tako se je vsaj predstavil, ko sem stopila do njega. Debelo nas je gledal in vprašal, kaj mi sploh tam iščemo. Skratka, o prireditvi ni vedel nič. Na vabilu je bilo tudi napisano, da bo postavljen oder. Res je bila tam neka miniaturna stvar, podobna odru, na katerega smo komaj spravili nekaj otrok, da ne govorimo o tem , da igrice niti slučajno nismo mogli igrati na njem, saj ni bilo prostora za sceno, kaj šele za kaj drugega. Na vabilu je bilo napisano tudi to, da bo poskrbljeno za ozvočenje in vzdušje, saj bi morali vsaj uro pred nastopom vrteti glasbo in s tem privabiti ljudi na ulico. Nič od tega nas ni čakalo. Hišnik je vedel le to, da mora biti pred kulturnim domom ob 16. uri. Pripravil nam je mikrofon, ko so končno prišli tudi neki ljudje, ki jih nisem poznala, a so očitno vedeli, za kaj gre, saj so hišniku pojasnjevali, kaj naj stori. Najraje bi se obrnila in izginila. Toda spomnila sem se na otroke, kako so mi dopoldne neutrudno postavljali vprašanja, ki so se nanašala na nastop, in na pripovedovanja staršev o tem, kako so otroci komaj čakali ure, ko se bodo odpeljali najprej na vajo v šolo in nato na nastop. Torej jih nisem mogla razočarati. Za premikanje mikrofona sem morala skrbeti sama, čeprav me o tem ni nihče nikoli poučil. Vse, kar je bilo zame veselo v tem decembrskem večeru, je bilo otroško navdušenje ob tem, da lahko nastopajo, in seveda resnično prijazni dedek Mraz, ki ni imel za njih daril razen bonbonov, pa vendar so se ga iskreno razveselili. Šele naslednji dan sem se pomirila, ko so me otroci vprašali, zakaj sem bila včeraj tako jezna. Zamisel je bila dobra, še posebej pa prekrasno napisano povabilo, na katerega smo nasedli in zaupali nekomu. Opravičila ni bilo, ostala je grenka izkušnja. Ta članek sem napisala samo zato, ker si neizmerno želim, da bi bilo za druge osnovne šole poskrbljeno na tem projektu in da bi ob drugih priložnostih organizatorji prireditve organizacijo in tehnične stvari vzeli v svoje roke z vso resnostjo in odgovornostjo, kakor smo resno vzeli povabilo učitelji, ki smo otroke pripravili. Verjamem namreč v to, da če naši otroci ne rabijo generalke pred nastopom, potem jo tudi organizatorji prireditev ne. Vodja kulturnih dejavnosti na CENTRU ZA VZGOJO, IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE VELENJE M. Sonjak Občina Šmartno ob Paki Stara sola spet na "tapeti" Na zadnji seji sveta občine Šmartno ob Paki je bia med pobudami in vprašanji svetnikov spet "na tapeti" stara šola. Obnovitvena dela, kijih je naročil lastnik objekta, naj bi nekatere občane vzemirila in sijih razlagajo po svoje. Znano pa je, da so v občini vsekozi proti lastnikovi nameri, da bi v objektu, za katerega si prizadevajo dobiti ga nazaj v lastništvo, uredil gostinski lokal. Zupan Ivan Rakun in tajnik občine Jani Kopušar sta povedala, da je lastnik Vojko Sešel vložil vlogo za priglasitev del na velenjsko Upravno enoto, kjer so mu jo tudi potrdili. Prijava na ustrezne inšpekcijske službe naj bi bila brezpredmetna, saj je inšpektorica ob ogledu ugotovila, da izvaja dela v skladu s podano vlogo. Lastnik naj bi menda svojo namero o odprtju gostinskega lokala kmalu uresničil, ne glede na to, da legalnega dovoljenja za obratovanje ne bi mogel pridobiti. Kaj več k temu, kar je povedal na omenjeni seji, župan Ivan-Rakun ni želel dodati. Lastnik objekta stara šola Vojko Sešel iz Velenja pa nam je povedal, da dela še niso končana in dokler ne bodo, lokala ne bo odprl. Ob odkupu objekta je nameraval v njem urediti samopostrežno trgovino, prodajalno sadja in zelenjave, papirnico, gostinski lokal s krušno pečjo za peko pizz in domačih jedi. Sedaj razmišlja, da bi za svojo dejavnost uporabil del objekta, in sicer za bistro s pizzerijo in priročno kuhinjo za malice, ostale prostore bo dokončal in jih dal v najem za poslovno-up-ravno-obrtne dejavnosti. Prednost pri najemu bodo imele storitvene dejavnosti - čevljar, optik, frizer. Zgornji del pa bi lahko služil kot pisarniški prostor. Na vprašanje, zakaj vztraja pri gostinskem lokalu, saj jih je v Šmartnem ob Paki že dovolj, Sešel odgovarja: "Tega mi ni še nihče rekel. Vztrajam iz ekonomskih razlogov. Ob tem naj še povem, da sem vse papirje, ki jih imam, dobil na republiških organih in ne na velenjski upravni enoti." Sešel se z dejstvom, da je stara šola po starem zazidalnem načrtu predvidena za rušenje, ne obremenjuje: "Res je objekt po starem načrtu predviden za rušenje, vendar je ta prenehal veljati konec leta 1990, od 31. decembra lani dalje pa je tu nastala praznina. Vmes je bil namreč sprejet zakona o lastninjenju in denacionalizaciji, v katerem je tudi člen, da morajo občine uskladiti vse prostorske akte s tem zakonom najkasneje do konca leta 1995. Občina Šmartno ob Paki tega ni naredila, ampak zadeve ureja šele sedaj. To pomeni, da za središče Šmartnega ob Paki velja PUP, po katerem bi mi Upravna enota Velenje morala izdati soglasje za spremembo namembnosti objekta, če bi hotel imeti v njem trgovino ali gostilno. Vendar tu tega zaradi različnih pritiskov vplivnih bivših ali sedanjih politikov iz občine Šmartno ob Paki nočejo storiti. Pri tem se sklicujejo na zazidalni načrt, ki je že zdavnaj prenehal veljati." Sešel je povedal, da lahko uporabno dovoljenje pridobi brez soglasja občine za vse dejavnosti, za katere ima dovoljenje in za katere bo pridobil sanitarno-tehnični prevzem objekta. Po njegovih navedbah je želel problem objekta stare šole že večkrat rešiti, vendar je s strani predstavnikov občine Šmartno ob Paki dobil same negativne odgovore, kar zanj pomeni, da se o zadevi ne želijo pogovarjati, razen o pripravi njegovega predloga za spremembo namebnosti obstoječega objekta, ki naj bi ga predstavil šmarškim svetnikom. "To sem tudi hotel narediti, vendar tega kljub zagotovilom tajnika nočejo uvrstiti na dnevni red seje sveta. Zavajanje javnosti povzroča davkopalčevalcem nepotrebne stroške. Za vse navedene trditve imam pisne dokaze in predložim jih lahko vsakomur, ki bi ga to zanimalo. Sicer pa sem o zadevi že seznanil varuha človekovih pravic, ministra Pavla Gantaija, nameravam pa obvestiti še ostale republiške organe. Tolikokrat sem bil namreč že izigran, da ne verjamem niti besedilom zapisnikov, overovljenih z žigi in podpisi velenjske upravne enote,"je še povedal Vojko Sešel. Poleg imen vplivnih politikov iz občine Šmartno ob Paki naj bi bili - po njegovih navedbah - glavni krivci pri tej zadevi Franjo Bartolac, Srečko Meh in Milena Pečovnik. (tp) | France Urbanija : "Nisem branil - prosil, nisem samo šel sem Na pokopališču pri farni cerkvi na Dovjem so leta 1927 v najlepšem mesecu položili k večnemu počitku triglavskega župnika Jakoba Aljaža. Velikega ljubitelja in častilca planinskega sveta. Človeka, ki si je s svojim plemenitim delom zgradil trajni spomenik. Ne samo tistega, ki ga je dal sam postaviti na naši najvišji gori in ga niti zob časa niti vsi viharji zgodovine niso uspeli odstraniti. O Aljažu je kronist med drugim zapisal tudi to, da je idealist, kakršen je bil, za svoj denar kupil za en sam goldinar - takratna vrednost 60 žemelj, od dovških oblasti svet na vrhu THglava in tako postal najvišji posestnik na Slovenskem. Nenavadna poteza za tiste čase, ki pa seje kasneje še kako kadila pod nos takratnim oblastem. Po njegovi smrti pa potem dolga leta ni imel pravega naslednika. Počasi je pričela propadati njegova dediščina, del le-te pa je namerno uničila tudi človeška roka. Bilo je dobrih 40 let pozneje. Prijeten kraj Radomlje pod kamniškimi planinami. Po deževni noči se je naredil prijeten junijski dan. Pod vaško lipo so postavili oltar in domačin France Urbanija je vzel prvič v roke kelih in zapel novo mašo. In na poslansko pot je stopil naslednik Jakoba Aljaža. Toda daje prispel na njegovo posest, je moralo preteči še nekaj časa. Po kaplanskem stažu je še več kot 10 let pasel duše v Črnomlju. Tam ga je dosegel škofijski dekret o premestitvi na Dovje. Kot velikemu ljubitelju gora je bila premestitev dobrodošla. Toda ob slutnji, da se bo srečal z dediščino Jakoba Aljaža, se je zamislil. Zavedal se je, da naloga ne bo lahka. V tistih časih so bile verjetno izrečene naslovne besede: "Nisem prosil, nisem se branil -samo šel sem na pokazano pot." Župnik France tako najrajši rad pove, kako seje prvič srečal z Jakobom Aljažem oziroma njegovo dediščino. "Doma smo imeli eno izmed njegovih pesmaric, ki je danes že zelo redka. Tako sem se prvič srečal z imenom tega moža. Pozneje sem kot kaplan velikokrat zamenjal ostarelega župnika, ki je maševal na Šmarni gori. Tam je na eni izmed hiš vzidana spominska plošča z Aljaževim imenom. Še danes ne vem, zakaj sem tolikokrat postal pred to ploščo. Da bom nekoč stopal po njegovih stopinjah, si niti v sanjah nisem predstavljal. Da pa sem tako vzljubil naravo in gorski svet, gre največ zahvale mojemu očetu in stricu. Slednji me je v rani mladosti vzel k sebi za "hlapčiča" in me veliko vodil v naravo in me tudi naučil, kako se opazuje." Po prihodu na Dovje 1983. leta se je takoj lotil obnavljanja dediščine svojega velikega predhodnika. Za začetek je v kapelici v Vratih v nedeljskih popoldnevih znova uvedel mašo in si s tem prislužil prve črne pike pri oblasteh. Toda to ga ni zmedlo. Isto kapelico je obnovil. Omet na kapelici v Vratih se je komaj dobro posušil, ko se je že lotil naslednje, verjetno najzahtevnejše naloge -ponovne postavitve kapelice na Kredarici. Prvotno, ki je služila Aljažu za maševanje, kadaT se je mudil okrog Triglava, je leta 1952 dala takratna oblast porušiti. "Največ preglavic pri tem zahtevnem delu sta mi povzročala "papirnata vojna" in zapora neba, ki je takrat po junijski vojni za Slovenijo veljala za zračni promet. Vsak polet helikopterja je bil takrat vprašljiv. Velikokrat se je dogajalo, da smo material na hrbtih prenesli na Kredarico, samo daje delo napredovalo." Kljub vsem preprekam so uspešno dokončali gradnjo. V avgustu 1992. leta je nadškof Alojzij Šuštar ob navzočnosti II blizu 5000 planincev slovesno blagoslovil novo kapelico na Kredarici. Župnik France pa tudi po tem opravljenem delu ni miroval. Na temenu kraljice Julijcev in naše druge najvišje gore je nekoč stal mogočen kovinski križ, postavljen v spomin tragično preminulim ljubiteljem gora. V začetku petdesetih let je doživel podobno usodo kot kapelica na Kredarici. Župnik se je znova zakopal v delo, se bojeval z vsemogočimi predpisi in akti ter zbiral okrog sebe ljudi dobre volje. Na vrhu Škrlatice se od sredine letošnjega poletja zopet svetlika križ, verna kopija prvotnega. Vse to delo pa zahteva velike napore, ki jih zmorejo ljudje, kakršen je France Urbanija. In kakšen človek je France? Če bi o njem zapisali, da je preprost in dobrodušen, bi povedali mnogo premalo. Da lahko človek spozna vso veličino njegove plemenitosti, se mora z njim osebno srečati. To priložnost so imeli vsi tisti planinci, ki so se pred kratkim udeležili enega izmed petkovih kulturnih večerov v Velenju. Na žalost je bilo ta večer premalo časa, da bi lahko triglavski župnik France Urbanija povedal vse, kar je številne prisotne zanimalo. Ker tudi sam ni uspel izpolniti vseh obljub, je z veseljem sprejel povabilo za ponovno srečanje. In to bo prav kmalu. M. Hrusti Podružnična OS Pesje Se mora res nekaj zgoditi, da ...? Na podružnični šoli v Pesju seje udri strop. Vznemirjeni krajani, predvsem pa starši tamkajšnjih učencev so menda zagrozili z bojkotom, zvrstilo seje že kar nekaj sestankov. Zaradi zahtev staršev so morali pred 14 dnevi zapreti tudi eno učilnico. Vest, kije pricurljala v našo hišo, smo preverjali pri ravnatelju matične šole Antona Aškerca Velenje prof. Mihu Macurju. Povedal je, da se je že junija letos v fantovskem stranišču udrlo del stropa. Strop so podrli, stranišče pa zaklenili. Z odselitvijo učitelja, kije stanoval nad učilnico 1. razreda, so si stanovanje temeljito ogledali in ugotovili, da je nekje v zgornjem delu - tu sta dve stanovanji in kopalnica -počila cev v zidu, kar pa ni bilo vidno. Posledica zamakanja naj bi bil udor stropa. Po izsledkih komisije je škoda večja, kot so mislili prej. Ker so člani komisije izrazili še zaskrbljenost, da je načet tudi strop v učilnici 1. razreda, so pred 14 dnevi ta razred začasno preselili drugam. "Očitno se je moralo zgoditi to, kar se je, da je stvar dobila širše razsežnosti. Vse kaže, da seje rešitev tudi v trenutku našla. Zelo žalostno je to, kajti dokler je življenje in delo na tej šoli potekalo normalno, je bilo vsakršno opozarjanje brez pravega učinka." Po zadnjih dogovorih vodstva šole, staršev, krajanov, predstavnikov mestne občine -Velenje ter nekaterih podjetij v dolini, težav pri zagotavljanju denarja za sanacijo ne bo. S preureditvijo galerije bodo tu začasno uredili učilnico, ki naj bi bila nared do začetka pouka po božično-novoletnih počitnicah, torej 6. januarja prihodnje leto. Glavna sanacijska dela na šoli - na vseh stropovih v učilnicah, ki so leseni, nekaj manjših del načrtujejo še v nadzidku, obnovili naj bi tudi streho - naj bi opravili do začetka prihodnjega šolskega leta. Večino del bodo opravili julija in avgusta 1997. Po Macurjevih besedah bo denar za sanacijo zagotovila mestna občina Velenje. Prepričan pa je, da bo nekaj posluha tudi na Premogovniku Velenje. "Šola namreč stoji na dokaj močnem potresnem področju in indikatorji kažejo, da je objekt načet tudi zaradi eksplozij premoga pod zemljo." Podružnično šolo v Pesju so gradili postopoma. Najstarejši del, v katerem se je udri strop, pred 50 leti. Danes šolo obiskuje 73 otrok v 4 oddelkih. (tp) WZ Šoštanj • enota Brina Veseli december v prijaznem vrtcu Res prijazen vrtec za otroke je geslo vzgojiteljic WZ Šoštanj, enota Brina, ki v tem trenutku predstavlja drugi dom za štiri skupine malošolarjev. To geslo vzgojiteljice pri izvajanju načrtovanih dejavnosti že nekaj časa uspešno uresničujejo v sodelovanju s starši. Skupaj z njimi so pripravili tudi nekoliko drugačne dni v zadnjem mesecu tega leta. Poimenovali so jih veseli december. "Vsak vrtec si izbere svoje ustvarjalne aktivnosti. Mi smo jih zastavili tako,da so otroci polni pričakovanja prihoda dedka Mraza. Najprej smo temu dobremu možu in prijatelju otrok pisali pismo,ga položili v velik pletar, skupaj z njim pa tudi 10 zavojčkov .Vsak dan odpremo enega in preberemo, kaj se bo tisti dan dogajalo. To seveda tudi potem izvajamo. Zadnjega bomo odprli tik pred prihodom dedka Mraza," nam je povedala vzgojiteljica Sonja Nežmah. Tako so do sedaj že povabili na obisk učence glasbene šole iz Nazarij, ki so jim popestrili dopoldanske urice z igranjem na sintisajzerje, pa plesalce plesne šole Devžej, babico iz Gornjega Grada, ki se je zibala v gugal-niku (podarili so jim ga starši kot . pxayljični stroj), obiskal jihje.še citrar in harmonikar Knez iz Zavodenj, pa lovec, svojo jelko so okrasili s pridelki in sadeži. Nameravajo pa peči še piškote, s katerimi bodo pogostili dedka Mraza. "V našem vrtcu gojimo poseben čut do narodnihpesmi. Interes pri otrocih je velik, odzivi staršev, dedkov in babic otrok temu primerni. Potem si lahko mislite, kakšno razpoloženje je." Glede na zvedave in radožive oči, ki so uživale ob izvajanju aktivnosti, smo prepričani, da bodo malošolarji enote Brina letošnji veseli december še dolgo pomnili. Sploh, če jih bo s prijetnim darilom presenetil tudi »siva kučma, bela brada«, (tp) Ob obisku citrarja, 8 NAS VAS SREČNO 1997 19. decembra 1996 KREVZEL INSTALACIJE TRG SVOBODE 5, ŠOŠTANJ, TEL.: 063 / 881 - 038, MOB.: 0609 /614-216 ETŠ JEZERNIK ČRNOVA 57, VELENJE, TEL.: 063 / 853 - 468, MOB.: 0609 / 624 - 912 Mobitel: 0609/ 643-363 ZA BOZIC VAM ŽELIMO OBILO DRUŽINSKE SREČE, RAZUMEVANJA IN ZADOVOLJSTVA V NOVEM LETU 1997 PA MNOGO ZDRAVJA IN POSLOVNIH USPEHOV! Vsem poslovnim partnerjem, turističnim Agencijam in vsem gostom, ki so gostovali v nosili hotelih, bvm$ dobjA, ki ljubijo Ie bARVE iN so obdobjA, ki vzorce pov/dic,Nt' jo PRAV NA pRESTol. ENO TAkih jE Tudi SEdANjA ModNA SEZONA. ModA iMA SPET RAdA iQRO ČRT'ENAkih, RAzliČNO ŠiRokih, piSANih, dvobARVNik Če se poiqRA s ČRTAMi še bolj, pRidEMo do If<4hikoto, py,tV V^*' >t< >jj< >f< >t< 4 ^ ^ " ** ' " ^ ' ' m "1 X«; ^»c ^M11 ** 'jHt.' .M." : | OppzdHl^s Imai^o ŠC| nekaj prostih tefmlnov novoletne W t- zagfjučfelg fi tis** j NOVOLETlMI PtTES v ¥ vir •% 4 >»V ^silvestrovanje tokrat odpade)! .ž^. r i i J Že dolgo je znano, da je Kristina . Obronek zelo obetavna mlada srednjepro-! gašica, minulo nedeljo pa je močno pre-I senetila sebe, trenerja Toma Popetrova in I vse poznavalce atletike. Na evropskem pr-I venstvu v krosu v belgijskem mestu I Charleroi je namreč povsem nepričakovano | osvojila tretje mesto in bronasto medaljo pri | mladinkah. Znova je torej dokazala, da | morajo tekmice doma in na tujem nanjo | resno računati, saj je povrh vsega še dve leti ■ mlajša od njih. Trener Tomo Popetrov seje J najbolj razveseli njenega uspeha, obenem pa ' skromno dodal, da ima v ognju še nekaj I želez. I________________ Nogometni klub Rudar V torek na odmor Velenjski nogometaši še niso na (ne)zasluženem odmoru, ta se bo zanje začel v torek in bo trajal do 8. januarja. Sedaj trenirajo enkrat na dan pod vodstvom trenerja vratarjev Branka Joziča, saj je prvi trener Borut Jarc v Vidmu, kjer neposredno spoznava italijanski način treniranja. Na začetku prejšnjega tedna je moral iznenada v bolnišnico Jarčev pomočnik Josip Vugrinec. Medtem je že prišel domov, saj se mu je zdravstveno stanje močno izboljšalo in vklubu so tega nadvse veseli. V zvezi z igralskimi spremembami v ekipi ni nič novega, morda le to, da je klubu vse bliže Murin nogometaš Peter Breznik. Sinoči je vodstvo kluba pripravilo za nogometaše novoletni sprejem, pred igralci pa je pred odmorom še ena obveznost - jutri bodo na Fakulteti za šport v Ljubljani opravili še drugi del testiranja. vos Šoštanj Topolšica • Termo Lubnik 3:1 Uvrstili so se v 1.A državno ligo Odmeven uspeh je v tem delu prvenstva dosegla mlada ekipa Šoštanja Topolšice, saj seje po sijajnih igrah uvrstila v 1.A državno ligo, kjer bodo prvenstvo pričeli že 8. januarja. Moštvo je zmagalo tudi v sobotnem 13. krogu, dotlej tretja ekipa ne lestvici Termo Lubnik iz Škofle Loke pa je bila dokaj trd oreh, zlasti v prvem in drugem setu. Prvega so srečno dobili domači, drugega gostje, v tretjem in četrtem pa so gostitelji vendarle pokazali svojo vrednost. Končni izid je bil tako 3:1 (14, -9,11,9). Po vseh 13 zmagah so odbojkarji v zadnjem krogu v sredo gostovali pri drugem Kamniku, kije edino srečanje doslej Izgubil prav s Šoštanjem Topolšica ŠOŠTANJ TOPOLŠICA: Dimec. Zulič, Bevc, Mihalinec, Jerončič, Kugovnič, S. Sevčnikar, Kravcov, Barukcič, Dvornik; Nahtigal, D. Sevčnikar. Morilka Košarkoska ______a Elektra - GD Hrastnik 87:77 (44:39) Končno iepo presenečenje V sobotnem prvenstvenem krogu so košarkarji Elektre vendarle pripravili še prijetno presenečenje, saj so v svoji dvorani premagali prvouvrščeno ekipo GD Hrastnik. Prvi polčas je bil dokaj izenačen, s petimi točkami razlike pa so ga dobili Šoštanjčani. Igralci Elektre so zlasti po odmoru zaigrali presenetljivo dobro in s kolektivno igro na koncu zmagali kar za deset košev. Gostje iz Hrastnika so morali tudi tokrat priznati, da so Šoštanjčani zanje trd oreh, saj so jih premagali v gosteh in doma. Konec tega tedna bo Elektra gostovala v Radencih. STRELCI ZA ELEKTRO: Stahl 34, Kovačevič 18, Brinovšek 11, Goltnik 2, Ferlin 2, Maličevič 12, Pečovnik 10. Badminton Prijateljski turnir Na osnovni šoli Šalek je bil prejšnjo sredo drugi prijateljski turnir, ki se ga je udeležilo 20 učencev iz osnovnih šol Gorica, Šalek in KDK Šoštanj. Deklice: 1. Sandra Fras, 2. Anja Abramovič, 3. Ina Hudales (vse Šalek); dečki do 12 let: 1. Miha Slivar (Šalek), 2. Darjan Andreje (KDK Šoštanj), 3. Klemen Rozman (Šalek); dečki do 14 let: 1. Matic Tivadar, 2. Sašo Prislan, 3. Ekrem Juzunovič (vsi Gorica). T t I šest sekund, za drugo Svicarko Knoepeli | celo samo za dve, četrta pa je za njo za- | ostala za eno samo, sekundo seveda. »Res, . zadnjih dvesto metrov smo se borile do zad- J njih moči, s tekmico sva v cilj pritekli skupaj, J zato je bilo veselje ob bronasti kolajni še ' toliko večje,« pravi Kristina, kot bi bila še I vedno zadihana, obenem pa je od osmih I predstavnikov Slovenije dosegla najvišje | mesto. | Kristina se že ponaša z državnimi reko- | rdi v konkurenci mlajših in starejših | mladink, z naslovi državne prvakinje, tudi v j članski konkurenci že ima nekaj odmevnih . uvrstitev. Njena največja želja je nastop na ! evropskem mladinskem prvenstvu prihodnje j leto v Ljubljani, mora pa še izpolniti normo. ' Sicer obiskuje drugi letnik šole za gospod- I injske storitve'v Velenju, pri tem pa se bo I verjetno usmerila v šiviljstvo. In kaj si želi v | letu 1997? »Predvsem zdravja in nič | poškodb, s tem še več lepih dosežkov. Pa za- | hvalila bi se rada Tomotu, ki je največ j »udeležen« pri mojih uspehih, atletskemu ■ klubu, kar vsem. Resnična hvala!« foto: VP | ________________I Akripol - Gorenje 25:17 (13:8) Samo deveti Dolgotrajnešja kriza je rokometaše Gorenja udarila tudi v zadnjem jesenskem krogu. V Trebnjem so z domačo ekipo Akripol izgubili s 17:25. Glede na to, kako so igrali v prvem delu prvenstva, je bil poraz več ali manj pričakovan, vsekakor pa ne tako visok. Jesenski naslov so po pričakovanju osvojili igralci Pivovarne Laško brez izgubljene točke, torej so v enajstih krogih prav tolikokrat zmagali. Manj pričakovana je razvrstitev na naslednjih dveh mestih. Jesenski podprvaki so namreč igralci Preventa, na tretje mesto pa so se uvrstili Krčani, oboji imajo 15 točk. Velenjčani so nedvomno največje razočaranje prvega dela, saj si niso priigrali niti polovico možnih točk. Z osmimi točkami (3 zmage, 2 neodločena izida in 6 porazov) so pristali na 9. mestu, kar je (za zdaj) seveda daleč od Evrope, obiiž na prvenstvene rane pa je bila izločitev Andor Jadrana iz pokalnega tekmovanja. V povratni tekmi osmine finala v gosteh je Gorenje zmagalo z 27: 22 (10:8). Prvenstvo v 1. ligi bodo nadaljevali 11. januarja, Gorenje pa bo doma igralo z Dobovo. Zaradi slabe uvrstitve gotovo ne bodo imeli veliko prostih prazničnih dni. GORENJE: Anžič, Bedekovič 1, Krejan, Ojsteršek 3, Plaskan 3, Kimčenko 1, Tome, Semerdžijev 5, Cvetko 1, Ilič, Sovič, Stropnik. Športni ples Na državnem prvenstvu v standardnih plesih za leto 1997 na Ptuju so lepe uvrstitve dosegli plesalci koroškega plesnega kluba Devžej iz Slovenj Gradca. Marko Šoderžnik in Alja Cverlin Pušnik sta bila pri mlajših mladincih peta, Tomaž Vratar in Vesna Šoštar pa sta bila pri starejših mladincih celo druga. 11. novoletni tek Gorenja Maratonska skupina Gorenja bo v nedeljo, 22. decembra, izvedla 11. Novoletni tek, tokrat prvič ob velenjskih jezerih. Na stadionu ob jezeru bodo prireditev pričeli ob 10. uri. Udeleženci bodo tekli v 22 kategorijah od predšolskih do veteranskih in na progah od 600 do 10.500 metrov, podelili bodo tudi privlačne nagrade TRC Jezero, precej pa jih bodo med tekače tudi izžrebali. Prireditelji so zadovoljni s prijavami, vabila pa so poslali tudi tekačem iz osmih držav, prijave pa bodo sprejemali še v nedeljo uro pred pričetkom tekov. Smučarski skoki Odlični kombinatorci Nordijski kombinatorci in mladinci SSK Velenje so se v soboto vrnili iz poljskih Zakopanov, kjer so se pod vodstvom trenerja Darka Kaligara pripravljali na bližnje tekme in novo sezono sploh. To bodo kombinatorci in mladinci s tekmami za alpski pokal pričeli to soboto in nedeljo v Planici. Tenis Katarina dobro pričela Orange Bovvle Na neuradnem svetovnem teniškem prvenstvu mladink v Miami Beachu je Katarina Srebotnik dobro pričela tekmovanje v kategoriji do 18 let, kjer je glavni turnir pričelo 64 najboljših igralk na svetu. V prvem krogu v ponedeljek je bila njena nasprotnica leto dni starejša Američanka Boisclar, Katarina jo je odpravila s 6:1 in 6:0, njena nasprotnica v včerajšnjem (sreda) drugem krogu pa je bila spet Američanka Rippner. V dvojicah pa sta Srebotnikova in Pisnikova v prvem krogu premagali Francozinji Loid - Jagenjak 6:4, 7:6. Še vedno pa na Floridi odmeva velika krivica, saj so sodniki in organizatorji na svetovnem ekipnem teniškem prvenstvu mladink do 18 let prejšnji teden grobo oškodovali Katarino Srebotnik in Tino Pisnik ter slovensko reprezentanco namerno izločili iz četrtfinala tega prvenstva. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi na dvoboju ZDA-Slovaška in evropskim reprzentancam je bilo kmalu vse jasno. Do usodnega dvoboja s Kanado sta slovenski igralki nadigrali Nizozemsko in presenetljivo še Francijo, zmago proti Kanadčankam pa so jima ukradli. Ogoljufali so že Pisnikovo, ki je prvo srečanje izgubila, Katarina je nato proti svoji nasprotnici gladko povedla s 6:1 in 1:0, nato so stopili na sceno sodniki in končni izid je bil 1:6,6:3 in 7:5 za Kanadčanko. Igre dvojic nato niso igrali. Alpsko smučanje Bernard Vajdič prodira Po odlični lanski tekmovalni sezoni seje mladi Bernard Vajdič uvrstil v slovensko C reprezentanco. Pred letošnjo sezono je to pomenilo manj skrbi in veliko več treninga strokovnega dela. Temu primerni so prvi letošnji dosežki, s katerimi je zlahka potrdil lanske FIS točke in si že priboril nove. Že 5. decembra se je na FIS slalomu s 13. Mestom prvič uvrstil med petnajsterico, dan pred tem pa je prve točke ovojil še v superveleslalomu, kar pomeni, daje dobro pripravljen v vseh disciplinah. Še večji uspeh je dosegel 12. decembra, ko se je uvrstil celo na 9. mesto, za slovitim Stangassingeijem na prvem mestu pa je v drugem teku zaostal manj kot dve sekundi. Na drugem FIS slalomu naslednji dan je zasedel 16. mesto, za petnajstim pred njim pa je zaostal 3 stotinke sekunde. S temi uvrstitvami si je torej precej izboljšal FIS točke in je trenutno v svoji starostni kategoriji v slalomu celo najboljši na svetu, seveda pa so bližnje tekme doma in v tujini nova prilika za izboljšanje teh dosežkov. Karate •••••••••••• Očko ponovno uspešen Člani Karate kluba Velenje so se udeležili tradicionalnega mednarodnega turnirja v Trbovljah, na katerem je nastopilo okoli 600 karateistov iz petih držav. Med 92 mlajšimi dečki je Marko Očko z odličnim nastopom in 2. mestom potrdil mesto v slovenski reprezentanci. Deveti mesti sta v svojih kategorijah osvojila Tamšetova in Vučenovič, prav tako deveti mesti pa sta pri mladincih v športnih borbah v svojih kategorijah osvojila tudi Blaj in Roškar. Po programu SUV je bil v Velenju božično-novoletni turnir, ki se ga je udeležilo 53 tekmovalk in tekmovalcev. Tekmovanje je potekalo po pasovih, kar je zelo popularno, saj v posameznih kategorijah nastopijo nosilci enakih pasov. Zmagovalci po pasovih - rumen Živkovič in Navodnikova, oranžen Pavlovič in Čuježeva, zelen Mijatovič in Roševa, moder Blaj, rjav Vučenovič in črn Jelen. Strelski šport Zelo dobri nastopi Na tradicionalnem dvoboju slovenskih in hrvaških strelcev v Ljubljani so za slovensko reprezentanco uspešno nastopili tudi velenjski predstavniki Veternik, Suljičeva in Matijevičeva, zaradi zadržanosti pa ni nastopila Durakovičeva. Dvoboj so končali s 4:4. Pri članih s pištolo je zmagala Slovenija, zanjo je bil s 572 krogi najboljši Simon Veternik, ki je bil pri posameznikih drugi. Pri mladinkah je Slovenija izgubila, Suljičeva je nastreljala 354, Matijevičeva pa 348 krogov. V 3. Krogu strelskega tekmovanja za pokal prijateljstva v Škofji Loki so pionirji Mroža osvojili 6. mesto s 504 krogi (Sotler 175, Obradovič 174, Križnič 155, Rebič 153). Strelska družina Mrož je izvedla občinsko tekmovanje osnovnih šol. Dečki-ekipno: Anton Aškerc 445, Gorica 349, Livada 346; posamezno: Sotler (AA) 168, Križnič (Livada) 165, Obradovič (AA) 160; deklice-ekipno: Gustav Šilih 433, Livada I 219, Livada II 159; posamezno: Šafarič z rekordom 183, Markač 132, Sevšak 118 (vse GŠ). F.Ž. Mali nogomet Turnir Perspektivi in Sportklubu Od petka do nedelje je bil v velenjski Rdeči dvorani malono-gometni turnir v treh kategorijah, ki gaje izvedel domači Sportklub. V članski kategoriji je nastopilo 45 ekip, ki so se najprej po skupinah srečale v predtekmovanja, zaključni del pa je potekal na izpadanje. Izmed velenjskih ekip je z uvrstitvijo med osem najboljših največ dosegla ekipa ŠD Škale. Polfinale: Vuko Rogič-Kremenčkovi 1:2, Perspektiva-Assaloni Cosmos 5:4, tretje mesto je osvojila ekipa Assaloni Cosmos, v tekmi za prvo mesto pa je Perspektiva premagala Kremenčkove s 6:2. V veteranski konkurenci je slavil Sportklub pred celjsko Kovinotehno in mariborskim Taborom. Najboljši igralec je bil Radivojevič, najboljši strelec pa Tomažič, oba člana Sportkluba. V ženskem zaključku superpokala NZS so bili v polfinalu doseženi naslednji rezultati: ŽNK Škale-ŽNK Mobilia Koper 0:3, Kungota Maribor-Ilirija Hator 2:1. Za tretje mesto so Škale premagale Ilirijo po streljanju kazenskih strelov, za prvo pa je Mobilia premagala Kungoto s 3:2. Z. G. Evropsko prvenstvo v krosu v Belgiji Stiper Kristi je pritekla bron Kristina je tako Sloveniji, in Atletskemu klubu Velenje pritekla lep uspeh in zlasti sebi najlepše čestitala za 17. rojstni dan, ki ga je slavila v soboto pred nedeljskim slavjem. Kako je torej doživela ta čudovit uspeh? »Proga je bila zelo blatna z dvema vzponoma, startu pa nas je bilo 37. S Tomom sva se dogovorila, da ne bo kar zdirjala v gnečo takoj po startu in po nepotrebnem izgubljala moči, ampak naj le pritečem do cilja. Kaj kmalu sem ugotovila, da mi proga leži, borila sem se po vseh močeh in na koncu uspela nad vsemi pričakovanji.« Uspeha torej ni pričakovala? »Ne, niti jaz, niti trener se temu nikakor nisva nadejala, le sošolke so mi dejale, da bom zanesljivo tretja in ob tem sem bila kar jezna. Zato pa sem na cilju nepopisno srečna, doživetje je bilo enkratno. Veseli in srečni so bili tudi ostali, tako zelo, da so najprej mislili, da sem peta.« Pa takšna »pomota« ne bi bila nič čudnega, če upoštevamo izjemno razburljiv konec teka, zlasti zadnjih 200 metrov. Kristi je za prvo Španko Aguilar zaostala za pičlih 26. septembra 1996 Vs praznični test vi \N Kaj vas najprej zmoti, ko zazvoni telefon? A) hreščanje zvonca B) razpadajoč telefon C) dolga pot do aparata D) dejstvo, da se je spet nekdo zmotil REŠITEV: Če ste obkrožili A, je to dober znak, da preverite B. Če ste obkrožili C, pomislite na 0. OPOZORILO! Če ste se odločili za najmanj dva odgovora nujno potrebujete nov telefonski aparat. •a NASVET: Če niste obkrožili ničesar, je to dober znak, da pomislite na koga, ki mu privoščite svoje ugodje. Obiščite eno izmed teletrgovin. Naj tople besede zvenijo bolj čisto j. Za prijeten način komuniciranja ičeva c. 2a, tel. 063 86 14 44 , tel. 063 42 12 07 -jeva 4, tel. 063 48 24 44 Teletrgovina Velenje Teletrgovina Celje, I Teletrgovina Celiei < «m TelekomyJ Slovenije 1. VELIKI BOŽIČNO -NOVOLETNI KONCERT SHEČNO NOVO LETO 1997 Voznikom vozil ŠKODA in vsem bralcem časopisa NašČas želimo vesele božične praznike V novem letu pa lepo povabljeni v naš prodajno servisni center. ŠE SO NA VOLJO VOZILA FELICIA Z DARILOM. PRAPROTNIK doo voikswagen Group Šaleška 15,3320 Velenje tel./fax: 063/861 -570 i;' KINODVORANIv Topolšici. •..•*;•• : ;>: BIG BAND OTA VRHOVNIKA S SOLISTI in zborom OSNOVNE GOST KONCERTA -AMERIŠKA 'v ' , i • '• , i , i i '••'.' i • *•".' ■ , i *••'.": , t ■ C A R O ^ ^ P T ^ N ^ GLASBENA ŠOLA FRAN KORUN KOŽEUSKI VELENJE KONCERTNI PROGRAM DECEMBER 1996, JANUAR 1997 ČETRTEK, 19. 12. 1996 OB 19.30 KONCERTNA DVORANA GLASBENE ŠOLE KONCERT - Franci ŽIBERT - HARMONIKA - Istvan ROEMER - KITARA - Slavko GORIČAR - KLARINET Koncert je uvod v tridnevni seminar 1. mednarodne harmonikarske šole pod vodstvom prof. Francija ZIBERTA. PETEK, 20. 12. 1996 OB 19.00 KONCERTNA DVORANA GLASBENE ŠOLE Božično novoletni koncert solistov in zborov Glasbene šole Velenje OTROŠKI PEVSKI ZBOR pod vodstvom Manje GOŠNIK-VOVK Ines IVANOVIČ - KLAVIR MLADINSKI PEVSKI ZBOR pod vodstvom Matjaža VEHOVCA Jelka HROVAT - KLAVIR PONEDELJEK, 23. 12. 1996 OB 19.00 CERKEV SV. MIHAELA V ŠOŠTANJU Božične pesmi z MEŠANIM PEVSKIM ZBOROM Sv. Mihaela Šoštanj pod vodstvom Majde ZAVERŠNIK-PUC in RUDARSKO GODBO VELENJE - dirigent Ivan MARIN. NEDELJA, 12. 1. 1997 OB 19.30 KONCERTNA DVORANA GLASBENE ŠOLE NOVOLETNI KONCERT: - MLADINSKI PIHALNI ORKESTER glasbene šole, dirigent Marjan Stropnik - RUDARSKA GODBA VELENJE, dirigenta Ivan Marin, Marjan Stropnik Vljudno vabljeni na BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT v četrtek 19. decembra ob 1 9. uri v Kulturnem domu Šoštanj nastopajo Oktet TEŠ Mepz Svoboda Šoštanj Upokojenski pevski zbor Šoštanj Zmagovalec "Zlate harmonike" Robi Goličnik Pihalni orkester "Zarja" Šoštanj VABLJENI DUSETI d.o.o. TRGOVINA - SERVIS Parižlje 8a, 3314 Braslovče, Tel. & faks: 063/720-598 POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER IZDELKOV •lonsered STIHI* S^S^iS - VELIKA IZBIRA MOTORNIH ŽAG (hobi, kmečke, profesionalne žage) - REZERVNI DELI ZA MOTORNE ŽAGE - VERIGE ZA MOTORNE ŽAGE, VODILA, POGONSKI ZOBNIKI - GOZDARSKA OPREMA: PILE, ZAGOZDE, METRI, ROKAVICE, ČELADE... - OLJA ZA VERIGE IN ZA MEŠANICO ZA MOTORNO ŽAGO ZDAJ JE PRAVI ČAS TA GENERALNO POPRAVILO VAŠE KOSILNICE GORENJE, MUTA, BCS, SIP, G0LD0NI z motorji MAG, ACME, L0MBARDINI... VSEM NAŠIM KUPCEM VOŠČIMO VESEL BOŽIČ IN VSE LEPO V NOVEM LETU 1997. VABLJENI! Vesele bližnje praznike in srečno ter uspešno Novo leto 1997 Podjetje za urejanje prostora p.o. Velenje PRAZNIČNA NAGRADNA KRIŽANKAH VELEBLAGOVNICA NAMA VELENJE Če prenesete s pomočjo številk črke iz križanke v manjši lik, boste dobili geslo. Geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o., Foitova 10, 3320 Velenje, s pripisom nagradna križanka "VELEBLAGOVNICA NAMA " , najkasneje do ponedeljka, 5. januarja 1997. 1. nagrada: perilo Skiny 2. nagrada: perilo Skiny. 3. nagrada: perilo Skiny Prijazno vas vabimo , da nas obiščete tudi v predprazničnih VELEBLAGOVNICA VELENJE d.o.o. Trgovsko podjetje, Šaleška 21, 63320 Velenje, Tel.: 063 / 854-181, Fax: 854-133 dneh, ob sobotah tudi do 19.ure, v samopostrežno pa ob nedeljah od 8. do 12. ure. ŽELIMO VAM VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO! ur 10 11 u 1b 1H 15 iT V Rž i i 19 20 W 19. decembra 1996 Prednovoletne razglednice Le kje je še bolj temno kot v rogu? V velenjskem podhodu! V tistem pri pošti, seveda. Bo šele kakšna nesreča pripomogla k temu, da se bodo odgovorni zmi-gali in ga razsvetlili? Začasno predlagamo nakup sveč... gorenj eKopalnice gorenjeMteMjjm @w®m® Program Kopalnice Primorska 6 / b 3325 Šoštanj telefon: 063 / 882 • 122 NOVOLETNA AKCIJA V PRODAJNEM STUDIU KOPALNIC GORENJE V ŠOŠTANJU: -15% popust - plačilo s čeki - (1 + 3) ■ naročilo posebne BARVE osnovne sanitarne opreme (kad, umivalnik, Wc, bide) brez običajnega doplačila ■■HH = 'iSškž! - - :i HOJNK TRGOVINA na Ljubečno 43 - maltit - mivka - opeka modul - Tervol (mehki) - tervol (trdi) SIT/vreča S IT/vreča 250,00 SIT/vreča 76,00 SIT/kos 3.000,00 S IT/m 3 6.000,00 S IT/m 3 ČETRTEK, 19.DECEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasvet; 8.30 Poročila; 9.00 Ljubljanska banka se predstavlja; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 20. DECEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Dvakrat dvanajst umazanih; 8.45 Kličemo UNZ; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 21. DECEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Govorimo o filmu; 17.00 Kvazi kviz; 18.00 V imenu sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 22.DECEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Trič trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 III. blok čestitk; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 23.DECEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila;6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 in 8.30 Poročila; 9.00107,8 Avtomoto her-cov - oddaja o avtomobilizmu; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; T4.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 24. DECEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 25. DECEMBRA; 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Božično voščilo; Praznične čestitke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Praznične čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Božična poslanica; 15.30 Poročila;J 6.00 Kdaj, kje, kaj; Praznične čestitke; 16.30 Poročila; Ob prazniku; 18.00 Živžav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; : KINO :::::: DOM KULTURE VELENJE: Nedelja, 22, 12. ob 10. uri PEPE IN PEPČEK - Diesneyeva risanka Dolžina: 80 minut Oče Pepe in sin Pepček se med šolskimi počitnicami odpravita na potep z avtomobilom. Pepčku seveda ni do tega, kajti raje bi bil s sovrstniki in sošolko Bučko, ki se je začela zanimati zanj. Oče pa bi se rad zbližal z najstniškim sinom, ki mu počasi uhaja iz rok. Pepček sprejme potovanje z upanjem, da bo očeta lahko prepričal, da bosta obiskala rockovs-ki koncert, kajti le tako se bo lahko opravičil Bučki za odsotnost na njeni zabavi. In potovanje se začne... Ponedeljek, 23. 12. ob 20. uri NE ZALJUBI SE, KO SI ŽE MRTEV - gangsterski Režija: Gary Fleder Vloge: Andy Garcia, Christopher Lloyd... Dolžina: 118 minut Jimmy (Andy Garcia) je obesil na klin teologijo, ker se je zaljubil v gangstersko tolpo in z uglajenim nastopom postal šefov zastopnik. Nikoli ni ubijal, njegovo orožje sta bila dar govora in eleganca. V zrelih letih pa se spreobrne in skuša pošteno živeti, zato ustanovi videostu-dio. Nekega večera, ravno ko sreča dekle svojega življenja, pa ga pokliče nekdanji šef, da opravi zanj zadnjo nalogo. Jimmy angažira svoje nekdanje pajdaše, toda... KINO ŠOŠTANJ: Sobota, 21. 12. ob 17. uri PEPE IN PEPČEK - Diesneyeva risanka KINO ŠMARTNO OB PAKI: Nedelja, 22. 12. ob 16. uri PEPE IN PEPČEK - Diesneyeva risanka Naslednji filmi v letu 1996: Mulci - romantična drama (od 27. (to 30. 12.), m letu 1997: Verižna reakcija, Sieepers, Nori božič, Trainspoting, Nevarna srčeca... Rezervacije vstopnic vsak de-lovnik samo na št. 856-384 od 8. do 14. ure! KINO LIPA TOPOLŠICA: 20. decembra ob 19.30 uri in 22. decembra ob 16. uri: ČAROVNICE -grozljivka IZDELKI MESARIJE IN PREDELAVE VALAND Mesnica Velenje Stari trg 35 ( poslovni center) oO'- _ e Te,: 063/856-778 .fc^^oV^V^, inOS* P*8 * Vabljeni! . fltO*' - tor., sre., čet., pet. 8.-18. h - sob. 7. -12. h - ned., pon. ZAPRTO PREDPRAZNICNE AKCIJSKE CENE MESNIH IZDELKOV' V&dmšm it smim mvo letel GSM MOBILNI TELEFONI V SLOVENIJI. Pooblaščeni prodajalec: Vladimir Joger s.p., Lev« 46, Leveč te!./fax: 063452000 NOKIA CONNHCTIKG PEGPLE ...Tudi pot od podhoda mimo pošte je v temi. Svetilke so očitno le za okras. Pa ne božično-novoletni. Bliža se zadnji dan v letu. Kljub opozorilom mali in veliki piromančki uživajo v glasnem pokanju teh nebodigatreba naprav. Očitno tudi v nočnem ognju, ki je v ponedeljek zvečer kot kres zagorel na otroškem toboganu ob Foitovi cesti. Težko je biti pešec v Velenju. Kultura voznikov je taka, da jih nič kaj radi ne vidijo, še manj upoštevajo. Pred prehodi za pešče so drugorazredni. gorenjeMtemp) ©po3®^© Program Keramika Gorenje 1/ b 3327 Šmartno ob Paki telefon: 063 / 885 - 030 NOVOLETNI POPUST KERAMIČNIH PLOŠČIC GORENJE: Kje ? V industrijski prodajalni keramičnih ploščic v vasi Gorenje Do kdaj ? Do vključno 11. januarja 1997 v gorenj eKeramika MALI OGLASI ŠTEDILNIK PEA GORENJE, 4 + 2, dobro ohranjen, ugodno prodam. Telefon 857 - 914, popoldan. GOLF JXD 1,6,1. 90 3 v, kovinsko siv, 93.000 km, prodam za 10.800 DEM. Telefon 063-720-982. KOBILO s kompletno opremo; garažna vrata - jasenova, še zapakirana in hrastova vhodna vrata, prodam. Telefon 728-612. KUPIM KLAVIRSKI STOLČEK in oddam kletne prostore. Telefon 856-610. BIKCA 130 kg težkega za nadaljno rejo, prodam. Telefon 893-251. ODKUPUJEMO DELNICE ZA GOTOVINO, serije B - G: Union, Pivovarna Laško, Krka, Petrol, Etol, Cetis in Radenska. Telefon 728-046 in 714-441. ZA NEDOLOČEN ČAS ZAPOSLIMO DVA DELAVCA za razrez hlodovine na žagi Gaberke -Velenje. Vodja razreza mora imeti ustrezno izobrazbo in izpit za viličaja. Telefon 861-424 od 7-15 ure. 1 07,8 MHz FM STERE0 ROS ' . —— .9 MHz FM GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Smrti: Alojzij Rupnik, roj. 1934, Dol pod Javorjem št. 21; Mihael Križnik, roj. 1918, Ples št. 14, Bistrica ob Sotli; Marija Movh, roj. 1906, Šoštanj, Trg bratov Mravljakov št. 10; Franc Kovač, roj. 1929, Gavce št. 50; Alojzij Žličar, roj. 1921, Celje, Ljubljanska c.št. 33; Vid Tamše, roj. 1928, Velenje, Jenkova c.št. 31. Upravna enota Žalec Smrti: Justina, Rastočnik, stara 85 let, druž.upok., Ločica ob Savinji št. 81; Alojz Rak, star 70 let, upokojenec, Latkova vas št. 245. Upravna enota Mozirje Smrti: Ivana Jeraj iz Zgornjih Pobrežij; Ivana Janžovnik iz Prihove. POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8, 3320 VELENJE TELEFON.'. 063/858-Z26, MOBITEL.1. 0609 636-939 - POSTAVITEV MRLIŠKEGA ODRA NA DOMU - NABAVA CVETJA Možaosr plačila m mi obrokov - UREDITEV DOKUMENTACIIE ' POSLUJEMO 24 M DNEVNO DEŽURSTVA dam. Telefon 063-893-469. OVCE breje ali z jagenčki, ter ovna prodam. Telefon 857-745. PREVAJAM VSE VRSTE BESEDIL, nemških in angleških. Sodni tolmač, opravljam sodno korespondenco in nudim korverzacijo vseh stopenj. Telefon/fax 858-015. JUGO 55, letnik 90, prevoženih 18.000 km, prva lastnika, garažiran, prodam. Telefon 894-037. PRAŠIČA ZA ZAKOL, PRODAM 150 kg. Telefon 851-159. BIKCA SIMENTALCA težkega 140 kg in telico sivko, težko 350 kg, pro- STE ŽE VLOŽILI CERTIFIKAT? Zanj dobite delnice in nagrado: mlinček, likalnik, radio. Telefon 062-631-164 po 16. uri. MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE OBVEŠČA, da bo v nedeljo dne 22.12. prodajala mlade kokoši nes-nice, stare 6 mesecev, so tudi cepljene. Prodajala bo od 8. do 8.30 ure v Šaleku pri cerkvi. Telefon 0602-61-202. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN MOZIRJE LJUBIJA 121, TEL: 831 -109 OBIŠČITE BOGATO ZALOŽENO TRGOVINO ŠIVALNIH STROJEV, GASILNIH APARATOV, PLINSKIH GORILNIKOV, ZAŠČITNIH OBLAČIL, GUMBOV, TER VES PRIBOR ZA ŠIVANJE. DEL. ČAS: VSAK DAN OD 13. D0 18. URE. VUUDNO VABUENI! Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 19. decembra - dnevni dežurni dr.Friškovec, nočni dežurni dr.Slavič in dr. D. Vrabič Petek, 20. decembra - dnevni dežurni dr. Ramšak, nočni dežurni dr. Kozorog in dr. Kočevar Soboto, 21. decembra in nedeljo, 22. decembra -dežurni dr. Lazar in dr. V.Renko Ponedeljek, 23. decembra - dnevni dežurni dr. Mijin, nočni dr. O.Renko in dr. D.Vrabič Torek, 24. decembra - dežurni dr. Rus, dr. Slavič in dr. Urbane Sreda, 25. decembra - dežurni dr. Rus in dr. Slavič Zobozdravstvo: V soboto, 21. decembra in nedeljo, 22. decembra - dr. Gordana Čišmek, (dežurstvo opravlja v dežurni zobni ambulanti od 8. do 12. ure). Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 20. decembra do 27. decembra - Franc Blatnik, dr. vet.med., Stanetova 47, Velenje, mobitel: 0609/618-117. V VELENJU PRODAM ŠTIRI SOBNO STANOVANJE 105 m2. Telefon 069-83-446. PIŠČANCE 2 kg, prodamo. Kladnik 885-116. V VELENJU NAJAMEM 20 -30 m2 poslovni prostor za trgovino. Telefon 716-294. PREKLICUJEM DEJAVNOST AVTO-PREVOZNIŠTVA Darko Ocepek, sp z 19. marcem 1997. INŠTRUIRAN MATEMATIKO. Telefon 858-041. HIŠO v V. gradbeni fazi v Letušu prodam. Telefon 712-165. MLAJŠI UPOKOJENEC sprejme primerno zaposlitev. Telefon 858-766. ODDAM SOBE. Telefon 852-541. MELANIJA ANDREJA POTECIN iz Šmartnega ob Paki 114 izjavljam, da nisem plačnik dolgov svojega bivšega moža, MARKA POTECINA iz Celja, Miličinskega 23. OMEJENO ŠTEVILO SMREČIC različnih velikosti ugodno prodam. Telefon 892-179. DVA PRAŠIČA od 70 do 80 kg prodam. Telefon 882-841 zvečer. KVALITETNO STROJENE LISIČJE KOŽE, ugodno prodam. Telefon 882-399. V VELENJU ALI OKOLICI NAJAMEM STANOVANJE. Telefon 892-188 popoldne 863-797. PLETILNI STROJ BROTHER PRODAM. Telefon 863-378. SESALEC ISKRA ELEKTRONIK 1150 malo rabljen prodam, Telefon 894-525 BIKCA STAREGA 4 tedne, prodam. Telefon 894-047. NOVI DOM V & M D.N.O. AGENCIJA ZA PROMET NEPREMIČNIN Trg mladosti 6 Velenje, telefon 856-899. RDEČE VINO - IZABELA- PRODAM. Telefon 063-858-594. OJAČEVALEC SOLTON 220-400 W, sintesizer Jamaha MK 100 za začetnike, prodam. Telefon 885-557. PREKLICUJEM DEJAVNOST PEKARNE NA IME Mirko Rednak, obratuje naprej na ime MIRAN REDNAK. R-4 GTL PRODAM, letnik 86. Telefon 854-977. JUSTINA PERGOVNIK SPOROČAM da sem z dnem 31.10.1996 zaprla trgovino Mini market na ploščadi v Topolšici. KUHINSKE ELEMENTE S POMIVALNIM KORITOM, prodam. Telefon 850-086 zvečer. KRAVO ZA ZAKOL PRODAM. Telefon 888-575. DOBORO OHRANJEN MERCEDES 12-13 z delom prodam. V račun vzamem osebni avto. Telefon 895-213. ZIMSKO LETNI PROFIL GUM s platišči, za Škodo, prodam. Telefon 882-786. RAČUNALNIK COMMODORE 64 z veliko igricami in glasbeni stolp au-dioton na daljinsko upravljanje prodam. Telefon 893-398. PUJSKE TEŽKE 20 - 25 kg prodam po 360 sit/kg. Telefon 882-802. V VELENJU ZAMENJAM trisobno stanovanje za dvo z doplačilom. Telefon 856-899. V VELENJU PRODAM dve manjši stanovanji. Telefon 856-899. DVA MESECA STARO TELIČKO za zakol ali nadaljno rejo prodam. Telefon 885-529. ODDAM GARSONJERO V NAJEM v Šoštanju. Telefon 882-115. Pustite sporočilo na tajnici zvečer po 20. uri. LADA KARAVAN 1300 odbijač, zadnje luči in zadnja vrata prodam. Telefon 882-075. SLADEK JABOLČNIK PRODAM. Telefon 857-679. ONESNAŽENOST ZRAKA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE VELENJE TER OBČIN ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI V tednu od 9. decembra do 15. decembra 1996 so povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka v naslednjih dneh: 09.12. AMP Graška gora 12.12. AMP Veliki vrh AMP Zavodnje 13.12. AMP Veliki vrh AMP Graška gora 150 mikro-g/m3 250 230 130 140 MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 9. decembra do 15. decembra 1996 1800 1600 1400 1200 1000 800 600 400 200 0 filliLiil ŠOŠTANJ TOPOLŠICA VELIKI VRH ZAVODNJE VELENJE GRAŠKA G. 19.12. E) 10.12.D 11.12.112.12.0 13.12.n 14.12.115.12. MESTNA OBČINA VELENJE VARSTVO OKOLJA tr r Utefr: ZAHVALA 10. decembra 1996 je umrla naša mama, stara mama in prababica marija movh rojena France 1.11.1906 - 10.12.1996 Iskrena hvala osebju Bolnišnice Topolšica za skrb in nego. Hvala tudi lokoviškim pevcem, gospodu Medvedu za govor in vsem ostalim za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. VSI NJENI ZAHVALA V 64. letu starosti nas je zapustil dragi mož, ati in stari ata jože polak iz Skornega 2.3.1932 - 10.12.1996 iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in vsem sodelavcem za darovano cvetje, sveče, svete maše ter izrečena sožalja. Zahvaljujemo se dr. Stuparju za njegovo zdravljenje, govornikoma, pevcem ter gospodu župniku za opravljen obred. Žalujoči VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in brata franca zamrnika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, ki ste delili z nami bolečino v najtežjih trenutkih in nam nudili vsestransko pomoč.Hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše in dar v humanitarne namene. Iskrena hvala gospodu prodekanu Ivanu Napredu za opravljen obred, govorniku gospodu Tinetu Hrastniku, pevcem za odpete žalostinke in vsem trem praporščakom. Iskrena hvala osebju Bolnišnice Topolšica - Interni oddelek, gospodu dr. Zdenku Kikcu in negovalnemu osebju . Hvala pogrebnemu zavodu za opravljene usluge. Vsem še enkrat iskrena hvala! NJEGOVI NAJDRAŽJI ŽALUJOČI Resnično, prava sreča v družini in glasni Dvorana nazarskega delavskega doma je bila v nedeljo popoldne prepolna, pravzaprav premajhna za vse, ki so se zgrnili iz vseh koncev in krajev obeh dolin, da bi bili še v tretje deležni doživetja posebne sorte. In so ga bili. Na 3. srečanju družin namreč, ki z igranjem na ljudske instrumente in petjem ohranjajo neprecenljivo bogastvo ljudskega izročila. Že ime srečanja je dovolj pomenljivo - »Družina - ključ sreče,« znova sta bila prireditelja Zveza kulturnih organizacij Zgornja Savinjska dolina in Prosvetno društvo Nazarje, torej Ivana Zvipelj in Marko Finkšt z enkratno oporo peščice čudovitih sodelavcev, srečanje pa gotovo pomeni lep uvod v bližnje družinsko božično in novoletno praznovanje. Deset družin je tokrat igralo in prepevalo, deset družin od najmlajših vnučkov do dedkov častitljivih let, pa dekleta in žene, nekaj čudovitega je bilo to; tudi v tem smislu, da enkratno izročilo ne bo nikoli zamrlo. Nastop je povezoval Jože Galič, prav njegova družina pa je s svojim nastopom kot gostja sklenila lepo nedeljsko popoldne. Znova je bila najštevilčnejša desetčlanska Završnikova družina z Dobrovelj; prav tako z Dobrovelj so prišli, zaigrali in zapeli Dobrovnikovi; Brinovškova družina iz Ljubije si je nadela ime »Skupina treh vrhov,« prisrčnega pozdrava sta bila deležna zlasti najmlajša -Podbregaijeva Joško in Jaka iz Podvolovljeka; lepo so se predstavili člani družine Senica z Dol Suhe pri Rečici ob Savinji, z Ljubnega so prišle družine Brgles, Lenko in Podlesnik; z lastno skladbo posebej za to srečanje »Držina je biser sveta« pa so bili deležni posebnega pozdrava člani družine Slapnik iz Bočne. Dve že znani družini letos nista nastopili, nobena ni odrekla prihodnjega sodelovanja, prišli sta dve novi in jih bo v prihodnje skupaj še več. Takšnega srečanja pač ne bodo zamujale. In spet bo lepo. JP Šmartno ob Paki Prssrdno sobotno Občina Šmartno ob Paki , tamkajšnje društvo upokojencev ter odbora RK Šmartno ob Paki in Gorenje so minulo soboto poskrbeli za prijetno popoldne krajanov, starih več kot 70 let ter tamkajšnjih krvodajalcev, ki so darovali kri več kot 25-krat. V dvorani gasilskega doma v Šmartnem ob Paki se je vseh zbralo več kot 130. vo, ker so se v takem številu odzvali vabilu na že tradicionalno srečanje. Posebno pozornost so ob tej priložnosti namenili najstarejšima udeležencema srečanja. Roko je župan Ivana Rakun stisnil 93-letnemu Francu Trobinu in 96-letni Mariji Hramec. Skupaj z dr. Bogdanom Menihom pa sta nato podelila še priznanja krvodajalcem, ki so kri Bilo jim je lepo, so zatrjevali. Sploh pa so bili veseli dejstva, da nanje niso pozabili Predsednica RK Šmartno ob Paki Mira Lesnjak se je ob tej priložnosti zahvalila udeležencem srečanja za njihov dosedanji trud pri razvoju občine in jim zaželela sreče, predvsem pa zdravja v prihodnjem letu. Prav to je storil tudi dr. Bogdan Menih v imenu območne organizacije Rdečega križa Velenje, katere predsednik je. Tudi šmarški župan Ivan Rakun je izrekel najlepše želje ter izrazil zadovoljst- darovali več kot 25-krat. Takih je bilo 24, med njimi tudi štirje, ki so se med krvodajalce vpisali več kot 40-krat. To so bili: šmarški župan Ivan Rakun, Ivan Rudnik, Franc Kolar in Jože Vajngrl. Za popestritev srečanja so s kulturnim programom poskrbeli mladi pevci, godci, plesalci in recitatorka Hilda Steblovnik. (tp) in yiligi Res, nista bila »družina,« sta pa kot prava bratranca zadovoljevala »pogoje,« za nastop; še več, skupaj z ostalimi mladimi in še mlajšimi, sta resnično zagotovilo, da petje in igranje v družinah ne bo izginilo z naših domov, da ljudsko izročilo ne bo zamrlo. Prepolna dvorana je v veselju in zadovoljstvu so postajala rdeča, v ustih je tu pa tam zmanjkalo sapice, ampak globoki bas je pridno in glasno spremljal Jakovo »frajtonarico.« Iz Podvolovljeka sta doma, seveda nista bila sama, ampak glava »družine« je bila vseeno babica, ki je zlasti skrbela za Joškota, Joško pa zanjo, pred in po nastopu seveda, da ne bo pomote. Po vrnitvi z odra, ko sta se »umaknila« množici in njenemu ploskanju, je bil Joško stroko resen, Jaka pa je komaj izustil »kako me je bilo strah.« pridno ploskala, Joško in Jaka pa sta korajžno igrala. Zlasti Joškotu je bila korajža potrebna; njegov bas je velik kot mali muzikant sam, lička Kaj je pri vsem tem čudnega? Med drugim to, da bo Joško februarja dopolnil štiri leta in je basu komaj kos, Jaka pa pri sedmih letih že skoraj tri leta pridno in redno vadi s svojo harmoniko. Bližnja soseda sta korajžna bratranca, Jaka veliko vadi s prijateljem, Joško pa jima seveda želi »pomagati«. Tako je Joško dobil bas v dar in zdaj veselo piha vanj, po notah in taktu in v veliko veselje vseh okrog njega. Prav je tako! Pred vami je že predzadnji kupon, ki nosi številko 5, na katerega lahko napišete svojo odločitev za naslov "Naj osebnost" leta 1996. Kupone še vedno pridno režete in pošiljate, odziv je veliko večji kot lani, seveda pa si želimo čim več vaših glasov, da bo rezultat vašega glasovanja čimbolj reprezentativen. Zagotovo bodo k vašemu sodelovanju v tokratnem izboru pomagale tudi bogate nagrade, ki so jih za glasovalce prispevali naši sponzorji, "Naj osebnost" pa bo v dar dobila kolo, darilo Veleblagovnice Nama Velenje. Radi bi poudarili, da boste v bobnu sreče vsi, ki boste poslali kuponček, ne le tisti, ki boste glasovali za zmagovalca. Naj ponovimo, kaj morate storiti, da boste v bobnu sreče in da boste pomagali izbrati "Naj osebnost" letošnjega leta, ki jo bomo tudi letos razglasili na Silvestrovo? Tudi letos bomo v podjetju Naš čas namreč pripravili Silvestrovanje na Titovem trgu. Želimo, da skupaj izberemo osebo, ki živi z nami, na območju, kjer izhaja in je bran Naš čas. Na kuponček napišite ime osebe, ki je v minulem letu na vas naredila največji vtis. Naj bo to nekdo, ki ga cenite, ki vam je vzor, ga cenite, imate radi... Ni važno, na katerem področju deluje; lahko je kulturnik, športnik, politik ali kaj čisto tretjega. In seveda - lahko je ženska ali moški. Srečko Meh, Katarina Srebotnik, Marjan Marinšek... Do konca izbora bomo objavili le še en kuponček, zato ne odlašajte. Morda pa vas bo k sodelovanju vzpodbudil tudi trenutni vrstni red vaših kandidatov. Še vedno vodi Srečko Meh, na drugem mestu je Katarina Srebotnik, ki za prvouvrščenim ne zaostaja več veliko, le nekaj glasov. Za njo je Marjan Marinšek, potem Jože Mraz, Hermina Groznik, Strašna Jožeta, Jože Vehovar, Irena Vrčkovnik, Ivan Marin, Bojan Kladnik, Jože Polak... Med Vas, glasovalce, bomo razdelili naslednje nagrade: 1. Rolerji Mojo, poklanja trgovina Fun šport, Foitova 2, Velenje 2. Bluza Vezenine Bled, poklanja trgovina Manca, Breg pri Polzeli 3. Bon v vrednosti 10.000 SIT, prispeva Prodajno-razs-tavni salon A Fining, Simona Blatnika 11, Velenje 4. Moške hlače, poklanja Elkroj Mozirje 5. Otroška bunda, poklanja Trgovina Malček, Šaleška 16, Velenje 6. Vikend paket v hotelu Barbara v Fiesi za eno osebo, nagrajuje Gost Velenje, Turistična agencija 7. Košarica dobrot Pekarne Brglez, prispeva Pekarna, slaščičarna, trgovina Brglez, Vransko 8. 4 celodnevne smučarske karte za Golte, nagrajuje RTC Golte 9. Kosilo ali večerja za 2 osebi v enem od Štormanovih gostišč, vabijo Gostišča Štorman 10. Karte za kopanje in savno v Termah Topolšica -poklanjajo Terme Topolšica 11. Sončna očala, nagrajuje Optika ABA, Prešernova 7, Velenje 12. 5 kompletov namizne podlage, 3 delni koledar in beležka, prispeva Tiskarna Velenje. 13. Tečaj slikanja na svilo, nagrajuje Ljudska univerza Velenje 14. Lončnica - poklanja cvetličarna Beli cvet, Veleblagovnica Nama. 15. ERA, bo poklonila bogato košaro, polno vitaminov 16. - 20. Trije sodelujoči bodo dobili letošnji Almanah občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, dva pa video kaseto Šaleška dolina. Vse prispeva Naš čas d.o.o.. Priznajte, da so nagrade res lepe in mamljive, za kar se še posebej zahvaljujemo vsem sponzorjem. Na vas pa je, da se odločite, izrežite kuponček in ga pošljite v kuverti ali na dopisnici na naslov : Naš čas d.o.o., Foitova 10, 3320 Velenje.