Poštnin* plačana r
C*n* Mi-
■»efllc. IH abb. post. I. (r.
DEMOKRACIJA
Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-II. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastaslo J-c - tel. 2-30-3» Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzu-tta št. )*. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za Inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekoval računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127
Leto IX. - Štev. 44
Trst - Gorica 7. novembra 1955
Izhaja vsak petek
Obletnice mrtvih in živih
Ženeva brez čudežev
Prvi dnevi novembra so čas, ko nam duh vedno znova pohiti v irre-teklost, kjer brska po minljivem in večnem, da bi odkril bistvo vrednosti življenja in zgodovinskega dogajanja.
Gremo naprej ali nazaj? Postaja človeštvo popolnejše, plemenitejše ali je vedno bolj surovo, bestialno nenačelno? Kaj je z velikimi idejami pravice., medsebojnega spoštovanja, ne glede na narodnost in vero? S socialno pravičnostjo in blagostanjem? Ce se že ne more reči, da smo daleč napredovali v smeri mednarodnega bratstva občestev različnih kultur, ali smo se vsaj premaknili bliže uresničenju skupnosti dokaj sorodnih evropskih narodov? So vsa življenja, ki so med drugim padla tudi za uresničenje nekaterih teh idej, padla zaman? So tisti, ki so vse svoje sile in napore posvetili plemenitim stremljenjem, enostavno zapravljali svoje energije tjavendan, se metali v o-genj, v katerem so zgoreli brez haska?
Koliko naporov, dela in trpljenja; koliko upanj, koliko razočaranj, koliko presedluvanj...! Strašna burja dogodkov je lomila hrbtenice, me tala ljudi iz enega tabora v drugega, rodila vetrnjake in politične mešetarje, menjavala ideje, spreminjala načela. Pravi čudež, da je narod vsaj fizično še ostal....
Vseh mrtvih dan je eden izmed tistih, ki so bolj kot drugi primerni za takšne obračune. Za dva naroda in dva svetova, ki se srečujeta prav t% pri Trstu in med katerima smo prav Tržačani nekakšen spojni člen, so obenem ti dnevi tudi polni zgodovinskih spominov.
4. novembra 1918 so n. pr. na italijanskem bojišču, po p/rvi svetovni, vojni, nehali grmeti topovi, katerih zamolklo bobnenje smo prva leta, ob mirnih nočeh, redno slišali celo v samem mestu, od koder smo lahko opazovali snope irCrometov',' ki so obsipavali bližnjo fronto.
Nekaj dni pred tem, 29. oktobra 1918, je bila. v Hrvatskem saboru v Zagrebu proglašena odcepitev od Avstro-Ogrske. Storjen je bil prvi državnopravno veljavni korak, ki je vodil k skorajšnji ustanovitvi sosednje Jugoslavije.
Naše mesto, ki prej nekaj stoletij — z izjemo Napoleonovega med-dobja — ni menjalo gospodarja, je v nekaj desetletjih preživelo viharne čase. .V Italiji, kateri je po londonskem dogovoru in mirovni pogodbi pripadlo, je delilo vse tegobe fašističnega režima. To so bili črni časi posebno za nas, slovensko manjšino. Sledila je druga svetovna vojna s svojimi vpoklici, zmaga mi in porazi, padcem fašizma, nemško okupacijo, bombardiranji, pomanjkanjem in draginjo. V močno poostreni obliki smo doživljali razmere prve svetovne vojne, katere zaključka se spominjamo te dni.
Sledila je zavezniška zasedba, pred njo še štiridesetdnevno razdobje revolucionarnih oblasti, ki so vsem zapustile grenak in neprijeten okus, mnogim pa zadale nove. še danes nezaceljene rane.
Minilo je deset let med upanjem in trenji, pričakovanji m razočaranji. Končno 26. oktobra 1954 je bi
10 tudi to medvladje končano. V Trst so se vrnile italijanske čete. Tokrat na osnovi novega londonskega sporazuma, kateremu je priključen poseben statut za manjšine. Pri vsčm hudem je prav na njegovi osnovi začelo rasti, sprva sicer slabotno, toda, posebno v začetnem obdobju, vedno močnejše upanje, da bo le boljše, da bo drugače, kot je bilo med obema vojnama.
Ko smo te dni hodili na grobove naših dragih, ki so večinoma vse to doživeli, ki so v tem razdobju delj ali manj časa, bolj ali manj globoko vse to preživljali, in za, vse, kg r jim je bilo drago in vredno, trepetali, smo se vpraševali: a-
11 so z njimi pokopane tudi njihove nade, ali naj z njimi rečemo, da jutri ne more biti bolje zato, ker je vse končano? Naj razpoloženje in filozofijo dneva »Vseh mrtvih« prenesemo tudi na probleme in življenje nas živih?
Mislimo, da to ne bi bilo prav. S tem bi se sami vklenili v oklep mrtvih, bodočnost bi potopili v preteklost. Ne smemo se izneveriti sedanjosti, njenim nalogam in okoliščinam, ne smemo izgubiti vere v življenje, ki ob vsem mraku neiz-vestnosti, s katero se odlikuje naš čas, le ni tako črno kot se nam pre-rado dozdeva.	*	*	*
Pretekli četrtek je začela v Ženevi konferenca zunanjih ministrov štirih velikih sil, na kateri naj b1. se pokazalo, koliko so vredni nasmeški in prijaznosti, ki so si jih ob svojem poletnem srečanju izmenjali predsedniki vlad štirih velikih. Pri tem je treba ugotoviti, da je konferenca začela v treznem o-zračju, ko so že bile pozabljene fotografije smehljajočega se Bulgam-na in Eisenhowerja, ki so tako močno vplivale na svetovno javno mnenje. Državniki in komentatorji v svojih izjavah sicer niso bili popolnoma pesimisti, toda niti eni, nit; drugi niso od konference več pričakovali čudežev. Pri vsem so ji napovedovali neuspeh.
Prvi teden konference potrjuje pravilnost to- sodbe. Zunanji ministri, ki se sestajajo pri štirioglati mizi, vsak ob svoji strani obdan od pomočnikov ia. svetovalcev, kakor borilci pri dvobojih ali v areni, sq si doslej samo izmenjavali predloge, za katere so lahko že vnaprej vedeli, da jih nasprotna stran ne bo sprejela.
Zahodnjaki so v glavnem ponovili Edenov predlog z zadnje konference zunanjih ministrov, ki je, bila leta 1953 v Berlinu. V svoji spomenici pravijo, da je treba najprej razpisati po vsej Nemčiji svobodne volitve z mednarodnimi jamstvi za njihovo svobodo. Po njihovem je to edina pot, ki vodi k nemški enotnosti, brez nemške enotnosti pa ni evropske .varnosti. Zahodne države izjavljajo, da niso pripravljene sodelovati pri organiziranju evropskega varnostnega sistema, ki bi vključeval še razdeljeno Nemčijo. Zahodne velesile obenem poudarjajo, da sta Atlantski pakt in Zahodnoevropska obrambna zveza zgolj obrambni organizaciji in svobodna Nemčija bi morala imeti pravico, da se po svoji presoji pridruži tem organizacijam. To b! samo prispevalo k povečanju varnosti Sovjetske zveze, ker bi zaradi vključitve nemške vojaške mo-čj» v te. mednarodpe obrambne organizacije kilo nemogoče, da bi se ponovno razvil nemški militarizem.
Da bi Sovjetsko zvezo še bolj pomirile, so zahodne sile pripravljene skleniti, seveda obenem s sklenitvijo sporazuma o nemški združitvi, še posebno pogodbo v zvezi z. združitvijo Nemčije. V njej bi sc vse podpisnice odrekle uporabi vojaške sile v nasprotju z načeli Organizacije združenih narodov. Predvidena je ustanovitev posebnih področij 160 km vzhodno in zahodne od sedanje meje med vzhodnimi državami ia združeno Nemčijo. Vojaške sile, ki bi se smele zadrževati v tem skupno 320 km širokem pasu, bi bile vnaprej določene. V tem prostoru bi nasprotna stran imela pravico nadzorstva in bi lahko postavila svojo lastno radarsko mrežo. Najvažnejše pa je, da zahodne sile ponujajo Sovjetski zvezi jamstvo tudi v primeru, če bi katerokoli članico, podpisnico te pogodbe, napadla država, ki bi bile včlanjena v Atlantski obrambni pakt. Jasno je, da pri tem mislijo na Nemčijo.
Kakor postavljajo zahodnjaki naj prej zahtevo po združitvi Nemčije, kar naj bi bilo pogoj za sklenitev drugih varnostnih paktov, pri čemer predvidevajo, da bi se Nemčija pridružila Atlantskemu paktu, tako stoji sovjetski predlog in načrt na popolnoma nasprotni osnovi: najprej varnost in šele nato združitev Nemčije.
Tudi Sovjeti niso doslej povedali nič bistveno novega. V glavnem so ponovili predlog, katerega je že poleti, v isti 2enevi, sporočil Bul-ganin: najprej sklenitev varnostne pogodbe, h kateri naj bi v prvem obdobju pristopili obe Nemčiji. V istem obdobju naj bi postopoma likvidirali obojestranske vojaške pakte, torej tako imenovani Vzhodni blok in Atlantski pakt ter Zahodnoevropsko obrambno organizacijo.
Med obema načrtoma je torej globoka razlika.
osvojevalne težnje samo odgodiM, da bi dosegli združitev Nemčije.
To nemško 'lastnost, da trenutno svoje nesodobne namere zataje, nam kažejo številni nemški pregovori in izreki. »Aufgeschlobčn ist nicht aulgehoben« (kar se odgodi. še ni tudi opuščeno), ali pa navada miselnega pridržka (mentalna rezervacija) in zahrbtnih misli (Hintergedanke), vse to je tako zasidrano v nemški naravi, da je naravnost značilno za nemškega človeka. Tudi predstava, da božji mlini meljejo počasi, toda gotovo, kaže, da pri Nemcih ne zamrejo tako lahko upanja na povračilo in maščevanje.
Pravijo, da je tragedija Nemčije v tem, da se je dokopal do oblasti človek, kakršen je bil Hitler. Mogoče je, da je to njena tragika. V stvari je pa Hitler vsaj nekoliko časa govoril Nemcem iz srca in ni le zgolj slučaj, da so se prav ženske, ki rade sodijo bolj s srcem kot pa z razumom, najbolj vneto navdušile za Hitlerja.
Nemška miroljubnost?
Hitlerjevo pomanjkanje notranje umerjenosti je zakrivilo nemško katastrofo. Toda, če bi tega nedo-statka ne bilo, bi morda doživeli tisto, česar Nemcem ni uspelo niti za Karla Velikega, niti za Otonov, niti za Friderika II., to je, da dokončno in za trajno zatrejo svobodo Slovanov. Kdo nam jamči, da Nemci tega zopet kdaj ne bi poskusili? ,Saj celo Adenauer izjavlja danes, enako kot je to storil Hitler pred letom 1939, da Nemčija priznava le svoje zahodne meje, dočim si pridržuje, da ostane vprašanje poljske meje odprto. Na drugi strai ni vzdržujejo sudetski Nemci vprašanje vrnitve v domovino, kot je to pokazal njihov sestanek v Frankfurtu. Današnja Nemčija se sicer odreka pravice, da bi se za ostva-ritev svojih teženj posluževala vojne. Toda isto je trdil Hitler vse do
leta 1939. Sicer je res, da človek osemdesetih let, kolikor jih šteje Adenauer, ne bo porival Nemčije v vojno. Toda nihče ne more vedeti, če se prej ali slej ne bodo zopet pojavili ljudje, ki bodo zagrabili za meč.
iZato je verjetni neuspeh ženevske konference zelo značilen. Pri sovjetskih ljudeh se gotovo vzbuja slaba vest. Gotovo tudi oni čutijo, da se utegne jeziček zgodovine nagniti v nasprotno smer in da bi ta nasprotna smer utegnila Nemce privesti do nadoblasti v Podonavju in s tem do težnje po povrnitvi v U-krajino.
Toda tudi Zahod čuti podobno in zato nudijo z ameriške stieni proti povrnitvi nemške osvajevalne politike obsežna jamstva. Toda kaj pomenijo taka jamstva? Mar to, da bi jim,-v primeru nemškega napada na Slovane ves Zahod priskočil na pomoč? To je Anglija storila leta 1939 v korist Poljske, in dobro vemo, kako drago je to pomoč plačala. To je storila tudi Amerika po zaslugi Rooseveltove vztrajnosti. Toda, da bi to ponovile evropske države in Amerika v času atomskega orožja, 'i to možnost Rusi pač ne verujejo. Toda, kdo bi si še čudil, če Rusi v to ne verujejo? Človeštvo je doživelo preveč gorja, da bi se ne balo ponovitve vsega tega. Borba za Srednjo Evropo še ni zaključena. Od zastopnikov mlajšega naraščaja in ne od starih politikov bo odvisno, če bodo vprašanje Srednje Evrope rešili z mirnim sporazumom v ozračju vzajemne popustljivosti ali pa bo prevladala težnja za uporabo ostrejših sredstev, vezanih na uporabo sile nad pravičnostjo.
Kdo bi se torej čudil, če bodo po izkušnjah glasovanja v Posarju tudi zahodni zastopniki manj pripravljeni, da bi v. borbi za nemško združitev kazali še staro doslednost, pač pa več razumevanja nasproti sovjetskim partnerjem.
H a ho žiui sovjetski podanih?
Ko so pred nekaj leti romali po Sovjetiji redki komunistični izobraženci iz našega mesta, so po svojem povratku prirejali množične sestanke in na njih z navdušenjem pripovedovali o obljubljeni rdeči Indiji Koromandiji in o raju na zemlji. Ta raj delovnega ljudstva so obiskali meseca septembra tudi nekateri zahodni časnikarji, kj jih je Hruščev ob priliki ženevske konference povabil v domovino socializma. Socialistični časnikar H. Raeper je v zahodnem tisku priobčil nekaj svojih spoiminov iz Sov jetije, s katerimi bi radi seznanili tudi naše čitatelje.
Ha] nudijo državne trgovini
Znameniti Rdeči trg v Moskvi o-klepa na eni strani Kremelj, na drugi strani državno velepro-dajalno »GUM« (Gosudarstveni u-niverzal magacin). Poslopje ni moderno, je pa to največja veletrgovina v Moskvi. Dolgo, trinadstropno stavbo so zgradili še za časa carizma. Takrat je bil to velebazar, v katerem je bilo nameščenih- o-krog 300 samostojnih trgovin. Tem namenom je bila posvečena -tudi svojevrstna konstrukcija poslopja. V notranjosti poslopja potekala Vzporedno dve ulici prodajnih lokalov. Nad njimi pa se razteza visoka steklena streha, podobno kakor v milanski galeriji. Danes so v teh nekdanjih 300 samostojnih trgovinah nameščeni najrazličnejši oddelki orjaške državne veletrgovine. Tam, kjer je nekoč svobodno vladala zasebna pobuda tri sto samostojnih glav, kraljuje danes državna birokracijo.
Kako sa bohoti ta birokracija, odkrivajo številke. V tej veletrgovini je danes zaposlenih 4700 ljudi. Med njimi je komaj 1800 prodajalk in prodajalcev. Ce odštejemo pomožno osebje, -nosače, pakovalce, kurjače i- P-, potem pride na vsakega
Hlaroški požel se razplet a
Nemški izgledi
Ali je glasovanje v Posarj-u mar res vsaj za sedaj uničilo vse izgle-de za nemško združitev? Ni izključeno, čeprav so -se vsi zastopniki zahodnih sil potrudili, da bi nas prepričali o nasprotnem. Adenauer uživa v Nemčiji nedvomno velik ugled. Gotovo je, da velik del nemškega naroda spoštuje moža in je tudi sicer solidaren s tem velikim državnikom. Toda vprašanje je v tem, ali je nemška solidarnost z A-denauerjem plod prepričanja ali pa le taktična poteza; ali so se Nemci s tem, da so pristali na Adenauerja, enkrat za vselej odrekli svojim o-svojevalnim težnjam ali pa so svoje
Maroška zadeva, ki se je tako zapletla, se prav tako presenetljivo razpleta. Marakeški paša El Glaoni, ki je bil glavni nasprotnik prejšnjega sultana Ben Jusufa, ki je s svojimi vojščaki dejansko izsilil njegov padec ali je vsaj s svojim zadržanjem in nepopustljivostjo o-mogočil Francozom, da so ga- odstavili, je na lepem obrnil jadro. Komaj je začel poslovati imenovani regentski svet, že se je prijavil za sprejem in je ob tej priliki dal vdanostno izjavo za sultana Ben Jus-u-fa, kakršne ne bi nihče pričakoval. Zviti nomad je pač zavohal, na- čigavi strani je zmaga, in je hitro iz-premenil barvo. Drugi zopet pravijo, da ga je do tega koraka, ki je preveč nasproten vsemu dosedanjemu delovanju marakeškega paše, da bi lahko bil iskren, pripravila dobra nagrada, katero naj bi mu obljubili Francozi zato, da jim še enkrat pomaga spraviti maroško vprašanje s sveta. Kakor se je prej Francozom na ljubo Ben Jusufu u-prl, tako naj bi se zdaj, zopet Francozom na ljubo, z njim pomiril.
Sami Francozi izražajo preveč presenečenja, da hi lahko trdili, da je la druga domneva pravilna. Nasprotno. Bojč se, da tiči za vsem manever maroških nacionalistov, ki se ne zadovoljijo s tem, da- se Ben J-us-uf vrne v Južno Francijo, kakor je to bilo dogovorjeno, temveč hočejo videti Ben Jusufa zopet na maroškem prestolu. Vse dokler se El Glaoni ni spreobrnil, vse dotlej je Francija lahko trdila, da je povratek Ben Jusufa v Maroko ne mogoč, ker bo to pomenilo državljansko vojno. Zdaj, ko je za Ben Jusufa tudi bojeviti marakeški paša, pa ta izgovor ne drži več. Nadaljnji razlog je odpadel tudi zaradi tega, ker se je zadnji, od Francozov postavljeni maroški sultan Ben Arafa, ki se je umaknil v Tan-ger, ne lepem odpovedal sulta-natu. Tega prej nikakor ni hotel storiti in je bilo že videti, da ga do tega koraka nihče ne bo mogel pripraviti. 'Zdaj pa je tudi z njegove stra ni Ben Jusufu odprta pot.
Ben Jusuf je medtem že prispel v Južno Francijo, kjer ga je čakala lepo opremljena vila in cela vrsta jahalnih konj. Zdaj se pri njem vrstijo obiski raznih maroških o-sebnosti. Fred dobrim letom dni izgnanec, najprej ne zapuščeni Korziki, nato pa na še bolj oddaljenem Madagaskarju, se zdaj tako rekoč zmagoslavno vrača vedno bliže do-
mu! Francija, ki ga je vrgla, ga zo- iske posadke nagovarja modni kralj pet rabi in temu primerno tudi ,u- Hartnell po rusko, potem naj bi vse
pošteva. Naravnost neverjetno je, kako so maloštevilni ;in sorazmerno zaostali Marokanci prisilili velesilo Francijo, da je morala izpremenitl svojo politiko in postopanje.
Ba Cipru ja trače
Pretekli -teden je prišlo na Cipru do novih hudih nemirov, ki kažejo, da prebivalstvo vztraja pri svoji zahtevi po priključitvi h Grčiji in da ne mara sprejeti od Angležev ponujene samouprave. Razmere so se zaostrile, kar dokazuje tudi dejstvo, da so britanska sodišča izrekla prvo smrtno obsodbo.
'Nadškof Makgrios, ki je pravzaprav voditelj gibanja za priključitev Cipra h Grčiji, je izjavil, da nobena sila ne more prisiliti prebivalstva, da bi se odreklo svojim u-pravičenim narodnim stremljenjem. To je nadškof povedal tudi britanskemu guvernerju otoka, generalu Hardingu, ki je nekaj ur pred škofovim govorom odpotoval z letalom v London.
Medtem se množijo teroristični napadi na britanske čete in britanske vojaške naprave na tem strateško tako važnem otoku. V Fama-gosti sta n. pr. v nedeljo dopoldne eksplodirali dve bombi kmalu nato, ko so odpravili policijsko uro, ki so jo. uvedli pred devetimi dnevi.
LONDONSKO PISMO
„Komunistični smehljaji"
Na Angleškem je komunistična »ofenziva smehljajev« — po zatrdilu odgovornih državnikov — pri določenem delu britanske javnosti povzročila nekaj ne popolnoma brezpomembnega zmehčanja. Tisti Angleži, ki so nasedli »komunističnim smehljajem«, so prežeti miroljubnih teženj, ki jih ne spremljajo krute resničnosti, pač pa želje sanjaških idealistov.
Ce prirejata Bulganin in Hruščev veselice in v napitnicah prisegata svojo miroljubnost; če trepljata po ramenih zahodne diplomate, potem smatrajo mnogi Angleži taka takt: ziranja za čisto iskrenost. Ce sovjetski mornarji obiskujejo britan ska pristanišča, če v koncertnih dvoranah prepevajo ruske pesmi ’ spremstvom balalajk, če se ruski plesalci vrtijo v kozaških plesih, če sovjetski admirali paradirajo pred londonskim županom in- če sovjet-
to že tudi pomenilo, da so boljše-viki pozabili na svetovno revolucijo in na. vsa- grozodejstva, ki jih počenjajo v njenem imenu Opozorila, ki jih je pred kratkim izgovoril glavni tajnik NATO, lord Ismay, da se na množičnih vojaških grožnjah Vzhoda n’ prav nič spremenilo, so naletela pri -teh ljudeh na gluha ušesa. Ugotovitve britan skih izvedencev, da Sovjeti vzdržujejo in krepijo najmočnejšo pod morniško ladjevje na svetu in da razpolaga sovjetsko letalstvo z naj večjim številom vojnih letal, vse to pri lahkovernežih ne odtehta e-nega samega Hruščevega cenenega smehljaja. Angleški časnikarji, ki so pred -kratkim a angleškimi vtrj-nimi ladjami obiskali nekaj sovjetskih vojnih pristanišč in celo v socialističnem glasilu »Daily Herald« popisovali sovjetsko mrzlično de lavnost po vojnih arzenalih, preti ravajo, pravijo nasledniki Chamberlaina. Tudi dejstvo, da so -bolj-ševiki pod krinko smehljajev na polnem pohodu političnega in gospodarskega- prodiranja na Bližnjem vzhodu, jih ne znemirja.
Ni lahko oceniti števila Angležev, ki slepo veruje v »miroljubnost« komunističnega sveta, gotovo pa je, da so se komunistom in njihovim sopotnikom pridružili še koristni norci, kakor to zvrst označuje so cia-listični tisk. Prav ti ljudje pritiskajo na vlado, naj končno skrči vojaško službeno obveznost. Vlada se na ta pritisk ne ozira, saj je pravkar objavila, da bo obrambnemu ministru Se'lwyn Lloydu izdala obširnejša polnomočja in da bo modernizirala oborožene sile.
Uvodnik v »Timesu« opozarja zahodne diplomate v Ženevi, na-j ne dopuščajo, da bi Sovjeti s priliznjenostjo in zvijačo dosegli tiste cilje, ki jih niso mogli doseči z grožnjami in nasiljem. Popuščanje- napetosti — pravi list — pozdravljajo vsi miroljubni ljudje, to pa- v nobenem slučaju ne sme pomeniti popuščanje obrambne volje.
Ce so med treznimi Angleži »komunistični smehljaji« našli nekaj naivnih lahk-overnežev, koliko več ja je verjetnost, da bodo napori ko munističnih poklicnih smehljavcev v Italiji in Franciji našli ugodna tla, če bod-o tu in tam pričeli odgovorni državniki z licitacijami za- naklonjenost Vzhoda in Zahoda po Titovem vzgledu....	K.	S.
prodajalca točno po en birokrat. To je morda zgovoren primer, kak" grozansko je napihnjena birokracija v -totalitarni, diktatorski državi.
Veletrgovina je — kakor vse o* stale trgovine v Moskvi — odprta od devete ure zjutraj do devete u-re zvečer nepretrgoma. Tudi ob nedeljah. Prodajno osebje počiva ob ponedeljkih. Dnevno obiskuje veletrgovino - tako so nam zatrjevali do 300.000 obiskovalcev. Dnevno izvršijo po približno 150.000 nakupov in dnevni inkaso znaša okrog deset milijonov rubljev. Posebni, ob nedeljah, ko počiva delo v tovarnah in pisarnah, se tu drenja vse črno ljudi. Gneča je neprimerno večja kakor pa pri nas, ko razprodajajo n. pr. konkurzno maso in mora skrbeti za red policija.
Kupci, predvsem ženske, pa tudi moški in celotne družine prihajajo pogostokrat iz zelo oddaljenih krajev. Zunaj v podeželskih trgovinah in še posebno v kolhoznih vaseh je ponudba blaga izredno skromna. Tu " »Gumu« človek, z nekaterimi izjemami, lahko nakupi vse, kv izdela sovjetska industrija pot-roš-nega blaga. Le živil ne prodajajo, ker obstojajo za živila posebne trgovine. Sprehod skozi to veletrgovino je za tujca izredno poučen. Ce človek obišče še nekaj specialnih trgovin v -bližnji ulici Maksim Gorki in še po kako svobodno trgovino ko-lhozov, ki jih je nekaj tudi v Moskvi, potem si je po-tnik ustvaril precej zanesljivo sliko o tem, kaj Sovjetija lahko nudi kupcem in kaj vse si ,ti kupci za svoj zaslužek lahiko privoščijo.
Odkritosrčno priznam, da smo si
ponudbo potrošnega blaga  - zlasti
po spremembi politike meseca fe bruarja i.n ponovni potrditvi, da l-ma težka industrija prednost pred industrijo potrošnega blaga — predstavljali -revnejšo, kakor pa je v re snici. Finski trgovec, s katerim smo se razgova-rjali in ki je pogosto kra-t v Sovjetiji, nam je vsekakor povedal, da po njegovih opazovanjih dahaipja .pppmjba -jji. vejM»kft obilna kakor je bila pred letom -dni. S sovjetske strani pa so nam zatrjevali prav nasprotno. Kdo je govoril resnico, tega ne vemo. Vsekakor pa je resnica, da sovjetski sortiment blaga, tako po raznovrs*--nosti kakor tudi po kakovosti daleč zaostaja za ravnjo zahodnoevropskih dežel.
Ce bi že -hoteli priklicati na pomoč neko prispodobo, potem -bi se nam pokazala približno taka slika, kakršna se nam je nudila v Trstp po prihodu zaveznikov leta 1945. Pri nekaterih vrstah blaga je po nudba nekaj večja od naše takratne, n. pr. pri ponudbi radijskih a-paratov, hladilnikov n. p. Kakovost tkanin in čevljev pa je v Moskvi danes znatno slabša kot je bila ta krat v naših krajih. Tudi pohištvo je vse prej kot razkošno.
Preskrba z živili je zadostna in raznovrstna. Raznovrstnosti seveda ni mogoče primerjati z našimi zahodnoevropskimi razmerami. Ni tudi taka, kakršno bahavo prikazujejo skrajno neokusne atrape —-ponaredbe po izložbah. V glavnem sta n. pr. na razpolago le dve vrsti -govedine, zato pa ye6 vrst rib in perutnine. Je tudi več vrst belega peciva in prav tako marmelade. V zelenjadnih trgovinah pa je mogoče najti le -tisto povrtnino, ki dozoreva v vsakokratnem letnem času. Tako smo koncem preteklega septembra našli na trgu več vrs* ohrovta in zelja, melon, paradižni kov, jabolk, hrušk In grozdja. Zelene solate pa nismo mogli dobit' ves čas našega bivanja v Sovjetiji. Tudi na zelenjadnih trgih je ni bilo nikjer na i-zgled.
Svoj jedilni list lahko izpopolni in obogati moskovska gospodinja, če obišče kolhozna tržišča. Tu prodajajo kolhozi kot kolektiv svoje pridelke, ki so jim preostali, ko so izpolnili prisilno oddajo, neposredno kupcu. Poleg tega pa prodajajo tu- tudi posamezni kolhozni kmetje pridelke iz lastnih miniaturnih kmetij. Načeloma namreč lahko poseduje kolhozni kmet četrt do pol hektarja zemlje. Tu prodaja kolho-zovec tudi sadeže, ki jih njegova družina pobira po gozdovih. To so predvsem jagode, gobe, razne začimbe in podobno, česar kupec ne najde v državnih trgovinah. Tu prodajajo tudi jajca, medtem ko jih v državnih trgovinah ni bilo mogoče dobiti. Seveda so tu jajca dražja. Ne kolhoznem tržišču vla da namreč svobodna trgovina, kjer se tvorijo cene po ponudbi in povpraševanju. Včasih so cene tu višje, včasih- pa tudi nižje.
H. ROEPER (Nadaljevanje prihodnjič)
(VESTI z GORIŠKEGA
Dlada naj nas zaščiti pred sovražniki
Ne moremo mimo tega, o čemer se je razpravljalo na zadnji seji goriškega občinskega sveta 26. oktobra tega leta. Zupan, demokr ščanski, socialistični, monarhistični in misovski svetovalci so namreč grobo nastopili proti slovenskima svetovalcema samo zato, ker sta si kot zastopnika slovenskih volivcev dovolila zastaviti županu upravičeno vprašanje, ali ne mis-li, da je čas, da odstranijo še zadnjo sled nemške okupacije. Na županovo zahtevo sta slovenska svetovalca dr. Birsa in Bratuž pojasnila, da mislita na ruševine spomenika padlim goriškim italijanskim prostovoljcem iz prve svetovne vojne, ki še danes ležijo v ljudskem vrtu na starem pokopališču na korzui "
Vox populi, vox dei
Gre za ruševine spomenika, ki so ga neznanci vrgli v zrak leto 1944, drugo ali tretjo noč potem, ko so spet neznanci vrgli bombo v dvorano, kjer bi se imela vršiti kulturna prireditev. Pri tem so u-■bili tri osebe. Prevladuje javno mnenje, da so bombo vrgli italijanski elementi; to mnenje bo tudi od-' govarjalo resnici, če pomislimo, da se goriški italijanski šovinisti niso pobrigali, da bi omenjene tri žrtve šteli med svoje mučenike, žrtve slovenskega »terorja«. Italijanski prenapeteži pač vedo, kje in kdo so krivci atentata, in zato raje lepo molčijo.
Za skrivališče krivcev pa so prav gotovo vedeli tudi Nemci, ki so leta 1944 tu gospodarili in nosili v neki meri moralno odgovornost za preganjanje Slovencev, za njih trpljenje in zapostavljanje. Prav zato so Nemci tudi tiho odobravali a-tentat proti spomeniku padlim. Goriški italijanski voditelji pa pripisujejo Slovencem krivdo za atentat, in sicer domobrancem, ki so tedaj imeli t Gorici svojo posadko.
Nihče ne bi mogel priseči, kdo je pravzaprav izvršil prvi aten'a> in c. tem povzročil tri smrtne žrtve, in kdo je z drugim nanj odgovoril. Govori se, da so prvega izvršili I-talijani in da so z drugim odgovorili Slovenci, ne da bi pri tem povzročili kakih človeških žrtev. Morda bo v vseh teh govoricah kaj resnice, saj pravi pregovor, da je »ljudski glas, božji glas«.
Dobra vera naSih svetovalcev
Toda pri popolni negotovosti, kdo je zakrivil oba atentata, in zlasti še zaradi natolcevanja italijanskih vodilnih krogov proti goriškim Slovencem, katerim pripisujejo krivdo za porušenje spomenika, puščajo ruševine na svojem mestu, ne da bi jih že davno odstranili in spomenik nanovo postavili. Izgleda, kot bi hoteli s tem vedno znova kazati na »barbarstvo« slovensk" manjšine, vedno znova podžigati •narodnostno mržnjo in spore. Zaradi tega sta naša svetovalca popolnoma upravičeno in v dobri veri zastavila županu omenjeno vprašanje.
Župan je kršil pravilnik!
Svetovalca sta na to vprašanje pričakovala kakršenkoli odgovor. Potem tol smela zahtevati, da se zadeva spravi pred občinski svet, ki naj bi odločil, kaj početi z ruševinami.
Občinski pravilnik zahteva namreč tak postopek in občinski svei ga je izglasoval prav pod županovanjem dr. Bernardisa. Toda župan je v svojem zaletu proti vsemu, kar je slovenskega, topot morda namerno iri na vsak način očitno kršil občinski pravilnik. Vprašanje slovenskih svetovalcev je spravil pred občinski svet in na razpravi, spet proti pavilniku, vztrajal, kljub izjavi dr. Birse, da je bilo zastavljeno vprašanje, ki vsaj zaenkrat ne spada pred občinski svet.
Toda dr. Bernardis je našega svetovalca zavrnil z besedami: »Pa jaz hočem, da se o njem razpravlja Naj se vprašanje enkrat za vselej razčisti!«
»Jasnost« glede krivcev vidi namreč g. župan skozi svoja osebna o-čala, ne pa v. zrcalu čiste pravičnosti in resnice!
Županova pristranost
Ce bi ravnal po čutu pravičnosti, bi župan ne mogel trditi, da so spomenik porušili prav Slovenci. Ce pa ;e on o tem res prepričan, ne da bi imel dokaze, potem bi moral u-poštevati tudi prejšnji bombni a-tentat, ki je zahteval tri človeške žrtve in pred občinskim svetom tudi pojasniti, da so ga zakrivili po vsej verjetnosti Italijani.
Toda dr. Bernardisu ni šlo za to, da odkrije krivce in jih pred. javnostjo razgali, ampak le za to, da udari po Slovencih. Gre mu za to.
da' a ruševinami spomenikov in tudi z bodečo žico na meji prikazuje »mučeništvo« Gorice in goriških f-talijanov, ki naj bi bili žrtev slovenskega nasilja. Pozablja pa na zgodovinsko dejstvo, da so nasilje uganjali italijanski fašisti, ki so tudi sprožili vojno, vkorakali v tujo sosedno deželo in s tem zbudili u-pravičen upor.
V	svojem sovražnem odgovoru je župan tudi dejal, da bi se še prej morali obnoviti spomeniki italijanskim bojevnikom na Sv. Marku nad Šempetrom, na Sv. gori in pa Nazariju Sauru v Kopru. S tem je župan spet pokazal svojo pristranost. V duhu stroge resnice in pravičnosti bi bil moral zahtevati, da se najprej postavijo slovenski spomeniki, ki jih je italijanski šovinizem porušil na slovenskih tleh. Namen goriških šovinistov je tudi ta, da trkajo na finančno pomoč iz Rima, prikazujoč svoje namišljeno mučeništvo in namišljeno slovensko nevarnost. Toda igra utegne 1-meti tudi svoj konec! Vemo, da so v Rimu že močno naveličani dveh znanih italijanskih tržaških osebnosti. Ni rečeno, da se v Rimu ne bodo naveličali tudi kakih goriških »mučenikov« nižje vrste....
!Za županom so na seji , povzeli besedo, .kajpada, še vsi drugi patrioti in mucenci, od monarhista odvetnika Pedronija, Saragatovegi socialista odvetnika Deveiaga pa do demokrščana odvetnika Angela Culota in nnsovca Venutija. Vsi so bolj ali manj dobesedno ponavljali županove izbruhe m se zaletavali v Slovence. Odvetnik Pedroai pa seveda ni mogel drugače zaključiti, kot da je omenil, da bodo znova postavili spomenik, ko se bo Italija vrnila na svoje meje.
In občinski svet je, sicer nepoklican, zaključil, da se ruševine odstranijo m spomenik ne obnovi.
Naša zaključna beseda
Na županove izpade, ki so še en krat pokazali, s kakšnim srcem in duhom se on obnaša do slovenskega prebivalstva goriške občine in njegovimi izvoljenimi predstavnim, bi se moral kdo oglasiti in mu ta-staviti točno 'vprašanje: izaka j n: še danes spravil pred občinski svet vprašanje svetovalca dr. Birse glede pokojnega Lojzeta Bratuža, ki je umrl kot žrtev fašizma v času, ko je on, dr. Bernardis, imel besedo v goriški federaciji fašistične stranke.
Tisti, ki nekaj vejno, se dr. Ber-nardisovemu obotavljanju pri zadevi Bratuževe smrti ne čudimo. Rečemo pa le eno: prej ali slej bo zadeva te mučeniškti smrti, ki je e-den značilnih dokazov fašističneg-i terorja nad Slovenci in mučeniške-ga trpljenja slovenskega ljudstva pod vlado krvoločnežev in prenapetih nacionalistov, le prišla na dan!
Vsem junakom pa, ki so se na se-
ji v sredo 26. oktobra izkazali veli ke patriote v navdušenem zaletu proti namišljenim sovražnikom države, Slovencem, katerih nevarnost predočujejo v Rimu s hinavsko drznostjo, zato da bi preprečili njihovo po ustavi predpisano zaščito, bi svetovali, naj bi svojo navdušenost v obrambo države raje izkazali ob pravem času, ko je. država res v nevarnosti. Nekateri pa so ob neki priložnosti raje stali v zaledju, medtem ko so morali prev goriški slovenski fantje v prvo bojno črto, na primer v Albaniji in drugod, boriti in žrtvovati se za Italijo, ki bi nam jo nekateri pozni patrioti radi napravili za krivično mačeho!
In koliko jih danes sedi v občinskem svetu, ki se delajo zaskrbljene pred slovensko nevarnostjo, pa so se v času borbe, ko je država bila v nevarnosti, hiteli učiti slovenščine!... Dovolite, da pridemo na dan « imeni, gospodje?!!
Naravne pravice so močnejle od ostalih
V	njihovem bojnem zaletu proti Slovencem so razni »junaki« šli tako daleč, da so naprtili Slovencem tudi razbitje spomenika Nazariju Sauru v Kopru, ki so ga Nemci vrgli v. zrak, češ da je kot avstrijski državljan izdal državo!
Ali vas to dejstvo, gospodje v občinskem svetu, prav nič ne uči!?...
Nekateri omenjenih »junakove« pa so v prividu svoje bolne domišljije že vodili svoje čete nazaj na stare meje, v slovensko zemljo, in dejali, da bodo spomenik v ljudskem vrtu obnovili, ko bodo meje zopet dosežene!
Verujemo v modrost italijanskih državnikov
Zato verujemo, da se .italijanski državniki ne bodo spuščali v pustolovščine raznih domišljavcev in po-hlepnežev, ter da bodo italijansko republiko vodili raje po poti pravičnosti in poštenosti ter le na ta način pridobivali svoji domovini ugled in pogoje pravičnega življenja. Italijanski talent se izkazuje na vseh področjih znanosti in napredka. ‘Zato verujemo tudi v mo-diSost italijanskih državnikov, in si-tier, da se ne bodo dolgo več pustili vplivati od ljudi, ki izhajajo iz šole fašizma, katerega nauk sejejo in Se po njem ravnajo!
Kar se pa naših pravic tiče, smo mi sami svoji gospodarji in se teh naših pravic imamq vso pravico posluževati ter zahtevati od države, kot v. resnici zahtevamo, da nam jih - ustavnim zakonom tudi uza^ koni!
GOSPODARSTVO!
V	VINOGRADU
Dokler trtno listje ne porumeni odnosno ne odpade, ne smemo trt obrezovati. Zeleni trtni list namreč vsebuje še vedno nekaj hranilnih snovi, ki jih odda trtnemu očesu, ko se suši in dokler ne odpade. Trtna očesa pa se na ta način znatno krepijo.
Ko listje porumeni odnosno odpade, pa trte že lahko obrezujemo. Ob ledenem, zmrzovalnem vremenu pa trt ne smemo obrezovati, ker se rane tedaj rade razpočijo in pozneje ob dežju napijejo vode, ki povzroči gnitje, pri čemer trta zelo trpi.
Pravilo velja, da trte v visokih in sončnih legah obrezujemo zgoda’. Ker rnrn	rognale.	V
nizkih legah ±.a zujemo bolj pozno, to je v februarju, ker nam tu itak poženejo pozneje ter se ni bati, da nam slana uniči poganjke.
■Mlade, od enega do štirih let stare trte, pa obrezujmo povsod, v višinah in nižinah, vse bolj pozno, to je v februarju, ,in sicer ko je ostrejši mraz že preč!
Trte pa morajo na vsak način biti obrezane, predno se v prvi spomladi začno solziti.
Kako pa trte obrezujemo? Trtam, ki so zadnje leto pognale obilnejše, lahko pustimo kako glavo več, ker so močnejše. V nasprotnem slučaju, če so med letom ošibele, pustimo jpa manj glav, da jih ne obre
ITAL!IA NA RAZPOTIU?
Zakaj se je ameriški zunanji minister Foster Dulles pred svojim odhodom v Ženevo ustavil v Rimu; čemu odhaja po konferenci na o-ibisk k Titu? Obe vprašanji zanimata svetovno javnost, ki poskuša izluščiti iz sedanjih političnih prerivanj v svetu odgovore na oba v resnici važna dogodka.
Zakaj je prezaposleni minister žrtvoval dva dragocena dneva, da pred pariškim zasedanjem organizacije NATO in pred ženevskim sestankom zunanjih ministrov nepričakovano obišče Rim? Kakšne narave so bili posveti s predsednikom ital. republike, Gronchijem, ministrskim predsednikom Segni-jem in zunanjim ministrom Marti nom? Znano je, da je spodbudo za ta obisk pripravil Dulles sam. Povabilo je posredovala ambasadorka mrs. Boothe Luce. Mr. Foster Dul les je želel na vsak način v Rim, in sicer očitno ne samo zato, da bi z 'zastopniki italijanske vlade ob ravnaval tekoča mednarodna vprašanja (vprašanja združitve Nemči je, evropsko varnostno pogodbo, razorožitev itd.), pač pa, da bi razčistil določene aspekte italijanske zunanje politike, ki vznemirjajo a-meriške odgovorne kroge.
Kakšne vrste so ti aspekti? O teh pričajo in jih deloma tudi pojasnjujejo poročila iz Washingtona. Ta
LOVENITB
PADANJE HRANILNIH VLOG
Zadnje mesece jp v Sloveniji o-paziti velik padec hranilnih vlog. Samo v septembru so padle vloge za okrog 100 milijonov dinarjev.
Prva posledica napovedane denarne zamenjave, v kateri vidijo kmetje in delavci razvrednotenje dinarja.
Drug vzrok za to padanje je tudi porast cen, zlasti industijskih proizvodov. Po statističnih podatkih so se cene blagu in uslugam dvignile vsaj toliko, če ne še več, kot znašajo obresti na vloge. Zato ljudje kupujejo raje sedaj, dokler so cene še dosegljive, ker se bojč, da se bodo cene še dvignile, ne pa znižale.
PORAST KRIMINALA
Zadnje čase je opaziti vedno več kriminala zlasti med mladoletniki, ki uprizarjajo nočne izgrede, napade, razbojništva- in podobno. Samo v Zagrebu je bilo v letu dni prijav, ljenih 19 tisoč primerov mladolet nih kriminalcev.
PRETIRANE CENE
Zadnje čase na dolgo in1 široko razpravljajo o preveliki razlik: med odkupnimi ir prodajnimi cenami kmečkih pridelkov. Analizirajo vzroke in predlagajo ukrepe ki naj bi to razliko prinesli na pravo višino. Toda verjetno ne bodo ■dosegli ničesar, dokler bo veljal sedanji gospodarski sistem, ki daja vso prednost socialističnemu sektorju, ki se je dejansko že dolgo izkazal za nerentabilnega.
Par primerov nam bo stvar jasno prikazalo. Odkupna cena jabolk pri kmetu, n. pr. v Ptuju, je
12 din za tog. Ta jabolka stanejo v ljubljanski ‘trgovini 24,40 din. za kg. 'Tako je cena od prodajalca, t. j. 'kmeta, ki jih je prodal, pa do kupca, t. j. delavca ali uradnika, ki jih kupi v Ljubljani, narastla za 12,40 din, t. j. za 103 odstotke. Jasno, da v takih okoliščinah delavci in uradniki ne morejo priti do dobrega sadja!
Se slebše je pri paradižnikih. V Kopru so jih odkupovali, po 14 din, v Ljubljani so jih pa prodajali po 31,22 din -kg. Razlika znaša 123 od stotkovl
Kako opravičiti te pretirane prodajne cene? Ce bi kak privatnik tako judovsko navijal'cene, bi ga že zdavnaj obsodili na smrt ko* brezvestnega izkoriščevalca delovnega človeka. Ker pa to delajo u-radno priznane in podprte zadruge, je vse dobro in- prav.
In prav v. tem tiči vsa krivdtt teh nesorazmernih cen. Pot od proizvajalca do potrošnika je u-metno podaljšana brez potrebe. Na mesto da bi bil en sam posrednik med tema dvema, t. j. trgovec, so postavili dolgo vrsto brezpotreb-nih posrednikov, ki samo dražijo blago. Tako imamo odkupne zadruge, ki edine smejo kupovati pr: kmetu; te prodajo trgovinam na debelo, ki potem prodajajo trgovcem na drobno.
Posledica 'teh nesocialističnih u-krepov je, da so- trgovine slabo založene in cene pretirano visoke. Ce bi bila trgovina bolj svobodna, bi bila med trgovci zdrava in pametna konkurenca, ki bi koristila tako kmetu, ki bi svoje blago boli še prodal, kot potrošniku, ki bi mol več izbire v kakovosti in ceni blaga.
poročila pravijo, da ameriški vlad-hi krogi »z zanimanjem zasledujejo dognanja, s katerimi so zadnji gospodarski in notranjepolitični postopki v Italiji vplivali na zunanjepolitično zadržanje Italije in ki b: lahko tudi v bodoče igrali določeno vlogo i: zvezi z mednarodnim popuščanjem napetosti v svetu.«
Američani so zaradi gotovih do godkov v zadnjih časih v Italiji zaskrbljeni. Ta zaskrbljenost je Dul-lesa vodila v Rim. Vladni tisk se je kakor vedno ob takih priložnostih resno potrudil, da bi ameriške zaskrbljenosti razvedril in ni bil prav nič skop z zagotovili popolne zve stobe Italije do Atlantske pogodbe. Tudi sam predsednik vlade in zunanji minister Martino sta sogla sno potrdila privrženost Italije do Zahoda. Oba državnika sta iskrena in poštena, zato v njune besede nihče ne bi mogel podvomiti. Gotovo je tudi, da njihovim -zagotovilom brezpogojno veruje tudi Wa-shington. Kljub temu so v Amerik! nastali neki dvomi. Zakaj? Zato — pravijo glasovi iz Washingtona <— ker se - v italijanski notranji politiki neprestano dogajajo stvari, ki jih je. težko vskladiti z zvestobo I talije do Atlantske pogodbe in z njenim sodelovanjem z demokratičnim -svetom. Teh stvari — pravijo poročila iz Washingtona — ni malo. Tržaško vprašanje in vprašanje narodnih manjšin nista izvzeti. V okviru tega razmotrivanja omenjamo Je nekatere postopke.
Uradni sklep o povišanju prometnega davka na kavo, metanski iMin, rudninska olja in avtomobile, kakor tudi povišanje cene soli je bil storjen — kakor se je naknadno izvedelo — v odsotnosti pristojnih ministrov, ministra za proračun Vanonija in zakladnega ministra Gave, ki sta bila prav teg-i d)i$. v postelji. Sklepe sta- porinila do odločitve mladi finančni mini • ster Andreotti in minister brez lis1; nice Gonella, ki sta želela na čim hitrejši način priti do denarja za povišanje plač državnim uradnikom. Tako se je izkazalo, da Segni jevo vlado sestavljajo možje, ki vlečejo voz italijanskega gospodarstva in politike v dveh nasprotujočih se smereh. Globlji pomen teh raznosmernosti v gospodarskih zadevah pa je v tem, da jih sprem ljajo tudi resna politična nasprotovanja.
■Minister Gonella, ki je osebni Nennijev prijatelj, velja v Segni-jevi vladi kot glavni pobornik sodelovanja demokristjanov s komunisti in levičarskimi socialisti, to se pravi, da je eden najresnejših zagovornikov »odprtja na levo«. V rimskih političnih krogih se v zadnjih tednih mnogo govori o skoraj šnjem padcu vlade, ki naj bi jo prevzel Gonella. Sodelovanje s komunisti in levičarskimi socialisti in istočasno prisegati zvestobo atlantskemu zavezništvu, sta dve zadevi, ki ju je le težko medsebojno sogla-
'Sitl.
Tudi značilne okoliščine, pod katerimi je voditelj s komunisti povezanih levičarskih socialistov, Nen ni, pravkar zaključil svoje sovjetsko in kitajsko romanje, so v Wa-shinstonu naletele na pomisleke. Pred nastopom svojega potovania je bil Nenni sprejet pri predsedni-
ku republike, pri Se g ni ju in Martinu. V Pekingu se je pogajal 7 Mao Ce - tungom, v Jalti s partijskim tajnikom Hruščevim. Po nje govem povratku so listi pisali, da se je Nenni v Moskvi in Pekingu pogajal »o trgovinskih izmenjavah med Italijo in Kitajsko, o položaju katolikov na Kitajskem, o sprejemu Italije y OZN in o drugih varnih zadevah. Njegovim lastnim izjavam se daje pomembnost, kakor da jih izgovarja bodoči zunanj minister Italije.
V palači Chigi so pohiteli z izjavo, da »poslanec Nenni ni bil v nobenem oziru pooblaščen razpravljati v imenu Italije s Sovjeti in Kitajci.« Taki demantiji vendar ne morejo spraviti s sveta dejstva, da zelo vplivni in na najmanjših i>o-ložajih stoječi politiki že mesece in mesece vztrajajo na spremembi notranjepolitičnih razmer in s tem tudi na spremembah zunanjepolitičnih zamisli. O teh skrivnostnih silah, ki pa že očitno kažejo zunanje znake, so ameriški dopisniki v Rimu v zadnjih tednih polnili ameriški tisk z alarmantnimi vestmi. Nennijeva senzacionalna odločitev, da njegova skupina glasuje za vladni načrt o vojaških sodiščih, je tem vestem vsekakor povečala vrednost.,
V Rimu se mnogo govori tudi o tem, da bi morebitna nova vlada poskušala posnemati Tita s pokloni Vzhodu in Zahodu istočasno. V tem. Titovem vzoru vidijo mnogi kaži pot za italijansko bodočo politiko ali vsaj novo železo v ognju za a-meriško tvarno naklonjenost.
Postanek Foster Dullesa v Rimu je poleg obravnavanja tekočih mednarodnih vprašanj služil najbrž tudi za to, da se z odgovornimi državniki porazgovori tudi o teh vprašanjih, ki vznemirjajo Združene države.	G.	P.
Vpišite se v volilni imenih!
Do 15. t. m. ima vsak državljan, ki ima zakonske pogoje, pravico prositi za vpis v volilni imenik, kot je vsak župan v svoji občini te dni z oglasom sporočil javnosti.
Pravzaprav se vpis v volilni i-menik izvršuje uradno, vendar se lahko zgodi, da koga pomotoma .. . izpustijo. Zato naj se vsakdo pozanima, ali so ga vpisali ali ne, in če so 'ga krivično izpustili, naj prosi za vpis.
Tistim pa, ki so jih zadnje čase čr tali, ker imajo na kazenskem listu, zapisano kako pogojno kazen, svetujemo, da nemudoma prosijo za izbris iste ali na podlagi kake pomilostitve (amnestije) ali pa s prošnjo za rehabilitacijo. Treba se je požuriti, da ne potr?e tudi rok za priziv na okrožno in prizivno sodišče!
menimo in & tem preprečimo ra i voj. ■
Za vsako glavo pa bodi rožnik ni dve očesi, ki naj nam napravi les
glave za prihodnje leto.
V	SADOVNJAKU
Staro drevje jablan, hrušk lahko že sedaj prečistimo- Odstranimo vse polomljene in, suhe vej* ter vse veje, ki se križajo* .nadalje tiste,- fei preveč visijo in oVjir^jo tudi obdelovanje zemlje, in še, vse...jako imenovane veje roparice,, tistft, namreč, ki posrkajo veliko 'h^fijje, ne da bi dale kaj sadu.
Ce pri prečiščevanju rabimo žago, moramo na drevesu napravljeno rano pogladiti z nožem,- ker se rana sicer ne zaceli.
NA VRTU ve -. V-
V	novembru sadimo česen i»i£* t-bulček. Zato pa moramo zemljo do- ■ bro obdelati in zrahljati.>*■ -'asi Gnojiti s hlevskim gnojem fcsr:ne smemo v času, ko česen in čebul-ček sadimo, ker nam v tem slučaja prvi in drugi ne obrodita zadovoljivo. Gnojiti smo morali to žemljo s hlevskim gnojem že lanivda nam česen in čebulček obrodita.
Zato pa moramo gnojftl ob sadi- ’ tvi le -z umetnimi gnojjli, 'in sicer z zmesjo dveh delov superfosfata. enega dela kalijeve soli in enega žvepleno-kislega amoniaka po 6 do 8 kg zmesi na Vsakih 100 metrov površine.	•	.o«u,
Gnojimo pa lahko tudi B »celovitim gnojilom P K N , in sicer v isti količini in površini.
Češenj in čebulček lahko sadimo
v	lehe, in sicer po dve vrsti na le-ho; ali v gredice 1,20 m široke, in sicer po pet vrst na vsako gredico. Vsak česen in čebulček bodi v vrstah 20 cm eden od drugega narazen.
Sadimo lahko s klinom 2 cm globoko in ne več kot toliko, ker nam sicer pridelek pride droban.
NOVI ODVETNIK
Predpretekli teden je goriški. rojak g. dr. Andrej Macuzzi - Makuc napravil z uspehom odvetniški izpit. — Čestitamo!
t (S. g. Stanko Stanič
V soboto zjutraj 29. oktobra je v goriški bolnici pri Rdeči hiši umrl č. g. Stanko Stanič, župnik v Stan-drežu in odgovorni urednik »Katoliškega glasa«, star komaj 62 let.
Pokopali so ga v nedeljo popoldne 30. oktobra na štandreškem pokopališču ob veliki udeležbi duhovščine in vernikov, da jih cerkev ~ii mogla vseh sprejeti.
V cerkvi se je od pokojnika poslovil mons. dr. France Močnik, ki je orisal njegovo veliko vnemo za vero in za Cerkev v težki in odgovorni službi duhovnika. Slovenci smo z njim izgubili ne le enega člana naše skupnosti — je poudaril mons. dr. Močnik — ampak duhovnika in izobraženca, ki velja nekaj več kot navaden zemljan in ki nam je ■'a naše razme‘re\ zelo potreben.	,r.t	J	‘
Na pokopališču pa se je pri odprtem grobu od častitega pokojn’ ka poslovil g. prof. Kacin, ki je v zbranih besedah slavil njegove vrline in delovanje na kulturnem in organizacijskem poprišču našega javnega življenja ter pravilno poudaril, da je z njim, ki je bil duhovnik in mož širokega razgleda, globokega razmišljanja in velike: izobrazbe, slovensko demokratično gibanje izgubilo enega svojih bolj prepričanih sagovornikov.
Preostalim sorodnikom č. g. Stanka Staniča naše sožalje.
i«
Tovarna pohištva ■
PRinčtč
Tel. 32
K R M I N
Cormons
AVTOTAKSI
MARKO KOVAČIČ
GORICA - Via A. Manzoni 16 » Tel. 2244
Se priporoča za prevoz potnikov v Jugoslavijo
Razgovor čez mejo
Jugoslovanski socialisti, ki so se po drugi svetovni vojni zatekli v Francijo, so našli gostoljubnost pri francoskih socialistih. To ni nič čudnega. Francoski socialisti so bili eni izmed redkih, ki so že po pr-
vi	svetovni vojni popolnoma nese-bičrib ih 'Iz načelnih razlogov podprli begunce iz Mussolinijeve Italije in kasneje iz Hitlerjeve Nemčije. To so storili že takrat, ko so se razne vlade obema diktatorjema klanjate. - Z gostoljubnostjo, ki jo izkazujejo jugoslovanskim socialistom, tore j; samo znova potrjujejo svojb doslediibst.
Tako obstoja pri francoski delavski zveži »Force Ouvriere« celo posebna jugoslovanska sekcija, katero vodi ‘bivši predsednik jugoslovanske socialistične stranke, dr. ZivkO Topalovič. Ta sekcija izdaja svoj mesečni bilten »Sindikalist«, katerega pošilja, kakor slišimo, tudi na razne naslove v Jugoslavijo. Od tem dobiva uredništvo mnogo odgovorov, od katerih so nekateri podpisani, drugi pa: -ne. Prvi bilten odklanjajo in obsojajo, anonimn* pisci, katerih je več, ga pa hvalijo in vfjpodbujajo. Prepis enega- takšnih zanimivih dopisov je objavil »Sindikalist« št. 65 (septemb. 1955). Ker nam primer tega dopisa kaže, kako se, vkljub vsem omejitvam le vrši ; nekakšna izmenjava mnenj med jugoslovansko emigracijo in domačimi,, pofjpiratelii režima, po-■»tisku jemo y naslednjem sam dopis, kakor tt^li odgovor, ki ga je dala nanj 'jugoslovanska sekcija francoske »Forde Ouvriere«.
i.i.	Uredništvo
Pismo, katerega je 24. a-vgusta t 1. poslal-iOkrajni odbor Zveze sindikatov J-uigoslavije iz Skoplja glasi (v prevodu);
Gospodu
Z. Topaloviču
PARIZ
Pred nekaj dnevi je sindikalni odbor dobil vaš bilten »Sindikalist«. Ker ni v tem biltenu ničesar, kar bi se nanašalo na našo stvarnost in na izgradnjo socializma v naši državi, in celo nasprotno, iznašate neresnične stvari, vam bilten vračamo. Nam in delavskemu razredu je jasno, kakšen je položaj v Socialistični Jugoslaviji. Prav ta-nam je znan gospodarski in politični položaj v svetu, še bolje pa poznamo Vas kot izdajalca delavskega razreda in zato nimamo niti najmanjše potrebe, da bi nas Vi iz Pariza obveščali o položaju- v naši SociališMhi Jugoslaviji.
Smrt fašizmu — svobodo narodu' (podpis in pečat)
*	* *
Na to pismo je -bil 26. septembra -t. 1. iz Pariza posla-n naslednji od govor:
Okrajne mu sindikalnemu odboru SKOPLJE
Dragi tovariši,
Tovariš dr. Živko Topalovič nam je dostavil eno izmed dospelih pisem vaših »voditeljev«, ki ga, v vašem imenu, neopravičeno žalijo s tem, da pravijo, da je »izdajalec delavskega razreda« vaše »socialistične Jugoslavije«. Njemu ni tre ba, da bi se oziral na te neresnične trditve, kajti prav dobro ve, da mu zaupa ne samo delavski razred »socialistične Jugoslavije«, nego ga visoko ceni in mu veruje mednarodni delavski razred, in to več kot vašim današnjim lažnim učiteljem.
Okrog tovariša Topaloviča je zbrano vse pošteno jugoslovansko delavstvo. p. emigraciji, ki se bori tudi za vašo osvoboditev.
Mi, člani Svobodne jugoslovanske delavške zveze v emigraciji — Sekcija Generalne konfederacije dela
»Force Ouvričre« v. Parizu, vam pišemo in vas vprašujemo:
1) Po čem ste vi sploh socialistična Jugoslavija, če obstojajo pri vas razredi in kaste in vam vedri in o-blači trojica Tito - Kardelj - Moša,
vi	pa samo ubogate in naporno delate?
2) Ali je to »socialistična Jugoslavija«, ako si v njej delavec za svoj zaslužek ne more kupiti niti en par čevljev, Tito in njegova tovarišija pa menjavajo po pet oblek na dan?
3) Ali je to »socialistična Jugoslavija«, v kateri hodijo delavci po cele ure peš od svojega doma d c delavnice, medtem ko se »socialistični voditelji« vozijo v luksuznih ameriških avtomobilih?
4) Ali je to »socialistična Jugoslavija«, če stanujejo v njej kmetje in delavci po kočah in kolibah, »tovariš« Tito pa sedi v dvorcu na Dedinj«, podobno kot žive ostali voditelji v odvzetih in izropanih vi lah? Kaj so vendar Titu in tovarišiji dvorci in vile, ko so oni vendar za enakost! Socializem ne pomeni, da naj gre eden, da zasede njegovo mesto drugi, temveč pomeni visoko življenjsko raven za vse.
5) Ali so »socializem« UDB-a, milica, množica špijonov, velika armada in cela legija birokratov, katere nosi na svoji grbi delovno ljudstvo Jugoslavije?
6) Ali je »socialistična Jugoslavija« država, v kateri se celo delavci ne morejo svobodno organizirati, niti stavkati ali protestirati proti brezprimernemu izkoriščanju in zasužnjevanju.
Ne, dragi tovariši, mi tu vas moramo obveščati v vašem »položaju« in o položaju v svetu.
Vi ne uživate ne svobode tiska,
ne svobode sestajanja in združevanja, ne svobodnih volitev, niti dostojanstva človeške osebnosti. Vi ste komunistični sužnji, katere izkorišča peščica nasilnikov, ki se spretno laže tam vam in tu ostalemu svetu. Toda njene laži v svobodnem demokratičnem svetu, posebno pri zavednem mednarodnem proletariatu ne uspevajo.
Vi morate vedeti, da mi tu točno poznamo vaše stanje in se borimo za vašo osvoboditev.
Vaših fašističnih sindikatov ne bo svobodni delavski razred sveta nikdar priznal, niti ne bo Socialistična internacionala sprejela vašo, komunistično partijo. Nič ne zaležejo pojedine in darovi, zaman trošijo vaši voditelji vaš krvavo pridobljeni denar.
Tu dobro vemo kakšen je vaš »socializem«, in to veste prav dobro tudi vi, le da tega ne smete priznati.
Mi vas zaradi tega ne obsojamo, ker razumemo vaš položaj in vašo »socialistično« Jugoslavijo, za katero ve ves svet, da je to policijska država pod komunističnim jarmom, v kaferi vlada skrajno nevredna in brezobzirna klika v nesrečo in sramoto jugoslovanskih narodov, posebno pa delavskega razreda, sramoti socialistično ime in upnopa-šča narod.
N'mesto da žalite tovariša Topaloviča, čitajte raje, kaj vam on in naši tovariši piišejo v »Sindikalistu«, ker boste samo na ta način zvedeli za prravo rejnico o položaju v vaši »socialistični« Jugoslaviji.
S prijateljskim pozdravom: Živela svobodna in demokratska Jugoslavija!	Uprava	podružnice
*	* *
Vsakdo da, kar ima!
Margaret in Tovvnsend
Angleška kraljevska družina -uživa pri svojih državljanih visok u-gled, bodisi ker je- angleški kralj vladar, ki spoštuje zakone in je nad strankami, bodisi zato, ker je kraljeva oseba starodavni simbol edinosti in enotnosti angleškega- imperija. Angležem zato ni vseeno, kako se člani kraljeve hiše obnašajo v svojem ‘zasebnem življenju.
Vsem ;e še v spominu, kako je bil stric današnje kraljice Elizabete, Edvard VIII. prisiljen, da se je odrekel kraljevski kroni in prestolu za sebe in svoje potomce, ker mu angleška vlada, anglikanska Cerkev in javno mnenje niso dovolili, da bi poročil trikrat razporo-čeno gospo Simpson. Zaradi srca in čustev je zapustil kraljevski prestol in raje sledil izvoljenki v tujino.
-Prav te dni ima angleška kraljevska družina zopet nekaj preglavic zaradi živahne in podjetne prin-cesinje Margaret, sestre kraljice E-lizabete. Ta je že pred leti spoznala ičitonosca na kraljevem dvoru, sedaj letalskega polkovnika Town-senda, in med njima je prišlo do medsebojnih simpatij. Toda kraljevski dvor je bil odločno proti kakršni koli poroki, zlasti, ker je bil ta ločen od svoje žene- in je o-če dveh otrok. Ker pa Margaret «e ni dopolnila 25 let, se ni mogla poročiti brez kraljičinega dovoljenja. Tovvnsenda so odpustili iz službe na dvoru in bil je premeščen na veleposlaništvo v Bruselj.
Nedavno pa je Margaret postala polnoletna. Tovvnsend je prišel v London in pričakovali so, da -bo zdaj končno prišlo do poroke. Toda angleški kraljevski dvor in še posebno kraljica mati odločno na sprotujeta poroki. To pa ne samo zaradi tega, ker bi to bilo proti do-
Pogled p denarnico Američana
Ameriško pismo
Zakaj so Združene države dežela sanj številnih beguncev in izseljencev, in zakaj se tisoči in tisoči naseljencev, počutijo tako dobro v tej deželi? Kaj je tako skrivnostnega v ameriškem načinu življenja?
■ Iz leta v leto se v Združenih državah širi in izpopolnjuje »nekrvava revolucija«. Re-volucija v hišnem gospodinjstvu, na vrtu, v garaži in na polju. Cilj te revolucije je stalni dvig življenjske ravni ameriške ga državljana. Američan se rodi raste in umre s statistiko v rokah S statističnimi ugotovitvami pa se v Združenih državah ne ukvarjajo politične stranke, niti državni organi. Tu ni tako kot v -komunističnih državah, kjer raztrganemu in sestradanemu podložniku prevarantski partijski navijači zabijajo v glavo za koliko odstotkov se je pod njihovo diktaturo dvignila življenjska raven, čeravno povprečni podanik ve, da je vsako leto večji berač.
‘Statistika ameriških samostojnih znanstvenih zavodov, ki jo vsak državljan lahko nadzira in zato tudi zavrača in kritizira, je celo za ameriške komuniste verodostojna. 2e večkrat so poskušali dvomiti z njene izsledke, pa- so vsakikrat morali priznati, da podatki soglašajo z resničnim stanjem. Saj imamo v Združenih državah številne statisti čarje, ki so ve-liki prijatelji mar ksizma in jim resnične statistične ugotovitve, še bolj pa primerjave niso nič manj v napotje kakor komunističnim poklicnim najemnikom v Evropi.
Zadnji statistični pregled pravi med drugim, da tvorijo prebivalci Združenih držav komaj 7 odstotkov vsega prebivalstva na naši -zemlji teh j odstotkov pa poseduje nič manj kot 83 odstotkov vseh avtomobilov na svetu, poleg tega 81 odstotkov vseh kopalnih kadi, 67 odstotkov vseh sesalnikov za prah in 86 odstotkov vseh hladilnikov na svetu.
V	domačem merilu -to pomeni: od 54 milijonov ameriških družin jih ima 23 od sto po dva avtomobila, 67 od sto po -dva radijska sprejemnika, 21 od sto po tri radijske sprejemnike, 92 od sto vseh družin ima po en hladilnik, 79 od sto vseh dru žin po en pralni stroj, 63 od sto po en sesalnik za prah in 62 od sto vseh družin po en televizijski aparat.
Statističarji so nadalje ugotovili, da zasluži »tipični Američan« danes 40 od sto več kot v letu 1946.
V	letih 1945-1955 si je kupil po več avtomobilov. Največkrat je uporabil svoj stari avtomobil kot doplačilo za nabavo novega. Finančno mu gre naravnost sijajno. Ima lastno hišo, in v slučaju, da mora odplačevati hipotekarno posojilo, o-pravlja to z mesečnimi odplačllij V banki ima precej prihrankov.
Najnovejši razvoj na notranjem finančnem tržišču kaže povečano zanimanje malega človeka za delnice, dividende in borzne špekulacije.
Poročila, da povprečni Američan od samih »odplačilnih dolgov« ne ve, katerega naj plača, so netočna. Od 54 milijonov družin 31 milijonov sploh nima odplačilnih dolgov, 50 od sto od tistih pa, ki jih imajo,
jih bodo poravnali v enem letu.
Kar je bilo še pred nekaj leti znak nadpovprečnega bogastva, spada danes v vrsto »dobro stoječega meščanstva«. Plavalni bazen na vrtu, dva avtomobila v garaži ali motorni čoln, vse to niso več privilegiji milijonarjev.
Osnovna misel ameriškega gospodarstva sloni na stalno naraščajoč: proizvodnji, ki omogoča naraščajočemu številu državljanov, da v teku »nekrvave revolucije« iz leta v leto dvigajo svojo življenjsko raven.	F.	H.
Nabrežinshi marmor
slovi po vsem svetu
V	prejšnjih desetletjih so iz gradiva, ki je prihajalo iz nabrežin-skih kamnolomov, zgradili številna javna poslopja tako v Italiji kot v tujini. Med -temi naj omenimo le najpotnembnejša: palačo dunajskega parlamenta, sodno palačo na Dunaju, sloviti Schoenbrunn, Mira-marski grad, sodno palačo v Trstu, sedež bančnega zavoda »Banca Commerciale Italiana« v Milanu, justično palačo v Budimpešti, med novejšimi pa sedež »Banca dlta-lia« v Neaplju.
Trenutno lomi in obdeluje kamen v Nabrežini 6 industrijskih podjetij, ki zaposlujejo nad 500 kamnosekov. Nabrežinski marmor in njegove izdelke izvažajo tako na italijansko kot na najvažnejša, tuja tržišča. Med najboljšimi odjemalci so Egipt, Nemčija, Nizozemska, Belgija, Nova Zelandija, Indija, Južna Afrika, mnogo prvovrstnega kamna pa potroši .tudi milanska industrija.
POP fcRTO
Čudna so pota pravičnosti
(Anton Cehov)
Policijski^ predstojnik Gorelov je ošabno ' stopical v svojem novem uniformiranem' plašču čez trg. Sledil' mu je cjrožnik. »A, grizla bi rada,'salamenska mrcina!« je udarilo menedoma jezno kričanje Gorelovu
v	uho. Temu je sledilo otožno zavijanje psa. Gorelov je zapazil, kako iz dvorišča neke trgovine ,s kurivom z vfeliko težavo poskakuje pes in se v-zdčžu^e v ravnotežju le s tremi nogami. Tesno psu za petami se je vlekel zanikrn možakar. Ljudje" so se .zbirali. Gorelov je videl, kako je možakar dvignil desnico in razkazoval množici okrvavljeni prst
V	tem trenutku je policijski predstojnik Gorelov spoznal v možakarju zlatarskega delavca J.ukina, ki •je -kil spet pošteno natre-skan. Na tleh je obležal pes in se stresal po vsem životu. V njegovih očeh je odsevala groza.
»Kaj se tu dogaja?« je spraševal Gorelov in pri tem zavijal oči. —• »Prečkal sem cesto in nikamor se nisem oziral,« je pričel Jukin s pijanim glasom, »naenkrat me je mrcina ugriznila v prst.... Jaz sem zlatarski delavec. To vedo vsi. Ne zahtevam drugega kot svoj denar Prsta ne morem več gibati.« — »V
redu,« je z godrnjal Gorelov. »Ci gav je pes? Takih stvari ni mogoče zamolčati. Postopal bom z vso strogostjo in se ne bom prav nič. oziral na prizadeto gospodo. Pokli cal jih bom na odgovor! Psa pa bomo pokončali. Pravici mora biti zadoščeno! Čigav je pes?«
»Meni se zdi,« sfi je nekdo oglasil iz množice, »da je to generalov pes!« — »Generalov?« se je začud'1 policijski predstojnik s prestrašenim glasom. »Primi moj plašč, Jel-derin!« je dejal spremljajočemu 6-rožniku. »Vroče mi je. Jukin, ti podlež, kako te je mogla ta ljubka živalica ugrizniti? Saj je to tako majhen kužek, ti pa. si tak zavaljen osel. Gotovo si se urezal v prst z žganjarsko steklenico, ti ničvrednež!«
»Ubogi živali je ta zanikrnež za šalo vtaknil cigaro y gobček,« je nekdo zaklical iz množice. »Ne,« se je vtaknil v prerekanje orožnik. »To ni pes našega generala. General ima samo ptičarje.«
»Pa veš ti to zagotovo?« je vrtal vanj policijski predstojnik. »Jaz,« je nadaljeval v samogovoru, »si ne morem misliti, da bi to bil pes ge nerala. Saj ne izgleda, da bi bila ta pasla dlaka čiste pasme. Vrag nai jo vzame! Ti, Jukin, si oškodovan. Ti si tega ne smeš dopasli! Kar maščuj se nad mrcino!«
»In vendar je zagotovo generalov
pes,« je nekdo ponovno zaklical iz množice. »No, pa mi pomagaj -zopet obleči plašč!« se je predstojnik o-brnil k orožniku. »Vetrovno je. Psa boš odpeljal h gospodu generalu in mu boš povedal, da sem ga osebno rešil Iz rok krvoločnega Jukina. Gotovo mora biti dragocena živalica, in če mu že vsak capin, ga,ti v gobček cigaro, bo pač po njem.« -»Tu prihaja kuhar gospoda genera la,« je .zadonelo več glasov iz mne žice. »Tega bomo vprašali, ljudje božji,« je dejal Gorelov. »Le pridi semkaj, prijateljček! Ali je to generalov pes? Le poglej si ljubko in nežno živalico!«
»Ne,« je dejal kuhar, »to ni generalov pes. Takih pri nas nima mo!«
»Kaj nisem takoj dejal, da bo tako,« je zmagoslavno zakričal predstojnik. »Takih kretenov nima naš častitljivi gospod general. Kdo bi sploh držal tako krepavino, tako mrho, ki je obgrizla našega vrlega, Jukina!«
»To v resnici ni generalov pes,« se je med splošnim vpitjem oglasil kuhar, »pač pa je last generalovega brata.« — »Tako. tako, -last generalovega brata,« je zastokal Gorelov, »to nežno živalico sem torej rešil iz šar nečloveka. Vzemi psa kar s seboj!« je dodal kuharju. Ta ga je v resnici odpeljal proti stanovanju generalovega brata. »Tebi pa jih bom že še nadrobil,« je zagro-
ločilom anglikanske Cerkve, pač pa, ker tak zakon ne bi bil v skladu z dostojanstvom in tradicijami kraljevskega dvora. Svetovno časopisje na dolgo in široko pisari a teh nesoglasjih, pretirava jih - in napihuje, kot bi šlo za dogodek sve tovnegn pomena. Kakor je znala Velika Britanija rešiti brez velikih posledic dosti težji primer Edvarda VIII., tako bo znala urediti tudi vprašanje poroke med Margareto in Tosvnsendom. Im čim prej bo to storila, tem prej bo iztrgala iz ust svetovnega tiska kost, ki jo ta gloda že dolge mesece.
Po zadnjih vesteh se je Margaret v posebnem pismu na javnost odpovedala poroki s svojim zunakom.
OD ra IN TAM
Iz nekega nedavnega sestavljene ga ameriškega pregleda je razvidno, da je na vsem svetu 103.537 kinematografov. Od leta 1951 do danes se je povečalo njihovo število za okrog 4 tisoč. Število sedežev znaša 56,745.451. Število kinemato, grafov se je posebno povečalo v I-taliji, Nemčiji in Kanadi, medtem ko se je v Združenih državah, znatno zmanjšalo. To je povzročila televizija.
* * *
Pri zvezdami v Buzareji v Alži-ru gradijo veliko sončno zrcalo, ki bo tehtalo 40 ton, stalo pa 100 milijonov frankov. Površina zrcala bo merila 50 kvadratnih metrov. Računajo, da bo znašala sončna toplota, ki jo bodo z zrcalom ujeli, a krog 50 kilovatov. Ta toplota bo prroizvajala vročino nad 3.000 stopinj C. Sončno zrcalo bodo izkoriščali v razne namene, prredvsem za izdelovanje dušičnatih gnojil, za katera so potrebni sonce, zrak, voda in apnenec. Vsega tega je pa v Alžiru dovolj in po nizki ceni.
*	* *
Italijanski aparati za kuhanje ekspresne kave se vedno bolj uveljavljajo tudi v Angliji. Po vzgledu bivšega častnika II. poljskega ekspedicijskega zbora, ki se je boril v Italiji in nato v Londonu odprl bar, se je v londonskem West Endu pojavilo zdaj že več barov, v katerih kuhajo ekspresno kavo. Proti tej novotariji so se pa dvignili neupogljivi zagovorniki čaja ki so v resnih skrbeh, da ne bi kava sčasoma izpodrinila te angleške pijače, ki je že stoletja v navadi.
V	italijanski Somaliji je neprevidni lovec na visoko divjad odnesel iz lovišča nekaj številnih in resnih poškodb. Ko se je ves ponosen približal ustreljenemu levu, da bi se z zavidanja vrednim plenom fotografiral, ga je ranjena zverine nenadoma naskočila in ga s svojimi tacami pošteno obdelala. Domačinom se je posrečilo, da so leva pobili in lovcu rešili življenje. Žrtev je bil okrožni uradnik Emilu: Lucano, ki se je na prošnjo domačinov odločil, da pokonča levjo dvojico, ki je povzročala v bližini Carcarja ogromno škodo. Pogumni lovec pa je očitno precenjeval svoje strelske sposobnosti. Levinji se je posrečilo, da je odnesla zdrave kožo.
Akademski klub »JADRAN« prireja v soboto 12. novembra
MARTINOVANJE
v	mali Rossettijevi dvorani. Začetek ob 21. uri. — Vab ljena vsa slovenska javnost/
lUUIIIII
zil policijski predstojnik Gorelov Jukinu, si zapel plašč in z zravnanim hrbtom zapustil kraj nesreče.
Greh v razredu
Nekoč se je v našem razredu zgodila nesreča, in sicer prav med odmorom. Pri rvanju in pretepanju v razredu je Boris razbil iz mavca narejeno oprsje Simona Gregorčiča. Kipec je nekaj let že krasil vrh omare za učila.
Boris je ves pobledel; šlo mu je kar na jok. Sošolci smo ga -tolažili: »Vsi smo krivi. Kdo bi te le izda’? Le priden bodi!«
V	tem pa je že pozvonilo in profesor Brnčič, naš razrednik, je stopil v razred. Resen, dostojanstven, Z očali na nosu in z razrednico in knjigo pod pazduho se je povzpel na prestol katedra: »Sedite! Kdo je razbil Gregorčiča — ?«
Mrvaški tišina.
»Hm. Saj se poznamo, razbojm ki. Se enkrat: Kdo je razbil našega. . . ?«
Se popolnejša tišina. Gospodu profesorju je zatekala žila na čelu. Iz jeze? Kdo bi vedel...? Brada se mu je tresla, čeljusti so grizle v prazno. Zdaj, zdaj bo udarilo....
Tedaj se je dvignil naš razredni župan Lado in zaprosil za besedo: »Gospod profesor, skupaj bomo zbrali denar za novega Gregorčiča.«
»To ni odgovor na moje vpraša-
nje. Zato poslednjič: Kdo je .. . ?«
Molk arktike je prava burja proti razbijaški -tišini v tem sedmem razredu višje gimnazije. Gospod profesor je ostal trdovraten: v re snici pravi Dolenjec. »Gospoda, pet minut imate časa za premišljeva nje. In če v tem času ne izvem za storilca, potem bomo drugače govorili!«
Pet minut je zletelo v večnost. Borisove oči so plesale iz enega kota razreda v drugega. Soseda v klopi sta ga' cukala za- jopič. Njegov' starši niso bili bogati ljudje. Gospod profesor je globoko vzdihml. Zdelo se je, kakor da bi bil več časa pod vodo in da se je pravkar dvignil iz nje. Obrisal si je pot s čela, udaril s pestjo po katedru in zakričal razredu, ki ga je sam vzgajal: »Krasna svojat! Ce bi bilo drugače, -bi vas premlatil vse po vrsti! Torej bomo skupno zbrali potrebni denar. Tu je tisočak — !«
Takoj nato smo odprli Gregorčičeve poezije in profesor je prav Borisa poklical — kako je neki u-ganil? - in mu naročil, naj odpre stran 185 in razloži pesnitev »Življenje ni praznik«....
S posebnim zanosom je Boris recitiral:	«... Dolžan ni samo, kar
veleva mu stan., kar more, to mož je storiti dolžan!«
Vsa usta razreda s profesorjem vred so v zboru spremljala* Borisov jekleni izrek. Drago Str.
Jugoslavija'
pred kongresom
Pred ameriškim zunanjepolitičnim odborom poslanske zbornice so od 25. maja do 17. junija razpravljali tudi o Jugoslaviji. Zapisniki pnavijo med drugim tudi tole:
Državni tajnik J. F. Dtilles
Poslanec Morano: »Ali državni tajnik zares misli, da je v sedanjem času pametno dajati Jugoslaviji, vojaško in drugo pomoč?«
Dulles: »Da, mislim, da je pametno.«
Morano: »Ali velja to tudi za letala na reakcijski pogon?«
Dulles: »Jaz ne mislim, da bi se mogla Jugoslavija v bližnji 'bodočnosti vrniti nazaj v tisto, kar danes imenujemo sovjetsko območje. Do tega zaključka me je pripeljalo spoznanje, da bi bila velika bedarij« za narod, ki mu je njegova neodvisnost prinesla toliko dobička, če bi to svojo neodvisnost prostovoljno vrgel od sebe in se vrnil na položaj, na katerem bi bil ona vsak način zopet podložen in slab. Čeprav se ne strinjamo z notranjim početjem jugoslovanske kdmunističn“ stranke, vendarle mislimo, da je !-mel jugoslovanski zgled, kako je treba braniti neodvisnost — in Jugoslavija jo je ohranila največ z našo pomočjo — velikanske posledice na razvoj V notranjosti sovjetskega bloka. Pred očmi mi je dejstvo, da je ta narod, ki je že toliko prestal v obrambi svoje neodvisnosti in bil zaradi tega izgnan iz svoje prejšnje (komunistične družine), danes zopet predmet sladkega vabljenja in laskanja od sovjetskih o-blastnikov. Mislim, da to mora imeti vpliv tudi na druge narode v sovjetskem bloku. Zato smatram, da je v našo korist, ako narodu, ki daje tak zgled, pomagamo, da se ohre -ni, saj njegov živi zgled utrjuje u-panje narodov v drugih satelitskih državah, da, verujejo, da bo tudi za n.je prišel čas, ko se bodo mogli o-tresti sovjetske nadoblasti. Sod‘m de je vprav s tega vidika Jugoslavija! tako važna, da opravičeno nadaljujemo svojo politiko podpiranja, seveda pod pogojem, da tudi Jugoslavija nadaljuje s svojo politiko neodvisnosti od Kremlja.«
Poslanec gospa Kelly: »Ali ste prepričani, da ima Tito popoln nad zor nad svojo komunistično stranko, ali pa mislite, da ga vodijo in
v novo smer potiskajo drugi ko-mi-nformistični komunisti, ki so v njegovi okolici?«
Dulles: »Vprašanje, ki ste mi ga postavili, je zelo težko in bi ga. b1 • lo težko odgovoriti, ako bi se nanašalo na katero koli državo, še težje ako gre za komunistično državo Najboljše, kar lahko storim, je, ds ponovim -tisto, kar mi je na- enako vprašanje odgovoril bivši predsed nik francoske republike, Auriol, k; je bil v Jugoslaviji na obisku in o obisku precej potoval po Jugoslavi ji. Auriol ie rekel, da sodi, da ima Tito komunistično stranko popolnoma v svoji roki in pod nadzorom.«
Gospa Kelly: »Ali smatrate za važno, da je Tito poklical nazaj • državno službo vse tiste kominfor mistične komuniste, ki jih- je svoje dni po prelomu z Moskvo upokoji!, ker s- simpatizirali s Sovjeti? Prav tako so namreč *udi Rusi svoje ‘i-toistične komuniste y sovjetski Rusiji poklicali nazaj na njihova pre’ šnja mesta.«
Dulles: »Gospa, to, kar sem vam odgovoril, ni bil moj odgovor na va še vprašanje. Povpdal sem samo, kaj misli Auriol, ker sodim, ds teh stvareh več ve, kakor pa jaz Seveda pa tudi Auriolov odgovo-ne pokrije vseh stvari, ki ste j;’\
vi našteli.«
Poslanec Ross Adair: »Mnogi izmed nas, ki razumemo, da je treba narodom, ki so proti nam prijateljsko razpoloženi, pomagati, , ne mo remo razumeti, zakaj na; pomagamo takim narodom, ki so proti nam hladni ,jn se javno pongšajo, da sp nevtralni. Ali imate tozadevno kakšna pojasnile?«
Dulles: »O Jugoslaviji, o kater smo ie, govorili, moramo vedeti, da ima neke vrste komunistično vlado. Mi njene notranjepolitične vlade ne maramo in bi rajši videli, če bi bila kapitalistična. Toda kljub temu moramo priznati, da ta vlada vztraja na svoji neodvisnosti in da ima vprav zaradi tega vpliv tudi na druge. Ako gledamo na stvar s sta lišča svetovnega položaja, moramo reči, da j,e to tudi v našo korist,... Priznam, da bi rajši videli, če bi bile mnoge stvari v Jugoslaviji drugačne, kakor so. To velja seveda tudi za mnoge druge države, k; jim pomagamo, dasi vemo, da so v mnogih ozirih -nepopolne. Seveda pa ne smemo pozabiti, da je- naš cilj, ki nam mora vedno biti pred očmi, zrušiti mednarodni komunizem. O tem vodimo račune tudi kadar dajemo pomoč. Sodimo, da je v sedanjem položaju politika, -nevtralnosti nemoralna. Ona nasprotuje tistemu osnovnemu, zlatemu načelu, ki pravi, da moramo drugim pomagati vsaj v tisti meri, kakor želimo, da nam drugi pomagajo. To načelo je temelj, na katerem sloni naša politika medsebojne varnosti.«
(Nadaljevanje prihodnjičj
VESTI s TRŽAŠKEGA
Ob obletnici italijanske upraue
Poročilo Vladnega komisariata ne omenja statuta in manjšinskih praoic
Ob priložnosti prve obletnice, odkar je Italija prevzela upravo ene ga dela dotedanjega Svobodnega tržaškega ozemlja, je Vladni generalni komisariat za Tržaško ozemlje izdal posebno poročilo, v katerem prikazuje rezultate tega obdobja. Poročilo omenja zvišanje življenjske ravni prebivalstva, kar da je bilo doseženo z znatnimi finančnimi prispevki italijanske vlade, ki odločno podpira gospodarsko obnovo. Zakasnitve, s katero je bil o-dobren rotacijski sklad za Tržaško ozemlje, se poročilo komisariata ne dotika, prav tako ne omenja, zakaj je nekaj milijard bilo odščipnjenih v korist Gorice.
Poročilo Vladnega generalnega komisariata nadalje ugotavlja, da se ie povečalo ravnotežje v zaposlitvi delovne sile, povečal se je promet v pristanišču, povečala se je industrijska produkcija in povečalo se je tudi število industrijskih o-toratov. Očitno pa xsi ti uspehi še vedno ne zadostujejo in so izpod tega, kar je Trst pričakoval, kajti sicer se ne bi Tržačani še vedno izseljevali y Avstralijo in Združene države, in dober poznavalec tržaškega vprašanja in težav, nekdanji italijanski politični svetovalec pri Zavezniški vojaški upravi v Trstu, ne bi bil pisal svarilnih uvodnikov v turinski »La Stampi«, v katerih bi ugotavljal, da je Trst na poti v splošno razočaranje in da je treba v bodoče postopati drugače, da mora biti pomoč hitre, izdatna, širokogrudna in predvsem osvobojena zamudnih birokratskih vezi.
V ostalem pa vsebuje poročilo Vladnega generalnega komisariata kopico zanimivih podatkov, ki kažejo, kaj vse so ukrenili in ustvarili. Tako je bilo danih v izvršitev za 11 milijard 61 milijonov lir javnih del. Obsegala so gradnjo hiš, pristaniških naprav, popravilo cest, železniških objektov itd. Veliko je ■bilo posojil po Aldisievem načrtu, zgrajena so bila nova in popravljena mnoga stara šolska poslopja, začeli so graditi nov zelenjadni -trg, obnavljajo predor Sandrinelli, popravljajo valobrane. V zadnjem letu so začeli zidati 5795 novih 'stanovanjskih prostorov, od katerih jih je 212 že končanih. Skupno s prej -začetimi gradnjami pa se je tržaški stanovanjski sklad v zadnjem letu povečal za 5000 stanovanjskih prostorov. Pri javnih delih je bilo skupno opravljenih 1,290.000 delovnih dni.
Zaradi velike brezposelnosti je Vladni generalni komisariat posvetil tudi veliko skrb poklicnemu u-sposabljanju in poklicnemu preusmerjanju delavcev. V ta namen, je bilo izdanih 952 milijonov lir. Pri SELAD-u in v raznih tečajih je bilo v zadnjem letu zaposlenih 6840 ljudi, in to posebno v zimskem času. Poleti so se razmere glede redne zaposlitve izboljšale in je pri o-menjenih ustanovah ostalo zaposleno samo 3340 oseb. Tako pravi po-
ročilo. Dejansko pa so, kot vemo, število delovnih mest pri SELAD-u enostavno skrčili.
V času italijanske uprave se je pomorski promet povečal za 41 odstotkov, in sicer od 3,100.000 ton v prejšnjem letu na 4.391.000 ton. Železniški promet je narastel z" 50 odstotkov. Znašal je 2,900.000 ton v primerjavi z 1,900.000 ton v razdobju od novembra 1953 do septembra 1954. Skupni blagovni promet se je od lani povečal za 44 odstotkov in je znašal 7,274.000 ton. Število pomorskih prog se je povečalo od 50 na 53. Tu še ni upoštevana nova pomorska proga proti ZDA z »Vulcanio« in »Saturnio«.
Glede industrijskega razvoja o-menja poročilo Vladnega generalnega komisariata, da je bilo v tržaških ladjedelnicah 1. oktobra lani x gradnji 10 ladij s 44.290 tonami, letos pa 16 ladij z 98.878 tonami. Povečala se je proizvodnja petroleja, litega železa in marmorja. Turistični promet se je v zadnjem letu povečal za 39 odstotkov.
V zaposlitvi ni velikih sprememb. Novembra 1954, torej v polnem jeku tržaške krize in že v začetku zimske sezone je bilo, zaposlenih 84.970 oseb, septembra letos pa 85 tisoč 416 oseb. Razlika ni velika in znaša komaj 1554 oseb. Ta razlika bi bila verjetno še manjša ali pa bi popolnoma izginila, če bi primerjali lanski november z letošnjim novembrom, kajti september je e-
den izmed mesecev največje zaposlitve v sezonskih delih: s polno paro se še dela no gradiliščih in v polnem teku je pospravljanje letine.
Pomembnejša je druga ugotovitev, da se je po dolgih letih prvič povečalo število produktivno zapo slenih oseb, medtem ko se je zmanjšalo število neproduktivno zaposlenih oseb, t. j. takih, ki so v javnih službah. V industriji, trgovini in > brtništvu znaša namreč prirastek zaposlenih 2300 oseb, to je več kot celoten prirastek zaposlene delovne sile. Iz tega sledi, da je del tega povečanja šel tudi na račun zmanjšanja števila -oseb zaposlenih v administrativnih strokah. Pri vsem skupaj gre za majhne, sicer pozitivne razlike, ki pa vsaj v tem letu niso prav nič izpremenile dejstva, da je v Trstu približno 1/5 razpoložljive sile še vedno nezaposlena.
Kar je pa tržaške Slovence posebno močno prizadelo, je dejstvo, da Vladni generalni komisariat v svojem poročilu nikjer ni omenil Posebnega statuta, niti ni povedal, koliko in kaj je bilo storjeno za u-resničenje z londonskim sporezu mom predvidenih manjšinskih pravic. Tako se tudi njegovo poroči'o pridružuje tistim aktom, ki vzbujajo sum, da se skuša vse to zag niti b plaščem in da bodo številne obljube ostale na papirju. Za prvo obletnico londonskega sporazuma je to vse prej kot vzpodbudno.
Število prihodov in odhodov v tržašhem pristanišču narašča
Predvidevajo, da bo tržaško pristanišče v novembru imelo 92 rednih linijskih ladijskih prihodov, medtem ko jih je x istem mesecu lani bilo zabeleženih samo 77. Temu primerno se bo povečalo tudi število ladijskih odhodov. Na progah., ki vodijo v razna pristanišča Jadranskega morja, Sicilije, Malte, Tirenskega morja in Španije, bo 1? odhodov (lani novembra: 5); proti Bližnjemu vzhodu, v Grčijo, Turčijo, Sirijo, Libanon, Izrael in E-gipt bo odpotovalo 35 ladij (lani 38); v Vzhodno, Južno in Zahodno Afriko bo novembra odšlo 10 ladij (lani 9); proti Srednjemu in Daljnemu vzhodu (skozi Sueški prekop) je namenjenih 6 ladij (lani 3); v Avstralijo bo odplula samo ena ladja. Za zveze proti zahodu pa je za november napovedanih: 8 odhodov proti Severni in Zahodni Evropi deni 7); 8 odhodov proti Severni Ameriki (lani 7); v Srednjo Ameriko in severni Tihi ocean 8 odhodov (lani 5); v Južno Ameriko 3 odhodi (lani 3).
Med progami po Jadranskem morju je za november predvidenih 8 odhodov ladij rednih pomorskih prog, ki povezujejo tržaško pristanišče s Puljem. Reko, Lošinjem itd.
Čajanka SDD
Dne 6. novembra ob 17. uri bo na sedežu SDD v ulici Machiavelli 22-11	3.	plesna ča-
janka za člane in prijatelje mladinskega odseka SDD.
Vljudno vabljeni!
Mladinski odsek SDD
Prauni položaj Slooenceu na Tržaškem
z.
Slovenci in Hrvati — italijanski državljani — niso doseljenci zadnjih 50 ali 100 let. Oni so avtohtoni prebivalci Julijske krajine in tudi Tržaškega ozemlja, ker tu prebivajo, delajo in delč dobro in zlo te zemlje že preko tisoč let.
So enakopravni državljani. Ne morda šele na podlagi londonskega sporazuma, ki sta ga Italija in Jugoslavija leta 1954 prostovoljno sklenili in postavili na mesto Tržaškega statuta, ki je bil prav z londonskim memorandumom dejansk odpravljen — skupaj s Svobodnim tržaškim ozemljem — ampak so e-nakopravni državljani na podlagi ustave Italijanske republike. Ta u-stava daje enakopravnost vsem italijanskim državljanom, ne glede na njih jezik, narodnost in veroizpoved.
Londonski sporazum je samo podrobnejše označil in naštel nekaj pravic, ki naj jih Slovenci, Hrvat' in Srbi, kot pripadniki jugoslovanske etnične skupine, uživajo na Tržaškem ozemlju, do katerih imajo vso pravico že na podlagi italijanske ustave. Te pravice so slučajno iste kot jih vsebuje tudi Splošna deklaracija o človečanskih pravi-
Podpore fpgopshi mornarici
Splošno je znano, da redne pomorske linije, na katerih potujejo ladje v rednih presledkih, ne glede na to, ali so dobile tovor ali ne, a-li je veliko potnikov ali jih je malo, niso tako donosne kot prosta plovba, tako imenovana »trampa«, pri kateri odhajajo ladje vedno tja, kjer pričakujejo, da bo dovolj tovora in vozijo šele takrat, ko so naložene. Zato uživa »linijska plovba« v večini držav javno podporo, s katero posemezne družbe izenačujejo primanjkljaje vzdrževanja rednih pomorskih zvez. Tako je tudi v Italiji. Podpore so rastle vzporedno g splošno draginjo in z naraščanjem konkurence na rednih pomorskih progah, na katerih vozi danes (n. pr. iz Evrope v Združene države in obratno) dober del pomorskih družb po cenah, ki so nižje od lastnih stroškov.
V proračunu ministrstva trgovske mornarice je za finančno leto 1955-56 predvidenih 17 milijard 330 milijonov lir za subvencije pomorskim družbam, k: vzdržujejo pomorske linije, za katere se smatra, da so v narodnem interesu. Največji del te subvencije —	15.410
milijonov lir — bodo dobile štiri največ je pomorske družbe:	»Ita-
lia«, »Tržaški Lloyd«, »Adriatica« in »Tirrenia«. Od tega deleža dobita .zopet največje vsote »Tržaški Lloyd« in »Tirrenia« (vsaka po 6 milijard), ki vzdržujeta najmanj donosne proge. Toda tudi, »Italia« ni prikrajšana. Glavni del svoje podpore, in sicer 3.645 milijon iv, dobi neposredno r proračuna Zakladnega ministrstva. Približno dve milijardi subvencij, kolikor jih
preostane, če od skupnega zneska subvencij odštejemo vsoto, pripada-očo štirim velikim družbam, dobi 6 manjših pomorskih družb.
'Podpore, ki jih dobe pomorske družbe, po proračunih Ministrstva za trgovsko mornarico in Zakladnega ministrstva, znašajo torej skupno približno 21 milijard in predstavljajo 90 odstotkov subvencij trgovski mornarici, kakor jih predvideva poseben zakon. Ker so pa medtem sledila že odobrenja za razna povečanja, se predvideva, da bodo te subvencije za finančno leto znašale skupno 25-26 milijard lir, tako, da bo približno 4-5 milijard pač padlo v breme prihodnjega proračuna, kajti sedanji načrt proračuna ne predvideva zadostnega kritja.
Kakor je videti stane vzdrževanje rednih pomorskih linij velike vsote. Pomorske družbe dobivajo to podporo po posebnem zakonu iz leta 1936, ki jamči družbam, da bo do imele od pomorskih linij, za katere je ugotovljeno, da so v javnem interesu, vsaj 4 odstotke dobička. Leta 1937 je bilo v ta namen v proračunu predvidenih 241 milijonov lir rednih prispevkov in 154 milijonov za dopolnitev dohodkov do dosege 4-odstotnega, dobička. Skupno je to skoro 400 milijonov lir. Ce pomnožimo to vsoto s količnikom razvrednotenja, katerega je v tem razdobju utrpela lira (približno 60), vidimo, da je današnja podpora pomorskim družbam j ca 24 milijard) približno tako visoka, kot je bila leta 1937. Kadar država enkrat začne dajati, je pač nemogoče, da bi nehala!
cah, sprejeta na glavni skupščini Združenih narodov od 10. decembra 1948.
Sem spada predvsem pravica do ajamčenja etničnega značaja jugoslovanske skupine Slovencev, Hrvatov in Srbov s strani države kot nositeljice oblasti in upraviteljice na Tržaškem ozemlju.
Jamstvo etničnega značaja pomeni naravno in logično tudi jamstvo, za etnično ohranitev jugoslovanske skupine na tem ozemlju.
Od tod sledi, da je država, ki je to jamstvo sprejela najprej s svojo ustavo, potem s sprejetjem deklaracije Združenih narodov od 10. decembra 194.8 in končno še prav izrecno v členu 4. posebnega statuta, ki tvori sestavni del londonskega sporazuma, dolžna storiti vse, kar je potrebno, da se ta narodnostni značaj ohrani.
Posebni statut od 5. okt. 1954 navaja za to razna sredstva. Pozitivna sredstva bi bila: politične ena kopravnost; enakopravnost pri dobivanju in izvrševanju javnih služb in poklicev; enakost glede vstopa v javne in upravne službe; pravično zastopstvo v administrativnih položajih; enakost ravnanja pri izvrševanju služb in poklicev v poljedelstvu. trgovini in industriji; jamstvo za svoboden kulturni, gospodarski in socialni razvoj; lasten tisk v svojem jeziku; svobodno delovanje kulturnih, športnih in društvenih organizacij; uporabljanje javnih poslopij, radia in pomoči iz javnih finančnih sredstev; pouk v materinem jeziku v otroških vrtcih, o-snovnih, strokovnih in srednjih šolah od šolnikov, ki imajo isti materinski jezik kot učenci; ohranitev vseh 5. oktobra 1954 obstoječih slovenskih šol; pravica do uporabe slovenskega jezika pri vseh upravnih in sodnih oblasteh; imena krajev in napisi na javnih poslopjih v občinah odnosno predelih občin, kjer je vsaj 25 odstotkov jugoslovanskega prebivalstva, tudi v slovenskem jeziku. Vse to mora država storiti odnosno poskrbeti za točno izvajanje.
Toda država se je tudi obvezala, da bo preprečila vse, kar bi utegnilo ohranitvi etničnega (narodnostnega) značaja nasprotovati. Tako določa člen 3., da je prepovedano in kaanivo podžiganje nacionalne in rasne mržnje, ker logično pomeni, da je prepovedana vsaka diskriminacija v škodo Slovencem na Tržaškem ozemlju in na škodo ~tali-janov na ozemljuu pod jugoslovansko upravo. In člen 7. določa*,še posebej, da se ne sme izvršiti nobena sprememba mej osnovnih, upravnih edinic, to je občin, z namenom, da se ogroža etnični sestav dotič-nih enot, t. j. občin.
Iz gornjih določb izhaja z železno logiko, da država ne sme sam storiti in tudi ne dovoliti, da kdo drugi kaj stori, kar bi moglo ogrožati ohranitev etničnega značaja Slovencev na tem ozemlju, njih obstoj in narodnostni sestav posameznih občin.
Zato je v nasprotju z italijansko ustavo, z deklaracijo Združenih narodov o človečanskih pravicah od 10. decembra. 1948 in z londonskim sporazumom ter posebnim statutom od 5. oktobra 1954 vsaka diskriminacija ali namerno ločenje in zapostavljanje v škodo Slovencev in drugih pripadnikov jugoslovanske skupine. Taka, protizakonita diskriminacija je na primer: ne-sprejem v službo državljanov - prosilcev, ker predlože spričevala slovenskih državnih šol; ali prosilcev, ker so Slovenci; ali takih, ki pošiljajo otroke v slovenske šole. bilo, da gre za javne, državne deželne in občinske službe ali tudi za privatne službe. Kajti Slovenci -državljani imajo pravico do popolne enakopravnosti glede sprejemanja v službe kot državljani italijanske narodnosti. Ta enakopravnost je zajamčena z državno ustavo na splošno; in specialno še z londonskim sporazumom in statutom (čl. 2.,. b, c). Zato ima državna oblast pravico, in dolžnost, da proti taki — odkriti in prikriti — diskriminaciji svojih slovenskih državljanov nastopi in jo onemogoči, če noče biti načelo: »Zakon je enak za vse«, prazna farsa.
Protizakonita je tudi asimilacija ali raznarodovanje Slovencev, naj bo nasilno, javno ali pa prikrito in Skrbno kamuflirano, z vsemi sredstvi, ki se v to nemoralno in velikega naroda nevredno svrho uporabljajo. Sem spada pritisk na slo venske starše, da pošiljajo otroke, v italijanske šole. Naj se pritisk vrši s tem, da se pri reševanju prošenj Slovencev sprašuje od poizvedovalnih organov, ali pošiljajo o-troke v slovenske šole. Pa tudi s tem, .da hodijo italijanski -učitelji .okoli slovenskih staršev in jih na govarjajo, da dajo otroka v italijansko šolo. Ali s tem, da gotovi krogi opozarjajo Slovence, da njih otrok s slovenskim spričevalom ne bo dobil v Trstu službe. Ali s tem, da se pri podeljevanju raznih mes* in koncesij Slovenci v slovenskih šolah zapostavljajo. Kakor tudi s tem, da se v slovenskih vaseh odpirajo za neznatno število italijanskih otrok italijanske šole in da se potem skuša pridobivati za te šole slovenske otroke.
(Dalje prihodnjič) Dr. J. A.
Slovenski šolniki za sunje pravice
V četrtek 17. oktobra sta oddal* Zveza prosvetnih delavcev v Trstu in Zveza uslužbencev slovenskih šol v Trstu generalnemu komisarju dr. Palamari pismo v obrambo pridobljenih pravic slovenskih šolnikov, ki ga v celoti prinašamo:
» Podpisani strokovni organizaciji, ki imata med svojim članstvom vse učitelje in profesorje slovenskih, šol, ki so prejeli v dneh 17., 18. in 19. oktobra od Šolskega skrbništva Vaše sporočilo št. 11130 - 1157/55 Gab. od 11. okt. 1955, ne moreta sprejeti vsebine imenovanega sporočila, ne d- zavzameta do njega svojega stališča:
1) Bivša ZVU je že leta 1945 tistim, ki so bili stalni na slovenskih šolah pred nastopom službe pod ZVU, priznala stalnost in jih ekonomsko izenačila s stalnim osebjem na italijanskih šolah.
2) Ukaz ZVU štev. 18 od 18. nov-1947, čl. XII., ki je še v veljavi, to ekonomsko stalnost potrjuje, ko ize načuje vse slovenske šolnike, torej tudi ekonomsko stalne, glede na mesečne jtrejemke z onimi na italijanskih šolah.
3) Za ugotovitev upravičenosti posameznikov do te stalnosti in e-konomskega izenačenja so bile po letu 1952 imenovane kar trikrat posebne komisije od Prosvetnega tirada ZVU, ki so po predloženih listinah ugotovile to upravičenost.
4) Vsi prizadeti so sicer vlagali vsako leto prošnjo za potrditev v službi, to pa zaradi izrednih razmer, ki so vladale v slovenskem šolstvu, zaradi katerih so morali vlagati enake prošnje tudi tisti šol, niki italijanskega staleža, ki so bi'i dodeljeni slovenskim šolam. Namer prošnje je bil, da se ugotovi, ali želi prošnjik ostati na istem službenem mestu ali pa želi biti premeščen na drugo šolo.
5) Da vlaganje prošenj ni v nasprotju s stalnostjo, dokazuje dejstvo, da so prizadeti prošnje naslavljali na Prosvetni urad ZVU, ki je edini bil za to kompetenten, in ne na Višjo šolsko upravo kakor poverjeno osebje.
6) Zaradi te stalnosti prizadeti niso bili vključeni v vsakoletne prednostne lestvice, temveč jih je Prosvetni urad potrjeval v službi.
7) Ta stalnost se je potrjevala v imenovanjih s. priznanjem stalnih službenih let, ki so se leto za letom prištevala k prejšnjim. S tem je bila priznana kontinuiteta v službi, kakor se priznava samo stalnim.
8) Tudi v svojem službenem položaju niso ostali na svoji prvotni stopnji, ki so jo imeli v prvem i-menovanju ZVU leta 1945, temveč so napredovali tako v položajnih skupinah kakor *’ periodičnih poviških.
9) Od mesečnih prejemkov se jim je odtegovalo po 8 odst. za pokojninski sklad, o katerem sicer niso mogli nikoli izvedeti, kje je deponiran. Tudi s tem je bila dokazana stalnost.
10) Tudi vse uredbe za poverjena in nadomestna mesta na , osnovnih in srednjih šolah za leto 1955-56:
Uredba od 15. aprila 1955 štev.: DPI-1.4-1712-LE, člen 29;
Uredba od 20. maja 1955 štev.: DPI-1.4-2402 člen 15 priznavajo to stalnost.
11) Iz popolnoma pravnega stališča je ta ukrep ilegalen. Kajti pridobljene in potrjene pravice, ki so si jih prizadeti pridobili po tolikih letih službovanja in so bile ponovno potrjene, ne morejo biti priza detim odvzete z enostavnim sporočilom.
12) S tem, da se prizadetim jemljejo pridobljene pravice, ki so si jih s svojimi izpiti in službenimi leti pridobili že prred in za časa ZVU, se postavljajo prizadeli, med katerimi so mnogi poročeni in z družinami, v zelo težek socialni položaj že sedaj in še v težji položaj za kasneje, ker niso bili socialno zavarovani, kot so to bili in so še vedno vsi poverjeni. Zadeva njihovega socialnega sklada pa še ni rešena.
S tem, da so po več ko dvajsetletni službeni dobi postavljeni med začetnike, se jim je zgodila v vqeh pogledih največja krivica, ker so
tudi glede socialnega zavarovanja postavljeni med prav tiste, ki šo šele 1. oktobra 1955 bili prvič imenovani v službo. P_rizadeti se namreč ne morejo poslužiti možnosti da si pridobijo socialno zavarovanje za leta nazaj, ker je ta možnost s 30. septembrom 1955 prenehala.
Po vsem zgoraj navedenem smatrata podpisani strokovni organizaciji, da je vse tako spreminjanje do sedaj še vedno veljavnih določb protipravno in socialno krivično Zato prosita podpisani organizaciji da Vaša Ekscelenca še enkrat prouči ta predmet in ustavi izvajanjct odločbe. «
* * *
Zelo kvarno za šolo se nam zdi, da je bilo državljanstvo odločilno' tudi pri zasedbi strokovnih mest. Ce je morala šolska oblast poseči po nedržavljanih zaradi pomanjkanja domačinov z italijanskim državljanstvom, potem bi morala ene in druge postaviti na mesta, kamor spadajo.
TEČAJI JEZIKOV
Slovenska prosvetna matica v Trstu sporoča vpisnikom na tečaje tujih jezikov, da se bodo ti začeli v torek 8. novembra ob 18. in 10. uri. Nadalje opozarja lanske tečajnike, ki. nameravajo nadaljevat1 z učenjem, pa se šg niso prijavili, da to storč čimprej.
Razstava Toieta Miheliča
Dne 16. novembra bo v Galeriji Trieste na Vialu XX. septembra odprl razstavo svojih slikarskih del iz razdobja zadnjih let.
Razstavil bo portrete in pokra jinske motive iz tržaške okolice, iz okolice Rima in Tivolija ter sicilijanske motive iz Taormine in A-grigenta.
Razstava bo odprta od 16. do 30. novembra i* nanjo opozarjamo ljubitelje slikarske umetnosti že danes.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
V nedeljo 6. oktobra ob 17-ih v dvorani na stadionu »Prvi maj« igra Eduarda de F i 1 i p p a
Filmna Marturano
BREZPOSELNA UČITELJICA išče zaposlitve kot vzgojiteljica, pisarniška moč, prodajalka -itd. Daje tudi lekcije za osnovne ali nižje srednje šole. — Naslov na upravi lista.
25 IN 27 LET STARA MLADENIČA želita spoznanja zaradi ženitve z dekletoma, pripravljenima preseliti se v Združene ameriške države. -Ponudbe poslati na upravo lista pod značko »ZENITBA«.
Odgovorni Urednik:
Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu
ZOBOZDRAVNIK
Dr. STANISLAV PAVLICA
se je preselil v ul. Rittmeyer, 13 in sprejema od 9. do 13. ter od 17. do 10. ure Stev. telef. 31-813
Mizarji 1 Ipetovalci T pidjetnihi
Deske smreko-
• i;	■	:	ir
ve, macesnove £ in - trdih leto«, trame In par-
kete nudi najugodneje
TEL.
90441
CALEA
T UST
Vlala Sonnlno, 2 4
line, hi pomeni ose za poznaoalce blaga!
IME, KI POMENI:
kvaliteto - modo - jamstvo zaupanje za potrošnike klasičnega moškega in ženskega blaga
MAGAZIN ANGLEŠKEGA BLAGA
(MAGAZZINO ST O FF E IN G LESI)
SkladiSčei TRST - Ulica S. Nicolo 22
Telefon štev. 31-138
Obiščite nas in se
prepričajte osebno 1