Volitve v deželni zbor. (Dopis iz Gradca.) Kakor mi je znano iz zanesljivega vira, vršile se bodo letos deželne volitve v kmečkih občinah meseca julija, v mestih, trgih, veleposestvu in veleobrti pa meseca avgusta. Koga bodemo volili Slovenci? Gotovo take poslance, ki se bodo strinjali z načrtom naših sedanjih vrlih poslancev in po njem se ravnali. Ako tretjina štajarskib prebivalcev, to je Slovenci, nima nikakih pravic v Gradcu, čemu bi tja pohajali? In -tako bo ostal deželni zbor le nepopolen, pomanjkljiv, in kar se bo tam sklenilo, o tem se ne bo moglo reči: To je sklenil šlajarski deželni zbor, ampak tako so sklenili liberalni in naeijonalni Nemci, ki ne priznavajo nikakih pravic Slovencem. Mi že vlado zdaj opozarjamo, da ji vendar ne srae biti vse eno, kako se ravna z njenimi narodi, torej ne vse eno, če ima tretjina štajarskih Slovencev kakih pravic v deželnem zboru ali ne. Tudi mi smo narod, ki plačuje davke, tudi naši sinovi morajo v boj za domovino; zato se pa po pravici z nami ne sme pomelati, kakor s kakim helotskim, sužnjim narodom. Lelos se utegnejo razmere pri deželnih volitvah za katoliško in tudi našo slvar zboljšati, ako bo hotela vlada kaj storiti za nas. Pri veleposestnikih ima namreč vlada mnogo upliva, in vsled vladnega prizadevanja bi lahko konservativni veleposestniki, če tudi nekoliko v manjšini, po nekakem kompromisu z liberalnirni, fidejkomisnimi veleposestniki nekoliko svojih poslancev spravili v deželni zbor. To pa, kakor rečeno, le tedaj, ako vlada kaj stori za konservativno stranko. Seve, da še imarao potem mogočnih nasprotnikov pri liberalnih poslancih mest in trgov. Toda teh nas dandanes ni več toliko strah. Ako pomislimo, da je vodja krSčanske socijalistične stranke, dr. Karol Lueger, tako navdušeno bil sprejet pred kratkim v Gradcu, nadalje, da so celo v liberalno-naeijonalnem Celovcu katoliški možje začeli kapati v mestni zastop, smemo po pravici upati, da bodo tu in tarn v mestni in trški skupini izvoljeni za poslance krščanski socijalisti, kar se bode najbrž zgodilo celo v graškem predmestju. Krščanski socijalisti pa v obče ne bodo ovirali naših pravičnih teženj. Torej, ako bode naš sedanji cesarski namestnik, raarki Bacquehem, imel za trdtjino štajarskih Slovencev um in srce, smemo pričakovati, da se bode vsled novih deželnozborskih volitev naše neznosno politično stanje vsaj nekoliko zboljšalo. K temu porriozi Bog in dobra volja markiza Bactjuehema! Letos nai ta dobrohotno pokaže, da je res namestnik našep^ftredobrotljivega cesarja! y .