EVROPSKA KOHEZIJSKA POLITIKA V SLOVENIJI V OBDOBJU 2014–2020 EVROPSKA KOHEZIJSKA POLITIKA V SLOVENIJI V OBDOBJU 2014–2020 Evropska kohezijska politika v Sloveniji v obdobju 2014-2020 Copyright © MKRR, 2024. Izdalo in založilo: Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj Kontakt: gp.mkrr@gov.si Elektronska izdaja Uredila: Klavdija Operčkal Zbrala: Alja Dražumerič Jezikovni pregled: Mojca Ovsenek in Maja Robnik Oblikoval: Medium Žirovnica E-izdaja (pdf) je pod pogoji licence Creative Commons 4.0 CC-BY-NC-SA dostopna v elektronski obliki (pdf) na www.dlib.si (Narodna in univerzitetna knjižica v Ljubljani) in na spletnih straneh www.mkrr.si. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 194801667 ISBN 978-961-96425-4-2 (PDF) Kazalo vsebine Predgovor – minister dr. Aleksander Jevšek ..................................................................................................................................4 Evropska kohezijska politika v Sloveniji: uresničevanje skupnih ciljev in učinkovito vlaganje v razvoj ..........................................5 Prednostna os 1: Mednarodna konkurenčnost raziskav, inovacij in tehnološkega razvoja v skladu s pametno specializacijo za večjo konkurenčnost in ozelenitev gospodarstva ....................................................6 PRIMER DOBRE PRAKSE: Biotehnološko stičišče Nacionalnega inštituta za biologijo kot središče znanstvene odličnosti ........... 7 Prednostna os 2: Povečanje dostopnosti do informacijsko-komunikacijskih tehnologij ter njihove uporabe in kakovosti ...........9 PRIMER DOBRE PRAKSE: Digitalna revolucija na področju prostora v Sloveniji: eProstor............................................................ 10 Prednostna os 3: Dinamično in konkurenčno podjetništvo za zeleno gospodarsko rast .............................................................12 PRIMER DOBRE PRAKSE: Spodbude za MSP za razvoj in uvajanje novih produktov v lesarstvu, Pohištvo Iskra d.o.o. ............... 13 Prednostna os 4: Trajnostna raba in proizvodnja energije in pametna omrežja .........................................................................14 PRIMER DOBRE PRAKSE: Trajnostna energetska vizija z razvojem daljinskega ogrevanja in fotonapetostnih elektrarn ............. 15 Prednostna os 5: Prilagajanje podnebnim spremembam ............................................................................................................16 PRIMER DOBRE PRAKSE: Protipoplavna ureditev porečja Gradaščice – I. faza ............................................................................ 16 Prednostna os 6: Boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti ..................................................................................................18 PRIMER DOBRE PRAKSE: Rezultat uspešnega celjskega CTN projekta Generator je Tehnopark Celje, največji znanstveno-zabavni park v Sloveniji ............................................................................... 18 Prednostna os 7: Gradnja infrastrukture in ukrepi za spodbujanje trajnostne mobilnosti ..........................................................20 PRIMER DOBRE PRAKSE: Nadgradnja obstoječega tira železniške proge Maribor–Šentilj–državna meja ................................... 20 Prednostna os 8: Spodbujanje zaposlovanja in transnacionalna mobilnost delovne sile ...........................................................22 PRIMER DOBRE PRAKSE: Program ASI: podpora in razvoj kompetenc za starejše zaposlene v Sloveniji ..................................... 22 Prednostna os 9: Socialna vključenost in zmanjševanje tveganja revščine..................................................................................24 PRIMER DOBRE PRAKSE: Prva pametna podeželska učilnica v Sloveniji ....................................................................................... 25 Prednostna os 10: Znanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje za boljšo zaposljivost ..................................................................26 PRIMER DOBRE PRAKSE: E-vsebine, e-storitve za podporo uvajanju novih pristopov v vzgoji in izobraževanju (E-TORBA 2023) ............................................................................................................ 27 Prednostna os 11: Pravna država, izboljšanje institucionalnih zmogljivosti, učinkovita javna uprava, podpora razvoju NVO in krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev .....................................................................28 PRIMER DOBRE PRAKSE: Učinkovito pravosodje: celovita in inovativna podpora pravosodnemu sistemu ................................ 29 React EU: Spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije covida-19 in priprava zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva – ESRR ........................................................................31 PRIMER DOBRE PRAKSE: Negovalni oddelek Splošne bolnišnice Murska Sobota – nov mejnik v zdravstvenem varstvu Pomurske regije ...................................................................................... 32 React EU: Spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije covida-19 in priprava zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva – ESS ..........................................................33 PRIMER DOBRE PRAKSE: Postcovidna rehabilitacija v Thermani Laško ........................................................................................ 34 Dosežki v številkah ......................................................................................................................................................................35 Namesto zaključka ......................................................................................................................................................................36 Ministrice in ministri v času izvajanja operativnega programa v obdobju 2014–2020 ................................................................36 3 Spoštovane bralke, spoštovani bralci. Ob zaključku Operativnega programa za izvajanje Sloveniji. Poleg tega smo okrepili socialno vključenost, evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 z podpirali izobraževanje in usposabljanje ter prispevali k velikim ponosom in hvaležnostjo na pot pospremljam trajnostnemu razvoju našega okolja. publikacijo, v kateri so zbrani in podrobneje predstavljeni številni odlični dosežki, ki so odraz naših skupnih Ob tej priložnosti se želim iskreno zahvaliti vsem, ki ste prizadevanj za uspešno koriščenje evropskih sredstev v sodelovali pri izvajanju operativnega programa: lokalnim tem obdobju. V veselje in privilegij mi je bilo sodelovati skupnostim, nevladnim organizacijam, podjetjem, pri zaključku programskega obdobja 2014–2020, ki je institucijam in vsem ostalim, ki ste s svojim aktivnim našim regijam in skupnostim prineslo številne pozitivne delovanjem in podporo prispevali k uspehu programa. spremembe. Posebna zahvala velja zaposlenim na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj in v nekdanji Službi Vlade Kohezija je ena od temeljnih vrednot Evropske unije. Vse RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko ter na drugih od vstopa Slovenije v Evropsko unijo pred dvajsetimi ministrstvih. Brez vašega truda in predanosti ne bi bilo leti pa je bila tudi osrednje vodilo države pri njenem mogoče doseči vsega, s čimer se danes upravičeno lahko delovanju. S spodbujanjem kohezije si prizadevamo pohvalimo. za zmanjševanje razlik med regijami in zagotavljanje enakih možnosti za vse državljane, ne glede na to, kje Kljub uspešnemu zaključku programa 2014–2020 se živijo. Verjamem, da smo s skupnimi prizadevanji uspeli zavedam, da nas čaka še veliko dela, a hkrati tudi okrepiti kohezijo med našimi regijami in prispevati k bolj priložnosti za nadaljnji razvoj naših regij. Verjamem, uravnoteženemu in trajnostnemu razvoju celotne države. da bomo s skupnimi močmi uspeli premagati izzive pred nami in izkoristiti priložnosti, ki se nam ponujajo. Vsi dosežki, naložbe in projekti v okviru operativnega Hvaležen sem za vašo podporo in zaupanje, hkrati pa se programa so rezultat trdega dela, predanosti in nadejam nadaljnjega sodelovanja v korist vseh regij in sodelovanja vseh, ki smo tako ali drugače sooblikovali prebivalcev Slovenije. ali zasledovali cilje operativnega programa. Z več kot devet tisoč uspešno izpeljanimi projekti v tem obdobju Dr. Aleksander Jevšek smo izboljšali infrastrukturo, spodbujali inovacije ter minister za kohezijo in regionalni razvoj ustvarili nova delovna mesta v številnih regijah po 4 EVROPSKA KOHEZIJSKA POLITIKA V SLOVENIJI V OBDOBJU 2014–2020 Evropska kohezijska Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014–2020 (OP) je politika v Sloveniji: Evropska komisija potrdila 16. decembra 2014. Leta 2022 je bil OP dopolnjen z vključitvijo dodatnih sredstev v uresničevanje skupnih okviru pobude React-EU. Sloveniji je bilo tako v obdobju 2014–2020 skupaj na voljo 3,34 milijarde evrov evropskih sredstev: ciljev in učinkovito • Republika Slovenija 1,183 milijarde evrov (KS, React-EU), vlaganje v razvoj • kohezijska regija Zahodna Slovenija 849 milijonov evrov (ESRR, ESS), • kohezijska regija Vzhodna Slovenija 1,305 milijarde evrov (ESRR, ESS). Evropska kohezijska politika je v obdobju 2014–2020 Slovenija je uspešno izkoristila vsa razpoložljiva sredstva predstavljala izjemno pomembno gonilo razvoja v Sloveniji. S sredstvi iz Evropskega sklada za regionalni Črpanje evropskih sredstev je potekalo sorazmerno z razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada (ESS) in izvajanjem investicij na terenu, okrepilo pa se je v drugem Kohezijskega sklada (KS) je Slovenija izvajala številne delu programskega obdobja. Slovenija je do konca projekte in programe za krepitev svojega gospodarstva, obdobja učinkovito izkoristila vsa razpoložljiva sredstva. družbe in okolja. Izvajanje evropske kohezijske politike je potekalo v Cilji, ki sta si jih Slovenija in Evropska unija zastavili okviru 11 prednostnih osi, ki so tematsko določale cilje za to obdobje, so bili ambiciozni in vsebinsko pestri. in ukrepe. Naknadno sta bili dodani še dve prednostni Osredotočali so se na spodbujanje inovativnosti, osi kot odziv na pandemijo covida-19. V nadaljevanju ustvarjanje delovnih mest, zmanjševanje gospodarskih in predstavljamo ključne dosežke in primere dobrih praks. socialnih razlik ter varovanje okolja. Evropska kohezijska politika je v Sloveniji postavila trdne temelje za trajnostni razvoj, ki je bil usmerjen v koristi vseh prebivalcev in regij. Graf: Letni prirast koriščenja evropskih kohezijskih sredstev 3.500.000.000 612.771.076 3.000.000.000 2.500.000.000 604.122.135 2.000.000.000 648.310.904 1.500.000.000 485.332.151 1.000.000.000 407.504.457 500.000.000 300.725.448 276.788.596 0 0 0 116.701.471 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 *Prikaz izplačil iz državnega proračuna (EU del, v EUR) letni prirast koriščenja seštevek koriščenja preteklih let 5 Prednostna os 1: Mednarodna konkurenčnost raziskav, inovacij in tehnološkega razvoja v skladu s pametno specializacijo za večjo konkurenčnost in ozelenitev gospodarstva Pametna specializacija: ključ do mednarodne • izvedbi slovenskega dela mednarodnih raziskovalno-konkurenčnosti in zelene transformacije gospodarstva razvojnih projektov, ki so bili potrjeni na zasedanjih programa EUREKA, Evropska sredstva so bila v okviru te prednostne osi • krepitvi kompetenc in inovacijskih potencialov, namenjena za mednarodno konkurenčnost raziskav, • pilotno/demonstracijskim projektom in prenosu inovacij in tehnološkega razvoja z: znanja preko delovanja pisarn za prenos tehnologij. • izboljšanjem infrastrukture za raziskave in inovacije, • razvojem znanja/kompetenc za odličnost pri Poleg pomoči v obliki subvencij so bila podjetjem na voljo raziskavah in inovacijah, tudi povratna sredstva v obliki garancij in ugodnejših • povečanjem deleža inovacijsko aktivnih podjetij. kreditov. Ukrepi so bili usmerjeni predvsem v podporo: V okviru te prednostne osi so se zagotavljala sredstva • izvedbi raziskovalno-razvojnih programov in projektov, za podporo podjetjem pri soočanju s posledicami krize • raziskovalcem na začetku kariere kot povezovalnim zaradi covida-19. Pomoč se je podjetjem zagotavljala členom med raziskovalnim in podjetniškim okoljem, za izvedbo RRI projektov in projektov za vzpostavitev • vzpostavitvi mreže centrov raziskovalnih umetnosti in proizvodnih kapacitet, povezanih z omilitvijo posledic kulture, covida-19. • razvoju in nadgradnji obstoječe nacionalne raziskovalne infrastrukture ter izgradnji nove. Ukrepi, usmerjeni v spodbujanje mednarodne konkurenčnosti raziskav, inovacij in tehnološkega razvoja, Podpora s ciljem povečanja deleža inovacijsko aktivnih so med drugim pomembno prispevali k povečanju podjetij je bila namenjena tudi: števila raziskovalcev, ki delajo v objektih z izboljšanimi • inovativnim raziskovalno-razvojnim projektom za raziskovalnimi zmogljivostmi in števila podjetij, ki razvoj novih ali izboljšanih proizvodov, procesov ali sodelujejo z raziskovalnimi ustanovami (91 podjetij v storitev na prednostnih področjih S41, letu 2016 in več kot 200 podjetij v letu 2023) ter števila • vzpostavitvi strateških razvojno-inovacijskih podjetij, ki so prejela podporo (63 podjetij v letu 2016 in partnerstev (SRIP), več kot 600 podjetij v letu 2023). • malim in srednje velikim podjetjem za projekte raziskav, razvoja in inovacij (RRI), ki so v okviru programa Obzorje 2020 od Evropske komisije prejela certifikat Pečat odličnosti, 1 https://evropskasredstva.si/app/uploads/2024/02/Porocilo-S4.pdf 6 EVROPSKA KOHEZIJSKA POLITIKA V SLOVENIJI V OBDOBJU 2014–2020 PRIMER DOBRE PRAKSE: Razpoložljivi prostori BTS-NIB so izkoriščeni izjemno racionalno. Na streho stavbe sta poleg strojnih naprav Biotehnološko stičišče nameščena raziskovalni čebelnjak (t. i. čebelarij) in karantenski rastlinjak. Zunanja ureditev sledi načelom Nacionalnega inštituta sonaravnosti in vključenosti v okolico, saj je stavba za biologijo kot središče zgrajena na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Vzhodna fasada je oblikovana z elementi znanstvene odličnosti sonaravne ozelenitve, stavbo pasivno senči nasad vzpenjavk, deloma je ozelenjena tudi streha. Novi prostori in laboratoriji poleg raziskovalnega dela Biotehnološko stičišče Nacionalnega inštituta za omogočajo tudi organizacijo specializiranih strokovnih biologijo (BTS-NIB) predstavlja pomembno naložbo v izobraževanj na mednarodni ravni. BTS-NIB spodbuja visokokakovostno raziskovalno infrastrukturo. Projekt je širitev raziskovalnih področij in zagotavlja bistveno bil zaključen jeseni 2023 z uspešno selitvijo Nacionalnega izboljšane pogoje za izvajanje raziskav, ki se osredotočajo inštituta za biologijo (NIB) v novo biotehnološko na okolje, onesnaževanje, podnebne spremembe, enoto, s čimer so se uresničila 15-letna prizadevanja za biotehnologijo, zagotavljanje zdrave in varne hrane ter zagotovitev sodobne raziskovalne zgradbe, primerne za zdravje rastlin, živali in ljudi. vrhunsko znanstveno delo. KLJUČNI DOPRINOSI PROJEKTA Prva faza gradnje se je zaključila jeseni 2022, ko sta se v stavbo preselila Oddelek za biotehnologijo in Pomen za znanstveno skupnost sistemsko biologijo ter Oddelek za genetsko toksikologijo Prva ključna dimenzija BTS-NIB se kaže v krepitvi in biologijo raka. Jeseni leta 2023, ko sta bila gradnja znanstvene odličnosti na mednarodnem nivoju. in opremljanje stavbe v celoti zaključena, so se Z vzpostavitvijo visokokakovostne raziskovalne vanjo preselili še Oddelek za raziskave organizmov in infrastrukture se odpirajo nove raziskovalne razsežnosti ekosistemov ter Skupne službe. Prostori in raziskovalna na področjih biotehnologije, biomedicine in okoljskih oprema BTS-NIB so na voljo tudi Morski biološki postaji znanosti. Sodelovanje z drugimi priznanimi raziskovalnimi Piran, s čimer se odpirajo nove razsežnosti raziskovanja inštituti in univerzami postavlja BTS-NIB v središče mreže, morskih ekosistemov. ki spodbuja izmenjavo znanja in inovativnosti. Prej: Foto: Nacionalni inštitut za biologijo 7 Infrastrukturna nadgradnja za znanost in okolje Gospodarski multiplikativni učinki BTS-NIB predstavlja pomembno infrastrukturno Pomen BTS-NIB za gospodarstvo je večplasten in nadgradnjo z evropskimi infrastrukturami, kot so usmerjen v oblikovanje trajnostne rasti. Ustanovitev na primer infrastruktura za bioinformatiko (ELIXIR), izobraževalnega centra omogoča izpopolnjevanje infrastruktura za slikovno tehnologijo v bioloških mladih raziskovalcev in sodelavcev podjetij, kar in biomedicinskih znanostih (EuroBioImaging) ter prispeva k oblikovanju visoko usposobljene delovne infrastruktura za e-znanost in tehnologijo za raziskave sile. Zagotavljanje raziskovalne infrastrukture za biotske raznovrstnosti in ekosistemov (LifeWatch). Ta zagonska podjetja spodbuja inovacije ter nastanek razvejana mreža povezav in virov omogoča raziskovalcem, novih tehnoloških podjetij. Širjenje univerzitetnega da razvijajo vrhunske projekte, s čimer se krepi prispevek in poslovnega izobraževanja na doktorskem in Slovenije k mednarodnim znanstvenim prizadevanjem. podoktorskem nivoju ustvarja dodano vrednost znanja, ki je usmerjeno v konkretne potrebe gospodarstva. Podpora nacionalnim programom BTS-NIB ima ključno vlogo pri podpori nacionalnim BTS-NIB tako hkrati krepi položaj Slovenije v znanstveni programom monitoringa in raziskav. S sodobnimi znanji skupnosti in aktivno sodeluje pri oblikovanju trajnostne in tehnologijo učinkovito prispeva k spremljanju okolja, gospodarske prihodnosti. Njegova vloga ni omejena le genetskih sprememb organizmov, širjenju bolezni rastlin na znanost, temveč ima daljnosežen vpliv na družbo, ter celo sledenju prisotnosti SARS-CoV-2 v odpadnih okolje in gospodarstvo, postavljajoč Slovenijo v ospredje vodah. Vsestranski pristop in tvorno sodelovanje z organi globalnih znanstvenih in tehnoloških dosežkov. državne uprave, zlasti področnimi ministrstvi in organi v sestavi, zagotavljata, da je Inštitut ključen partner v nacionalnih prizadevanjih za trajnostni razvoj. Potem: Foto: Nacionalni inštitut za biologijo, avtor: Miran Kambič 8 EVROPSKA KOHEZIJSKA POLITIKA V SLOVENIJI V OBDOBJU 2014–2020 Prednostna os 2: Povečanje dostopnosti do informacijsko-komunikacijskih tehnologij ter njihove uporabe in kakovosti Gradnja širokopasovnih omrežij kot ključna poteza za Sama izgradnja širokopasovnega omrežja še ni zadosten digitalno transformacijo pogoj za uresničitev zastavljenih ciljev programa, zato so bili v okviru te prednostne osi izvedeni tudi nekateri Za hitrejši razvoj digitalne družbe in izrabo priložnosti, ki pomembni projekti krepitve aplikacij IKT za potrebe jih omogočajo informacijsko-komunikacijske tehnologije splošne digitalizacije, med katerimi je bil najpomembnejši (IKT) in internet za splošne gospodarske in družbene program projektov eProstor. Sestavljen je iz štirih koristi, so bili v okviru te prednostne osi izvedeni ukrepi vsebinskih medsebojno povezanih in soodvisnih za odpravo največjih razvojnih vrzeli na področju digitalne projektov: vzpostavitev skupne infrastrukture za družbe, kot so: prostorske informacije, prostorski informacijski sistem • gradnja širokopasovne infrastrukture, in sistem spremljanja stanja prostorskega razvoja ter • splošna digitalizacija, prenovljen sistem nepremičninskih evidenc, skupaj z • razvoj digitalne infrastrukture, zajemom in izboljšavo kakovosti podatkov o prostoru in • razvoj vključujoče informacijske družbe. nepremičninah. Zbirke prostorskih podatkov in storitve v zvezi s prostorskimi podatki bodo usklajene z zahtevami Izgradnja odprtih širokopasovnih omrežij (GOŠO), Zakona o infrastrukturi za prostorske informacije (ZIPI) in najpomembnejši ukrep v okviru te prednostne osi, je z direktivo INSPIRE. izboljšanjem dostopa do širokopasovnih elektronskih komunikacijskih storitev pomembno vplivala na razvoj digitalne družbe na celotnem območju Republike Slovenije. Tako zgrajena širokopasovna omrežja elektronskih komunikacij tako v mestih kot na podeželju bodo poleg splošnega vpliva na družbeno gospodarski razvoj omogočila tudi enakomernejši regionalni razvoj Slovenije ter ohranjanje in ustvarjanje spodbudnega okolja za razvoj malih in srednje velikih podjetij. 9 PRIMER DOBRE PRAKSE: V sklopu tega programa je bil vzpostavljen nov informacijski sistem katastra nepremičnin, ki prinaša Digitalna revolucija na sodobno delovanje sistema evidentiranja nepremičnin. Z uvedbo celovitega elektronskega poslovanja so področju prostora v Sloveniji: odpravljene številne administrativne ovire. S popolno eProstor digitalizacijo arhiva 200-letnega zemljiškega katastra in obsežnimi zbirkami prostorskih podatkov so nadomeščeni nepotrebni koraki in tekanje od vrat do vrat z enostavnimi, hitrimi in učinkovitimi elektronskimi postopki. Vzpostavljen je bil Prostorski informacijski sistem (PIS), ki omogoča dostop do vseh informacij s področja urejanja prostora in gradnje objektov. Vključuje objave S Programom projektov eProstor so v Sloveniji o postopkih priprave prostorskih aktov, postopkih pospešeni in izboljšani procesi na področju prostorskega gradnje objektov, podpornih zbirkah podatkov, grafičnih načrtovanja, gradnje objektov in upravljanja z vpogledih v verodostojne podatke ter digitalnih storitvah, nepremičninami. To je bilo doseženo s prenovo s katerimi se uvaja elektronsko poslovanje. zakonodaje, informacijskih sistemov, zajemom podatkov in vzpostavitvijo koordinacijskih mehanizmov za Z vzpostavitvijo enotne informacijske infrastrukture povezovanje ter enostavnim dostopom do državnih zbirk za prostorske in nepremičninske podatke v Sloveniji je prostorskih podatkov. omogočen dostop do podatkov drugih državnih sistemov, kot so eUprava, Zemljiška knjiga, Poslovni register Slovenije (PRS), Centralni register prebivalstva (CRP) in drugi. Zagotovljena je medopravilnost zbirke prostorskih podatkov s prehodom na evropsko skladen koordinatni sistem, kar omogoča povezljivost in neovirano uporabo podatkov o prostoru v celotni Evropski uniji. Foto: Portal eProstor, enostaven dostop do prostorskih podatkov: https://www.e-prostor.gov.si/ 10 EVROPSKA KOHEZIJSKA POLITIKA V SLOVENIJI V OBDOBJU 2014–2020 Foto: Portal PIS, enostaven dostop do podatkov za urejanje prostora in graditev: https://pis.eprostor.gov.si/pis Preko portala eProstor je mogoč dostop do 50 različnih eProstor kot sodobno digitalno stičišče zbirk prostorskih spletnih servisov, ki omogočajo neoviran pretok in podatkov lajša življenje državnim organom, upravljavcem izmenjavo informacij. Uporabniki lahko spremljajo stanje zbirk prostorskih podatkov, investitorjem, strokovnjakom prostorskega razvoja, prostorsko načrtovanje, gradnjo in vsem državljanom, ki načrtujejo, gradijo ali upravljajo objektov, zemljiško politiko in stanovanja preko digitalnih nepremičnine. Digitalna revolucija na področju prostora storitev. v Sloveniji hkrati optimizira procese in odpira vrata k učinkovitejšemu in bolj transparentnemu upravljanju Prenovljeni sistemi so centralizirani, kar pomeni enotno prostora. upravljanje iz ene lokacije. Vse podatkovne zbirke in storitve so enako dostopne vsem, ne glede na lokacijo, s čimer se prispeva k odpravi digitalnega razkoraka med mesti in podeželjem. 11 Prednostna os 3: Dinamično in konkurenčno podjetništvo za zeleno gospodarsko rast Zelena podjetniška revolucija: povečanje trge, je bila namenjena posebna pozornost. Prav tako konkurenčnosti in trajnostna rast malih in srednje smo podpirali procese digitalizacije in izboljšav poslovnih velikih podjetij v Sloveniji procesov. Slovenija je v obdobju 2014–2020 svoja prizadevanja Poleg subvencij so podjetja lahko pridobila povratna usmerila v podporo rasti in konkurenčnosti malih sredstva v obliki garancij, ugodnejših kreditov in in srednje velikih podjetij (MSP). Cilj prednostne lastniškega financiranja. Za krepitev podpornega okolja osi 3 je bil jasen: povečati gospodarsko rast z so bili financirani projekti za razvoj sodobnih podpornih dvigom konkurenčnosti MSP, vključno z njihovo storitev in izgradnjo poslovnih con v občinah. internacionalizacijo. Podjetjem, ki jih je prizadela kriza covida-19, so bile na voljo posebne oblike pomoči, kot so ugodni krediti, nakup Prehod na nizkoogljično gospodarstvo je dodal novo zaščitne opreme, digitalizacija poslovanja ter premostitev dimenzijo podpori MSP. Poleg spodbujanja rasti smo težav v gostinstvu in turizmu. poudarjali tudi pomembnost energetske in snovne učinkovitosti podjetij, kar je ključno za trajnostni razvoj. Rezultati vseh teh prizadevanj so obetavni. Več kot 20.000 podjetij je prejelo pomoč v okviru prednostne Ukrepi so bili ciljno usmerjeni v različne sektorje in osi, posebej spodbudno pa je dejstvo, da je indeks vrste podjetij. Zagonskim podjetjem, lesni industriji, podjetništva, merilo za ugodno poslovno okolje, opazno socialnim podjetjem, kulturnim in turističnim podjetjem narasel med letoma 2013 in 2022. To kaže na pozitivno ter podjetjem, ki so želela širiti svoje poslovanje na tuje klimo za nadaljnji razvoj gospodarstva v Sloveniji. 12 EVROPSKA KOHEZIJSKA POLITIKA V SLOVENIJI V OBDOBJU 2014–2020 PRIMER DOBRE PRAKSE: V letu 2020 je tako podjetje Pohištvo Iskra d.o.o. kot del projekta Nakup opreme in pričetek proizvodnje novih Spodbude za MSP za razvoj izdelkov izvedlo obsežne naložbe v proizvodnjo. Novi avtomatizirani visokozmogljivi CNC obdelovalni center, in uvajanje novih produktov v lakirnica, sušilnica za lakiranje lesa in filtrirni sistem lesarstvu, Pohištvo Iskra d.o.o. za prašne delce so prispevali k večji zmogljivosti in inovativnosti proizvodnje. S pomočjo nepovratnih sredstev, pridobljenih na javnem Slovenija je ena najbolj gozdnatih držav v Evropski uniji, razpisu, je podjetje začelo proizvodnjo novih inovativnih ponaša se z bogatimi viri lesa. Kljub rastoči lesni industriji izdelkov iz lesa, ki so rezultat lastnega razvoja. Med njimi pa še nismo v celoti uspeli izkoristiti tega naravnega so pohištvo za avtomobilske salone Mercedes, kuhinjski bogastva. Les je ključna surovina, saj je poleg vode aparati blagovne znamke Miele ter inovativno pohištvo z naš edini naravno obnovljiv vir. Z obilico lesa imamo lesnimi elementi z videzom kovin. zadostno in kakovostno surovinsko zaledje za domačo lesnopredelovalno industrijo. Nove naložbe so podjetju odprle nove priložnosti in prinesle številne prednosti. Podjetje je pridobilo Poleg gospodarskih koristi les pomembno prispeva vrhunsko tehnološko opremo in uvedlo nove tehnološke k sonaravnemu razvoju in blaži posledice podnebnih postopke v proizvodnji, doseglo povečanje naročil in sprememb. Predelava lesa je energetsko bolj smotrna v pričelo dodatno zaposlovati. Nova oprema je prispevala primerjavi z drugimi materiali, saj zahteva manj energije. k varovanju okolja, saj je okolju prijaznejša in energetsko učinkovitejša. Hkrati je dvignila kakovost izdelkov, kar je Naš cilj je ustvariti ugodno okolje za delovanje in razvoj podjetju prineslo konkurenčno prednost. lesnopredelovalnih podjetij. S podporo in sodelovanjem s podjetji ter drugimi deležniki na tem področju Sodobna, okolju prijaznejša proizvodnja je ustvarila spodbujamo razvoj lesarstva na različne načine, med podlago za višjo tehnološko zahtevnost in najvišjo drugim tudi s specifičnimi javnimi razpisi. kakovost izdelkov, ki so uvrščeni v višji cenovni razred, s čimer so se podjetju odprle nove poslovne priložnosti. Podjetje je namreč našlo zanimivo tržno nišo – leseno pohištvo s kovinskim izgledom, predvsem za hotele in prodajne salone. Gre za ekskluzivne produkte, ki so sprejeti s strani priznanih podjetij po celem svetu. Z njimi podjetje ohranja svojo konkurenčnost na svetovnem trgu ter sledi trendom trajnostnega razvoja. Projekt je pomemben, saj področje proizvodnje pohištva spada v sam vrh gozdno-lesne vrednostne verige in tako predstavlja prispevek h krepitvi lesnopredelovalnega sektorja, ki ima pomembno vlogo pri blažitvi in prilagajanju podnebnim spremembam, saj lesni izdelki dolgoročno skladiščijo CO . S temi inovacijami se Slovenija 2 uveljavlja kot pomemben akter v lesnopredelovalni industriji, ki gradi trajnostno prihodnost in prispeva k Inovativno pohištvo, ki vsebuje lesene elemente z videzom kovin Foto: Pohištvo Iskra d.o.o. varovanju okolja ter razvoju gospodarstva. 13 Prednostna os 4: Trajnostna raba in proizvodnja energije in pametna omrežja Sredstva za obnovljive vire energije in energetsko k zmanjšanju energetske revščine v več kot 400 učinkovitost – naložba v trajnostno prihodnost gospodinjstvih z nizkimi prihodki. Nepovratna finančna sredstva so se usmerjala v izboljšanje energetske V obdobju med letoma 2014 in 2020 je Slovenija za učinkovitosti stavb, svetovanje ter spremembe vedenjskih področje obnovljivih virov energije in učinkovite rabe navad v zvezi z ravnanjem z energijo. energije namenila približno 182 milijonov evrov. Glavni cilji ukrepov v sklopu prednostne osi so bili spodbujanje Po zaključenih projektih se je številnim gospodinjstvom energetske učinkovitosti v javnem sektorju, povečanje izboljšal socialni status, saj so prihranki pri stroških proizvodnje in distribucije energije iz obnovljivih virov, energije zmanjšali finančno obremenitev družinskih sofinanciranje daljinskega ogrevanja na obnovljive vire proračunov. Poleg tega se je zmanjšala poraba energije ter zmanjševanje energetske revščine. energentov in električne energije, ki predstavlja velik odstotek vseh stroškov za gospodinjstva. Izboljšanje V tem obdobju so se razmere v svetu močno spremenile, bivanjskih pogojev je pozitivno vplivalo na zdravstveno predvsem v letu 2022, ko je prišlo do močnega dviga stanje članov gospodinjstev. cen energentov. To je zahtevalo prilagoditev strategije in povečanje sredstev za projekte proizvodnje električne Tovrsten pristop zmanjšuje energetsko revščino in energije z izrabo sončne energije, kar je bistveno olajšalo prispeva k trajnostnemu razvoju in izboljšanju kakovosti težave, s katerimi se je soočalo gospodarstvo. življenja, z naložbami na tem področju pa Slovenija nadaljuje svojo pot k energetsko učinkoviti, trajnostni in Od tega je bilo 5 milijonov evrov namenjenih za bolj vključujoči prihodnosti. zmanjševanje energetske revščine. Ta ukrep je prispeval 14 EVROPSKA KOHEZIJSKA POLITIKA V SLOVENIJI V OBDOBJU 2014–2020 PRIMER DOBRE PRAKSE: petih novih nepovezanih porabnikov na omrežje daljinskega ogrevanja. V kurilni sezoni 2021/2022 je bilo Trajnostna energetska vizija že 185 odjemalcev povezanih na omrežje kotlarne, kar je zmanjšalo emisije toplogrednih plinov za 2.838,75 ton. z razvojem daljinskega ogrevanja in fotonapetostnih Nova kotlarna prinaša dolgoročno kakovostno oskrbo s toplotno energijo, sledi trajnostnemu razvoju mesta in elektrarn podpira lokalno gospodarsko dejavnost. Fotonapetostna elektrarna na kotlarni: povečanje zelene energije Projekt razvoja daljinskega ogrevanja in postavitev fotonapetostne elektrarne v Mestni občini Slovenj Gradec Dodatna postavitev fotonapetostne elektrarne na streho sta odlična primera trajnostnih in družbeno odgovornih kotlarne predstavlja nadaljnji korak k trajnostni energijski projektov. Projekta, ki sta se izvajala v letih 2021 in 2023, prihodnosti. Z močjo 105 kW letno prepreči nastanek predstavljata pomemben korak k zmanjšanju ogljičnega 58,8 ton CO , kar dodatno povečuje delež obnovljive odtisa in uresničevanju okoljskih ciljev. 2 energije v Mestni občini Slovenj Gradec. Toplarna Štibuh: inovativno daljinsko ogrevanje na Pomembno je poudariti, kako lahko trajnostno naravnani lesno biomaso projekti, kot sta daljinsko ogrevanje na lesno biomaso in fotonapetostna elektrarna, uspešno sodelujejo in se Toplarna Štibuh, ki se nahaja na južnem robu Slovenj dopolnjujejo. Ta kombinacija predstavlja ključen korak k Gradca, predstavlja preboj v učinkovitem izkoriščanju zelenemu prehodu v komunalnih podjetjih, ki se ukvarjajo obnovljivih virov energije. Z izgradnjo kotlarne na z odvajanjem in čiščenjem odpadne vode ter ravnanjem z odpadno lesno biomaso je Mestna občina Slovenj Gradec odpadki. postala pionir na področju uporabe 100 % obnovljive energije za ogrevanje mesta. S tem pomembno prispeva S projektoma Toplarna Štibuh in Fotonapetostna k zmanjševanju ogljičnega odtisa in izpolnjuje evropske elektrarna na kotlarni Slovenj Gradec potrjuje svojo zahteve glede razogljičenja. vodilno vlogo na področju trajnostnega razvoja. Tovrstne pobude zmanjšujejo okoljski vpliv in postavljajo Slovenj Investicija, ki jo je izvedlo Javno podjetje Komunala Gradec na zemljevid inovativnih mest, ki sledijo najvišjim Slovenj Gradec, je vključevala izgradnjo nove kotlovnice standardom trajnostnega življenja. na lesno biomaso s toplotno močjo 4 MW in priključitev Sončna elektrarna 2023 Daljinsko ogrevanje Slovenj Gradec (Toplarna Štibuh) Foto: Komunala Slovenj Gradec Foto: Komunala Slovenj Gradec 15 Prednostna os 5: Prilagajanje podnebnim spremembam Poplavna varnost v Sloveniji: učinkoviti ukrepi za Ena izmed ključnih naložb je bila celovita ureditev porečja prilagajanje podnebnim spremembam reke Gradaščice, ki je bistveno izboljšala poplavno varnost na naseljenih območjih jugozahodne Ljubljane in okoliških Slovenija se sooča s številnimi izzivi podnebnih krajev. Enako pomembni so bili projekti na območjih sprememb, med katerimi so pogoste in intenzivne Selške Sore, Meže z Mislinjo ter Dravinje s Polskavo, kjer poplave ena izmed najbolj očitnih groženj. Zato so bila so se izvajali gradbeni ukrepi za povečanje poplavne sredstva v obdobju 2014–2020 usmerjena v izvajanje varnosti in zmanjšanje poplavne ogroženosti. ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti na ključnih porečjih, zlasti zgornje Save ter Drave. Financirani so bili Poleg fizičnih ukrepov so bila sredstva namenjena tudi protipoplavni projekti na najbolj ogroženih območjih ob za opremljanje civilne zaščite s sistemom opazovanja in rekah, hkrati pa so bila sredstva namenjena tudi civilni specialnimi vozili za hitro in učinkovito intervencijo ob zaščiti za izboljšanje sistema opazovanja, obveščanja in pojavu poplav. Vse naložbe so usmerjene v zmanjšanje alarmiranja ter za nakup specialnih vozil za intervencijske poplavne ogroženosti prebivalcev ter varovanje enote Civilne zaščite RS. premoženja, kulturne dediščine in okolja. Protipoplavni ukrepi prispevajo k zmanjšanju poplavne ogroženosti več kot 97.000 prebivalcev Slovenije in k zaščiti premoženja, kulturne dediščine in okolja ob zagotovitvi ustrezne pretočnosti rek. Ukrepi, ki so bili doslej izvedeni, so prispevali k bistvenemu zmanjšanju škodljivih posledic katastrofalnih poplav v avgustu 2023. PRIMER DOBRE PRAKSE: Protipoplavna ureditev porečja Gradaščice – I. faza Jugozahodni del Ljubljane, vključno z naselji ob Gradaščici in Horjulki, je zaradi goste poseljenosti in škodnega potenciala eno najbolj ogroženih poplavnih območij v Sloveniji, poleg JZ dela Ljubljane pa visoke vode ogrožajo tudi območje občine Dobrova–Polhov Gradec. 16 EVROPSKA KOHEZIJSKA POLITIKA V SLOVENIJI V OBDOBJU 2014–2020 Glavni namen investicije je zmanjševanje poplavne ogroženosti na območjih pomembnega vpliva poplav Ljubljana–jug in Dobrova–Brezje pri Dobrovi z izgradnjo celovitih protipoplavnih ukrepov na porečju Gradaščice. To je bilo doseženo z izboljšanjem pretočnih sposobnosti vodotokov, zadrževanjem visokih voda v zadrževalnikih in rekonstrukcijo vodnogospodarskih objektov. Izvedeni ukrepi na različnih odsekih Foto: arhiv DRSV Z izvedbo projekta je bila zagotovljena pretočnost struge pri pretoku Q100, kar zmanjšuje poplavno ogroženost pred visokimi vodami pri povratni dobi 100 let na območju s 3.108 stavbami in 17.784 prebivalci. 4. avgusta 2023 so Slovenijo zajele poplave katastrofalnih razsežnosti. V tistem obdobju so se v Polhovem Gradcu in Ljubljani izvajale vodnogospodarske ureditve, ki so potrdile pozitivni učinek že izvedenih del, saj so ta, kljub temu, da niso bila še v celoti izvedena, Polhov Gradec in JZ del Ljubljane obvarovala pred poplavami. Nepoplavljeno ozemlje JZ Ljubljane ob poplavah avgusta 2023 na območju izvajanja projekta 17 Prednostna os 6: Boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti V zadnjih letih se je zavedanje o pomenu ohranjanja Učinkovita raba prostora v mestih: prenova urbanih okolja in biotske raznovrstnosti močno okrepilo. Slovenija območij za trajnostni razvoj se je kot članica Evropske unije zavezala k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja in varstva narave, kar je Mestna območja se soočajo s pritiskom na prostor in učinkovito izvajala v okviru operativnega programa. povečevanjem umetnih površin. Z izvajanjem projektov urbane prenove so se sredstva vlagala v reaktivacijo Kanalizacija: čiščenje voda za boljše okolje zapostavljenih mestnih površin, s čimer se je zmanjševal pritisk na nova zemljišča. Te naložbe so omogočile Slovenija se je ob vstopu v Evropsko unijo leta 2004 učinkovitejšo rabo prostora v mestih, kar je ključno za zavezala k izgradnji kanalizacijskih sistemov v poseljenih trajnostni razvoj in zmanjšanje obremenitve okolja. območjih z več kot 2.000 prebivalci, s čimer je sledila ciljem Evropske unije o odvajanju in čiščenju komunalnih Z naložbami v infrastrukturo, naravovarstvene projekte odpadnih voda. Za ta namen je bilo namenjenih več kot in urbano prenovo gradimo trajnostno prihodnost, ki bo 160 milijonov evrov, ki so omogočili gradnjo 430 km ohranjala bogato naravno in kulturno dediščino Slovenije. kanalizacijskih vodov in 10 čistilnih naprav. Te naložbe so prinesle boljše čiščenje odpadnih voda za več kot 420.000 prebivalcev. Vodovod: varnost in trajnost pitne vode PRIMER DOBRE PRAKSE: Za zagotovitev varne oskrbe s pitno vodo je bilo Rezultat uspešnega celjskega namenjenih preko 190 milijonov evrov. Naložbe so bile usmerjene v izgradnjo 950 km vodovodnih sistemov, CTN projekta Generator je vključno s črpališči, vodohrani in napravami za pripravo pitne vode. Kvalitetna pitna voda je tako zagotovljena več Tehnopark Celje, največji kot 450.000 obstoječim in novo priključenim prebivalcem na javni sistem oskrbe s pitno vodo. znanstveno-zabavni park v Sloveniji Varovanje biotske raznovrstnosti: ohranjanje narave za prihodnje generacije Mestna občina Celje je leta 2016 pridobila stavbo Sredstva v višini preko 36 milijonov evrov so bila nekdanje pomembne veleblagovnico v središču mesta. namenjena za ohranjanje narave in kulturne dediščine ter Začetek celovite rekonstrukcije te stavbe je hkrati ozaveščanje o njunem pomenu. Podprti so bili projekti, predstavljal začetek projekta Generator, čigar cilj je bil usmerjeni v izboljšanje naravovarstvenega stanja in izboljšati urbano okolje in kakovost življenja v mestu. izobraževanje o varstvu okolja. Ti projekti so ključni za Projekt je prejel nepovratna evropska sredstva iz dolgoročno ohranjanje biotske raznovrstnosti Slovenije mehanizma celostne teritorialne naložbe (CTN). in izobraževanje prihodnjih generacij o pomenu naravne dediščine. V okviru projekta Generator so izvedli obsežna gradbena dela, ključna pa je bila priprava programa in vsebin. Tako so bili za namen znanstveno-zabavnega parka razviti eksponati v sodelovanju z mednarodnimi strokovnjaki 18 EVROPSKA KOHEZIJSKA POLITIKA V SLOVENIJI V OBDOBJU 2014–2020 in šolami, program pa povezuje rdeča nit na temo Celja. Projekt Generator je pomembno prispeval k obnovitvi Poleti 2019 je Mestni svet Mestne občine Celje ustanovil degradiranega mestnega območja in izboljšal urbano javni zavod Tehnopark Celje, ki je v upravljanje prevzel okolje. Tehnopark Celje ponuja izobraževalne programe, popolnoma prenovljen objekt. Leta 2020 so se odprla delavnice, teambuildinge in druge dejavnosti za vrata največjega in edinstvenega znanstveno-zabavnega širšo javnost s poudarkom na znanosti, inovacijah in parka v Sloveniji, ki je postal prostor za obisk vseh izobraževanju. Projekt povezuje lokalno skupnost, generacij. Obiskovalcem omogoča raziskovanje, učenje izobraževalne institucije in gospodarstvo, ustvarjajoč in zabavo s pomočjo 57 eksponatov na skupni površini prostor za izmenjavo znanj in idej. Posveča se tudi 4.000 m2 in treh platformah. vzgojno-izobraževalnim zavodom, saj nudi programe, prilagojene učnim načrtom, in omogoča praktičen prikaz naravoslovnih pojmov in znanstvenih pojavov z uporabo interaktivnih eksponatov. Mestna občina Celje in Tehnopark Celje Foto: Rok Deželak 19 Prednostna os 7: Gradnja infrastrukture in ukrepi za spodbujanje trajnostne mobilnosti PRIMER DOBRE PRAKSE: Trajnostni promet in izboljšanje prometne infrastrukture: krepimo povezave za boljšo mobilnost Nadgradnja obstoječega tira Sredstva v višini dobrih 350 milijonov evrov, namenjena železniške proge Maribor– tej prednostni osi, so bila v celoti izkoriščena za izboljšanje prometne infrastrukture in spodbujanje trajnostnega Šentilj–državna meja prometa v Sloveniji. Glavni poudarek je bil na odpravi ozkih grl v ključnih Evropska naložba v modernizacijo železniškega prometa prometnih povezavah, še posebej na vseevropskem jedrnem prometnem omrežju (TEN-T). Investicije so bile Odsek proge Maribor–Šentilj leži na glavni železniški usmerjene v izboljšanje kohezije, učinkovitosti, trajnosti progi št. 30 Zidani Most–Šentilj–državna meja med ter povečanje koristi za uporabnike prometnega omrežja. postajo Maribor in državno mejo. Potreba po nadgradnji je izhajala iz omejene zmogljivosti obstoječega odseka V skladu z usmeritvijo v spodbujanje okolju prijaznejših proge. Projekt, ki je vključeval obsežno prenovo oblik prometa in uveljavljanje načel multimodalnosti so 18-kilometrske proge, se je izkazal za ključnega za se sredstva in ukrepi prednostno usmerili v odpravljanje izboljšanje infrastrukture in povečanje zmogljivosti zatečene strukturne slabosti v razvoju infrastrukture, v železniškega omrežja. prvi vrsti na področju železniške infrastrukture. Tako se je uspešno izvedlo nekaj ključnih projektov na železniški Celoten projekt, vreden preko 314 milijonov evrov, je infrastrukturi: Nadgradnja železniške proge Maribor bil podprt z evropskimi sredstvi v višini 128,6 milijona Šentilj–državna meja, železniško vozlišče Pragersko, evrov. V okviru projekta so bili izvedeni naslednji ukrepi: Gradnja 2. tira Divača–Koper (sklop 3) ter Nadgradnja nadgradnja 18,15 km obstoječega tira za zagotovitev železniškega predora Karavanke. Tako je bilo nadgrajenih osne in dolžinske obremenitve kategorije D4, gradnja in posodobljenih več kot 24 km železniških prog. 3,7 km nove proge (nov predor v dolžini 1.530 m in nov viadukt v dolžini 896 m), nadgradnja železniških postaj Na področju cestne infrastrukture so bili podprti projekti Maribor Tezno, Maribor, Pesnica in Šentilj, nadgradnja v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija, predvsem na 3. postajališča Cirknica in ukinitev postajališča Košaki, razvojni osi in drugih ključnih povezavah, ki so pomembne rekonstrukcija predora Šentilj, rekonstrukcija, sanacija in za regionalno povezanost in varnost prometa. Poseben gradnja 20 prepustov, rekonstrukcija, sanacija in gradnja poudarek je bil na dokončanju gradnje avtocestnega 27 podpornih oziroma opornih zidov, ukinitev sedmih odseka Draženci–Gruškovje, ki je dolg 13 km. nivojskih prehodov z ureditvijo navezav na obstoječo 20 EVROPSKA KOHEZIJSKA POLITIKA V SLOVENIJI V OBDOBJU 2014–2020 infrastrukturo, zavarovanje treh nivojskih prehodov rekonstrukcija in gradnja treh podhodov, gradnja 9,5 z avtomatsko napravo za zavarovanje, gradnja dveh km novih cest, gradnja 12,8 km protihrupnih ograj, nadvozov, rekonstrukcija in gradnja dveh podvozov, nadgradnja signalno-varnostnih naprav in vozne mreže na gradnja nadhoda za pešce, rekonstrukcija mostu, obstoječi progi ter pasivna zaščita 75 zgradb. Dela na železniški progi Foto: DRSI Z izvedbo projekta so bili doseženi naslednji cilji: • Osna obremenitev proge se je povečala s kategorije C3 • Projekt je prav tako pripomogel k povečanju prevozne na D4, kar zagotavlja večjo nosilnost in prilagodljivost zmogljivosti proge s 3,9 na 8,1 milijona neto ton letno, za sodobne potrebe prometa (22,5 ton/os). kar je rezultat optimizacije infrastrukture. • Varnost prometa je bila povečana z izvennivojskimi • Skupaj s skrajšanjem časa potovanja je bil dosežen tudi križanji cest z železnico. cilj povečanja maksimalne hitrosti vlakov do 160 km/h. • Prepustna zmogljivost proge je bila povečana z 68 na • Učinkovito vodenje prometa, zmanjšanje hrupa in 84 vlakov na dan, kar omogoča učinkovitejši in gostejši optimalno odvijanje prometa vlakov so bili dodatni promet. pozitivni učinki, doseženi v okviru projekta. 21 Prednostna os 8: Poudarek je bil tudi na aktivnem in zdravem staranju delovne sile, saj se Slovenija sooča z demografskimi izzivi Spodbujanje in nizko stopnjo zaposlenosti starejših. Sredstva so bila namenjena prilagajanju delovnega okolja starejšim in invalidom ter spodbujanju skupnih projektov socialnih zaposlovanja in partnerjev na tem področju. transnacionalna Evropska kohezijska politika je tako prispevala k izboljšanju pogojev za zaposlovanje in mobilnost delovne sile v Sloveniji, kar je pripomoglo k večji socialni mobilnost delovne sile vključenosti, gospodarski rasti in konkurenčnosti na trgu dela. Z ustrezno zaposlitvijo do varne prihodnosti Eno od ključnih področij naložb evropske kohezijske PRIMER DOBRE PRAKSE: politike v Sloveniji je bilo spodbujanje zaposlovanja in mobilnosti delovne sile. Sredstva v višini 290,6 milijonov Program ASI: podpora in evrov so bila namenjena različnim ukrepom, ki so izboljšali dostop do zaposlitev, še posebej za brezposelne razvoj kompetenc za starejše in mlade, ter prispevali k spodbujanju mobilnosti delovne sile znotraj Evropske unije. zaposlene v Sloveniji Ključni ukrepi so bili osredotočeni na izboljšanje dostopa do zaposlitev za brezposelne. Z aktivnimi Program Celovita podpora podjetjem za aktivno staranje politikami zaposlovanja, usmerjenimi v posamezne delovne sile (ASI) se je izvajal med letoma 2017 in 2022 skupine brezposelnih, in aktivnim spremljanjem potreb z namenom krepitve kompetenc starejših zaposlenih v na trgu dela se je doseglo večjo usklajenost med slovenskih podjetjih. V sklopu projekta so bile spodbude ponudbo in povpraševanjem na trgu dela. Subvencije namenjene opolnomočenju delodajalcev za pripravo in različne oblike usposabljanj so bile namenjene strategij, s katerimi so podjetja prepoznala starejše spodbujanju zaposlovanja zlasti mladih. Projekt Pobude zaposlene kot ključne partnerje za trajnostno rast. Projekt za zaposlovanje mladih je bil ključen za reševanje se je odzval na izzive, povezane z demografskimi trendi brezposelnosti mladih v kohezijski regiji Vzhodna in staranjem prebivalstva, ki so v Sloveniji privedli do Slovenija, saj je mladim omogočil pridobivanje delovnih zmanjšanja delovno sposobnega prebivalstva ter nizke izkušenj in konkurenčnost na trgu dela. stopnje zaposlenosti starejših. Finančne spodbude, dodeljene podjetjem, so bile usmerjene v podporo delodajalcem pri oblikovanju strategij za učinkovito upravljanje starejših zaposlenih in izdelavi osebnih ter poklicnih načrtov. Glavni poudarek je bil na izvajanju usposabljanj in izobraževanj, ki so spodbujali krepitev kompetenc starejših zaposlenih ter njihov nadaljnji karierni razvoj in zaposljivost. Program je aktivno spodbujal mentorstvo za prenos znanja in krepitev medgeneracijskega sodelovanja. V programu je sodelovalo 1.087 slovenskih podjetij, ki so krepila in razvijala kompetence več kot 18.000 starejših 22 EVROPSKA KOHEZIJSKA POLITIKA V SLOVENIJI V OBDOBJU 2014–2020 zaposlenih. Skupaj so podjetja pripravila 842 strategij za Prednost programa ASI je bila, da so lahko podjetja učinkovito upravljanje starejših zaposlenih in izvedla 25 izvedla usposabljanja, pri čemer so iskali sinergije med inovativnih partnerskih pilotnih projektov. Slovenija je željami zaposlenih ter poslovnimi potrebami podjetij, bogatejša tudi za 130 glasnikov in glasnic razvoja starejših da so doprinesli tako h karierni kot tudi k osebni rasti zaposlenih. Da bi podjetjem omogočili kar najbolj vključenih starejših zaposlenih. Starejši zaposleni so se praktičen vpogled v ukrepe in dobre prakse mednarodnih najpogosteje usposabljali na področju računalniških ter domačih podjetij in strateškega upravljanja starejših znanj in digitalizacije, zdravja na delovnem mestu in zaposlenih, je bil v sklopu projekta oblikovan Katalog ergonomije, tujih jezikov, komunikacije in odnosov ter ukrepov za učinkovito upravljanje starejših zaposlenih. drugih mehkih veščin. Rezultati programa so pokazali, Katalog je z vsakoletnimi dopolnitvami priznanih da je skoraj polovica vključenih starejših zaposlenih slovenskih strokovnjakov prerasel v edinstven priročnik, pripravljena podaljšati svojo delovno aktivnost. Naložbe kjer je zbranih 84 konkretnih ukrepov in številne dobre v starejše zaposlene torej večajo pripravljenost starejših prakse slovenskih in tujih podjetij. Zato lahko vsako zaposlenih, da delajo dlje in s tem prispevajo k uspehu podjetje ali organizacija najde primeren ukrep zase in podjetja, družbeni blaginji in zmanjšanju stigmatizacije ga uvede. Dostopen je brezplačno na spletnem portalu starejših zaposlenih. www.zavzeti.si. Cikel delavnic Zavzeti ASI: Rakičan pri Murski Soboti, V sklopu programa je bila izvedena tudi uspešna medijska 2021 kampanja Stari, imava problem., ki se je ukvarjala z diskriminacijo in neenakostjo starejših zaposlenih v delovnih okoljih. Z izjemnimi izkušnjami, kompetencami in potencialom so namreč starejši zaposleni eden izmed ključnih skritih adutov v rokavih slovenskih podjetij za nadaljnjo rast. S programom ASI je bil prepoznan velik potencial, ki ga prinese investiranje v starejše zaposlene, saj imajo mnogi med njimi veliko vneme, dragocenih znanj in izkušenj, pa tudi zavzetosti na poti do usvajanja novih znanj in medgeneracijskega povezovanja. Geslo programa Z leti še vedno zavzeti odlično povzema cilj in smer programa ASI. Foto: Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije 23 brezdomce, žrtve nasilja ter posameznike v fazi odpusta iz zapora. Z izborom ustreznih izvajalcev in interdisciplinarnimi pristopi so bile izvedene dejavnosti, ki so bile prilagojene specifičnim potrebam vsake ciljne skupine, s čimer jim je bila omogočena boljša socialna integracija. Poleg tega je bila velika pozornost namenjena otrokom in mladostnikom s posebnimi potrebami. Sredstva so bila usmerjena v projekte, ki so spodbujali deinstitucionalizacijo vzgojnih zavodov ter zagotavljali celostno obravnavo otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Pomemben vidik je bil tudi preventiven pristop na področju zdravstvenega varstva. S projektom Preventivni centri se je zagotovilo celovito spremljanje obravnav pri storitvah zdravstvene nege, s čimer se je prispevalo k boljšemu nadzoru in obravnavi zdravstvenih težav v Prednostna os 9: zgodnejših fazah. Dodatno so se izvajali pilotni projekti za podporo Socialna vključenost in prehodu v izvajanje zakona o dolgotrajni oskrbi. Cilj teh projektov je bil izboljšati storitve zdravstvene nege na zmanjševanje tveganja domu, ohraniti samostojnost posameznikov in preprečiti poslabšanje njihovega stanja. revščine Posebna pozornost je bila namenjena socialnemu podjetništvu. Podpora je bila usmerjena v programe usposabljanja, mentorstva in svetovanja za vse deležnike v socialnem podjetništvu, s poudarkom na vključevanju Napredek skozi solidarnost z ukrepi za socialno ranljivih skupin v socialna podjetja prek obveščanja, vključenost in zmanjševanje revščine delovnega usposabljanja in zaposlovanja v teh podjetjih. V zadnjem desetletju smo priča naraščajočemu tveganju Del sredstev je bil namenjen tudi za izvajanje mehanizma revščine in povečevanju neenakosti v zdravju. Zato smo CLLD (lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost). Gre za pristop za izvajanje ukrepov, ki so osredotočeni na socialno »od spodaj navzgor«, pri katerem lokalne akcijske skupine vključenost in zmanjševanje tveganja revščine, namenili pripravijo strategije za izvajanje lokalnega razvoja in nato sredstva v višini dobrih 150 milijonov evrov. Osredotočili v skladu z zastavljenimi cilji izbirajo projekte, ki se izvajajo smo se na podporo ranljivim skupinam prebivalstva ter na njihovem območju. njihovemu približevanju trgu dela, da bi preprečili njihovo socialno izključenost. Z ukrepi, izvedenimi v okviru prednostne osi 9, se je Slovenija uspešno lotila izzivov socialne vključenosti Eden izmed ključnih ukrepov so bili programi socialne in zmanjševanja tveganja revščine, prispevajoč k bolj aktivacije, namenjeni posameznikom in skupinam, ki pravični družbi, kjer ima vsak posameznik možnost za se soočajo z različnimi ovirami pri vstopu na trg dela. dostojno življenje. To vključuje osebe s težavami v duševnem zdravju, 24 EVROPSKA KOHEZIJSKA POLITIKA V SLOVENIJI V OBDOBJU 2014–2020 PRIMER DOBRE PRAKSE: Prva Ta inovativni projekt predstavlja pomemben korak v razvoju podeželskih skupnosti, saj je združil izobraževanje, pametna podeželska učilnica v tehnologijo in trajnostni razvoj na enem mestu. Sloveniji Utrinki iz pametne podeželske učilnice Prva pametna podeželska učilnica v Sloveniji predstavlja mejnik v razvoju izobraževalne infrastrukture in tehnoloških inovacij v podeželskih skupnostih. Oblikovalo se je partnerstvo petih organizacij iz različnih sektorjev, ki so združile moči in znanje za uresničitev tega ambicioznega projekta. Njihov cilj je bil preoblikovati krajevno knjižnico v sodoben izobraževalni center, opremljen z najnovejšo tehnologijo in programi. Projekt je bil deležen podpore Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru mehanizma CLLD. V okviru projekta je bil zasnovan, izdelan in realiziran pameten, sodoben virtualni program za promocijo turizma in izobraževanja. Zgrajena so bila izobraževalna orodja, ki strukturirano vodijo potek učenja s pomočjo novih tehnologij, kot so obogatena (AR) in navidezna (VR) resničnost, roboti, senzorika, 3D tiskalniki in računalniški vid, ter umetno inteligenco za reševanje raznovrstnih problemov iz resničnih življenjskih scenarijev. Poleg nabave opreme je projekt obsegal tudi usposabljanje 36 izbranih učiteljev iz vseh osnovnih šol v regiji ter izvedbo evalvacije na 800 učencih za namen prilagoditve učnih pogojev in scenarijev. V okviru projekta so se izvajale različne aktivnosti, ki so vključevale razvoj virtualnega programa za promocijo turizma in izobraževanja, usposabljanje učiteljev ter organizacijo delavnic in dogodkov za mlade. S tem je bil omogočen širok spekter izobraževalnih in turističnih dejavnosti v pametni učilnici, kar je prispevalo k dvigu zaposljivosti, povečanju socialne vključenosti in varovanju okolja. Projekt je odgovor na izzive visoke brezposelnosti in pomanjkanja delovnih mest na podeželju ter hkrati dviguje stopnjo inovativnosti med mladimi. Pametna učilnica je postala prostor, kjer mladi pridobivajo nove poklicne kompetence, se seznanjajo s sodobno tehnologijo ter, se učijo o turizmu in ohranjanju narave. Foto: Andragoški zavod Ljudska univerza Velenje 25 Prednostna os 10: Znanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje za boljšo zaposljivost Investicija v dostopnost in odzivnost izobraževalnih Podprto je bilo tudi področje mobilnosti slovenskih sistemov študentov iz socialno šibkih okolij na izmenjavah v tujini. Mentorji v podjetjih so igrali ključno vlogo pri Za izvajanje ukrepov, usmerjenih v krepitev enake kakovostnem svetovanju, izobraževanju in uvajanju v dostopnosti vseživljenjskega učenja in izboljšanje delo, kar je prispevalo k poklicnemu izobraževanju in odzivnosti izobraževalnih sistemov, smo namenili usposabljanju ciljnih skupin. sredstva v višini dobrih 166 milijonov evrov. Investicija v dostopnost in odzivnost izobraževalnih sistemov je Investicija v dostopnost in odzivnost izobraževalnih predstavljala ključen korak v razvoju izobraževanja in sistemov je tako predstavljala ključen korak v razvoju usposabljanja ter je omogočila izvajanje širokega nabora slovenskega izobraževalnega sistema ter okrepila aktivnosti za izboljšanje kakovosti izobraževanja, dvig pripravljenost mladih na izzive sodobnega trga dela in kompetenc in podporo mladim pri njihovih kariernih družbe. odločitvah. Ena izmed ključnih aktivnosti je bila usmerjena v razvoj inovativnih učnih okolij ter pedagoških strategij za izboljšanje kompetenc mladih. Tako ta kot številne druge podprte aktivnosti v okviru te prednostne osi so se navezovale oziroma usklajevale z vsebino in cilji S4, kar je ne samo v slovenskem temveč tudi v evropskem prostoru predstavljalo močno dodano vrednost slovenskega pristopa S4. Poleg tega smo sredstva namenili podpornim ukrepom za priznavanje neformalno pridobljenega znanja, nadgradnji poklicnih standardov in učnih načrtov ter razvoju e-vsebin, e-storitev in e-učbenikov. Izvajali pa smo tudi programe izobraževanja, namenjene dvigu izobrazbene ravni in pridobitvi srednje strokovne izobrazbe. Pomemben del investicije je bilo tudi delo kariernih centrov za mlade, kjer so se izvajale aktivnosti za promocijo projektov, svetovanje mladim in organizacija dogodkov za šolajočo se mladino ter njihove starše. V okviru aktivnosti, izvedenih znotraj prednostne naložbe Izboljšanje odzivnosti sistemov izobraževanja, so se zaposleni v šolstvu usposabljali za pridobitev znanja in kompetenc, potrebnih za posamezna delovna mesta. Prav tako so se spodbujale prožne oblike učenja ter krepile kompetence strokovnih delavcev na vseh področjih izobraževanja. 26 EVROPSKA KOHEZIJSKA POLITIKA V SLOVENIJI V OBDOBJU 2014–2020 PRIMER DOBRE PRAKSE: tako ponuja 40 novih oziroma nadgrajenih in osveženih interaktivnih učbenikov in elektronskih gradiv. E-vsebine, e-storitve za Nova ali posodobljena gradiva so interaktivna, omogočajo podporo uvajanju novih samostojno delo učencev in vključujejo različne medije, pristopov v vzgoji in kot so posnetki, videoposnetki, animacije in sheme. E-bralnik na platformi omogoča dodatne funkcionalnosti, izobraževanju (eTorba 2023) kot so podčrtovanje, označevanje, dodajanje zapiskov in prilagajanje prikaza za lažje branje. Projekt prinaša številne koristi: Projekt eTorba 2023, osredotočen na razvoj sodobne • Učenci in dijaki lahko dostopajo do sodobnih šole 21. stoletja, je temeljil na spodaj navedenih ključnih e-učbenikov in gradiv, prilagojenih učenju na spletu. stebrih: • Učitelji lahko ustvarjajo lastna multimedijska gradiva 1. Vzpostavitev e-učnega okolja: Cilj je ustvariti za poučevanje. interaktivno in inovativno učno okolje, ki izkorišča • Založniki imajo možnost dodajanja lastnih e-gradiv na prednosti sodobne tehnologije. portal. 2. Razvoj ustreznih e-vsebin: Projekt se osredotoča na ustvarjanje bogatih interaktivnih e-vsebin, prilagojenih potrebam učencev za samostojno delo in pouk v razredu. Za razvoj sodobne šole 21. stoletja je pomemben tudi steber Izobraževanje e-kompetentnega učitelja. V okviru projekta je bila zagotovljena tehnična in vsebinska nadgradnja portala za e-vsebine (eTorba) s pripadajočim avtorskim orodjem za izdelavo e-vsebin (eUrejevalnik). Vzpostavljena enotna nacionalna platforma za Foto: ilustracija klepetalnega robota: Lidija Plestenjak, Unibrand elektronske učbenike in druga učna gradiva (etorba.sio. d.o.o., oblikovanje: Unibrand d.o.o. © Ministrstvo za vzgojo in izo-si) z brezplačnimi in strokovno pregledanimi e-gradivi braževanje Foto: zajem zaslona – videoposnetek Kako se učim z eTorbo, ilustra-Foto: zajem zaslona – himna eTorbe. Na fotografiji sta Leyre in cija klepetalnega robota: Lidija Plestenjak, Unibrand d.o.o., obliko-klepetalni robot. Ilustracija klepetalnega robota: Lidija Plestenjak, vanje in snemanje: Unibrand d.o.o., scenarij: Ministrstvo za vzgojo in Unibrand d.o.o., snemanje: Gliser d.o.o., scenarij: Gliser d.o.o., Uni-izobraževanje © Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje brand d.o.o., Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje © Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje 27 Prednostna os 11: Pravna država, izboljšanje institucionalnih zmogljivosti, učinkovita javna uprava, podpora razvoju NVO in krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev Slovenija nadaljuje s strateškimi projekti za krepitev Prenova sistema MFERAC je temeljila na sodobni pravosodja, uprave in inovativnosti v javnem sektorju tehnološki osnovi, usklajeni z zahtevami Državnega računalniškega oblaka. Razvoj sistema je bil usmerjen V okviru te prednostne osi smo z naložbami v višini dobrih tudi v uporabo centralnih registrov in šifrantov ter 55 milijonov evrov podprli različne projekte za izboljšanje preprečevanje podvajanja šifrantov za potrebe pravosodnega sistema, posodobitev upravnih procesov posameznih aplikacij. in spodbujanje inovativnosti v javnem sektorju. Podprte naložbe bodo imele dolgoročne učinke na izboljšanje Projekt E-notranja revizija je predstavljal pomemben kakovosti javnih storitev in učinkovitosti delovanja korak v racionalizaciji postopkov in notranjega revidiranja državnih institucij. v javnem sektorju s ciljem večje učinkovitosti dela notranjih revizijskih služb, zunanjih izvajalcev ter Urada za Ena izmed ključnih naložb, imenovana Učinkovito nadzor proračuna. pravosodje, je bila zasnovana z namenom izboljšanja kakovosti pravosodnih procesov. Cilj je bil optimizacija Projekt E-plačam je bil usmerjen v nadgradnjo vodenja postopkov, dvig kompetenc v pravosodnem spletnih aplikacij za izvajanje plačilnih storitev za sistemu ter spodbujanje in zagotavljanje kakovosti v proračunske uporabnike. S poslovno analitiko poslovanja pravosodju. Poseben poudarek je bil na prenovi poslovnih proračunskega uporabnika in prilagoditvijo aplikacije za procesov in izboljšanju usposobljenosti zaposlenih v delo z mobilnimi napravami projekt olajšuje izvajanje pravosodju. finančnih transakcij v javnem sektorju. Projekt Uprava 2020 je vključeval implementacijo Projekt Inovativen.si je sistematično uvajal inovativnost ključnih orodij boljše zakonodaje v proces priprave v javni sektor in s tem uvajal nove pristope k reševanju predpisov, poenotenje državne spletne vsebine z izzivov in izboljševanju kakovosti javnih storitev. razvojem enotne državne spletne točke gov.si in nadgradnjo portala eUprava. Prav tako je bila izvedena Izvedeni so bili tudi javni razpisi za krepitev zmogljivosti prenova informacijskega sistema za podporo upravnemu nevladnih organizacij (NVO) za zagovorništvo in izvajanje poslovanju, kar prispeva k učinkovitejšemu delovanju javnih storitev ter za organizacijski razvoj NVO. Ti ukrepi državnih institucij. so bili usmerjeni v krepitev medsektorskega sodelovanja in vzpostavljanje partnerstev z namenom reševanja Projekt Učinkovito upravljanje zaposlenih je bil usmerjen družbenih izzivov. v posodobitev sistema upravljanja zaposlenih z ustrezno informacijsko podporo, vzpostavitvijo kompetenčnega modela in okrepljenim usposabljanjem na ključnih področjih. Projekt prispeva k učinkovitejšemu upravljanju človeških virov v javnem sektorju. 28 EVROPSKA KOHEZIJSKA POLITIKA V SLOVENIJI V OBDOBJU 2014–2020 PRIMER DOBRE PRAKSE: Nagrada Kristalna tehtnica Učinkovito pravosodje: celovita in inovativna podpora pravosodnemu sistemu Naložba Učinkovito pravosodje, izvedena med letoma 2016 in 2023, je predstavljala napredek v slovenskem pravosodnem sistemu. Štirje glavni upravičenci, Ministrstvo za pravosodje, Vrhovno sodišče, Ustavno sodišče in Uprava za probacijo, so z izvajanjem 40 projektov soustvarjali številne izboljšave, ki so Foto: Vrhovno sodišče pomembno prispevale k učinkovitosti in kakovosti pravosodja. Med ključnimi dosežki naložbe so: 1. Ustanovitev Uprave za probacijo (2018): 4. Nakup opreme: nakup videokonferenčne opreme Implementacija sistema za zagon probacije za sodišča, ki omogoča spremljanje obravnav za je zajemala ustanovitev Uprave in razvoj osebe s težavami s sluhom, in računalniške opreme informacijskega sistema ProbIS ter modela za podporo poslovnim procesom državnega ocenjevanja tveganj ter potreb za obravnavo oseb odvetništva, tožilstva in sodstva. v probaciji. Zaposleni v probaciji so bili deležni 5. Digitalizacija dokumentov in sistemov za dolgoročno specializiranih usposabljanj. hrambo: uvedba sistemov za dolgoročno e-hrambo 2. Razvoj novih informacijskih sistemov: uvedba nove na Vrhovnem in Ustavnem sodišču ter digitalizacija Centralne kazenske evidence, Vpisnikov Državnega originalnih dokumentov v rešenih zadevah na odvetništva, elektronskega vlaganja in vročanja na Ustavnem sodišču. Ustavnem sodišču, eSpisa in eKoledarja na Vrhovnem 6. Promocija sodišču pridružene mediacije: aktivna sodišču. promocija mediacije z več kot 13.000 izvedenimi 3. Nadgradnje obstoječih informacijskih sistemov: sodišču pridruženimi mediacijami, vključno s posodobitve sistemov, kot so eZapori, e-Notar, promocijskimi konferencami. eObveznosti, INS, eVložišče, i-K, ZK, PUND, sistem 7. Izobraževanja in usposabljanja: izdelava modela za obdelavo in objavo odločitev, informacijski in kompetenc in izvedba več kot 1.000 izobraževalnih dokumentni sistem Ustavnega sodišča ter sistemi dogodkov. Razvoj informacijskega sistema za videokonferenc in zvočnega snemanja na sodiščih. podporo izvajanju izobraževanj. Izvedba strokovnih izobraževanj za zaposlene v celotnem pravosodju. 8. Izdelava vodnikov za vodenje sodnih postopkov in pisanje sodb. 9. Izdelava spletnih strani, portalov in orodij: vzpostavitev spletnih strani eu-drzavljan.si, poslovanje-sodstva.sodisce.si, nasodiscu.si za namen objav o sodnih postopkih za državljane in portala e-dražbe (sodnedrazbe.si) ter izdelava orodja za pripravo sprememb predpisov. 29 10. Izvedba pilotnih projektov: pilotna uvedba Naložba Učinkovito pravosodje je prinesla izjemne e-usposabljanja v zaporniški celici na Dobu in pilotni rezultate, kar se odražajo v več nagradah in priznanjih, poskus razbremenitve sodnega osebja s pomočjo vključno z mednarodnimi, kot so Kristalna tehtnica inovativne uporabe tehnologije ter vzpostavitev sodstva, Premik naprej, UX Design Award, CEP Award pogojev za razširitev pilotnega projekta (TIPKO) na 2019 za probacijo in drugi. Naložba je pomembno vsa sodišča. prispevala k uresničitvi ciljev Strategije pravosodja 2020 11. Promocija pravne države in demokracije: izdaja in Strategije ravnanja s človeškimi viri 2020 ter povečala Ustave v stripu, distribuirane v osnovne šole in institucionalne zmogljivosti celotnega pravosodnega knjižnice ter generaciji sedmošolcev v šolskem letu sistema. 2019/2020. Nagrada za ustanovitev probacije v Sloveniji Ustava v stripu Foto: Ministrstvo za pravosodje Foto: zajem zaslona Ilustrirane Ustave Republike Slovenije – izbor členov 30 EVROPSKA KOHEZIJSKA POLITIKA V SLOVENIJI V OBDOBJU 2014–2020 React EU: Spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije covida-19 in priprava zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva – ESRR V okviru mehanizma React EU – ESRR je bilo potrjenih 16 rehabilitacijskega inštituta Soča s ciljem zmanjšanja ukrepov v skupni višini 276,2 milijonov evrov evropskega porabe vode ter toplotne in električne energije, emisij prispevka. toplogrednih plinov (CO ) in posledično optimizacije 2 upravljanja in vzdrževanja stavb. Za namen krepitve odpornosti zdravstvenih sistemov je Ministrstvo za zdravje kupilo medicinsko opremo za več Z namenom ustrezne ureditve razmer v domovih zdravstvenih domov, da bodo ti lahko zagotavljali hitrejši starejših občanov (DSO) je bil izveden javni razpis za dostop do diagnostičnih, zdravstvenih in terapevtskih prilagoditev obstoječe infrastrukture oziroma prenove storitev. Vzpostavili so logistični center NIJZ in prostore 16 domov za starejše s ciljem zagotoviti prijazno in Službe za preskrbo z zdravili, kar omogoča optimalno delo varno bivalno okolje uporabnikom socialnih storitev ter in skladiščenje ter razvoz cepiv v vseh razmerah delovanja ustrezne standarde v obstoječih institucijah socialnega ter za daljše časovno obdobje, in vzpostavili enotno varstva. informacijsko rešitev za naročanje na cepljenje. Na področju digitalizacije izobraževanja je Arnes izvedel Prenovili in ustrezno opremili so pritličje obstoječe nakup IKT za vzgojno-izobraževalne zavode z namenom zgradbe nekdanjega Zavoda za varstvo pri delu v vzpostavitve učnega okolja, ki bo omogočalo kvalitetno Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana in tako izvedbo izobraževanja na daljavo. zmanjšali tveganje za prenos okužb na paciente Urgentnega bloka. Uredili so stavbo internega oddelka Na področju digitalizacije v gospodarstvu in podpore Splošne bolnišnice Novo mesto, negovalnega oddelka MSP je bil izveden javni razpis za izvedbo digitalne Splošne bolnišnice Murska Sobota in Negovalne transformacije v podjetjih, in sicer z izvedenim bolnišnice Ljubljana ter s tem zagotovili kakovostne prehodom na digitalizacijo poslovanja in prilagoditvijo pogoje za neakutno in paliativno oskrbo, varno in digitalnim trgom. Tako se spodbuja energetsko in uspešno zdravstveno obravnavo bolnikov, za zdravje snovno učinkovite procese in izboljšuje kompetence in varnost pri delu zaposlenih ter za varnost in dobro zaposlenih v podjetjih. Vzpostavljen je bil tudi sistem počutje bolnikov. Oddelek za pljučne bolezni so iz dodeljevanja spodbud manjših vrednosti MSP-jem za dotrajane in 18 kilometrov oddaljene stavbe preselili vsebine, kot so digitalizacija, krožno gospodarstvo, na lokacijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. certificiranje, zaščita intelektualne lastnine, prenos Tako bo možno hitro ukrepanje pri reševanju zapletov, lastništva, internacionalizacija itd. Za ohranjanje predvsem kirurških, in obravnave hudo prizadetih inovacijskega potenciala v podjetjih je bil izveden javni bolnikov z odpovedjo dihanja, ki potrebujejo takojšnjo poziv, prednostno na področju digitalizacije in zelenega/ oskrbo v intenzivnih enotah. krožnega gospodarstva. Raziskovalni kadri so s to pomočjo kljub oteženi gospodarski situaciji ostali polno Na področju celovite energetske prenove stavb zaposleni, razvojni projekti pa niso izgubili zagona. zdravstvene infrastrukture posebnega pomena zaradi covida-19 je bila izvedena celovita energetska Za krepitev odpornosti slovenskega turizma je bil sanacija objektov Orhideja in Vrtnica Univerzitetnega izveden javni razpis za kakovostno in trajnostno 31 preoblikovanje ter znižanje sezonalizacije za dvig Obstajajoči oddelek je zagotavljal 48 postelj, nova konkurenčnosti in dodane vrednosti v turizmu. Za razširjena struktura pa bo s kapaciteto 72 postelj nadaljnji razvoj in prestrukturiranje v celoletna gorska omogoča letno obravnavo najmanj 750 bolnikov. Vsaka središča za aktivni oddih z vlaganji v žičniško in drugo bolniška soba z lastnimi sanitarijami bo opremljena po infrastrukturo za zunanje aktivnosti, ki niso vezane najnovejših tehničnih in strokovnih smernicah. izključno na zimsko sezono, je bilo podprtih devet večjih slovenskih smučišč (Vogel, Trije kralji, Krvavec, Golte, Prisotnost kakovostnega negovalnega oddelka v Pomurju Velika planina, Kope, Rogla, Maribor in Cerkno). Izgrajenih bo izboljšala celotno zdravstveno infrastrukturo regije oziroma obnovljenih je bilo sedem objektov nastanitvenih in privabila zdravstvene delavce. To bo prispevalo k kapacitet višje kakovosti, kot so hoteli, penzioni, gostišča večji dostopnosti strokovnjakov in izboljšanju kakovosti in glampingi. zdravstvene oskrbe za vse prebivalce Pomurja. Celotni objekt negovalnega oddelka z južne strani PRIMER DOBRE PRAKSE: Negovalni oddelek Splošne bolnišnice Murska Sobota – nov mejnik v zdravstvenem varstvu Pomurske regije Izgradnja negovalnega oddelka predstavlja največjo investicijo na področju zdravstva v regiji v zadnjih 20 letih in s tem pomemben mejnik za celotno Pomursko Foto: arhiv Splošne bolnišnice Murska Sobota regijo. Pri izgradnji Negovalnega oddelka ne gre samo za posodobljeno infrastrukturo, saj sama izgradnja Novi prizidek na zahodni strani stavbe negovalnega simbolizira tudi predanost izboljšanju zdravstvene oskrbe oddelka in kakovosti življenja ljudi v Pomurski regiji. Celotna investicija v Negovalni oddelek znaša 9,6 milijona evrov, od tega prispevek evropske kohezijske politike znaša 5,9 milijona evrov. Negovalni oddelek predstavlja ključni del vsakega zdravstvenega sistema in zagotavlja kakovostno zdravstveno nego in podporo pacientom predvsem v življenjskem obdobju starosti. Za prebivalce Pomurja, ki so oddaljeni od večjih zdravstvenih centrov, je sodoben negovalni oddelek velika pridobitev, saj tako prejmejo potrebno zdravstveno oskrbo bližje domu, kar zmanjša stres in breme potovanja v bolnišnice izven regije. Poleg tega bo lokalni zdravstveni kader zagotavljal kakovostno zdravstveno nego in podporo še posebej starejšim osebam, ki potrebujejo kakovostno negovalno in Foto: arhiv Splošne bolnišnice Murska Sobota paliativno oskrbo. 32 EVROPSKA KOHEZIJSKA POLITIKA V SLOVENIJI V OBDOBJU 2014–2020 React EU: Spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije covida-19 in priprava zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva – ESS V okviru te prednostne osi smo za odpravo posledic krize, Investicije v nadgradnjo IKT infrastrukture so povečale ki jo je povzročila pandemija covida-19, namenili dobrih pripravljenost na nepričakovane dogodke, kot so izpadi 15 milijonov evrov sredstev. Ključni izvedeni ukrepi so komunikacijskih povezav ali električnega napajanja. To imeli širok spekter ciljev in vplivov na družbo. je še posebej pomembno za delovanje zdravstvenega sistema, saj so aplikativne storitve postale vitalnega Eden izmed ključnih ukrepov je bil javni razpis za pomena za modernizacijo in učinkovitost zdravstvenega sofinanciranje izvajanja neformalnih izobraževanj za sektorja. odrasle na področju digitalnih kompetenc za leto 2023. Namen tega razpisa je bil krepiti digitalne kompetence Nadgradnja Centralnega registra podatkov o pacientih je oseb, starejših od 30 let. Udeleženci izobraževanj so omogočila povezovanje izvajalcev zdravstvenih dejavnosti pridobivali osnovna in napredna znanja ter razvijali zavest s sodobnimi orodji ter zagotovila ustrezno vzdrževanje o prednostih uporabe digitalnih orodij. To je prispevalo in posodabljanje IKT infrastrukture. To je bistveno k dvigu stopnje digitalne pismenosti med prebivalci ter prispevalo k informacijski varnosti in učinkovitosti omogočilo boljšo uporabo digitalnih tehnologij in storitev. zdravstvenih storitev. Poleg tega je bil izveden projekt promocije in Izveden je bil tudi javni razpis za razvoj novih sofinanciranja storitev e-oskrbe na domu, ki je bil organizacijskih oblik obravnave za osebe, ki potrebujejo namenjen podpori samostojnemu in varnemu bivanju na začasno obravnavo v instituciji zaradi poškodb ali bolezni. domu za polnoletne osebe, še posebej tiste, stare 65 let Razviti so bili novi mehanizmi zagotavljanja zdravstvene ali več. Tako smo lažje zagotoviti, da so osebe, ki imajo nege, terapij in obravnave, kar je okrepilo odpornost omejene sposobnosti samooskrbe, lahko ostale doma in zdravstvenega sistema in izboljšalo usposobljenost niso bile primorane oditi v institucionalno oskrbo. izvajalcev neformalne oskrbe. 33 PRIMER DOBRE PRAKSE: Postcovidna rehabilitacija Postcovidna rehabilitacija v Thermani Laško Družba Thermana d.d., ki se lahko pohvali s 70-letno tradicijo izvajanja medicinske rehabilitacije, je pridobila sredstva v okviru javnega razpisa Razvoj novih organizacijskih oblik obravnave za osebe, ki zaradi posledic poškodb ali bolezni potrebujejo začasno obravnavo v instituciji. Vrednost dodeljenih sredstev je znašala 233.836,00 evrov, obravnavanih pa je bilo 84 pacientov. V okviru tega projekta je Družba Thermana d.d. uspešno izvajala postcovidno rehabilitacijo, še posebej pri pacientih s težjim potekom bolezni. Terapija, ki je zajemala tako fizioterapevtsko kot delovnoterapevtsko obravnavo, je bila prilagojena glede na stanje, potrebe in zmožnosti posameznega pacienta. Ključni cilj rehabilitacije je bil omogočiti pacientom večjo samostojnost pri izvajanju dnevnih aktivnosti ter izboljšati kakovost njihovega življenja. Med fizioterapevtsko obravnavo so izvajali številne aktivnosti, vključno z individualnimi vajami za povečanje gibljivosti in mišične moči, dihalnimi vajami, terapijo v solni sobi, učenjem hoje in ravnotežja ter vajami v termalni vodi in na fitnes napravah. Delovnoterapevtska obravnava pa je zajemala trening dnevnih aktivnosti, izvajanje treninga transferja iz postelje na invalidski voziček in nazaj ter aktivnosti za krepitev rok. Rezultati rehabilitacije so izjemni. Po končani rehabilitaciji je večina pacientov napredovala pri samostojnosti pri dnevnih aktivnostih, vzdržljivosti in kondiciji. Opazen je bil tudi napredek pri hoji, prehojeni razdalji in zmanjšanju potrebe po pomoči negovalnega osebja. Foto: Rok Deželak 34 EVROPSKA KOHEZIJSKA POLITIKA V SLOVENIJI V OBDOBJU 2014–2020 Dosežki v številkah Število vključenih v programe Število udeležencev, vključenih v Število udeležencev, vključenih v usposabljanj, specializacij, dodatnih spodbude za zaposlitev programe za pridobitev kompetenc kvalifikacij, prekvalifikacij 120.136 22.453 57.322 Število mladih, vključenih v Dodatni prebivalci deležni boljšega Dolžina novih kolesarskih povezav štipendijske sheme čiščenja odpadne vode skoraj 6.118 120.382 500 km Skupna tlorisna površina energetsko Dodatno instalirana moč za Prenovljenih degradiranih urbanih prenovljenih stavb javnega sektorja proizvodnjo električne energije iz območij v mestnih občinah 957.571,61 m2 obnovljivih virov energije , 380.091 m2 kar predstavlja skoraj 50 % vseh 300 MW energetsko prenovljenih tlorisnih od skupno 1855 MW inštalirane moči površin stavb javnega sektorja. naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije. Prenovljenih oziroma zgrajenih Število podprtih podjetij javnih ali poslovnih stavb na urbanih več kot območjih 79.905 m 21.500 2 različnih podjetij 35 Namesto zaključka Ob zaključku izvajanja evropske kohezijske politike v Ključ do učinkovitega izvajanja vsake politike pa smo Sloveniji v obdobju 2014–2020 lahko ugotovimo, da je bilo ljudje. V želji, da bomo uspešni tudi v prihodnje, bomo to obdobje ključno za razvoj države na številnih področjih. skrbeli za dostop do aktualnih in S sredstvi iz različnih evropskih skladov smo izvedli transparentnih informacij na spletnem številne projekte in naložbe, ki so prispevali k izboljšanju portalu www.evropskasredstva. infrastrukture, gospodarske konkurenčnosti, socialne si, odgovarjali na vaša vključenosti in trajnostnega razvoja. Med ključne dosežke vprašanja s pomočjo tega obdobja lahko brez dvoma uvrstimo izgradnjo interaktivne svetovalke in obnovo trajnostne prometne infrastrukture, razvoj Eme in vas s spletnim izobraževalnih in raziskovalnih institucij ter spodbujanje novičnikom Vizija kohezija mesečno inovacij in podjetništva. Sredstva so bila usmerjena tudi obveščali o najnovejšem dogajanju. v izboljšanje okolja, trajnostno rabo naravnih virov ter razvoj urbanih in ruralnih območij. Z zaključkom enega obdobja se je že začelo naslednje, ki prinaša nove priložnosti in izzive, med katere spada še večja usmerjenost v digitalizacijo, prehod v nizkoogljično gospodarstvo, boj proti podnebnim spremembam in krepitev socialne kohezije. Ključnega pomena je, da se Slovenija osredotoči na učinkovito vlaganje sredstev, ki so na voljo, in na izvajanje projektov, ki bodo imeli trajen in pozitiven vpliv na družbo in gospodarstvo. Ministrice in ministri v času izvajanja operativnega programa v obdobju 2014–2020 12. Vlada Republike Slovenije Alenka Smerkolj (19. november 2014–13. september 2018) 13. Vlada Republike Slovenije Marko Bandel i (13. september 2018–13. november 2018) Dr. Iztok Purič (19. december 2018–20. september 2019) Dr. Angelika Rosa Mlinar (20. december 2019–13. marec 2020) 14. Vlada Republike Slovenije Zvonko Černač (13. marec 2020–1. junij 2022) 15. Vlada Republike Slovenije Dr. Aleksander Jevšek (1. junij 2022–danes) 36 EVROPSKA KOHEZIJSKA POLITIKA V SLOVENIJI V OBDOBJU 2014–2020 EVROPSKA KOHEZIJSKA POLITIKA V SLOVENIJI V OBDOBJU 2014–2020