POŠTNINA PLAČANA V GOT OVINI p. lovo iuea Leto V. — Štev. 7 CENA 10 DIN Ureja uredniški odbor — Glavni urednik Štrukelj Karel — Naslov uredništva in uprave- »Posavski tednik«, Videm-Krško 1 — Čekovni račun pri NB FLRJ Krško štev. 615-T-145 — Tiska Mariborska tiskarna — Celoletna naročnina 400, polletna 200, četrtletna 100 dinarjev — »Posavski tednik« izhaja enkrat tedensko KRŠKO, dne 20. februarja 1954 % GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI OKRAJA h. » » & O Ob skleou prvega polletja v šolskem letu 1953-54 na šolah v krškem okraju Po stanju 15. januarja je bilo raženo: 33,36«/o učencev je za-v krškem okraju 18 osnovnih ostalo v osnovnih šolah, 26,86 /o in 30 osemletnih šol, skupaj 48 j jih je prišlo v višje razrede šol. Osnovne šole imajo samo j osemletnih šol in samo 39,77 /» štiri prve razrede, osemletne j jih je prišlo v nižje gimnazije, šole na imajo vseh osem raz- j Nižje gimnazije obiskuje^ še 173 redov, čeprav je na šoli samo dijakov, ki hodijo v šolo že en učitelj. Na nekaterih osemletnih šolah je v petem, šestem, sedmem in osmem razredu malo učencev in jih poučuje učitelj skupno v enem oddelku. Kjer je več otrok, so posamezni razredi samostojni oddelki in poučuje vsak razred en učitelj ali pa poučuje v razredu več učiteljev vsak svoj predmet. V krajih, kjer so gimnazije, so samo osnovne šole; prav tako v bližini teh krajev, od koder lahko starejši učenci hodijo v bližnjo gimnazijo. Tudi osnovne šole imajo lahko samo enega učitelja ali dva, tri in celo več, kolikor je oddelkov na šoli. Ako je v razredu veliko učencev, se tudi razred razdeli po potrebi v dva ali več oddelkov. V okraju imamo: a) 2 enooddelčni šoli, 3 tro-oddelčne in 13 štirioddelčnih, ali več oddelčnih osnovnih šol s štirimi prvimi razredi; deveto, deseto ali celo enajsto leto, ker so med šolanjem enkrat, dvakrat ali večkrat zaostali. Ravno ena tretjina otrok je zaostala, ker je enkrat ali večkrat ponavljala razred. Največja slabost vsega našega šolstva se kaže v velikem številu ponavljalcev, torej tistih otrok, ki se v enem letu ne morejo naučiti tiste učne snovi, ki je predpisana za posamezne razrede. Ako pogledamo učne uspehe v I. polletju tekočega šolskega leta na naših osnovnih in osemletnih šolah, so naslednji: a) v prvih štirih razredih je 6507 učencev, od teh je izdelalo 4827 ali 74,IS0/», ni izdelalo 1680 ali 25,82%, med temi ni moglo biti ocenjenih 157 učencev, ker niso hodili v šolo; b) v petem, šestem, sedmem in osmem razredu je skupno 1292 učencev, od teh jih je iz odst.; 207 učencev ali 25,73% ima po eno ali več slabih ocen in med temi je 233 učencev neocenjenih, ker niso hodil: redno v šolo. Na desetih nižjih gimnazijah z vštetimi štirimi prvimi razredi popolne gimnazije v Bre Generalni podpolkovnik HiuHfsn Kveder častni meščan Sevnice V petek 12. t. m., se je vršila! drugim dejal; »Za imenovanje samostojnost. Danes vid* sve- v Sevnici’skromna, a prisrčna kakor tudi za čestitke se vam : tovni pro«etanat v J g - V at-vmci , a __________.»oV.-.ToHniom : «rkih narodih ono Silo, ki Sl slovesnost izročitve diplome častnemu meščanu tov. Kvedru. Slovesnos+ se je vršila v lepo okrašenem gasilskem domu, prisostvovali so ji zastopniki OLO, mestnega ljudskega b) fL^Telčno! e^vood-' 25% deičnm,, S^tritrfdelcne, ^Sištin- "dst in med temi 81 an 6,27% neocenjenih; oddelčnih, 7 petoddelčnih, 1 šest-oddelčno in 4 sedemoddelčnih osemletnih šol. Na vseh osnovnih in osemlet- c) skupno je v vseh razredih 7799 učencev, od teh nima sla- redi popolne gimnazije v Bre- db in vseh družbenih or- žicah imamo 2085 dijakov; od ^bora m v iz_ teh je izdelalo v prvem polletju, gasilskega 1109 dijakov ali 53,19%; po eno , al pevsKi Svodstvom ali več slabih ocen pa ima 976 i društva &evnica pou dijakov ali 46,81%; med temi, tov- K-renf ca- . in 50 neocenienih. Ob vstopu v dvorano je to- Zakaj sò taki uspehi ali ne-, variša generalnega podpolkov-uspehi na posameznih šolah in nika zbrana množica viharno razredih? i m nayduseno pozdravila, nakar Nekateri pravijo, da so učen- j je pevski zbor odpel parhzan-ci na nekaterih šolah bolj ali ! sko »Komandant Stane«. Pred-manj nadarjeni ali bolj ali manj sednik občine tov. Smodej je pridni ter učitelji bolj ali manj nato predal diplomo častnega strogi pri ocenjevanju učencev, : članstva tov Kvedru, ki je v zato so take razlike. j svojem govoru med drugim Prejšnja leta so nekateri trdi-; orisal tudi junaško dejanje li da je prehod iz četrtega raz- ' osvoboditve političnih jetnikov reda osnovne šole v prvi razred iz gestapovskega zapora sevni-gimnazije pretežak, zato učenci škega sodišča 12. novembra ne morejo uspevati v prvem 1941. Tov. Kvedru je bil izro-razredu gimnazije. Ta trditev čen tudi album fotografij iz ni utemeljena, ker je v prvem ’ Sevnice. Po končani predaji so razredu gimnazij izdelalo 50.81 : sledile čestitke vseh družbenih odst. dijakov, v drugem pa : organizacij, ki so častnemu 49,14%; torej so 1,67% boljši v • članu tov. Kvedru čestitale k prvem razredu kakor v drugem.! imenovanju za častnega člana Ker ne moremo trditi, da so mestne občine Sevnica, ljudje v eni občini bolj pametni ' vsem najiskreneje zahvaljujem, skih narodih ono silo, ki sl Vendar se mi zdi, da akcijo, ; utrjuje pot v socializem na katero sem vodil leta 1941 pri ! osnovi marksističnega m lem- Po končanih čestitkah je pevski zbor zapel koračnico kozjan- ali bolj neumni kakor v drugi, tudi o tem ne moremo soditi, partizanskih odredov »Bo- ah so v enem kraju bolj pridn;, ; hor žari^ mkar je povzel be- fNadaljevanie na 2 strani' sedo tov. Kveder S seje okra nega odbora Soc. zveze DL Na vseh osnovnih in osemiet-, učencev ali 74,27 nih šolah je 212 oddelkov in : u prav toliko učiteljev s 7799 ----------------- učenci. Po organizacijski sestavi, to je po številu oddelkov na naših 'šolah, bi sodili, da imamo v okraju dobro razvito šolstvo in delovnih ljudi naše tra, da ponos člana Socialistične da ima naša mladina dovolj V razpravi o Predvolilnih Pri- « sluZttti tudi bo- zveze ne bi mogel dopustiti, da »isv-rs: ssst J—^ ^ šol po dovršenem osemletnem do Kerinove kandidature pra sluziti, er že po r šolanju. Za obisk vajenskih šol vilno. Posledice, ki jih je pred- mogla biti Usta Socialistične mora imeti otrok z uspehom do- j videval in vsled česar tudi od- _de,0^3Jcga. vršenih šest razredov osemletne svetoval Kerinovo kandidaturo, od 267 predlagateljev le šole ali dva razreda nižje gim- 1 so se v polni meri pokazale. ; nov Socialistične zveze, nazije, za bolj zahtevne obrti, ! Ker ©krajni odbor SZ smatra, j Zaradi tega je okrajni odbor Gramc, Jože Vizier, Alojz Bajc, Jože Jerak in mnogi drugi. Zaradi tega, ker so se tj in njim enaki navduševali ter agitirali za kandidatno listo Franca Kerina, se množica poštenih ljudi, ki so pri novembrskih volitvah šli na volišče in glasovali za kandidata Socialistične zveze Bajca in Jordana, teh volitev ni udeležila, med njimi tudi podpisniki Kerinove kandidature, ki so s tem javno pokazali, da — « ----------- ■ : ZVCF ------- , —— — « —c— kakor so: trgovina, tiskarstvo in j da je enotnost delovnega ljud- | SZ menil, naj vsi tnje bivši elektrotehnika, pa se zahteva stva poroštvo za napredek in kandidati (Bajc, Jordan in Ke- celo- osem razredov osemletne . sregnejšo prihodnost, je tudi rin) umaknejo svoje kandidature, šole ali štiri razrede gimnazije. | pr:za(]evanje v predvolilnih pri- ker spričo situacije, ki je naste- V našem okraju obiskuje višje pravah imelo namen, združiti ja po novembrskih volitvah, ne razrede, to je peti, šesti, sedmi vse p{)štene delovne ljudi v bi nobeden od njih mogel bm in osmi razred osemletnih sol t| vsem onimj ki so de- nosilec teženj večine volivcev. -- -- - - _^itìko " strinjajo. peto, sesto, sedmo m osmo sol- . p 5 družbenega reda itd. i manj pa je bil pripravljen pod- mišljenju odbora kmalu razkn- sko leto v šolo je 4807 od tega doj»»ega, drMDttiega manj gaje p m ^ je France Kerin resnično SkSSi-M.Tirv Si: S/Tt. ««i;,3- .mir.!i.8»™ j jih gimnazijah. V procentih iz- osvoboditvi političnih jetnikov : iz sevniških gestapovskih za-ki je med | porov preveč povzdigujete; de-' porov, preveč povzdigujete; debile nič drugega kakor samo moja dolžnost do mojih soborcev, ki so bili v nevarnosti. V času osvobodilne borbe so še taki primeri večkrat dogajali in nešteto tovarišev je bilo, ki so tudi meni v raznih položajih za časa borbe rešili življenje. To je bil pač duh tovarištva, ki je preveval vse borce partizanskih odredov Danes, ko je težka borba za nami, lahko rečem, da moramo biti srečni in ponosni, da smo sinovi tako junaškega in odločnega naroda. Danes ves Svet občuduje svo-bodoljubnost naših narodov in pripravljenost za vsako ceno obdržati našo neodvisnost in nističnega nauka, kar pomeni pot v novo, lepše življenje za našega delovnega človeka in kažipot delovnim ljudem, ki še ječe pod kapitalističnim jarmom.« Govor tov. Kvedra je bil sprejet z navdušenjem in z odobravanjem vseh prisotnih. Pevovodja tov. Krenčič je nato predložil tov. Kvedru seznam pesmi ter ga prosil, da izbere pesmi iz programa, katere mu bo pevski zbor zapel kot čestitko k njegovemu imenovanju. Tov. Kveder si je izbral sledeče pesmi: »Na oknu glej obrazek bled«, »Le vkup, le vkup uboga gmajna« in narodno »Oh saj s’ Marička moja«. Po končanem kulturnem sporedu se je razvila prisrčna zabava, ki je trajala pozno v noč. težnje in se hkrati za njih in ZADNJE VESTI ICIovrm sispeia zdrave razmere in spore še naprej zaostroval. Odbor meni. da Kerinova izvolitev za republiškega poslanca XfV. sefa olcrafriega ljudskega odbora V ponedeljek, 15. februarja, i poslanec tov. Živko Bemot zase je vršila XII. seja OLO v. radi odhoda v Beograd pisme-Krškem. Po izvolitvi overova- i no opravičil. Za tem je sledila teljev zapisnika je odbor na ; krajša diskusija, ki so v njej predlog tov. Gustava Pečnika : sodelovali tov. Zevnik. Pečnik, verificiral mandat novoizvoljenemu odborniku tov. Stanetu Nunčiču, nakar ga je predsednik OLO tov Zupančič zaprisegel. Po izvolitvi je predsednik OLO predlagal odboru, da ga izvoli za podpredsednika. Odbor je soglasno sprejel njegov predlog in izvolil predsednika gospodarskega sveta tov. Nunčiča za podpredsednika delovnega ljudstva, ki predstavlja ogromno večino delovnih ljudi Jugoslavije, ali pa s pešči- volitev za repuDlisuega poslanca | ’l’ “f jpVpresom ni rezultat njegovega zaupanja, drugeg . P ki naj bi ga užival med volivci, j ljudstva, neke tretje pot, m. temveč je bilo pri tem bistveno < Socialistična ^ zveza je vedno sledeče; Skupina njegovih pred- sprejela v svoje vrste vsakogar, lagateljev je na eni strani pri- ki je pošten, iskren pnstas e OLO. « » ._. , . nnrnp1p Skii- kazovala Kerina kot vnetega spodarskega, političnega in kul- v nasiednji točki dnevnega BERLIN, — Štirje zunanji menih, da bodo pozneje skm j socializmaj ^ drugi turnega napredka, lu je pri- j reda je novoizvoljeni podpred- ministri so sinoči zaključili ber- cali _ podobno konterenco strani pa za dosego volilne ; pravljense zanj tudi boriti, to-; sednik podal obsežno poročilo linsko konferenco. Kakor pravi cokini. Udeležile se je ./maPP v svoli agitaciji izrablja- ^ da vsakogar pa bo sodilo ne po gospodarskega sveta o delu v njih uradno poročilo, so bila lahko vse zainteresirane drža ^ trenutno težak gospodarski . besedah in legitimacijah, tem- ietu 1953 in perspektivah za nasprotja med zahodnimi dele- ve. noložai temkaišnie~a prebival- I več po njegovem delu. To pa ■ leto 1954. gacijami in delegacijo sovjet- Vendar lahko ^ j^tvater^ri tem tudì dajala vo- velja tudi za Kerina 1 - ' ske zveze glede avstrijskega m konferenca slabo k®™ la „ demagošk» oblin- ’ Na koncu je okn Pisanski, Stadler in drugi. K diskusiji se je prijavil tudi zvezni poslanec tov. Janez Hribar (njegovo diskusijo bomo objavili v prihodnji številki). Na dnevnem redu je bilo tudi poročilo okrajnih sodišč, ki sta jih podala predsednika tov. Gaberšek in Zupan. Tudi po poročilih okrajnih sodišč je v di-skusiji sodelovalo več odbornikov. Za tem je bil prečiten predlog odloka o kreditiranju kmetijstva v višini 83,775.000 dinarjev, ki bi ga KZ. državna posestva in OLO uporabili v naslednjih letih za razvoj in obnovo kmetijstva, predvsem M,d plrocil.m fc J*«-- ' SKC a vcie --------------- ; nemškega vprašanji tako veli- delo. Sklicali so jo pravzaprav ka, da so marali opustiti vsa- zaradi evropskih vprašanj, kršno odločitev o njih. O av- uspeh pa je žela le delno « sirijski mirovni pogodbi bodo vprašanjih, ki so bila — vsaj skušali doseči napredek po po mnenju treh zahodnih dele-redni diplomatski poti, o zbolj- gacij — drugorazrednega pome-šanju medsebojnih stikov med na. Predvsem je lahko razoča-Vshadno 'n Zahodno Nemčijo rala Avstrijo ki je tako_ upala, pa nai razpravljajo visoki ko- . da se bo enkrat rešila težav za-m'sarji, ki predstavljajo naj- sedene države in lahko pričela višio cb’ast kot predstavniki . svobodneje dihati. Levji delež zasedbenih sil. I » neuspeh v avstrijskem vpra- Edini uspeh ki se pa ne na- j sai«« ima Sovjetska zve«», ki naša na evropska vprašanja, i nikakor ni hotela popustiti v k., dosegli na tajnih pogajanjih, j nekaterih vprašanjih, četudi je Združili so sovjetske predloge | bila avstrijska vlada pnpravue-in zahteve z zahtevami Fran-| na ugoditi njihovim^ težkim eije in delno Velike Britanije, ; pogojem glede odškodnine za nai zaradi popuščanja medna- j nemško imetje v Avstriji. Se-rodne napetosti na daljnem ; veda tudi Neme« niso zadovolj-Vzhodu skličejo konferenco pe- ni. vendar pri njih ne gre samo tih. katere bi se udeležila : za muhe tega ah onega, temveč tudi Kitajska. Konferenca bo za načelna vprašanja slede n.li-27. aerila letos v Ženevi bove ponovne oborožitve m v Svici. obravnavala pa vloge, ki naj jo imajo v bodoči livcem razne demagoške oblju- Na koncu je okrajni odbor sejo tudi tov. Ja”ez Hribar "'"odloka ^udi soglasno be. ki niso ne gospodarsko, niti SZ sklenil, da bo še nadalje zvezni pos anec. Po Nunc.cevem predlog odloka spominjajo na umazan stran- politika, ki bo podpirala enot- C11 odbornike , ________ m a . a _ ____V___1 _ — A 1 àaa ^ 5 V« V 4 V« OVT A ------ Nadalje je odbornik OLO tovariš Tominc prečital predlog (Nadaljevanje na 2 strani) karski boj za poslanske stolčke v stari Jugoslaviji. Taka dvolična vloga Kerinove kandidature je na eni strani spravila v nost vseh delovnih ljudi, njihove težnje in koristi ter onemogočala, da se na račun skupnih sredstev in na račun sredstev mre je «;*** ■»»■*«>•»»» c,.«u. .,««.«,‘«« -----------------------------•_ pokret ljudski oblasti nenaklo- zadružnih in drugih organizacij njene lindi, domala vse nekda- j okoriščajo in uveljavljajo posa-nje pripadnike bele garde in | merniki. Prav tako bo skrbel. one. ki v novi Jugoslaviji iz različnih nagibov vse do dane« niso volili Oni so namreč smatrali. da pomeni socialistična demokracija slabost družbenega sistema in da lahko zato oživljajo svoje protiljudske nakane. Na drugi strani pa so za listo Kerina v dobri veri, da ni da se napori delovnih ljudi za izboljšanje življenjskih razmer združujejo v borbi proti tistim, ki bi hoteli na račun med vojno zaostrenih medsebojnih odnosov in sporov pred volitvami razbijati enotnost ljudstva, ter izpodkopavati pridobitve ljudske revolucije. Tudi konsolidaciji ved- ivenna v »«.»», »•<» — : ■ ---—-------_----- . . . predmet špekulacije protiljud- ’ štev Socialistične zveze Je skle-skih elementov, oddali svoje j nil odbor posvetiti večjo skrb. v Svici. obravnavala pa vloge, ki naj jo imajo v bodo« . pošteni ljudje. Le ! saj se je zlasti v Krški dolini reja ter države, katerih čete so 1 na, nasprotujoča s mnen^ Okrajni od^r »Miai«iic . ......... se borii» m, Koreji nod zasta- medtem k» glede male Avstnj obsodjj v™ te njihove 1 bo, premalo principialno, pe SnSrss« rtn J K •- ^ -»—• delo odborov zveze — kakor že v prejšnjih letih teko tudi ob teh volilnih pripravah — dokaj sla- [eni Pismi« Hi 10 Mi Pred dnevi se je sestal naš ■ kot dohodkov To razliko — uredniški odbor, ki se je do- ako hočemo, da bo list še nataknil tudi sedanjega problema dalje izhajal — bomo prisiljeni tiska. Tiskarske storitve sc se : dobiti od raznih podjetij, usta-podražile, tako da nas stane j nov, KZ in OLO v tiskovni sedaj en izvod za 30% več kot sklad. lani. Glavni problem pa je papir, kateremu cene še ne vemo. . Govor je bil tudi o štednji pir, kateremu cene se ne vemo. irja in sklenili smo da bo Zaradi teh podražitev je ured- razen štiri_ do petkrat v niški odbor sklenil, da se bo .... ■ » • » — » petkrat v letošnjem letu izhajal < na 4 a vignila cena x-osav^cmu *■=««- straneh zat0 bo prostor bolj niku od 8 na 10 dinarjev za en ekonomigno izkoriščen, članki I-rvmrl morJtnm Tč"/-» Hn za r0u.nG , a __t • _• a_• dvignila cena Posavskemu ted- un u ««a «u n.nn.j».. — ~ ekonomično izsoriscen. ci izvod, medtem ko bo za redne bodo morali biti krajši naročnike zvišana naročnina od 350 oa 400 dinarjev letno. Nadalje je uredniški odbor na Razen gornjega je uredniški odbor sklenil. da se ukine Ca- svoji seji sprejel tudi predra-1 sopis vsem tistim, ki rk.gne-p čun za leto 1954, kjer je pred- naročnino še za dve leti nazaj; I videnih 1 milijon več izdatkov tem bomo razposlali opomine. KULTURNI PREGLED Srečko Staut: Neisaj pripomb k premieri Surekove komedije „i»ESEM S CESTE" »Pesem s ceste« pravzaprav ni. življenje in značaje treh ubogih dom. Človek bj mislil, da bodo komedija. Ne moremo jo prišle- j pocestnih muzikantov, ki so 2i_ ; ljudje, katerih usoda je tako ža-vat; niti h klasični komediji, ka_ ! veli iz dneva v dan in prodajali ! lostna, ljudje, ki so bili v očeh kršne so pisali Molière, Gogolj svojo umetnost po cestah ter ! bogatinov le 'nadležni berači in in Nušič, niti ne spada med so- pod okni za kovani drobiž, ki so j »ksindel«, briljante zadržali ozi-dobne komedije. V »Comedia jim ga metali preprosti ljudje in i roma prodali. Nel Moralno predeli' arte« zasledimo ie na prvi ; otroci pred noge. pogled pisateljevo želo, § kate- j Bomo je bilo to njihovo živ-rim graja na več ali manj komi- j Ijenje, a je vendar potekalo čen način, k; prehaja včasih že brez hujših pretresljajev vse do-kar v grotesknost, posamezne tlej, dokler ni našel eden izmed stanove ali pa celo družbeno trojice na cesti skrinjice z ukra-ureditev. denimi briljanti. Zavest, da so V Šurekovem delu iščemo za- ! postali čez noč milijonarji, jih man tako želo.' Pisatelj nam je j je spravila skoro Ob pamet, prikazal v svojem delu na živ- J Pravzaprav niso niti vedeli, kaj Ijenjsko prepričljiv način usodo, naj počnejo z najdenim zakla- Slavni Btzmefiiivi Zelen car - Pijem š4empetj na toofe zdravje XII. se;e okrajnega ljudskega odbora izkušnjo so dobro prestali, ostali so navzlic bedi in revščini pošteni. To bi bila kratka problematika »Pesmi * ceste«. Zato jo uvrščamo bolj upravičeno med ljudske igre kot med komedije, četudi se je pisatelj poslužil žive vsak- i Dredloca odloka o \ « —m» » (Nadaljevanje s 1 strani) sklepa o ustanovitvi postaje za obnovo vinogradništva in sadjarstva pri OLO ter predlagal, da se za upravnika imenuje tov. Mile Pleterski, kar je odbor tudi soglasno sprejel. Odbor je tudi potrdil odločbo, ki je bila izdana za kreditiranje investicij tovarne roto papirja na Vidmu. Sklenjeno je bilo tudi, da se ustanovi okrajna cestna uprava, za upravnika pa je bil imenovan tov. ing. Žigante ter določa delovno mesto uprave. Nato je bila imenovana okrajur komisija za pripravo odmere davka po katastru, imenovana je bila pa tudi komisija za pri-upora-name- govorice krepkega izražanja, ki j ^ pa ni izumetničena, ampak živa . ^ p « ; nov upravnik kmetijske- pn občevanju s preprostim člo- ^ Rde5a zvezda na vekom. 1 Bizeljskem. Tudi dejstvo, da nepričakova- | odbor je tudi odobril nove, na »sreča«, ki je doletela čez noč nekoliko višje cene za zdravic bedneže, ustvari komično si- | stvene usluge, sprejel odločbo tuacijo, še ne upravičuje, da bi : ____________________________ uvrščali Šurekovo delo med ko- Ogorčenje v Avstriji Dunaj, 19. febr. (Tanjug) Pa ostani miren, če moreš! Iz saj je morala že slutiti, kaj čuti i medije. »Pesem s ceste« je Ijud- vsake pore je Juretu kapljal pot. do nje, le povedati j: še mora! s^ca '9ra' ob kater. se človek za_ __ __ - Vrag vzemi to stalno nadlego va- ! Pr; samotni klopci sta se ustavi- j hava in nauči, da je tudi od uso- : pD ogorčeni izjavi predsednika nje. »Matura, matura«. Zunaj si- la. Ko sta sedla, je po mučnem zavržen človek moralen in ! avstriiske vlade inž Ranhn nad je sonce, vse je v cvetju. Vesna molku, ki je bil po svoje tudi o potrditvi popisa delovnih in poedinih zborov. V komisijo mest v podjetju Kremenica, j so bili imenovani: Lojze Cola-Krmelj ter sklenil naj se osnov. | rič. Stane Nunčič, ing. Koželj, na sredstva na žagi Leskovec j Jože H egi er, Erno Ivačič, Karel prodajo. j Šterban, Mirna Zupančič, An- Na koncu je bila tudi izvolje- | ton Grebenc, Avgust Marn, Tona komisija, ki bo pripravila ne Gliha, Tone Javorič, Karel osnutek poslovnika za sejo OLO Kolman in tov. Motore. KRATKE VESTI TEHERAN. Verski vodja Ka- RIM. Nov: italijanski vladni šani je obtožil režim generala predsednik Scelba je predstavil Zahedija pred Združenimi naro_ parlamentu novo vlado in hkrati dl. Poslal je glavnemu tajniku prebraj načrte za bodoče delo Združenih narodov posebno pis- Znano je, da se je skušal prila-mo, v katerem opozarja na delo- goditi zahtevam strank, ki sode-vanje sedanje teheranske vlade, lujejo v vladi, ki je »v nasprotju s človečanski- j Da so potrebne v državi somi pravicami«. ! cialne in gospodarske reforme, WASHINGTON. Po vesteh iz kažejo te dni tudi velike demon-ameriškega zunanjega ministr- stracije, pri katerih je morala stva bo vlada ZDA razširila svo- policija celo uporabiti orožje, vo vojaško misijo v Indokini, ki Prav krvavi izgredi pa so dokaz, bo dobila tudi širša pooblastila, da je Scelbina trdnost — Scelba Med drugim bo urila in organi- ie razen predsedniškega mesta zirala Bao Dajeve čete za borbo prevzel tudj notranje ministrstvo protj Ho Ši Minhovim osvobodil- j — zelo sumljiva, nim enotam. Zanemarjene S&mel'e je bogato delila svoje čare, tu tl prijeten, s težavo začel: »Vi pa vsak, ki stopi v razred, po- (onesa se vedno vikajo) niti ne navija: »Matura, matura... za slutite, kakšen vihar (bruculja se vas ni sonca ne spomladi.« A ; je pisala Burja) divja v meni. ravno pomlad in sonce sta tako Brez...« Tisti hip je nad njuni-trdovratno silila za njim prav v j ma glavama zaskovikala sova. razred! ! Juretov objekt ljubezni je to ta- »Ko bi vsaj matematiko stisnil, ; ko prevzelo, da se je skoro se- dajo bogatini. r dovete moralen .n : avstrijske vlade inž Raaba nad “tm0re ‘rditi’ da 7 po' mi negospodarskimi sovaščani, c ,, l.k»U pokv.,1,- I »erlinske^konferen- SgJ" Vo»b. r£S% SJ?*» <&•& gnojil je mnogo večja, zaščita kmetom le v potuho, delovni pošten in aa je iskati pokvarje- | neuspehom berlinske konferen nost prej v vrhovih, kamor spa- ce so avstrijske radijske po- [ staje prekinile predvideni pro-! gram. Radijsko omrežje »Rot-weiss-rot« je ob tričetrt na osem zvečer sporočilo, da žara' a kaj ko bom imel zaradi slabega izražanja pri fiziki, menda tudi v slovenščini cesarjevo odlično,« je preudarjal Jure, ko je imel pred sabo ravno trinajsto vprašanje iz zgodovine »Padec Carigrada«. Pred oči mu je živo stopila visoka Čukova postava: med prsti je vrtel kratek svinčnik in se igral s prstanom, njegov prodiren pogled pa se je zapičil vanj, da je stal pred njim kot hudodelec, ki ne more več tajit: zločina — »Fant ni učio« mu je zvenelo v ušesih (še danes ni prav vedel, ali je padel Carigrad 1354 ali 1453, ali on 1951). Jure je žalostno gledal roko, ki je nehala vrteti svinčnik. Dostojanstveno se je visoka postava sklonila nad redovalnico in desna roka je nekje v sredini redovalnice zavrtela s svinčnikom komaj vidno piko. Juretu se je zdelo, da se je profesorju ravno takrat prikradel na ustnice svojevrsten nasmešek. Nihče ne more trditi, da je bilo v njem kaj sadizma ah ironije — j pa tudi pika je bila čisto majhna l — a vendar je bilo dovolj, da je v vsem videl Jure svoj »padec pri Carigradu«. Naj povemo, da stvar niti zdaleč ni bila tako resna j sedla. In kakor da bi bilo to slabo znamenje ali svarilo od samega vraga, je z zatisnjenim; ušesi brez besede zbežala. Jure je presenečen obsedel. Da bi o tem razmišljal, ni bilo vi;edno, a so ga že tudi možgani boleli od razmišljanja (sedenja). Po svojem drugem brodolomu se je Jure počasi vrnil k ostalim onesom na brucovanje. Vsi so imeli napete možgane in so razmišljajoče (sede) spremljali dogodke okrog sebe. Vsi so že poznal; člen 12. Križevačkih statutov, ki govori o vedenju ones pred nezmotljivo komisijo Zelenega carstva, in člen 10, ki pravi, »Srebro golk, zlato molk«. Go-bezdalo je s tresočo roko napil Zelenemu carju: »Presvetli nezmotljivi Zeleni car! Pijem štam_ pelj na tvoje zdravje...« Tudi Jure je napel možgane in se zamislil... Ivan — Krokar V soboto, dne 27. tebiuarja 1954, priredi Posavski aka. demski klub v domu JLA v Brežicah svoj prvi DRUŽABNI VEČER Podjetja, ustanove, prispevajte v ta študentski klub! Poslužite se svojstvene reklame! Vabila bodo razposlana pravočasno! sredstva so že skoraj v uporabi kmetje so celo trdil:, da so slabi na vsak; kmetiji. Posebno mno- gospodarji »zaščiteni«. go je strojev in orodja, ki jih pred vojno vas še ni videla. Ta- Že v bližnji okolici Krškega, Brežic in 'drugod vidimo takšna ■J. - ~ vv/jaìv vno oc Aa-i i c* in v-ii u y v/ci v ni i mv_/ mikana j ‘ e^1X!a ‘ .^° imamo prav malo njiv, ki jih posestva, ki bi lahko ogromno traktor še ni obrnil. Izbrana se- donašala, po so do skrajnosti zamena, ki jih je država uvozila nemarjena in zapuščena. Pozna- ne bo več oddajalo zabavnega programa. Nadomestilo ga je z resno glasbo, poročili in komentarji. Avstrijski podkancler dr. j® P? °biavi zaključne-| rečemo, da se je proizvodnja v ga poročila iz Berlina dejal, da - • - -je vest vso Avstrijo globoko ali pa so bila vzgojena na domačih kmetijskih posestvih, so se razširila že vsepovsod. Lahko Pazite na dvokolesa in na perilo! Izpred Kerinovega skednja v Podbočju je Ludvik Jurečič, 26-letni delavec iz Starega grada, sunil Jožetu Colariču 13.000 din vredno dvokolo. Naslednji dan je isti uzmovič v Trnju pri Brežicah pospravil z dvorišča Neže Krejačič celo vrsto perila v skupni vrednosti 12.800 din. Obsojen je bil na leto dn; zapora. pretresla. Čeprav je avstrijska vlada upala, da bo s popuščanjem v finančnih in gospodarskih vprašanjih Sovjetski zvezi vendarle dosegla svojo suverenost, se to ni zgodilo. Sedaj je jasno, da tudi največje žrtve niso pomagale da bi se ta država odrefela zasedbe. »Če imamo pred očmi, da je SZ sama v moskovski deklaraciji označila Avstrijo kot. prvo žrtev nemške agresije, nam je sovjetsko ravnanje nerazumljivo,« ie ,deial dr. Scharf. Avstrijci čutijo, da nimajo na svoji strani samo obljube, temveč tudi pravico, zato %e bodo z vsemi silami borili za svojo popolno neodvisnost. poljedelstvu dvignila pri nas po osvoboditvi za 20 do 35 odst. in da je interes kmetovalcev za dvig hektarskih donosov, prirastka pri živini, pri dvigu mlečnosti itd. iz dneva v dan večji. mo primere, kjer nekmetje (upokojenci ali uslužbenci) posedujejo posest z najboljšimi legami za vinograde in sadovnjake, kjer so še pred kratkim uspevali, pa so jih pustili prerasti z akacijo, poslopja pa so razpadla. Alj ni to sabotažno dejanje? Celo več, takšni lastniki so škodljiv element naše družbene stvarnosti. Tudi prosvetno delo si močno , Škodljivce pa so že v starih ča-utira pòt na vas. Kmetje mnogo ! sih iz družbe odstranjevali oz. čitajo, iščejo strokovnih nasve- jim onemogočili njih škodljivo tov in streme po zboljšanju svoje življenjske ravni. Vedo, da je to mogoče doseči ie ob povečanju proizvodnje, v katero se naj delovanje in to bo treba storiti tudi pri nas. Gozdarji so krenili v tem pogledu korak naprej. Nesmotrno vlaga čim manj dela, da bo prp- i in škodljivo gospodarjenje z go-izvodnja cenejša. j zdov, ima lahko za posledico, Ob vseh teh pozitivnih straneh ’ da se tista gozdna površina lah-pa srečavamo na vasi še dokaj ko izroči pod upravo države, zanikrnih kmetij, kjer ne le, da Mar mislite, da bi za kmetije, Založba »Kmečka knjiga" kmečkim bralcem razpadajo stanovanjska in gospodarska poslopja, marveč je tudi obdelovalna zemlja zapuščena, površno obdelana, včasih posejana, a posevki niso negovani. Res je, da je pogosto temu vzrok visoka starost lastnikov, bolezen, razne nesreče itd. Lahko trdimo, da ie teh primerov pretežne Kolesar ]e podrl 84-letno starko Alojz Jurštč, kmet iz Dolšč, je ____ __ ......r_______ r._..... .................... __ „ v Globičicah hotel s kolesom ! manj, da pa so glavni vzroki za- I tem svoje mnenje še drugi,'da bi premleti starko Marijo Juršič. ’ nemarjenosti brezbrižnost, alko- ta pojem zajeli kar najbolje. ki So predvsem v bližini mest in industrijskih središč, to ne bilo umestno? Kmetijske zadruge so danes dovolj močne, da bi uredile na takih zanemarjenih kmetijah, katerih lastniki so predvsem upokojenci in uslužbenci, donosna gospodarstva. Potrebno bi bilo, da povedo o Zaletel se je v njen hrbet, da je holizem, lenoba ali pa dohodki gliste dni je imel Jure domišljijo ! le^v “e’ J!.nivferzitetni S reT ^ 5n * ^ mečn^ ! Iz‘drugih virov9 Takšne kmeU?e starih tercialk, k; trikrat na dan ; 'LS hišo: I wf/namenjena nS S- ! van^e^if na" e^ meječ zeZl' ZrldnZT" s °T1 * K^° t , ‘h m pnejo črno kavo). Cisto gladko p_ ^ hiin v«;,-ero h« v e , na en me5ec zapora, narodnemu oosnodarstvu. Kmet- tolažba, mi zahtevamo ob vola- srWlMr £ "SE -SS-SA* «"stSfc m™ p»-. ? 1»- VJčSgSS, Z" p,*i*' ! Sc SS&fSSš? 1>r,de,0''mie Predpostavka, da bodo sedaj tudi zanemarjene kmetije pravično obdavčene (po katastru) je slaba dan, ko je imel Jure za sabo osmo in tudi maturitetno spričevalo v žepu. Kasneje, ko je stal, zbran z ostalo brucadjo vred, pred Komisijo zelenega carstva, da bi opravil svoj prvi izpit na univerzi, se mu je ves gimnazijski strah pred maturo zdel celo smešen. »Kako b: ne znal stvari, ki tj jih vsa leta vtepejo v glavo? Tu te pa mučijo z vprašanji, o katerih se ti še sanja ne.« Predsednik komisije Zelenega prišle na našo vas. Kljub raz- j tero je založba že razpisala na- nim množičnim izdajam pa večini slovenskih založb ni uspelo zajeti med svoje redne naročnike in bralce prav kmečke ljudi, ki jim je knjiga najbolj potrebna. Naše knjigotržništvo ni uspelo najti primernih oblik,_______ da bi domačo knjigo približalo j Tako je kmečkemu človeku. V to ledino je pred leti zaorala prvo brazdo na novo ustanovljena založba »Kmečki knjiga«. Založba je bila usta- carstva se je obrnil do njegove I novljena z namenom; da preko sosede na levi. »Ono, ki še_ nuna kmetijskih zadrug in drugih spola, a bi rado imelo žensk. ustanov „3 vasi približa dobro spol, na) odgovori nezmotljivi strQkovno in leposlovno knjigo komisiji, katera stvar na svetu . kmečkim ljudem. V dosedanjem se devetkrat poveča?« Juretovi , delu je »10 nada£]enl redno v šolo, tudi splošni učni ! da nimajo učenci knjig, ki jih Drage Vresnik Nadalje je pred Vs£. ufenci S(: lahko nauče do uspeh ne more biti boljši, kakor | potrebujejo za šolo. Kako naj izidom prlfetoa knjiga6 za otro-| .is obisk. dela delavec ali kmet brez ke »Gozdarjev Tonček«, »Vrtič-! V ^ J61!’ obisk v Kapelah v V razre-1 orodja? Tudi učenec se brez karjevo leto« češkega pisatelja ! ^ „ r.7b da otrok hod' red' du 63»/«, v VI. razredu knjige ne more učiti; zato naj Karla Capka in vrsta drugih. n° V ?' 60'’/n- vn- razredu 66‘V«, v Cerk- bi starši kupili knjige otrokom Med njimi bo izšla zbirka hu-1 Ako učenei ne hodijo '7 šolo, Ijah v VIL razredu 77"/». Tudi ’ že pred prvim septembrom. Za moresk Franceta Magajne in • se gotovo ne morejo naučiti ti- Koprivnica ima veliko takih tiste otroke, ki jim starši res Dušana Mevlje. zbirke novel pi- j stega, kar šola zahteva. Vsi staršev, ki ne skrbe. da bi njih j ne morejo kupiti knjig, naj bi satelja Ivana Ribiča, ki je znan I starši ljubijo svoje otroke in otroci redno hodili v šolo, po- j krajevni šolski odbori predla- po letošnji knjigi »Stopinje v vsa-i rn'slh,l moramo, da jim dobno je na Senovem, Raki in 1 gali občinskim odborom, da do- snegu«, ki jo je izdala Prešer- žeIe dobro- Toda mnogo jih je, v Šentjanžu. V vseh teh krajih 1 volijo sredstva za nakup učnih nova družba itd ki imajo večjo skrb za vinograd, so tudi uspehi slabi v tistih knjig in zvezkov za siromašne Da bi založba uspešno poslovala, namerava v tekočem letu organizirati široko mrežo zastopnikov v kmetijskih zadrugah in po vaseh, saj je znano, da so knjigarne na podeželju zelo redke in je tak način posredova- za polje, za živino kakor za otroke, katerim ne dajo možnosti, da bi hodili redno v šolo. Skozi stoletja so se ljudje bo- dve poljudno pisani knjigi »Travništvo« ing. Gvida Fajdige ter »Vremenoslovec pripeve- pomiril. Kaj bi — tudi to pride 1 duje«. delo dr. Vitala Manohi-v življenju. Vs: so postali dobre j na jn Franceta Slokana. Četrta volje. Brucmajor in Vunbacitelj j knjiga je zbirka biserov sionista držala več tako stroge dl- j venske predvojne proze sloven-scipline. Po kozarcu vina se je skega pisatelja Prežihovega Vo-opogumi) in se približal svoji - znanki, k: je imela pri izpitu tako smolo. Nekam obupana in žalostna se mu je zdela. V sebi je čutil potrebo, da nekaj stori za- _ ____________ njo. Tolažil jo je — »Kaj bi, saj j zrasel do velikega pisatelja in s tem življenje še ni končano, j za katere je pisal. ranca »Ljubezen na odoru«. V letošnji množični zbirki šele odhaja Prežihov Voranc v množični nakladi med kmečke ljudi, med katerimi je samorastniško Tc>ke'~stvari lahko človeka kvečjemu opogumijo. Jaz na primer. .« Čeprav je bil Jure še ono, je vendar pri slučajnem dotiku njene roke čutil nežno ščegetanje pri srcu. Zgodilo se je pač, da jo je nežno prijel za roko in jo vodil proti Tivoliju. Celotna zbirka stane 300 din in je prav lahko dosegljiva vsakemu kmečkemu človeku. Tudi v letošnjem letu namerava založba izdati knjižno zbirko za svoje naročnike. Zbirka bo obsegala štiri knjige: Koledar za leto 1955. zanimivo in bo med našimi kmečkimi ljudmi mnogo zanimanja za svojo kmečko založbo, ki ji bodo pomagali z razširjanjem domače leposlovne in strokovne knjige, z nasveti in sodelovanjem. -vd- TRST. Medtem ko tržaški brezposelni demonstrirajo in zahtevajo dela in kruha, pa iredentistični tisk obširno hvali nekdanje italijanske vojake in njih zločine med drugo svetovno vojno. Tržaški župan Bartol: je sklical posebno svečano sejo na čast nekemu častniku, ki se je vrnil te dni iz sovjetskega ujetništva, in na njej hvalil Mussolinijevo legijo »črnih srajc«, ki jo razredih, katerih učenci ne učence. obiskujejo redno šole I Šolska poslopja so po večini V Leskovcu ima v IV. razre- ] stara 50—90 let in so bila zida- „ _. du 47,95’,/n, torej skoraj polovi- ! na za tedanje potrebe, danes pa rili, da bi njih otroci lahko ho- ca učencev slabe ocene, v Šent- 1 ne ustrezajo več, ker nimajo dili v šolo, ker v iz- Janžu v III. razredu 40»/«, v V. dovolj učilnic, imajo premajh- obrazbi, v znanju je moč. V razredu 46,15»/«, v VI. razredu ne in temne hodnike, ozka in našem kraju pa je še precej ! 48,15"/«, v Vel. Dolini v IV. raz- strma stopnišča, premalo stra-Ijudi, ki se drže načela, da za ; redu 41,18"/«, v Koprivnici v V. nišč in še več drugih pomanjk-kmeta ni treba izobrazbe in i razredu 58,3"/«, na Studencu v . Ijivosti. zato se bore proti izobrazbi j V. razredu 36.4»/«. v VI. razre- Občinski ljudski odbori bi lastnih otrok in jih ne pošiljajo ! du 41,17»/« Itd. Nasproti temu morali resno razmisliti, kako bi v Solo. Taki ljudje res ne lju-Ì pa moramo povedati, da imajo prišli do novih sodobnih, zdrav-bijo svojih otrok, ker se bore nekatere osnovne šole zelo Te-: stvenim in vzgojnim potrebam-proti temu, da bi bili otroci den obisk, to se pravi, da je ustreznih, šolskih zgradb, pametni. Največ takih staršev, staršem veliko do tega, da bi V šolah so še večinoma tete je v šolskem okolišu Leskovec, j se otroci nekaj naučili, n. pr. v klopi, po katerih so trgali hlače kjer zaradi zamud ni moglo j Vidmu in Sevnici, zelo redno naši stari očetje, tudi table in biti ocenjenih 21 otrok v osnov- j obiskujejo dijaki gimnazije v omare so že odslužile, zato je ni šoli in 32 dijakov v gitana- Brežicah in v Krškem. Ti di ja-j nujno, da bi šole opremili tako, ziji. V vseh drugih gimnazijah , ki imajo iz nekaterih okoliških da b! učenci z veseljem bedni v okraju je samo 20 dijakov1 vasi eno do dve uri hoda do v šolo, saj v starih in nolo- -neocenjenih, tako je v šolskem j šole in zaslužijo vse priznanje Ijenih klopeh ne morejo sedeti obisku najslabši Leskovec. To je znamenje, da so nekateri starši kulturno zelo zaostali, ker z zadrževanjem otrok doma ne škodujejo samo svojim otrokom, ki jih ne pošiljajo v šolo, temveč ovirajo uspeh vseh učencev na šoli in zato se raven pouka za vso šolo zniža. je poslal na vzhodno bojišče. Med drugim je omenil, da so Tr_ žačanj v te; legiji s svojo krvjo .Tisti starši, ki jim je mar na- ______________________________________ Svojo srčno skrivnost je še^krb- prepotrebno »Zgodovina sloven- dokazali, da pripada Trst »mate- 1 predira in uspeha njihovih otrok, j pri sedežih župnij, kjer je ka-no čuval v sebi kaj čuval, skega naroda«, ki jo je napisal ; ri domovini«. : bi se morali oglasiti, ker so plan ali cerkovnik poučeval za svoj trud. da bi izpopolnili , ne pisati. svojo izobrazbo. | Gradimo novo družbo, nove- V nižjih razredih je mnogo ga človeka; in šola ie v prvi zamud na šolah, ki imajo všo- j vrsti poklicana, da vzgaja -mvi lane učence iz 5—7 km odda- 1 rod; zato bo treba v socialist'č-lienih vasi. Otrok, ki je star j ni družbi tud: primerno urediti 7—10 let, res težko zmore tako j in opremiti šole. da bodo po dolgo pot do, šole, nosebno ob svoji zunanjosti in po svoi' no-slabem vremenu. Šole so se tranji ureditvi toliko laže in ustanavliale pred 80 in več leti | bolje vzgajale mladino Inšpektor za šole: Čopič Venčeslav K. M ET IJ S K. I RAZGLEDI Ka''0 bomo gnojili naie travnike Dosti je bilo pri nas že govorjenja in pisanja o umetnih gnojilih, za katerimi vse bolj posegajo kmetovalci. Nobeno gospodarstvo pri nas nima namreč dovolj hlevskega gnoja, da bi nadomestili vse hranljive snovi, ki jih zemlji vzamemo s pridelki. Ta primanjkljaj dodajamo na sodobnem gospodarstvu z umetnimi gnojili. Razen tega v primerih, kjer kljub obilnemu gnojenju s hlevskim gnojem primanjkuje v zemlji posameznih hranilnih snovi, dodajamo te s posameznimi vrstami umetnih gnojit Do sedaj smo uporabljali pri nas umetna gnojila predvsem za njivske kulture, na travnikih pa le v manjših količinah, pa še ta ponavadi niso izpolnila naših pričakovanj. Gnojili smo po večini z umetnimi gnojili, ki so bila trenutno na razpolago ali pa najcenejša- Da bi dokazali, da se tudi na travnikih izplača gnojiti z umetnimi gnojili, so strokovnjaki, ki delajo za pospeševanje kmetijstva, sklenili izvesti poizkusna gnojenja travnikov v različnih krajih in na različnih tleh, da vsebujejo kalij in fosfor (kalijeva sol in superfosfat), peta z gnojili, ki vsebujejo dušik, kalij in fosfor (nitrofoskal). ' Iz navedenega takoj opazimo, da smo v treh primerih hote izpustili eno od treh, za rast nujno potrebnih hranilnih snovi, v enem primeru pa pognojili poskusno parcelo z gnojilom, ki 1953. leta. vsebuje vse za rast potrebne hranilne snovi. Kaj so pokazali poizkusi, lahko že sami zaključite iz po- Novice in dopisi iz našif\ faraiev IZ SENOVEGA Preteklo nedeljo so rezervni oficirji Senovega dajali letni obračun svojega dela. Občnega zbora so se udeležili, z malimi izjemami skoraj vsi člani senov- , ,, ......... škega pododbora. Dosedanji datkov o pridelkih trave na j predsednik tov. Alojz Večko je tako različno pognojenih par- i y krajšem referatu orisal delo celah. j senovškfh rezervnih oficirjev v Podatke navajamo za pet po- ; letu 1953i kl je bil0i kljub neka_ izkusov, izvedenih v poletju, terim Domanikliivostim. nrecei Tip zemlje lahka peščena srednjetežka težka SkopiceKrška Bizeljsko Dolsko Crnc na parceli vas p. Brež. pridelki trave v kilogramih negnojeni gnojeni z 37 55 125 100 ,4 j dušikom N fosforjem F gnojeni z 121 118 201 155 126 dušikom N kalijem K gnojeni s 65 71 172 120 95 kalijem K fosforjem P gnojeni z 131 89 163 134 93 dušikom N fosforjem P kalijem K 161 124 217 100 127 Podatke, to je pridelano količino krme v kilogramih, pri- bi se čim več kmetovalcev pre- czfa,vs\k P°izkus, končnih stolpcih, za vsak kraj posebej ! Iz gornjih rezultatov pričalo in spoznalo, s katerimi gnojili bomo tudi na travnikih dosegli uspehe. V našem okraju smo« izvršili poizkusna gnojenja na desetih različnih mestih. Vsak poizkus je bil izveden na pet arov veliki parceli, ki je bila razdeljena na pet manjših parcel, katere smo pognojili z različnimi gnojili na sledeči način; Prva parcela je ostala negno-jena zaradi primerjave učinka posameznih gnojil. Druga parcela je bila gnojena z gnojili, ki lahko zaključimo: 1. Da se gnojenje travnikov z umetnimi gnojili vsekakor izplača. 2. Da dosežemo največje pridelke z gnojili, s katerimi damo v zemljo vse, za rast rastlin nujno potrebne hranilne snovi: dušik, fosfor in kalij. V naših primerih vidimo, da se je ponekod povečal pridelek z dodatkom nitrofoskala (ki vsebuje dušik, fosfor in kalij) do štirikratno. Namesto nitro- vsebujejo dušik in fosfor (apne- foskala lahko uporabimo tudi ni dušik in superfosfat), tretja i »KAS«, ki je nitrofoskalu podo-parcela z gnojili, ki vsebujejo ; ben. Ta gnojila imajo še to dušik in kalij (apneni dušik in 1 prednost za uporabo na travni-kalijeva sol), četrta z gnojili, ki kih, da se topijo počasi in imajo zaradi tega trajnejše delovanje. Ce ni na razpolago nitrofoskala ali KAS, vzamemo gnojila, ki vsebujejo vsaka zase dušik, fosfor in kalij, n. pr. apneni dušik (počasi topljiv), kalijeva sol in superfosfat, ki ga pa z apnenim dušikom ne smemo mešati. Na vprašanje, kakšne količine umetnih gnojil naj damo na travnike, svetujemo, da je koristna vsaka količina, za dober pridelek krme pa je potrebno dati vsaj 400 do 600 kg nitrofoskala na hekta«, ki ga potresemo zgodaj spomladi ali pa še celo po snegu. Ako želi kdo podrobnejših navodil, naj. vpraša uredništvo »Posavskega tednika« ali se pa oglasi pri kmetijskih strokovnjakih pri Okrajnem ljudskem odboru ali pa pri Okrajni zadružni zvezi v Krškem. terim pomanjkljivostim, precej plodno, saj je ta organizacija, glede na pasivnost dela v prejšnjih letih, v tem letu krepko prijela za delo ter imela tudi nekaj lepih rezultatov. Z izvolitvijo novega odbora, ki v glavnem zajema dosedanje najaktivnejše člane v pododbo-nk, je dana garancija, da bo v tekočem letu 1954 delo te organizacije še plodnejše. Med svoje sklepe je občni zbor postavil še tesnejše sodelovanje z okrajno organizacijo UROJ, dalje z vojaškimi oblastmi, ki so do sedaj nudile mnogo pomoči in razumevanja, predvsem pa je pred članstvo postavil kot osnovno nalogo strokovni vojaški dvig ter obvladanje vsega predvidenega gradiva predavanj v tekočem letu. Tako si senovška organizacija z leta v leto čvrsteje utira pot med svojimi čian; — za dosego smotrov, za katere je tudi ustanovljena. Brežice 13. t. m. So v domu JLA v Brežicah zborovali učitelji krškega okraja. Na zborovanju je prof. Čopič podal rezultat o nadzorovanju šol. o stanju šol in učn v okraju. Iz njegovega poročila posnemamo, da je učiteljski kader »rosno« mlad, .UfiMželen! zet“ v Kršit* ras’ O predpust, ti čas presneti ... Tako je zapel naš sloviti pesnik, misleč na obdobje od novega leta do pustnega torka, v katerem je njegov »učenec« preveč veseljačil in maiopridil. Kadar je govor o pustu, mislimo predvsem na pustne šeme ali maske, na njih obhode ter zgbave. To je danes modernejše pojmovanje predpustnih šem ali maškar po naših krajih. Pustni sprevodi pa mnogokrat niso brez tradicije, čeprav se prepletajo tudi z običaji tujega izvora. Največ prastarih ljudskih pustnih krink in postav, v katerih še vedno živi davni svet natume prvotnosti, globoka povezanost z zemljo in letnimi časi, je ohranila vzhodna Štajerska. Prvotno so imele maske v tem prehodnem času od zime na spomlad svoj čarodejni pomen. Davni človek je z živalsko preobleko predstavljal demona, ki razpolaga z vsemi čarodejnimi silami, s katerimi odganja pogubne zimske sile. ostaline demonskih živalskih mask. Kurent je stara slovenska podoba pusta, neugnanega pustnega veselja ter prebujajoče se pomladne sile, ki se upira zimi; v pripovedki tudi samemu peklu in smrti. Nekateri znanstveniki (Kelemina) vidijo izvor povesti o Kurentu v mi-tosu o mesecu. Kakor je razvidno iz starejših poročil o naših pustnih običajih, je bil Kurent osredni pustni pojav. Današnji pust je skupni pojem za mnogo starih, poganskih obredov ih običajev, ki so jih naši predniki izvajali na pragu pomladi in ki so se pozneje, ko se je porazgubil njih prvotni smisel, preobrazili v pustno-norčave folklorne običaje brez pogansko-religioznega ozadja. Sem sodi »vlačenje pluga«, ki ga vlečejo našemljeni fantje, pluži pa Kurent. V davnini je veljalo oranje s plugom za posebno pomladansko pogansko Med maskami, kj deloma še obredje, s katerim je kmet Sa-dandanes nastopajo pri nas ob ral rodovitnost svojih polj In je pustnem času, je najimenitnej- bilo nekakšen prazničen uvod v ii Kurent, saj sodi med zadnje prvo delo na polju. Izorane brazde pa so varovale domačijo in dom pred zli duhovi. Pustnemu oranju podobno je vlačenje ploha. Po starem slovenskem običaju morajo tista dekleta, ki so se v predpustu možila, a vendar ne omožila, vleči ploh po vasi. V ljubljanski okolici in na Gorenjskem poznajo čarodejni pustni ogenj ali kres, ki ga še danes na pustni torek kurijo otroci. Pomemben je tudi pustni ples (ohranjen na Štajerskem, v Beli krajini in drugje), ki je po izročilu v čarodejnem odnosu do poljskih pridelkov. Na Gorenjskem na primer plešejo na pustni torek, da bosta repa in korenje bolj debela. O pustu pripravijo Slovenci po stari navadi posebne jedi. Na Gorenjskem evro krofe, na Štajerskem krafe in pripravijo velike pustne gostije. Vse to je v več dinamike. Pač pa je pevski del v igri zelo posrečeno izbran po narodnih motivih. Vloge so dobro razdeljene) tudi posamezni pevci so prisrčno zapeli, saj so razen treh igralcev vsi ostali sodelujoči prvič na odru. Med igranjem ni bilo čutiti treme igralcev. Tudi kolo, ki so ga zaplesali ob koncu igre. je del belokranjske folklore. Mo dobro bi bilo, če bi v Krški vasi k pevskemu zboru pritegnil: čimveč mladincev, saj so pokazali pri tej igri, da so odlični pevci, Priporočali pa bi, da bj se k temu zboru vključili tudi pevci fe sosednjih vasi občinske- V Krški vasi so člani KUD dne 6. in 7. febr. zopet po dolgem času prav prijetno zaigrali veseloigro »Nezaželeni zet«. Vsebina je vzeta iz prve dobe po okupaciji in je mestoma prav posrečena, le škoda je, da nima še Člani Socialistične zveze bodo prejeli nove legitimacije Preimenovanje Osvobodilne fronte na lanskoletnem kongresu v Beogradu v Socialistično zvezo delovnih ljudi Jugoslavije je pokazalo tudi potrebo « sosennjin vasi oocinsKe- po izdaji novih članskih legiti-' ?a ’l^ega odbora Čatež. Saj macij z novim nazivom, kljub Je v bIlznl,h v1ase,h odličnih temu da stare izkaznice še niso je7c,eT 11 Pevb’ ^ nikjer ne so-izčrpane za vpis vplačane čla- i de'uJel°- , , narine. Nove legitimacije se ! Za usPfšen nast?P sta ,veUko jn 1 pripomogla s požrtvovalnostjo pevovodja Baškovič iz Brežic in šolski upravitelj iz Skopic. Seveda je bila igra v kratkem času naštudirana, zato jo je potrebno še ugladiti in dodati fines. Vsekakor pa bi bilo škoda, da bi )e ne igrali še po sosednjih odrih. V nedeljo, 14. februarja 1954, so gostovali v Cerkljah. Mladina Krške vasi, le po tej poti naprej", saj se s kulturno-prosvetnim delom oblikuješ v ljudi današnje stvarnosti! P. H. razlikujejo od dosedanjih, sicer v tem, da nosijo sedanji naslov in pa da so izdelane v obliki knjižice Glede na kvalitetnejšo izdelavo in boljšo obliko same legitimacije in pa ! glede na občutno podražitev1 papirja, stane ena legitimacija 15 dinarjev, velja pa za dobo ; 5 let t. j. do konca leta 1958. , Te dni bodo odbori osnovnih ' organizacij SZ te legitimacije 1 delili na sestankih svojim do- j sedanjim članom, pa tudi ti- ; stim, ki jih bodo na novo vključili v članstvo. Zato naj se odbori sami pa tudi s svojim članstvom pogovore o tistih, ki iz ne vem kakih vzrokov stoje še danes izven organizacije ter jih pritegnejo v svoje vrste. Mislim vse tiste poštene državljane namreč, ki imajo pogoje biti člani Socialistične zveze, a Ì takih v našem okraju ni malo. i Mnogo manj je takih, ki morda I res nimajo pogojev biti v tej | organizaciji, pa vedrijo pod j njenim plaščem. Vse to naj naše osnovne organizacije SZ v tem času pred izdajanjem novih legitimacij temeljito premislijo in ravno ob izdajanju le-teh svoje vrste organizacijsko utrdijo. R. A. da močno primanjkuje strokovnih moči na nižjih gimnazijah, da so šolske knjižnice ubožne, a še te neizrabljene itd. Tov. Vučaj-nk je podal statistični pregled izdatkov za posamezne kraje v okraju na posameznega učenca, o delu sindikata itd. Govorili so o ureditvi nekaterih šol, se pogovorili o nagradah, ki jih je podelil okraj učiteljstvu ob koncu preteklega leta, prav tako pa tudi o skupnem zborovanju z učiteljstvom trboveljskega okraja te obisku Kumrovca v, maju letošnjega leta. Po zborovanju pa so si ogledali film »Vesna«. D. V. Fcts-klub Krško v začaranem krogu Člani Foto-kluba, zlasti pa tistih 11 članov, ki so pred krat. kim opravili osnovni foto-ama-terski tečaj, se prav marljivo urijo v svoii temnici Vsak ponedeljek te četrtek zvečer se sestajajo in delajo različne povečave. Skupno ugotavljajo, kak izrez je primernejši ir kaj bi bilo boljše za razstavo. Za razstavo? Že, toda kako? Kje dobiti denar?! To je vprašanje, ki tare člane že ves čas. Tečai. ki je trajal več kot tri mesece, ni bil zastonj. Res je, da so plačali tečajnino, toda vse to je bilo premalo. Dolžnost društva je bila, da jim priskoči na pomoč. Toda kako brez osnovnih denarnih sredstev. Društvo si je privatno izposodilo denar. Vračalo ga je iz dohodkov Dolgov so se iznebili. Laboratorij so še kar dobro opremili, tako da bi se dalo še marsikaj urediti. Pa se ponovi zopet staro vprašanje. Kupiti je treba filme te fotografski papir. Navzlic temu da bi se pozneje denar povrnil, nabava ni mogoča, ker se na up ne dobi nikjer. Kaj bi bilo potrebno, ds bi se klub še bolj razživel in joostal množično društvo? Potrebno b! bilo le 20.000 din, za kar bi nabavili folomaterial te se ves čas marljivo udejstvovali. Tudi razstava je vezana z velikimi stroški, če bi društvo dobilo podporo bi tudi tu lahko uspeli. Kako tudi ne bi, ko je na tolikšen nolet med ljubitelji lepe fotografije. Nekaj o šicriaiinki nji, vendar je še vedno njihov glavni smoter smelejša sprosti- nič manjši meri navada še da- t tev ter razvedrilo. Pustno vese-nes. Morda so le ostaline pretek- I 'ie 66 ponavadi zaključi s tem, lesti ali folklorna pomembnost ; da Pl,sta, pokopljejo, dejansko močneje prepletajo z modernimi ! P3, sežgo ali vržejo v vodo. brezvsebinsklmi, reklamnimi in ! IVir: Narodopisje Slovencev I.) drugimi pustno-norčavimi dej"a- Poljanšek Miloš PERIC VESELIN PRVI SRBSKI UPOR Ker so veliki uspehi srbske raje postali nevarni, da bi se pod njihovim vplivom uprli še drugi predeli, je sultan poslal v beograjski pašaluk Bečir pašo z vojsko, da napravi red. Srbi so poslali v Carigrad posebno delegacijo, ki naj bi prikazala pravo : stanje v pašaluku. Sultan je že dobro vedel, da Srbi iščejo zaveznike. Zato se je odločil žrtvovati janičarje in s tem umiriti rajo. Pooblastil je Bečir pašo • da može zbaciti dalli je, raspu-stiti janičare i na mesto one uprave koju ukine, zavesti novu upravu, tako da se može povra-titl potpun mir u Srbiji«, Turška in srbska vojska sta začeli oblegati Beograd. Dahije so morali Zapustiti Beograd in. zbežali so po Donavi na otok Adakale. Srb- j ski uporniki so jih ujeli 25, julija j in jih usmrtili. Odrezali so jim i glave in poslali v Beograd paši. Janičarska oblast v beograjskem pašaluku je bila uničena. Turki so pričakovali, da se bo s tem upor končal in da bodo uvedli staro stanje v pašaluku. Sultan je takoj izdal povelje, da Srbi oddajo orožje in se razidejo domov. Po teh uspehih se Srbi niso več zadovoljili s stanjem, kakfš- . no je bilo pod Mustafo pašo, j temveč so zahtevali še vrhovne- j ga kneza in jamstvo Avstrije, da bodo Turki obljube res izpolnje- ’ val;., Bečir paša jim je obljubil vrhovnega kneza, o jamstvu Avstrije ni hotel nič siišati. Sultan je zavrnil tudi Bečir pašino obljubo. Srbsko ljudstvo je zaradi tega prehajalo v odkrit upor proti turški oblasti, prehajalo v borbo za popolno osvoboditev in lastno državo »»erbskoje prav-Ijen je«, čeprav so mu Rusi, ki so jih prosili za zaščito in pomoč, svetovali previdnost. Srbski uporniki so pisali na vse Stranj in iskali pomoč za upor, P;sah so v Hercegovino, Bosno »Udarite vi od te strane, è mi čemo ot ove t neustrašivim duhom i s pomočiju božijeju pri-je mjesec danah sastave nam se vojske u Sarajevu«. Upor podpirajo tudi Srbi izven pašatuka. Vojvodinski Srb Dositej Obrado-vič piše: »Vostani, Serbije, mati naša mila, I postani opet što si prija bila«. Tako se v borbi oblikuje pri Srbih nacionalna zavest in težnja po svobodnj državi. Ko Avstrija ni pristala, da podpre upor, so uporniki prosil; za pomoč Rusijo. Tudi Rusi niso bili preveč navdušeni, da Srbija postane samostojna država in zato so svetovali, naj bodo zvesti sultanu te so Srbe podprl: le z manjšim denarnim zneskom. Po nasvetu Rusov so Srbi pošiljali svoje delegacije v Carigrad, ki naj bi pojasnile sultanu težnje Srbov po avtonomiji. Sultan je že vedel za vse zveze upornikov, kj so j:h imeli izven pašaluka in zato na zahteve ni pristal. Takoj je poslal v Beograd Hafiz pašo z vojsko, da dokončno umiri Srbe. Srbski uporniki so ga čakali ob reki Moravi. Tu Se začne druga faza upora, t. j. upor proti sultanu in Carigradu. Haf:z paša je bil velik nasprot- j strijo 1805. nik uporov in sovražnik Srbov. | Bitka se je Srbi so se utrdili pri Ivankovcu. Hafiz paša je avgusta meseca napadel te utrdbe, v katerih je poveljeval Milenko Stojkovič. V tej bitki so bili Turki premagani i» sam Hafiz paša ranjen. To je prva zmaga nad sultanovo vojsko. Ta zmaga jo zelo navdušila Srbe-upomike in upor je dobil še večji polet in razmah. Porta še je prepričala, da upor ni neorganizirani punt raje, pač pa organizirana borba Srbov za njih svobodo. Sultan je pripravljal novo vojsko, ki naj bi maščevala upor. Obvezala se je, da bo posredovala pri sultanu v korist Srbom. Sultan je ta posredova- j pQren jn lahko živi večkrat izven Tilt» zi vre tri r o /"»rinil Iroi' n » K/-»f/n.l “7. v» . v • človeškega organ:znta. Okužimo Otroške nalezljive bolezni so problem, ki najbolj zanima mater predšolskega in šolskega otroka. Jesen in zima je najprimernejši pogoj za razvoj nekaterih bolezni. So pa vse nalezljive bolezni kot v nekem tajnem dogovoru, da ima vedno ena prednost. Tako prevladuje eno zimo oslovski kašelj, drugo ošpice, davica itd. V našem okraju letos prevladujejo ošpice, sedaj v območju Bučka; porajajo se pa tudi posamezni primeri ikrlatinke. Pred dvema mesecema je bila epidemija ikrlatinke v Ljubljani. V zadnjih treh mesecih je bilo v okraju 17 primerov ikrlatinke. Zato je dobro, da se seznanimo s to boleznijo nekoliko obširneje. Klica, kl povzroča bolezen, spada v skupino streptokokov. Posebna lastnost te je, da izloča močan strup, kl oškoduje človeški organizem. Zato so tudi znaki dvojni; na eni strani znaki, ki jih povzroča klica, na drugi oni, ki jih povzroča njihov strup. Povzročite// škrlatinke je zelo od- nja Avstrije odbil, ker ni hotel slišati o kakršnem koli popuščanju do Srbov. V tem času se je dvignila Francija pod Napoleonom. Napoleon je premagal Av-leta pri Austerlitzu. končala z mirom v Požunu istega leta. Francija kot [ zmagovalka je dobila Dalmacijo. Ta francoska zmaga in njene po-I zicije na Balkanu so prisilile Ru_ ! s;jp, da je tudi ona posegla v j balkanske zadeve. Rusija je začela izdatneje podpirati srbski upor. To je opogumilo Srbe, začeli so napadati Turke. Že v januarju 1806. leta so uporniki za-{ sedlj Poreč, Paračin, Ražanj in i Aleksinac. Poklicali so na pomoč tudi Črnogorce. Ker so se : Črnogorci bojevali s Francozi v Boki, še teh borb niso mogli premagane Turke. Izdal je pove- j udeležiti. Bližala se je odločilna Ije, da Ibrahim paša Bušatlija | bitka. Velika turška vojska se je napade Srbe z juga tn vzhoda, a i »poprijela s Srbi 1. avgusta 1806. bosenski vezir z zapada. ! leta na Mišarju. Srbi so zopet Srbi-upornik; so se zbralj v Smederevu 1805. leta v novem- bru in odločili, da Turkom ne plačujejo več nobenega davka, temveč da za pobrani denar kupijo orožje za upornike. 1806. leta so Srbi poslali še eno delegacijo v Carigrad in sporočili sultanu sledeče: »Bolje je umreti nego nositi okove ropstva baz nade, da ih se ikada oslobodi-mo.« Istočasno so prosili Ruse za orožje, za 50.000 ljudi in 200 topov Upornikom so koristili tudi dogodki v Evropi 1805. leta. Avstrija te bila premagana od Napoleona in je začela podpirati ] premagali turško- vojsko. Srbski guslari so peli o tem dogodku takole: »Hrani sina i šalji na vojsku, Srbija se umiriti ne može.« Istega leta so Srbi ponovno premagali turško vojsko pri De-ligradu, nakar so bili Turki prisiljeni skleniti premirje 2. septembra 1806. leta. 30. novembra so uporniki na juriš zavzeli Beograd, 1807. leta pa so osvobodili še zadnje neosvoboieno mesto v Srbiji — Sabac Tako je bila osvobojena 1807 leta vsa Srbija. (Dalje prihodnjič). se večinoma direktno od bolnika. Bolnik govori, kašlja in tako okužuje svojo okolico. Lahko pa se okužimo tudi z mlekom obolelih krav, če ga uživamo neprekuhanega. Dovzetnost (dispozicija) ni obča, pač pa družinska. Če sta imela oče in mati škriatinko, potem jo dobe navadno tudi otroci. Važna je starostna dispozicija. Dojenčki izpod 9 mesecev starosti obole redko, pa čeprav jih doji mati, ki boluje na škrlatin-ki. Na/občutljivejšl so otroci med drugim in desetim letom starosti. Po 40. letu starosti zboli redkokdo na škrlatinki. Inkubacija traja 1 do 7 dni, navadno 2 do 5 dni. Znaki b o I e z n i : V srednje težki obliki se začne naglo z bruhanjem, visoko vročino, glavobolom, z mrzlico ali mraze-njem in bolečinami v grlu, to je gnojno angino Mlajši otroci dobe cesto drisko. Zrelo je intenzivno rdeče In otečeno, jezik je belosivo obložen, bezgavke otečene in na pritisk boleče. Po 1 do 3 dneh pa se pojavi Izpušča/, In sicer »e pokaže najprej po trupu in vratu. V 2 dneh postane viden po vsem telesu, razen obrazu. Bolnik je, če ga od daleč gledamo, kot huhan rak. Ce pa ga gledamo od blizu, pa vidimo, da je poln drobnih pikic — največ/e so za buciki no glavo velike, nekolika dvigni ene, da je koža hrapava Značilno na /e, da na obrazu nj teh izpuščajev. vidna pa je rdečica obraza, na njem pa se odraža oledota okrog ust in brade v prav ostri črti. Jezik se začenja spreminjati. Prvotno je sivobelo obložen, potem se pričenja luščiti in dobivati malinam podobno obarvanost. Jezične bradavice pa se povečajo, da dajo vtis, kot bi gledali vrtno jagodo. Izpuščaj traja 2 do 6 dni in postopoma izgineva. Koža se pričenja luščiti. Težave pojenjajo in pridemo v lazo čakanja, kaj bo v nadaljevanju, ko se lahko pojavijo komplikacije. To čakanje traja 2 do 3 tedne. Med tem časom se koža olušči. Luščenje je v začetku zelo lino in drobno, da se ne vidi. Kasneje je bolj grobo in se vidi lepo na dlaneh in podplatih. Te luske same po sebi niso kužne, ker pa jih bolnik s svojimi klicami v ustih, s kašljem okužuje, so seveda s tem tudi kužne. Drugi del bolezni ali komplikacije se javljajo v 2. ali 3. tednu bolezni. Ni pa nujno, da nastopijo. Včasih dobi bolnik ponovno škriatinko, kl je lahko hujša od prve. Ako pride do komplikacij, se javljajo v obliki povišane temperature in vnetja žlez, srednjega ušesa, obnosnih votlin ali srca, ledvic /n sklepov. Komplikacije, čeprav zajamejo važne organe, z današnjim modernim zdravljenjem lahko ozdravimo. Mi danes ne vidimo več težkih epidemij škrlatinke, kot so bile v letih 1920 in 1927, ko je umrlo do 20 odst. obolelih. Bolnika zdravimo v glavnem v bolnici. Ob dobri negi in kjer so pogoji za strogo izolacijo (osamitev) in zdravniško kontrolo, bi lahko ostal bolnik tudi doma. Prej, pred zdravljenjem s penicilinom smo izoiiralj bolnika 6 tednov. Danes lahko to dobo skrajšamo na 7 dni, vendar pri tem včasih naletimo na komplikacije, zato menim, da je metoda 10-dnevne izolacije in zdravljenja s penicilinom v bolnici, kot jo vrši v brežiški bolnici lov. primarij dr. Pavlič, povsem umestna tn odlična. Prav zaradi tega brežiška bolnica ni zabeležila nobenega primera recidivnega obolenja in komplikacije. Bratje in sestre obolelega morajo ostati doma 7 dni, a v šolo jih pustimo šele po zdravniškem pregledu. Vsakega bolnika moramo obvezno prijaviti najbiižjl sanit. inšpekciji, da obvarujemo tako s pravočasnimi ukrepi zdrave pred okužbo. Z nevestno izolacijo bolnika škodujemo na zdravju sebi in svoii okolci . Dr Krišlolič MA smučarskem fekmovanjo i preiisiii pokali!) V zadnji številki PT so bili objavljeni rezultati okrajnega smučarskega prvenstva, kjer so se borili za prehodni pokal. Zelja vseh telovadnih društev je bila, da 'si ga priborijo in ga od-neso vsaj za leto dni v matično društvo. Da je bilo zanimanje za to smučarsko prireditev veliko, ni dvoma. Toda nehote moramo pomisliti, »zakaj je tudi ta pokal dobilo telovadno društvo Krško«. Znano je, da so se vsa društva temeljito pripravljala za to smučarsko tekmovanje. Ce se ustavimo pri Sevničanih, lah_ ko ugotovimo, da so za to panogo mnogo žrtvovali. Nabavili so tekmovalcem smuči, skratka podprli so jih materialno kakor tudi moralno. Saj ni bilo dvoma, da ne bodo prvi, ker imajo odlične smučarje. In zakaj razočaranje? Vse premalo so računali na to, da je bilo to množično tekmovanje, kajti vsak tekmovalec, ki je prevozil progo, je že s tem doprinesel nekaj točk svojemu društvu. Seveda, če je bil boljši, je priboril več točk. Tekmovali so v desetih disciplinah. Res je, da so bili v večini disciplin polno zasedeni. Toda ča računamo, da so bili pri slalomu diskvalificirani vsi Kljub temu da imajo članice, jih na tekmovanju ni bilo dovolj. Isto je tudi z mladinkami. Tek pri članih pa je stvar zase. Tekmovanja se je pri teku udeležilo le 6 članov, kljub temu da bi jih moralo tekmovati 15. Nastopali sta dve popolni moštvi TD Krške in Senovo. Reči pa je treba, da je dvoje moštev le začelo tekmovati, ker iz Senovega so vsi trije izstopili. TD Krško pa si je na lahek način pridobilo 33 točk. Če bi v borbo posegli številnejši, bi bili končni rezultati dokaj drugačni. Tekmovanja se je udeležilo 105 tekmovalcev, biti bi jih pa moralo 150 Bila je množična prireditev, to drži, če bi pa nastopale vse tekmovalne vrste popolne, bi tekmovanje pridobilo tudi na kvaliteti. Pohvaliti bi bilo treba Zdelane. ker so pokazali dobro voljo. Čudimo pa se, da se Dobov-čani niso udeležili tekmovanja. Ali res ni v Dobovi nobenega smučarja? TD Krško si je zasluženo priborilo prehodni pokal predvsem zato, ker je nastopilo polnoštevilno in je bilo borbeno. Nujno bi bilo, da vsa prizadeta društva o tem dobro razmislijo in v bodoče gledajo bolj na množičnost, ker edino takrat Iz Zdol pripoveduje... trije člani in dva mladinca, i bodo tekmovanja res zanimiva, lahko takoj ugotovimo, da so Še enkrat: ne le izvežbanost, šle dragocene točke po vodi. ' tudi množica zmaguje! Sinodo rslce stcolcalne lelciiie v Uršičem Dne 14. februarja so bile ska- i Nedvomno je, da je smučar-kalne tekme na 30-metrski j ski šport našel plodna tla tudi »Marjanovi skakalnici« v Re-j v spodnjem Posavju. To doka-rah pri Krškem. Sodelovali so j zujejo navedene tekme, to dodani Železničarja iz Ljubljane, | kazujejo vsak dan polna smu-Rudarja iz Trbovelj, Partizana čišča in končno dokazuje to iz Sevnice in . Partizana iz Krškega. Prvo mesto med člani je osvojil: Božo Borštnar, Želez. Ljubljana z najdaljšim skokom 29.5 m in 214.5 točkami, 2. Vlado Čuden, Želez. Lj. s skokom 28 m in 204.4 točkami, 3. Vlado Silvester, Želez. Lj. s skokom 28 m in 196.1 točkami, 4. Tone Koš, Partizan Krško s skokom 22.5 m in 163.6 točk., 5. Miloš I Medved, Partizan Krško s skokom 20.5 m in 158.2 točk., 6. Miha Dimic, Rudar Trbovlje s skokom 25 m in 147.9 točk., 7. Jože Jerman, Partizan Krško s skokom 12.5 m in 106 točkami. Mladinci: 1. Gabrijel Cestnik, Rudar Trbovlje s skokom 25 m in 203 točk., 2. Matija Cestnik, Rudar Trbovlje s skokom 22.5 in 178 t., 3. Marjan Flisek, Partizan Sevnica s skokom 18.5 in 154. t., 4. Peter Selak, Partizan Sèvnica s skokom 19.5 in 110.5 točkami. Gledalci, katerih je bilo okrog 300, so bili zelo navdušeni nad lepimi skoki tov. Borštnarja. Izboljšal je tudi rekord skakalnice iz 28 na 30 metrov. Tov. Preteklo nedeljo je Partizan Zdole organiziral društvene smučarske tekmo. Pred lepim številom gledalcev so se zdol ski smučarji pomerili v smuku, Led je prebit V jeseni je bilo opaziti, da so naši vinogradniki kljub lanskoletni pozebi pridno obdelp vali svoje vinograde, čeprav mladje slabo kaže. Ko nam je pred volitvami tov. ing. Milkovič razlagal o prednostih stroj' nega parka, so začeli mnogi razmišljati, ali bi se res kazalo ravnati po navodilih strokovnjakov. Sedaj so začeli urejati vinograde tako, da bo omogočena strojna obdelava. Razveseljivo je, da so dali mnogi rigolati z goseničarjem, kar kaže, da je led prebit, stroj pa se bo začel uveljavljati. Želeli bi samo še malo več razumevanja od vodilnih forumov, glede plačil za strojno delo kakor tudi precejšnje število gledal- I tudi lažje nabave umetnih gno-cev. p. M. ’ jil. Tekmovanje v cast 1. mala šel nekam na toplo. Pri mesarju Šerbecu je bila luč v mesnici, mesnica pa zaklenjena in nikogar ni bilo, da bi prišel po meso, čeprav je bilo v izložbi pol pitanega vola, debelega kakor hrvaški prešič. Pač ni več tako, kakor je bilo v dobi garantirane preskrbe, ko so se dobre gospodinje ob dveh po polnoči postavile v vrsto ter se do zjutraj kregale, katera je bila prva, katera bo prišla prej na vrsto. Takrat so udrihale po kartah, ko je bilo meso po 23 din, sedaj pa udrihajo po svojih dedcih, ker je vince predrago. Sedaj pa lahko dobi mesa vsaka, kolikor hoče, samo če je »penka penka«. Tega pa mnoge ne razumejo, da so bile karte tudi denar. Odpravil sem se naprej ter se ustavil pri prvi hiši ki je tr . , « , „TT_ bila razsvetljena, pri gostilni V nedeljo, 28. t. m., bo KUD Senica. Vstopi' sem; vse odprto. Kapele priredilo v gasilskem . pa nikjer žive duše. Mislil sem! 1 domu ob 15. uri uprizoritev ko- da so mog0če zvečer pozabili Ves izčrpan od vsega tega, kar me vsak dan doleti, sem se moral odpraviti še na Senovo, kjer že dalj časa nisem imel nikakega opravka. Lahko si vsak misli, v taki zimi in burji, pa pojdi na pot. Saj mi je sapa sproti zmrzovala in od nosa so mi padale ledene kapljice na cesto. Rokavice sem pozabil doma, pa sem svoje nage roke držal v hlačnih žepih in jo na- 1 sem pogledal na gostilniški ce-vsezgodaj brisal proti Senove- j nik- Zelo me je zbodlo v oči, mu. Komaj sem čakal v zgodnji : ko sem vide’ da se prodaja li-jutranji url ob 7.00, da bi pri- ker po 500 din. Saj ga tovarna slalomu, teku in skokih na mali primitivni skakalnici. Rezultati so bili naslednji: Smuk člani: prvo mesto si delita Molan I. ih Molan B Smuk mladinci: prvo mesto si delita Jože Kramžar in Rado Černelič. Pionirji: prvi Miran Predanič. Slalom člani: prvi Ivo Soba, od mladincev pa Jože Kramžer. Pri skokih pa je zasedel prvo mesto Blaž Les, ki je skočil 5 metrov. Tekme so potekala v najlepšem redu kljub slabim snežnim razmeram v zadovoljstvo gledalcev in tekmovalcev. Vseh tekmovalcev je bilo 20. Kapele pri Dobovi medije »Ljubezen ali smrt«. Ker bo igralo precej novih igralcev, je zanimanje veliko. OBVESTILO OBISKOVALCEM KINA KRŠKO! TVD Partizan Krško obvešča obiskovalce kina v Krškem, da se ysPeW- ! neznanstvenih predavanj izven skovalcev^o^teko^e^^pmgmr abonma za vse predstave. Na Jerman je dobil priznanje ne v JvakK1' radi skokov, amoak za- orožje, dvigne moralno-političn; in kul. turni nivo pripadnikov izvenar-madne vojaške vzgoje, napovedujejo pripadniki delavskega nastavnega centra Videm-Krško TEKMOVANJE v čast 1. maja, delavskega praznika naslednjim centrom: 1. delavskemu nastavnemu centru rudnika Senovo, 2. delavskemu nastavnemu centru elektrarne Brestanica, 3. delavskemu nastavnemu centru Brežice, 4. delavskemu nastavnemu centru rudnika Krmelj, 5. delavskemu nastavnemu centru Sevnica, po naslednjih točkah: 1. V katerem centru bo najbolj obvladana učna snov? 2. Kateri center bo lepše uredil kabinet, 3. V katerem centru bo najbolj toliko zaradi skokov, ampak zaradi smelosti, ki jo je pokazal, saj je skakal z navadnimi smučmi in še te so bile zelo slabe. Našim skakalcem Kosu, Medvedu, (Mlakarja smo žal pogrešali) pa je nujno, da se oskrbi za naslednjo sezono trenerja, saj imajo vsi pogoje, da postanejo res dobri skakalci. 5. Kateri center bo imel več političnih, kulturnih in poljud- Krško. Pregled krav in telic plana redne nastave. Ostale točke tekmovanja, za katere pa ne velja kriterij ocenjevanja: . i 1. V katerem centru bp najmanj neopravičenih izostankov, 2. V katerem centru bo najbolj zastopana disciplina, 3. V katerem centru bo bolje urejena evidenca obveznikov iz-venarmadne vzgoje in ostala administracija. Tekmovanje se prične 1. marca 1954 in traja do konca meseca aprila 1954. S tem se naproša Vojni odsek Krško, da sestavi komisijo, ki bo nadzorovala potek tekmovanja, nepristransko in objektivno ocenjevala dosežene rezultate in določila vrstni red zmagovalcev. Zaključni seji te komisije naj prisostvuje tudi po en član navedenih centrov. Delavskemu prazniku 1. maju naš borbeni pozdravi Komandirji in mladinci Delavskega nastavnega centra Videm- Zaradi spolnih bolezni se je vršil pred kratkim v Cerkljah pregled krav in telic. Pregled pa ni bil zgolj zaradi bolezni, temveč tudi zaradi sposobnosti Gledalci so bili zelo navdušeni, za rodovnik. Mislim, da bi ka-nad skoki malega M. Cestnika zalo ustanoviti živinorejsko za-iz Trbovelj in nad vztrajnostjo i drugo. S teni bi si namreč tovarišev iz Sevnice ! kmetje prihranili precej de- narja. Zgodi se, da ženeš kravo k biku, čez nekaj tednov ali mesecev pa opaziš, ds je zaradi okužbe krava izvrgla. Za skočnino Pa moraš plačati 300 dinarjev. Včasih se pa zgodi, da plačaš večkrat po 300 dinarjev. ta način bo omogočen stalnim obiskovalcem, brez mučnega čakanja v vrsti pred blagajno kina, stalen obisk kino predstav na sedežih, katere si bodo pri vpisu abonmaja izbrali. Abonirane vstopnice bo mogoče dvigniti vsak mesec pri prvi predstavi pri blagajni proti plačilu celotne vstopnice. Dalje sporočamo, da je društveni odbor sklenil, da se ta- ugasniti luč. Ko sem bi' sam, OPOZORILO! Premiera Šurekove »Pesmi s ceste« bo v ponedeljek, 22. februarja ob 19.30 v dvorani TVD Partizan v Krškem. Ponovitev pa bo v torek, dne 23. februarja, in v petek, dne 26. februarja, ob istem času ter v nedeljo, dne 28. februarja, ob 15. uri Opozarjamo občinstvo, da bo pričetek točno ob napovedani uri, in zamudniki med dejanjem ne bodo mogli y dvorano. Vstopnice so v predprodaji v Papirnici v Krškem. OPOZORILO! Obveščamo vse ustanove, pod-, , , . , ... jetja in koristnike prevozov, da koj odpravi vsako rezerviranje gg je uprava Državnega transin predprodaja vstopnic pred portnega podjetja »PREVOZ««, začetkom običajne prodaje Krško, preselila v Brežice. vstopnic. Za čimboljše seznanjanje obiskovalcev v tekočem programu bomo v tem tedniku objavljali tedenske programe, kakor tudi vse spremembe časa predvajanja filmov. Predstave so ob sredah in četrtkih ob 19. uri. ob sobotah ob 19. uri, ob nedeljah ob 17. in 19 uri. Opozorilo Naprošamo tovariša, ki je dal v 3. številki Posavskega tednika oglas za prodajo kozolca, da nemudoma javi svoj točen naslov v uredništvo. Ali si že naročil JPosavski tednik"? Telefonske številke: Uprava in poslovalnica avtobusnega prometa Brežice 43. — Poslovalnica tovornega prometa in avtomehanična delavnica 33. — Poslovalnica tovornega prometa Krško 46. Tekoči račun pri Narodni ban-. ki v Brežicah štev. 6151-T-182. bruarja na Blanci v Sotelskem prodaja za gostinska podjetja po 230 din. Mislil sem si: je pač to »kalkulacija«. Dobro bi bilo, da bi gostinska podjetja enkrat to »kalkulacijo« objavila, da bi tudi navadni zemljani vedeli, kakšna je ta pošast. Tudi pri drugih podjetjih sem ugotovil isto. Se marsikaj sem videl na Senovem, o čemer bom zapisal svoje potopisne spomine, če bodo še nadalje nekateri Senovčani tako egoistični - in starokopitni. Po potrebi bom prinesel tudi metlo, da se bo te vrste pajčevina nekoliko' očistila. Vas pozdravlja Pepče. OPOZORILO! Na dan 4. februarja 1954 ponoči na vožnji od brežiške postaje — kakih 500 metrov proti Artičam — je padla iz kamiona aktovka z večjo vsoto denarja. Ženska, ki je srečala kamion, je dobro poznana, zato naj odda aktovko na naslov, ki je v aktovki, proti visoki nagradi. Kino Brežice 19. —21. febr.: premiera francoskega filma »PRIJATELJICE NOCI« FN 52. Mladini izpod 16 let vstop prepovedan. 22.—24. febr.: premiera ameriškega, filma: »BOREC« po romanu Jacka Londona. 25.-—28. febr.: premiera ameriškega filma: »OSAMLJENA ZVEZDA« FN 53. V glavnih vlogah: Clark Gable in Ava Gardner. Kino Sevnica 20. in 21. febr.: ameriški barvni film: »NA OTOKU S TEBOJ« Kino Krško 20. in 21. febr.: »NESMRTNI VALČEK«, 24. in 25. febr.: ameriški film: »TRAMVAJ POŽELENJE«. V glavnih vlogah Vivien Leigh in Marion Brando. SEJMI V OKRAJU KRgKO: 24. februarja na Bučki, 26. fe- - ELEKTROTEHNIČNA DELAVNICA VIDEM-KRŠKO sprejema v popravilo radi oaparate, ojačevalce, previjanje elektromotorjev, avto dina m in izvršuje vse elektroinstala-cije ter vsa v to stroko sp adajoča popravila. Se priporoča vsem poslovnim prijateljem. delovni kolektiv ELEKTROMEHANIČNE DELAVNICE, VIDEM-KRSKO Cesta krških žrtev Dobriča Čosič: OALEC JE SONCE... »Ob štirih je prezgodaj! Ob petih vstanimo,« jih je nekaj vzkliknile. »Dobro, ob petih. Ne, ob pol petih! Zaležali smo se in polenili. Tako ne bo šlo več, da veste! Od jutri dalje ne bomo prav nič več pohajkovali,« je Uča jezno dejal. Pozneje se je spomnil, da je treba za vsak primer poslati patruljo k pristopom v vas, a je pozabil povedati. Partizani so naglo zaspali. On ni mogel spati, Privil je svetilko in sedel k štedilniku. Razvodnik je dremal. Uča ga je ostro opozoril. Čeprav je v novico o Pavletu toliko bolj dvomil, kolikor dlje je razmišljal, ga je vendar silila, da je kritično presojal svoje ravnanje in položaj. Iz obupanosti nad svojim položajem se ni mogel razveseliti misli, da je najbrž poleg Pavleta tudi živa Bojana, ki jo je zadnje dni skoraj pokopal. Sam pri sebi svojega neuspeha Uča ni priznaval j za napako. Zanj je bil primer njegove čete le huda nesreča, | noka'.' kar se v vojni lahko zgodi, tudi če so okoliščine ! -e. kakor so . njegove. ! Čudež bi moral narediti, da bi se opravičil pred partizani, pri katerih potem ne bo imel nikakršnega ugleda več. V ofenzivi, k0 bi bil moral pokazati svoje sposobnosti, je bil izgubil pol odreda. Toda kaj, kakšen čudež bi moral napraviti, tega ni vedel natančno. S toliko ljudmi se ne da mnogo storiti. S svojo hrabrostjo prav tako ne. Toda nekaj mora napraviti. Takoj je treba začeti, že jutri. Napenjal je možgane in si izmišljal vse mogoče akcije proti sovražniku. Kakor hitro pa se je za nekaj odločil, se mu je takoj zazdelo majhno in nezadostno za tisto, kar je hotel in želel. Noč je bežala, razvodniki in stražarji so se zamenjavali, on pa je sedel, brez spanca, obupan, ne da bi se zmenil za to, kar se je dogajalo okrog njega. Toda njihov prihod v vas ni ostal neopažen. Nekdo jih je videl in obvestil Nemce. Niti, pol ure ni bilo več od časa, ki ga je Uča določil za odhod, ko se je v vas priplazila četa Nemcev in obkolila kraj okrog Mališe-ve hiše. Utrujeni stražar je dremal v prizidku ob vratih in opazil Nemce šele tedaj, ko so se mu bili približali že na deset korakov, ko so ga oni že opazili in mu v nemščini nekaj zaklicali. Stražar je bil tako presenečen in zmeden, da ni mogel s strelom opozoriti partizanov. Prestrašen je pritekel v hišo in zaklical: »Nemci! K orožju!« »Kje so?« je siknil Uča, ki je oli še buden. »Tu! Gredo!« Nemci niso hoteli takoj streljati. Naglo so obkolili hišo in razpostavili mitraljeze proti oknu in vratom. Uča je še vedno razpravljal s stražarjem in, spraševal o Nemcih, ker jè bil tudi sam strašno presenečen, ko ] je nemški oficir nenadoma od- j pri vrata, posvetil s prižgano žepno svetilko po sobi ter mirno in strogo zaklical: »Was ist derni los? Hinaus!« mahajoč z roko, kj je v njej držal revolver. V sobi je zavladal preplah in zmešnjava. Zaspani partizani so iskali torbice, mitraljezci strelivo in rednike, vsi so nekaj spodsekalo. Zmajal se je in planil skozi gnečo k vratom. »HinauS, hinaus!« je kričal oficir z raztrganim tenorjem in svetil v gnečo. Uča ni imel časa, da bi streljal. Vrgel se je na Nemca, ga zgrabil za grlo in ga tako stisnil, da je ta hkrati izpustil revolver in svetilko in se začel daviti z Učom. Uča je bil močnejši in ga je z nekaj sunki potisnil do praga in vrgel po stopnicah. Potegnil revolver in izstrelil dva naboja v oficirja, ki je bil poskušal vstati. V istem hipu je Uča vzkliknil: »Partizani, naskok!« Na njegove strele 'n povelje so Nemci iz več mitraljezov vžgali po oknu in vratih. Hiša ni bila zidana in so krogle šivale skozi steno in kosile po hiši. Nanin krik se, je oglasil iz streljanja. Zastokali so tudi ranjenci, Nekateri so poskušali priti ven skozi okno, a so jih nemški rafal: posekali in zvalili v sobo. Uču je uspelo priti do njegove brzostrelke, postavil se je v kritje za pragom in začel streljati. Privlekel se je tudi Vuksan s puškomitraljezom in žgal po mitraljezu, ki je bil po vratih. Z natančnimi rafali sta ga Vuksan m Uča naglo pri- krilč-ali, govorili in se prerivali. | pravila k molku. Uča je začutil. Zaposleni z iskanjem svojih ; da je sedaj ugoden trenutek za s'vari tv+! m so vsi partizani vi- ’ naskok In ie zno,-- «r-k",knil: deli m s,:saii Nemca. Uča je kar »Naprej, tovariši! Za menoj!« Skočil je in planil ven. Za njim je stekel Vuksan in v teku streljal, za njima pa so planili še ostali. Uča je stekel čez dvorišče, streljal in klical: »Naprej, tovariši! Naprej!« Partizani so se pomešali z Nemci. Streljale so samo puške. Neki nemški mitraljez je še vedno mlatil po hišnih vratih. Nemci, ki jih je odločni naskok partizanov osupnil — upali so, da jih bodo polovili v spanju — so začeli bežati. Večina partizanov se je prebila na reber. Hoteli so se umikati skozi gozd, a jih je Uča zadržal. Po glavi so mu divjale misli: »Če b; ob štirih odrinili, ne bi prišlo do tega. Izgubil sem svojo četo ... j Ranjenci so ostali v hiši, ujeli ’ jih bodo. Ne! Nikakor! Uča, 1 Uča, najnesrečnejši človek si na : «vetu!... Vse je proti tebi... I Udari! Niič drugega ne ostane! Udari!« »Tovariši, naprej, nanje! V naskok! Rešimo ranjence! Pojdimo, fantje.« Ne da bi za hip omahovala, je skupinica kakšnih desetih partizanov planila za Učom na , Nemce, ki so se bili uredili, znova obkolili hišo in iz več mitraljezov tolkli v reber, s ka- . tere so prihajali partizani. Jutranji svit, se je mukoma. ] r -r-iv*- H’4^1 + ~y'-.0 I obiske in megle Druga čela je poslednjič naskakovala. Naskakovala proti besnečemu mitra-Ijeskemu ognju. To je bil njen najblaznejši naskok. Ni mislila na zmago: hotela je rešiti ranjence. »Dva!... Tri!... Peti...« je klical Uča. »Levo, levo Mali-ša!.., Vuksan, okoli!« Nemci so se začeli umikati navzgor po soteski. Sredina se je razbila, toda krili sta se pripravljali, da bosta obkolili partizane. »Bombe, tovariši!« je poveljeval Uča in si zaželel, da bi jim rekel kakšno toplo besedo, čutil je usodnost trenutka. Streljal je, bilo mu je toplo, vroče, nevzdržno vroče v glavi, prsih, v grlu in ustih. Njegova lastna kri se mu je razlila in sikala skozi presekane vene in arterije, pljuskala po očeh, kapljala na roke, mitraljez in sneg. Rafal iz mitraljeza mu je kakor žaga prerezal noge; zamajal se je jn se zvrni! kakor posekan brest. Skušal se je dvigniti ' na lakti. Iz presekanih in zdrobljenih nog i.n sikala kri, močila hlače in tekla na sneg, ki je bil v jutru umazano siv. Dvignil je glavo, zagrabil brzostrelko. ki jo je bil irrustil, in rri’'«nil na p?'alka Sirc ja! je v sneg. (Dalje prihodnjič)