

za koristi delav-

KS\

(kega ljudstva. Delav¬
ci so opravičeni do
v ,ega kar producirajo.

E

Thlo paper is devoted
to the interests of the
tvorking class. Work-
e r> are entitled to  ali
what they produce.

*-ed as saoond-class matter, D«o. 6, 1907, at the post Office
'''V/# 0  ***' UDQer  0>® Act of Congress of Maroh 8rd, 1879.

Office: 4008 W. 31. Str., Chicago, lil.

‘‘Delavci vseh dežela, združite se!”

PAZITE'

na številko v oklepaju-
ki se nahaja poleg va¬
šega naslova, prileplje¬
nega spodaj ali .

na ovitku, Ako (408)

je številka . .
tedaj vam s prihodnjo
številko našega lista po¬
teče naročnina. Prosi¬
mo ponovite Jo takoj.

Štev. (No.) 407.




Ji

J)

h

Življenja, svoboda, sreča.

ne.

rna

0O,Ik

■aškem, c f
;em jeziku,

iskarni

3 TILNIČABJI;

la si prilimj,
'• To pa tuj
ali ‘ ‘ mana?«

'vec, tropino-- cti

Sledeče resnice smatramo za jasne in ne-
rtrebne kašnega dokaza:

Da so vsi ljudje enako rojeni, da so od svo¬
ja stvarnika obdarjeni z gotovimi neprodajni-
pravieami, da spadajo med te življenje, svobo-
in stremljenje po sreči, da so za varstvo teh
ra vic ustanovljene med ljudmi vlade, katerih
raviena oblast izvira od pritrdila vladanih, da
ia narod vselej, kadar poseže kakšna vladna
ilika uničevlno v te končne smotre, v pravico, da
‘••t izpremeni ali pa odpravi, ter nastavi novo vla-
in jo ustanovi na takih načelih in uredi njeno
ilast v takih oblikah, kakor se mu zdi najpo¬
zneje za njegovo varnost in srečo.

Razumnost sicer pravi, da naj se že dolgo
stoječe vlade ne menjajo zaradi malenkostnih
j mimoidočih vzrokov, in tako je pokazala iz-
jtšnja, da ljudje rajši prenašajo trpljenje, dokler
i je mogoče prenašati, kakor da bi si sami vzeli
■avico z uničenjem oblik, katerim so se že pri¬
lili.

Če pa dokazuje dolga vrsta zlorab in nepra-
S jinik ukrepov, ki gredo neprenehoma za novim
^ edmetom, namen, da se podvrže narod absolut¬
ni! despotizmu, tedaj ima ta pravico, tedaj je
:ova dolžnost, da ovrže tako vlado in si na¬
ravi nove branike za svojo varnost.

Tako govori glasovita “Izjava neodvisnosti”,
katero je prvi kongres združenih kolonij v Arne¬
ži opravičil boj z Anglijo in odpoved pokoršči-
angleškemu kralju. Slovesno je bila s tem
jrečena pravica ljudstva do revolucije. Izjava
pribila, da je ta pravica večna, neumrjoča, ne¬
deljiva.

Vsi ljudje so enako rojeni. Vsi imajo pra-
» do življenja, svobode in stremljenja po
reči.”

Imajo li enako rojeni ljudje dandanes v A-
•riki enake pravice? Je li njih življenje zago-


TORTE])«, t

bolj zdravilne,
tajam sa*

mo one pijač; ovljeno, uživajo li svobodo, pridejo li do sreče?

Na tisoče ameriških delavcev izgubi svoje

mo in Kraiji jvljenje v rudnikih, na železnicah, v plavžih i.

i, ker ni za njihovo varnost dovolj poskrblje-

•Jetika in podobne bolezni pokose stotisoee,

er nimajo denarja za zdravje. Brezposelnost in
o, St.,« ^

požene estete ;  v samomor. Njih pravica
Jo življenja je na papirju.

Svobodo delavstva simbolizirajo policajske
gorjače, tolpe profesionelnih pretepačev in mili-
tarske strojne puške ob času štrajkov. Svobodo
označujejo sodnijske prepovedi, zakoni proti de¬
lavcem in absolutizem v kapitalističnih podjetjih.

In kakšna je sreča delavstva, pove statistika
ilae, ki pripoveduje, da ne zasluži ogromna ve-
: ina niti toliko, kolikor bi za materijalne potre-
"be zadostovalo.

.Varno življenje, svoboda in sreča so več¬
ne človeške pravice — pravi izjava ameriške ne¬
odvisnosti. ..


dstva trpi
,vidnejša J
eka ir f
čili ljudi ® 1

uslnzrJ 8 '

Znamenja na obzorju.

, ne
■edstva $1

čistilne f

slabost i*
vziva#

i te^;

bo » e f,

tudi P«*
stvo j e

B 0 »

> VIKO

tir

novi


it

i ta 1

pl

\m



V dosedanjem vojskovanju je Nemčija — to
se ne da tajiti — uspešna. To sicer kaže, da je
za vojno najbolje pripravljena in iz tega se
zopet lahko sklepa, da je bila menda izmed vseh
držav najbolj naklonjena vojni. Ali uspehi nje¬
nih armad so opojili nemško meščanstvo tako, da
postaja od de do dne prevzetnejše. Ne baha se le
s tem, da bo Nemčija Evropi diktirala mir, am¬
pak tudi jemlje za gotovo dejstvo, da bo ta mir
ponižal premagane in povečal Nemčijo, kakor bo
sama hotela. Kar se je po raznih buržvaznih ča¬
sopisih ,ki zastopajo lc sami sebe, o tem pisalo,
ii bilo dosti prida. Ali sedaj se približno kaže,
kakšne misli goje tisti, ki nosijo veliki zvonec v
Nemčiji — ne le v strankah, ampak tudi pri vla¬
dah.

Pred nedavnim je bavarski krajj ob neki pri¬
liki spustil govoranco in pravil, da si mora Nemči¬
ja obdržati Belgijo. Socialisti so takrat protesti¬
rali; ali priliko za to so imeli le v časopisju.

Zdaj pa je prišlo do hrupnih prizorov v pru¬
skem deželnem zboru. V tem, parlamentu se sploh
nikdar tli naselil tisti božji mir, ki ga je pridigala
vlada in ki ga je mislil Vilče ustanoviti, ko je de¬
jal, da “sedaj ne pozna nobenih strank, temveč
le Nemce.” Že prvič, ko se je tekom vojne sešel
pruski deželni žbor, so se v njem odigrale praske,
katerim se niso socialni demokratje nič umikali,
temveč so jih pravzapravprovocirali.

Tudi v drugem zasedanju so bili viharji. In
sedaj so se ponovili.

Poslanec Braun je energično protestiral proti
namenom, da bi Nemčija kaj anektirala, ako zma¬
ga, ter je dejal:

“Bila bi velika nesreča za Nemčijo, ako bi
sprejeli aneksijske ideje nekaterih interesiranih
skupin. Tako politiko zavračajo socialisti po¬
vsem energično. Nemški narod noče osvojitev,
temveč mir brez ponižanja in nasilstva. ”

Da so junkerji in ostali konservativni ele-
mei ti segali govorniku v besedo in kričali kakor
pijani jesiharji, da se je sodrugu Braunu celo za¬
lučala beseda “izdajalec” v obraz, je le dokaz,
da je zadel v črno in da iriiajo tudi v “merodaj¬
nih” krogih take osvajalne namene.

%

Chicago, II!., 29. junija (June) 1915.

Leto (Vol.) X.

Organizirajmo! Pripravljajmo se za

L 1916!

Sodrugi!

Na seji ebsekutive skupne stranke, ki se je
vršila od 5. do 8. junja t. L, smo zaključili, da
začnemo takoj s kampanjo za organiziranje in
da obrnemo vsak cent v ta namen. Nobenega
centa za zvišanje plač ali zvišanje izdatkov v
administrativne svrhe, marveč vse za organizi¬
ranje.

Parola, ki smo jo izdali, se glasi, da ogani-
zira narodni odbor leta 1915. za leto 1916!

Sodrugi! Kapitalizem nam vsem -— enemu m
drugemu •— krade naše pra.vice.

Sodnije pomagajo kapitalistom izkoriščati
žene in otroke; poglejte Danburg.

Glasovnica se čimdaljebolj prikrajšuje de¬
lavstvu ; poglejte predvolitvene zakone.

Življenje delavca gre čimdaljebolje navzdol;
poglejte državno statistiko.

Delavske družine — žene in nedolžni otroči¬
či — so masakrirani po najetih rabljih kakor
živina; poglejte v Ludlow in Calumet.

Delavci se mečejo v ječe, če se drznejo poslu-
žiti svojih državljanskih pravic; poglejte zadevo
Quinlana, Lawsona in drugih — medtem ko ni
kazni za bogate zločince; poglejte Rockefellerje.
In mi nismo rekli: stoj! Zakaj ne? Zato, ker
nismo mogli, ker nismo bili organizirani!
h.

bodo stavljene na vseh koncih in krajih. In za to
potrebuje glavni stan novcev!

Socialistična stranka potrebuje mož v kon¬
gresu, potrebuje jih v državnih postavodajah:
skratka: 5,000.000 socialističnih glasov potrebu¬
jemo !

To bodi naš odgovor.

Da bo to mogoče izvesti, bodi naše geslo /sak
dan — zjutraj, opoldne in zvečer: “Organiziraj¬
mo se za leto 1916!”

Za Izvrševalni odbor socialistične stranke,

vjSe je naša stranka opravičena do obstanka,
j,j-bodi naše geslo: “Organizirajmo se za leto
1916* ’

Za to delo pa je treba denarja, in naša želja
je. da pošlje vsak klub $2.00 glavnemu stanu, kar
bo omogočilo začetek te akcije. Vedeti moramo
namhflič, da ta boj ne bo tako lahak, kajti zapreke



Naša neodvisnost.

Stodevetintrideset let je minilo, odkar je za¬
pel “zvon svobode” v Philadelphiji in bučal tako
dolgo, da je počil. Stodevetintrideset let, odkar
je kongres združenih kolonij sprejel izjavo neod¬
visnosti. To je bilo leta 1776. Sedaj je v koledarju
zaznamovano leto 1915.

Toliko časa so Zedinjene države neodvisne.

Je li to res?

Trinajst kolonij, ki niso segale takrat niti do
velikih jezer in so pokrivale komaj širok pas ob
Atlantiku, od katerega je bila najskrajnejša meja
komaj okrog 500 kilometrov oddaljena, je bilo od¬
visnih od njegovega veličanstva angleškega kra¬
lja, Sedaj se zatezajo Zedinjene države od oceana
do oceana in niso odvisne od nobenega cesarja in
kralja — le od njihovih veličapstev Rockefellerja,
Morgana, Carnegieja, Garyja i. t. d. Ljudstvo Ze¬
dinjenih držav se je z orožjem v rokah otreslo
despotizma britske krone, pa je neodvisno zašlo
v šužnost kapitalistične tiranije. In v 139 letih
je pozabilo, kaj so njegovi dedje izrekli v izjavi
neodvisnosti, ki je temeljni dokument našega
državnega življenja.

Ko je angleški kralj razpustil virginijsko
družbo in hotel spraviti kolonijo Virginijo popol¬
noma pod svojo oblast, se je njena legislatura
uprla njegovemu veličanstvu. Klerk councila je
1. 1624. izdal tajnosti zborovanja kraljevskim ko¬
misarjem; assembly ga je zato postavila z napol
odrezanimi ušesi na sramotni oder. Kdo so danes
upa prijeti Rockefellerja za ušesa?

Kralj je imenoval sir John Harveya za guver¬
nerja; assembly ga ni bila izvolila, pa ga je meni
nič tebi nič — z obratno pošto — poslala kralju
nazaj. In ko mu je njegovo veličanstvo v sveti
jezi ukazalo, naj se vrne na svoje mesto, je trajal
boj med 'kraljem in zakonodajstvom . štiri leta,
dokler ni bil sir IIarvey definitivno odstavljen.

Kdo more danes odstaviti sir John D. Rocke¬
fellerja ali pa katerega njegovih guvernerjev?

Angleški kralj je hotel kolonistom s pomočjo
parlamenta podražiti sladkor in druga živila; to
je povzročilo revolucijo, v kateri je Anglija izgu¬
bila Zedinjene države. Finančni kralji s po-

“Berner Tagewacht” poroča, da -je nemška
agrarna stranka predložila kancelarju Bethmann
Hollwegu nekakšen program mirovnih pogojev,
ki obsegajo sledeče: Nemčija obdrži Belgiji,
anektira francoski okraj Somme in ozemlje do
Meuse, bakrene rudnike in premogorove v Briege,
okraj Nord in Pas de Calais, ter trdnjavi Verdun
in Belfort; Francija mora plačati vojno odškod¬
nino; na vzhodu anektira Nemčija vse, kar je za¬
sedla.

•Vojna še ni končana in nihče še ne ve, kako
se bo končala. Tudi Nemčija ne ve tega. Lahko
se še zgodi, da ne bo imela nobene moči, da bi
mogla kaj anektirati. Ali blazne zahteve njenih
debeloglavcev imajo za sedaj eno dobro posledico:
Tisti socialisti, ki so mislili, da gre za obrambno
vojno, spoznavajo, da gre za osvojitve, in načelni
radikalni nazori prihajajo v stranki do veljave.

To je velik napredek.

močjo trustov podražujejo dandanes Američanom
vsa živila — ne v prid države, temveč za svojo
blagajno. Kdo se jim postavi po robu?

Ko je bil uveljavljen zakon o kolkovini 1.
novembra 1765., so v New Hamphire nesli na po¬
kopališče krsto z napisom “Svoboda, 145 let sta¬
ra”; vsi zvonovi so zvonili in vse ljudstvo je šlo
“za pogrebom”. Danes ni svobode, ki hi jo mogli
pokopati, kajti kapitalizem jo je tako temeljito
umoril, da ni ostala trohice, ki bi jo še mogli shra¬
niti v krsto.

Zakonodajstva te dežele so v tistih časih sma¬
trala za svojo nalogo varovati svobodo, kjer je
bila, in jo priboriti, kjer je ni bilo. Danes iščejo
zakonodajne zbornice svoj poklic v izdelovanju
zakonov, ki davijo in uničujejo svobodo ljudstva.

Leta 1776. so idealni ljudje mislili, da je svo¬
boda varna, če je dežela neodvisna od druge de¬
žele in če je ne vlada nobeno kronano veličanstvo
s svojim žezlom. Danes ne more biti dvoma, da
je bila to zmota; tudi v nacionalni samostalnosti,
tudi brez prestola in hermelina se lahko zatira
svoboda. Jefferson. Hancock, Adams, Franklin
in večina tistih, ki so podpisali izjavo neodvisno¬
sti, so gotovo mislili na resnično svobodo. Ali
stoštirideset let zgodovine je tudi v Ameriki po¬
kazalo, da državna samostojnost še ne pomeni
svobode.

Revolucija, ki je pretrgala državne vezi med
Ameriko in Anglijo ,je bila potrebna in za tiste
čase dobra. Ali nobena izjava neodvisnosti ni
mogla preprečiti gospodarokega razvoja, ki je
moral korakati vštric s tehničnim razvojem ter se
naposled izliti v kapitalizem, v katerem je svo¬
boda nemogoča kljub državni samostojnosti in
republičanski vladni obliki.

Pred stoštiridesetimi leti se je pričel boj
ameriškega ljudstva za svobodo, ali končal se še
ni, kakor pravijo zgodovinarji. Kajti to ljudstvo
je le zamenjalo eno odvisnost z drago; in če se
posveti na obe, se mora priznati, da je sedanja
krutejša in brutalnejša od tedanje.

Toda enaka je ljudska odvisnost po vsem sve¬
til, kajti življenja ljudstva ne določajo dandanes
državne zveze in državne samostojnosti, ne mo¬
narhične ali republikanske vladne oblike, ampak
določajo ga gospodarske uredbe; določa ga go-
spodstvo kapitalizma.

človek ni neodvisen, če živi v republiki ali v
nacionalni državi, ampak če ima veliko bogastvo.
Kdor lahko sede na miljone, je svoboden, pa če
ima njegova dežela naj absolutne jšega vladarja na
čelu in če je vlada sestavljena iz samih tujcev.
Rus na Ruskem, Nemec na Nemškem, Francoz v
Franciji in Anglež v Angliji, ki mora živeti od
dela svojih rok, se pa norčuje sam iz sebe, ako
pravi, da je neodvisnost njegove vlade tudi nje¬
gova neodvisnost.

Svobodni in neodvisni bomo, kadar skrušimo
najneusmiljenejše tiranstvo, kar ga je kdaj po¬
znal svet: Tiranstvo kapitalizma. Ker je njegov
despotizem svetoven, mora biti tudi upor proti
njemu svoboden. Svoboda se ne porodi iz boja
naroda proti narodu, ampak iz boja vseh narodov
proti Mamonu.

Apeli na delavstvo.

Lloyd George je minister za municijo na
Angleškem. Lloyd George je večkrat pokazal,
da je pameten mož. Med demokratično misle¬
čimi ljudmi si je pridobil simpatije, ker si ni dal
zavezati jezika, če je imel kaj na srcu proti mo¬
gočnim lordom in veleposestnikom. Sedaj pa je
municija za Anglijo velevažno vprašanje in Lloyd
Georgu je naloženo, da skrbi zanjo.

Angleški ministri se v marsičem razlikujejo
od nemških ali avstrijskih. Dunajska ali berlin¬
ska ekscelenca živi izključno v svojem uradu; svo¬
jo modrost daje od sebe v pisarni ali v parlamen¬
tu, in sicer samo ljudem, ki so “poklicani” za to,
naokrog pa je kitajski zid, ki ga ne more presto¬
piti ljudstvo.

Angleški minister je agitator. Danes govori
na banketu, jutri na ljudskem shodu. Njemu ni
agitacija poniževalna, ampak važen poklic. Ta¬
ko je sedaj Lloyd George organizator in agitator.

“Treba nam je streliva! Le če imamo dovolj
streliva, moremo zmagati. Rusi so bili poraženi,
ker jim je zmanjkalo streliva. Ljudi imamo do¬
volj in sposobnih. Ampak streliva imajo Nemci
več. Treba je streliva, streliva, streliva!”

Ta klic odmeva sedaj po Angliji. Ali hre¬
penenje po municiji je marsikomu šele razkrilo
tajnost, da je za vsak produkt treba dela, za delo
pa delavcev in da so vsled tega delavci veliko
mogočnejši faktor, nego se jim je sanjalo. Lloyd
George govori z delavci in pravi, da je od njih
odvisna zmaga. Da ravna tako Lloyd George, ni
nič čudnega, ampak da morajo to poslušati vele-
možni gospodje, ki so si vedno domišljali, da je
gospod Bog zanje ustvaril svet, dalevee pa le za
to, da jim služijo, je zdravo.

Da! Od delavcev je odvisna zmaga v vsaki
deželi. Tako ni le na Angleškem ,temveč povsod.
V municijskih tovarnah morajo delati delavci,
trdnjave morajo zidati delavci, ladje morati gra¬
diti delavci, čete morajo prevažati delavci, boje¬
vati se morajo pa tudi delavci. Vedno je tako;
zdaj je Angležem to povedal Lloyd George,
nicijski minister pogaja z delavci in z delavskimi
Dočejo, je “domovina” brezmočna. Zato se mu-
nicijski minister pogaja z delavci inz delavskimi
organizacijami, in zgodilo se je celo to, da je
njegovo veličanstvo king Jurij po božji milosti
izdal proglas, namenjen delavcem in unijam, z
uljudno prošnjo za čim večjo podporo pri izdelo¬
vanju streliva.

Taki pojavi bi vendar lahko zdramili samo¬
zavest delavcev in jih prepričali, da tudi sami
lahko verujejo v tisto svojo moč ,katero jim že
priznavajo kralji in ministri. Kdor ima tako
moč, jo tudi lahko rabi, če ima voljo za to. Kdor
ima tako moč, je sam kriv, če je zasužnjen.

Lloyd George in king George pravita indi¬
rektno le to, kar pripovedujejo delavcem direkt¬
no socialisti že desetletja. Nobeno kolo se ne
vrti, nobena lopata se ne gane, noben stroj ne
zahropi brez delavcev. Sedaj je v Evropi vojna
in zato smatrajo strelivo za najvažnejšo potreb¬
ščino. Ali kulturno življenje ima še mnogo dru¬
gih potrebščin -—- kadar je vojna in kadar ni voj¬
ne. In izdelovanje vseh teh potrebščin, ki-so tako
važne za življenje kakor strelivo za smrt, je v
rokah delavstva. Če bi hoteli delavci zbrati te
svoje moči, brez katerih se ne speče kruh in ne
sešije suknja, bi kmalu vsi ministri in vsi kro¬
nani in nekronani kralji z delavci tako govorili,
kakor govorita Lloyd George i kralj George.

Novi državni tajnik.

Ko je Bryan z veliko teotralno gesto odsto¬
pil z mesta držvanega tajnika, je AVilson provi¬
zorično izročil njegove posle pravniku Lansingu,
ki je potem tudi podpisal v Berlin odposlano noto
kot provizoričen državni tajnik. Zdaj ga je pred¬
sednik Zedinjenih držav definitivno imenoval na
to mesto.

AVilliam Bryan je bil demokrat. O Robertu
Lansingu se ne ve, kaj da je politično. Naj pa
se šteje za demokrata ali republikana, je precej
enako, zakaj čisto političnih razlik itak ni med
obema strankama, zlasti pa ne v zunanji politiki,
spadajoči v področje državnega tajnika. Zlasti
pa nima to velikega pomena, dokler je na predsed¬
niškem mestu AVilson, ki se sam briga za vse, tako
da ne ostaja tajnikom bas mnogo samostojnosti.

Aleš to državnega tajnika v Zedinjenih drža¬
vah primerjajo najrajši z ministrom za zunanje
zadeve in ministrskim predsednikom v evropskih
državah, tako kakor primerjajo tajnike posamez¬
nih vladnih oodelkov z resortnimi ministri.

Ameriška ustava ne pozna ne ministrov, ne
ministrskega sveta, ne kabineta. Izvrševalni
organ v Zedinjenih di’žavah je edino prezident.
Njemu ne pripadajo le tiste funkcije kakor na
Francoskem predsedniku republike, ampak tudi
tiste, ki jih ima drugod ministrski predsednik.
Njega ne vežejo nobeni sklepi tajnikov; v ekse-
kutivi odloča popolnoma njegova volja. Tajnike
lahko vprašuje za njih mnenje, nikjer pa ni pred¬
pisano, da jih mora.

Lansing je državni tajnik — AVilson je pa

šef.

. ■>. '  . . * ■■ < ■


GOSPODIN FRANJO.

ROMAN—SPISAL PODLIMBARSKI.

Kraj je bil strahovit, kakor bi prežale iz
vseh kotov tolpe vragov na grešne duše. Zdel se
je mnogo strašnejši nego podnevi. Kamor je blis-
nil svit plapolajoče baklje, povsod so se pokazala
iz goščave ogromna kosmata debla in z mahom
pokriti skalnati roglji, kakor bi stopale pošasti
in spake iz brezden, hoteč s stotino spon vkovati
bitji, ki kalita globoki mir v nepredirni temi. Gro¬
zna je bila ta tihota v umerjenem hrumenju Osko-
ve, pa tudi to, kar jo je rušilo, je zbujalo grozo.
Drsajoči korak, šum in hrest vej, ki jih je pri¬
pogibal in odmikal bakljonosec, cvrketanje zele¬
nega listjiča, ki se je zadevalo v prasketajoči pla¬
men baklje, frfot ptice in beg živali, ki se je zbu¬
dila v temi ter se zarila globlje v šumo, vse to
je povzročilo neko mučno plačljivost in potrjeva¬
lo pravilo, da ima noč svojo moč. Daši Vilar ni
bil iz plačljivega kota doma, ga je vendar prevzel
strah in parkrat se je ozrl, ne prilomasti li iz goš¬
čave gorska zver, ne pridrsa li za njim drzni haj¬
duk ali sam pravcati slovenski hudič, ki ga je
bil klical kuhar.

“Tiste marke bi nam odpravili, gospodine
Franjo, s tistimi se nam dela v nebo vpijoča kri¬
vica,” je povzel Janez.

Vilar je bil vesel zgovornega kuharja, ker je
želel s kakršnimsibodi pogovorom pregnati straš¬
ljivost. “Kaj delate z znamkami, kadar ne veste,
kaj bi zanje kupili?” je vprašal.

“Jaz jih imam že sto in ne vem, kaj bi z
njimi. Obleke ne potrebujem in ko bi jo, tistih
cunj pri Samojlu ni vredno kupovati. Nekateri
jih prodajajo Samojlu za polovično ceno, ker ne
kaže drugega, drugi pa gredo, kadar sta dva
praznika, k Židu in v dveh dneh vse zajedo in
zapijo pri njem.”

“Poizkusiti hočem, da jih odpravim, toda
moja obljuba naj ne dela pri drvarjih dolga. Ka¬
kor stene stoje takšne zlorabe in razvade pred
menoj in stene ne moreš prodreti z glavo.”

“Tako učeni glavi, kakor je vaša, se ne bo¬
do ustavljali. Ste že dokazali pri hrani, koliko
premorete. V nedeljo smo se menili, da bi šli tri¬
je iz naše srede v tuzlanski konak prosit, da nas
rešijo mark.

“Ni treba,” je pohitel Vilar. “Sam bom pi¬
sal v Sarajevo, če to ne zaleže, tudi vaša proš¬
nja v Tuzli ne bo pomagala.”

“Če boste pisali, se bojim, da se bo vleklo
kakor turški post, preden pride odgovor. No po¬
vedal bom drvarjem, da ste vi vzeli to v svoje
močne roke. Bog vam plati za to!”

Janez se je zadovoljno muzal predse, zakaj
zdelo se mu je, da je zadevo z markami imenitno
spravil na pravi tir. Tisto se je na lepem izmislil,
da so bili trije drvarji namenjeni v konak. Po¬
drezati je hotel v Vilarja, ker delavce je res skr¬
belo, ukrene li inženir kaj v tej stvari ali nič.
Preteklo nedeljo so ugibali, kako' bi ga spomnili
na njegovo obljubo, zdaj je pa on sam, Janez
Giavae, po domače Mrkezkov od Sv . Frančiška,
sprožil to zadevo, on sam je pripomogel, da se
naposled pri oblasti izbeza odprava mark. Janez
se je pred drvarji vedel zelo samozavestno, in ra¬
di so poslušali zgovornega Kranjca že zategadelj,
ker se jim je zdelo njegovo slovensko narečje
tako čudno. Včasi je s kazalcem potrkal na čelo
ter rekel: Tu notri je več masla nego v marsi¬
kakšni buči, ki je leta in leta zijala iz šolskih klo¬
pi. Tako je sodil Janez, in jaz menim, da ima prav
turški pregovor, ki pravi: Da se izneso vse pame¬
ti na trg, vsak bi zopet kupil svojo.

Po kratkem premolku je vprašal inženir •
“Ali je bil danes Atif Sarajlija kaj v Medved¬
jem Dolu?”

“Pri drvarjih ga ni bilo, a jaz sem ga videl,
da je šel malo pred počjo visoko nad nami kraj
posekanega gozda. Napravil je velik ovinek. Ve¬
ste, to je pes, kakršnega ni več pod božjim soln-
cem. Birkov in Gajer sta poleg njega še angela.
Za. paznika je pri nas in ni. Oblizuje se krog go¬
spode kakor pes krog mesnice. Pravijo, da je bo¬
gato plačan zato, da voha po deželi in spravlja
ljudi v nesrečo.”

“Ali je komu že škodoval?”

“O, škodoval, pa kako! Glejte, pri nas je se¬
kal lansko zimo neki Pavle Drljača iz Pilica, star,
miren človek in tako dobrih, milih oči, da bi se
človek zagledal vanje. Nikdar ni zmerjal in grdil
tujca s Švabo, z vsem je bil zadovoljen. Ob praz¬
nikih, če ni šel domov v Pilič, in zvečer je sedel
tisti Drljača v kotu kolibe ter krpal našo obleko,
ker bil je nekaj krojača. In pravil nam je o sta¬
rih turških časih ter hvalil našega cesarja. Radi
smo ga poslušali, sedeč kraj njega. Govoril jo
umerjeno, polahno, kakor bi mu med tekel iz ust.
Osivel je že bil. ‘Sneg mi je zapadel glavo,’ je
tekel včasi, ‘in sneg pomeni smrt.’ Takšen dober
jdovek! Glejte, česa je zaželel! Rad bi bil videl
Tuzlo, kakšna je sedaj pod novim cesarjem. Ni se
mogel načuditi, ko je bil slišal, da je sedaj v me¬
stu človek, ki sedi na samem kolesu, z nogami
goni kolo, ki hitreje teče pod njim nego najbolj-
|i konj. ‘Opravek bom dobil, da pojdem v me¬
sto, če ne prej pa takrat, kadar Marko vzame mo¬
jo Luco. Tisto čudovito kolo vsekakor hočem vi¬
deti, preden umrjem. Ako ne drugače, pojdem po
šivanke v mesto.’ Posebno z enim drvarjem sta
bila velika prijatelja. Marko Čuruk se je imeno¬
val tisti mladenič. Bil je majhen, a silen hrust,
sicer pa tudi on zelo miren in priljuden. Prsi je
bil udrtih, vratu bičjega, rok jeklenih in debelih
kakor moje stegno ; mlad hrast je prelomil kakor
jaz šibo. Vsakemu se je nasmihaval. Veste, Mar¬
ko je hodil za Drljačino hčerko Luco in ji je ob¬
ljubil zakon. Večkrat je prišla tista punca v naš
tabor k svojemu očetu. Drljača in Marko sta ji
dajala mesa in mi smo ji metali kruha, a ona je

vse pobrala in odnesla domov materi in bratom.
Drljača ni bil ubog človek. Kmetoval je na zem¬
lji Turčina Suljage in toliko si je prištedil, da
je redil govejo živino. To mu še ni bilo zadosti;
tisto zimo, ko ni imel doma dela, se je v svojo
nesrečo prištulil k drvarjem. Hčerka Luca je, ka¬
kor pravim, hodila za njim v Medvedji Dol. Atif
jo je gledal kakor muha med in včasi ji je na-
mežiknil. No punca je bila poštena. Zgodilo pa se
je, da je nekoč mahnil Atif skrivaj za njo, ko se
je vračala domov. Vdovec je bil takrat, pravijo,
da je s sekiro ubil svojo pivo ženo. Udrl je torej
nevernik za tisto punco in jo napadel v hosti. Pa
že mu je bil Marko za petami. Zapazil je bil hudi¬
ča in spoznal, kaj namerava. Takrat je stal pri
nas oni Joviča, kaludjer mu pravijo. I ta je tekel
Marku na pomoč. In tam v hosti so se sprijeli.
To je bilo ravsanja, praskanja in davljenja! Na
vpitje in strel — Atif je bil ustrelil, pa ni niko¬
gar pogodil — no, veste, takrat smo tekli s se¬
kirami^ pomagat Marku. Pa njemu ni trebalo po¬
moči. Že je bil s kaludjerovo podporo spravil pod
sebe Atifa in ga davil, davil tako, da je človeku
srce od veselja igralo. Klečal mu je na prsih in
ga držal z eno roko za goltanec, z drugo pa čof!
čof! čof! Ves je bil zdivjal takrat Marko, zblaz¬
nel, je, a preje je bil tako tih in miren. Groza
je bilo človeka njegovih izbuljenih oči, ki so gle¬
dale v Atifov krvavi nos in v njegove škripajoče
zobe. No brez Joviče bi ga ne bil mogel tako zde¬
lati — lahko je šteti mrtvemu medvedu zobe —”
“I — Atif ni bil mrtev,” je pritaknil Vilar,
boječ se, da se Markezlcov Janez v živahnem
pripovedovanju ne bi zaletel v laž, katero iskre¬
nim pripovednikom tako hitro prinese slina na
jezik.

“Ni bil mrtev, ampak grgral je še pod Mar¬
kom; zdelal ga je tako, da je bil najmanj napol
mrtev in je turška duša že trkala na peklenska
vrata. ’ ’

“ Kaj pa tista punca Drljačka?”

“Luca je zbežala. No ■— do mrtvega bi bil
zadavil Marko hudiča, da ni pritekel Gajer in mu
nastavil revolverja na vrat. O, da ste videli gib¬
čnega Marka! Kakor ris je skočil na noge in se
zakadil v Gajerja. S takšno silo ga je sunil v pr¬
si, da se je Nemec zvalil na tla in se liki svitek
strkljal v grmovje. Čeprav se je v nas haljalo
srce, začeli smo vendar miriti razjarjenega mla¬
deniča. Toda on je le bulil oči, težko je dihal in
se vedel kakor človek, ki je izgubil vso razsod¬
nost. ‘Zdravo, bratje, o meni boste še slišali!’ je
zavpil, pograbil na tleh ležeč topor in jo udaril v
planino. Kdo bi bil od njega kaj takšnega pri¬
čakoval! Pobrali smo Atifa in ga odvedli v koli¬
bo. Teden dni pozneje je bil zdrav. Kopriva ne
pozebe. Nekaj so preiskavah stvar, Drljačo so
spodili od dela, Marka so iskali, pa ta je bil že
med hajduki. Kaludjera so zaprli za nekaj dni in
potem ga dolgo ni bilo k nam na izpregled. Dol¬
go nismo slišali o Marku. Mislili smo, da je be¬
žal čez mejo. Lani nekako o sv. Jakobu pa se je
zopet pokazal. K Drljačevim je prišel — v njih
nesrečo. Večkrat smo slišali o njem, ta in oni je
tudi govoril z njim. Naši so pogosto hodili v Pi-
lic, nosili Drljači obleko popravit, vse so videli
in vedeli. Ko je Atif zvedel, da se je vrnil Marko,
ni maral sam hoditi ne ponoči in ne po samotah.
Najrajši se je potikal v bližini žandarskih straž¬
nic. Naznanil ga je, pa Marko jo je pravočasno
popihal. Gospodine Franjo, ali ste kdaj kaj sliša¬
li o harambaši Dušanu?”

“Ječiva se spominjam, da sem nekaj slišal,”
je odgovoril inženir, vesel, da mu kuhar s pripo¬
vedovanjem krati čas.

“Bogme na kolena bi padla oba pred njim,
ko bi naju zdajle srečal na tej peklenski stezi.

O tem hajduškem glavarju pravijo, da je nedo¬
takljiv, namreč Turki in Srbi pravijo, da odskoči
od njega vsaka krogi j a, a do smrti bi ga ranil
samo prah, ki bi ga blagoslovil tuzlanski škof v
sveti noči. Naj verjame to, kdor hoče, jaz ne ver¬
jamem. Dušana dohite naše puške, kakor gotovo
je pravica v nebesih in krivica na zemlji. Pet¬
deset cekinov dobi oni, ki ga privede živega ali
mrtvega naši oblasti, vrhu tega pa še odpustke,
ako ima kaj greha na sebi.”

“A kje se nahaja sedaj ta grozni človek?”

“Hudič ve. Šuma je njegovo zglavje, pod¬
zemske jame so njegove palače, burja mu je ne¬
vesta, tako namreč poje o njem hajduška pesem.

Na piki ima orožnike in financarje, domačemu
človeku ne stori žalega, ako mu da rade volje
hrane. Drugega ne zahteva. Nekemu kmetu v
Majevici-planini, ki mu je odrekel hlebec kruha
in je njegovo bivališče, neko duplino v skalah,
ovadil orožnikom, je zažgal hišo in kmeta same¬
ga je spekel na ognju ter vrgel v gozd, da se na-
žro volkovi. Tako pravijo. Grozovit človek!”

“Kaj se je zgodilo z Markom?” je vprašal
Vilar.

“Marko Čuruk je bil v Dušanovi četi. Lan¬
sko jesen je četa streljala na financarje, ki so na
Čaklaviciplanini preganjali tihotapec. Dva fi-
nancarja je obstrelila. Oblast je z orožniki in vo¬
jaki obkolila Čaklavico, pa hajduki so se bili že
poskrili. Marko je pribežal k DrljaČi in se pri
njem skrival par tednov. Toda izvohal ga je Atif.

Šel je v Samo ji ov lian in ga ovadil orožnikom.
Navalili so na Pilič, pa Marko je imel dober nos
in je zbežal. Mesto njega so uklenili Drljačo in
ga gnali v Tuzlo. Tam so ga postavili pred voj¬
no sodišče, ki ima pravico, razbojnike in one, ki
jim dajo hrane in zavetja, poslati v dveh dneh
na oni svet. Drljačo so obsodili na smrt. Grbonog,
ki je bil tedaj pandur v Tuzli, je pravil, kako

krotak in miren je bil Drljača pred sodiščem, ta¬
ko miren, kakor bi sekal z drvarji ali pa krpal
njih obleko. Ko so ga vedli iz mesta, da ga ustre-
le, je Drljača govoril duhovniku, ki je šel kraj
njega: ‘Glej, očka, želel sem opravka v Tuzli, da
vidim človeka na kolesu, a zdaj je prišel opravek.
Videl sem včeraj popoldne človeka, ki se je peljal
mimo moje ječe na samem kolesu. Dirjal je mimo
in izginil, kakor bi pihnil. Kakor bi pihnil v luč,
tako ugasne tudi življenje. Sneg je na moji gla¬
vi in sneg pomeni smrt. Ne bojim se je.’ S sol¬
zami zalit je bil duhovnik, in ni on tolažil Drljače,
ampak Drljača njega. Njegove poslednje besede
so bile: “Naj Bog pomore pravičnim ljudem,
krivičneži se bodo že sami branili!’ Tako pripo¬
veduje divar Grbonog, ki pač včasi z jezikom u-
dari čez mejo. Pa kaj je še pravil. Vojak je hotel
pred smrtnim strelom zavezati Drljači oči, pa ta
ni pustil. Snel je fes, ga vrgel v zrak in zavpil:
“Živela pravica, ki je dovolila, da umrje starec
junaške smrti!’ Hoteli so ga obesiti; ker je imel
pa sarajevski-krvnik drugod preobilo posla, so
ga ustrelili. Smrt na vislicah se zdi Bošnjakom
sramotna, smrt iz puške pa častna. Jaz pa pravim,
da obe skupaj nista počenega groša vredni. Ve¬
ste, gospodine Franjo, takšnega človeka, kakr¬
šen je bil Drljača, na širokem svetu ne najdete.
Mnogokrat premišljujem o njem in vselej ga vi¬
dim, kako sedi med nami, krpa in govori pol
šaljivo, pol resno. Po šivanke bi bil šel v Tuzlo, da
vidi kolesarja, in moral je iti po smrt. Skoraj
vsako nedeljo govorimo o njem, on živi v naših
srcih kot svetnik in mučenik. I, kaj pa je zakrivil
takšnega? Lačnega je nasitil, žejnega je napojil,
nesrečnega človeka je vzel pod streho — in zato
precej takšna smrt! To podžge človeka!”

Janez je umolknil. Dvakrat je ogorčen plju¬
nil v stran.

“Veliko smolo je imel dobri Drljača. Pravi¬
jo, da se nesrečnemu krojaču celo igla skrivi,”
je rekel Vilar, da bi izpodbudil bakljonosca k
besedi.

“Glejte, smrt se ne zdi človeku vselej ena¬
ka,” je povzel kuhar. “Lani je strela ubila dva
drvarja, pa me ta dogodek ni kaj dosti ganil, a
Drljačeva usoda me vselej čudovito pretrese, ka¬
dar se je spomnim.”

“Od človeških zakonov pričakujemo.^ioii-
Ijenje in upoštevanje razmer, dočim se n lnj z čfi,
da priroda slepo uničuje in gradi, pa udai*« zre¬
mo na njeno delo.’

“Vas že razumem, gospod želir. Mrkeznov
Janez ni tako zabit, kakor se komu zdi.”

“Ali se je zgodilo že dosti nesreč v gozdu?”
“Gode se, gode. Poslednji, ki ga je zadela
nesreča, je bil neki Islamovic. Hlod ga je bil
podrl, tako da je nastopila smrt čez dve uri. Slo¬
venci smo prvi priskočili k ponesrečenemu drvar¬
ju. Sklepali smo roke in javkali: Ježeš, Ježeš!
Islamovic pa je nevoljno obrnil glavo k meni,
rekoč: ‘Ne javkaj, kuhar! Usojeno mi je bilo,
danes poginiti. Da sem stal poleg tvojih kotlov,
i tam bi bil umrl. ’ Rad imam Bošnjake in obču¬
dujem jih, ker so tako trezni in varčni -— vse
bi shranili za svoje otroke •— in ker se ne boje
smrti. Pri nas pravijo, da brez božje volje še
vrabec ne pade s strehe, umrje pa kvečjemu obu¬
pani samomorec rad. človek zdrave pameti pa
ne mara, pa naj bo še tako bolan, reven in naj
mu še toliko govore o nebeškem veselju.”

“Kaj pa je z Luco, ali se je že omožila?”

“Tisto ne, na nesrečnega Marka pa tudi ne
čaka. Slabo se ne godi stari Drljački: sosedje ji
pomagajo in delavci ji pomagamo. Odtrgamo si
od ust in vsak teden ji pošljemo po dva hlebca
kruha, včasi pa še krhelj mesa. ’ ’

Janez je postal, da prižge novo plamenico;
ostanek dogorele je vrgel na tla in ga poteptal
Tisti hip se je zazrl Vilar v njegov obraz: debela
solza se je bila razlezla kuharju po ožganem brku.
Molče sta korakala dalje, zamišljena v usodo ne¬
srečnih ljudi. Jezik jima je onemel, ker jima je
srce gorelo v žaru usmiljenja. In še bolj nego
rojaštvo ju je približal skupni čut milosrčnosti.

“Nisem mislil, da je v teh pragozdih toliko
dobrih ljudi,’ je po dolgem premolku izpregovo -
ril ‘Vilar. “To je lepo, da skrbite za zapuščene
sirote, ki ničesar niso zakrivile.” čez hip je po¬
ložil roko na kuharjevo ramo. “Sedaj pojdeš
pa nazaj, Janez, da se naspiš. Tu doli mi je pot
bolj znana. Daj mi gorečo bakljo, zase prižgi
novo!”

Želela sta si lahko noč. Janez je na povrat¬
ni poti ukal v pusto noč, da bi pregnal strahove.
Vilar se je zamislil v težko usodo siromakov, ki
pri težkem delu nosijo v sebi celo morje poštenja,
in zamislil se je v podlo kulturo onih, ki vladajo
tem siromakom. ‘Je li treba, da mora zaradi par
hajdukov, ki straše po okraju, propasti nedolžen
človek? Je li treba pognati človeka, ki se je uprl
prešestnim in pijanim ljudem, iz toplega samo¬
stana pod kap?’ je robantil, ko je, v žarki svet¬
lobi počasno in sanjavo stopajoč, premleval ono,
kar je bil slišal danes. Kraj njega je kipela in
vrela jadrna Oskova, kakor bi smrčala v nemir¬
nem spanju. Tu je hrumeč butnila ob pečino, tam
se je v penah prelila s skalnega praga v tolmun,
grgrajoč kakor vrela voda v loncu, potem je v
rahlem slapu zdrknila po iziniti in izjedeni kame-
niti plošči, povsod bujna in živahna. Vilar je
jedva slišal njen drzni dir, tako se je zatopil v
sočutje. “Se nisem dolgo v teh krajih in že sem
slišal stvari, o katerih jih je sram pisati v no-
vine. Ko bi pri nas pritisnili mirnemu, a preglas¬
nemu človeku žveplen pečat na golo roko, bi bila
to senzacija prve vrste, a tukaj je vse v redu.
Kdor Seje trnje, ne bere grozdja,’ si je rekel,
mučeč se v težkih sanjah. Prišedši h kolibam, na
plan, je vrgel gorečo plamenico v vodo. Ves raz¬
gret se je zazrl v gosto temo. Ko se mu je raz¬
jasnilo pred očmi, je videl nad seboj lep kos
vedrega nebosklona. Na njen so rojile zvezde
in priščipnjeni mesec je migal z brado in se
šaljivo smejal med njimi, češ: Ako na zemlji vso

njih pravico pobere vrag, krivice ne
kdar. >

22 .

Neki večer začetkom avgusta je sedel
k mizi, da napiše svoj prvi raport. na deželo-
do. Po formularju, ležečem pred njim, j t  J
sporočiti, koliko delavcev je bilo koncem m
nastavljenih pri podjetju, koliko jih je v m*
lih dveh mesecih prišlo novih, koliko jih je J
in sicer a) ker se jim je odpovedalo delo, ,,.
so odpovedali sami, c) vsled bolezni ali J
d) iz drugih vzrokov. Nadaljnja rubrika^
je zahtevala poročila o zdravstvenem stanja i
lavcev, dalje o njih hrani, potem je stalrazp.,
s predpisom: ‘Izpolnjive želje delavcev/ J '
‘Pritožbe’ in naposled širok stolpec za s
opazke. Ljudomil se je zdel inženirju ta
in vreden, da ga izpolni vestno in po p
Seveda mora deželna,vlada, ki ie delodajali
tem tudi ugoditi upravičenim željam in ■
vati pritožbe. Pomočil je pero v tinto j
mahoma je napisal sedanje število delavca- i
se je spomnil, da mora pri prvem raportn
lovati tudi Bierkopf, ker ves juni in še neka
julija je opravljal on vse gospodarske j
Morda bi gozdar rad kaj posebnega posta
listino, zato naj govori i on. Vstal jej st«
steni in potrkal: “Gospod gozdar — rapoj
šem na deželno vlado, zato bi vas prosil, da
lujete. Prosim! ’

“Kaj je meni do vašega raporta! Napiši
svoji uvidnosti!” je zahreščalo za steno.

“Moje poročilo obsega več ko mesec de
šega gospodarstva, zato prosim! Kar s pipo i
te! Je li kakšen koncept raportov tukaj?

‘Ta vrag bi mi lahko še bolj olajšal moj
njiček. Bolje je, če sem priljuden z njim
odločil Bierkopf. Čez minuto se je prigugai
po v ustih v Vilarjevo sobo. Stopil je k od]
mari, pobrkljal med papirji,izvlekel svež
žoltenih listin ter ga vrgel na mizo predii
ja. “Tn so vsi koncepti mojih raportov.’
je sedel nasproti Vilarju, ki je razvezal
in v naglici prečital nekaj poslednih listin. Gi
se ni mnogo trudil z raporti: zaheleževal f
varski pokret. o drvarskih željah in prito:
nikdar pisal. Inženir ni maral dela odpre
ko šablonski. S prvimi razpredelki je šlo še J
sti gladko: Bierkopf je povedal, kateri drvati
vstopili, kateri so odšli. Pokazal je na doiiir
mena v imeniku. Vilar je pisal. Potem je
eunal, se li vse vjema, ter našel pogrešek,
se ne ujema, gospod gozdar. V svojem r
koncem majnika ste priglasili 80 delavcev-
te! — zdaj jih priglasim zopet 80 — glejte!
hoda je bilo poslednja dva meseca 6 del
odhoda pa le 5 — glejte ! Torej bi jih moralni
koncem julija 81, pa jih ni ! Tu je pogrešek."]
“Čakajte, še nekoga seru pozabil,”je
gozdar v nemajhni zmedi.'“Človek ne more

4'

(r

iik:

. J
JOJ


,-ipSVA'

sle


tadi razlil

ga nositi v glavi. Še nekdo je odšel. Kako i

starem ve
ge civilizi
gal pravza;
Inozemske
liijo vseh i

že pisal? Cie
discher

sinom se

C1C

m pn

soda. Tod;
k

napišite ga ! Da ni sam šel, hi ^

, , , ,, zvezo

So einverfluchter^^
sne države

Vilar je našobil usta in z naivnim začuder;

■’ j . ^  itoraogosT

se je ozrl na gozdarja.

“I poglejte v imenik, vse je tam redno z V ,,

i v «< umno

lezeno.

Vilar je preletel imenik drvarjev
stoječe opombe. “Smrkoljčič bo.”

“Nu

spodil, malkontenta. ’ ’

“Pri vas so bili vsi malkontenti, a sedi
vsi zadovoljni.”

“Zadovoljni . . . ob ... pa koliko časa!
poznate teh ljuli —”

“Dva Turka sta junija pobegnila, kakor
že rubrika d) •— zakaj li?”

“Malkontenta sta bila, hajduka, pa stal
šla v gore, nego bi čakala orožnikov. Ob vrt
marsikomu ne diši delo, pa se zatepe v gore.

zvezo m
‘krni germ
je po

To je lep red v Bosni. Vse domače p: ^središče

valstvo uide pred nami v gore ali pa preko
Naposled uidem tudi jaz, ker dolgo ne bom
gel gledati tega zatiranja s strani švabske
spode. ”

“Red in mir morata zavladati v Bosni, r

rekel gozdar ter na moč potegnil iz pipe, take

mu je debela plast zakrila celo glavo. Dobre

svojih
J* lila nje I
državami
1  ohranil:
r %'o. To
so nova
' fJ  ffl Arne

':®je pa, ]
'rorovsek
v p

l  ^kega i

V;

%iil£

z godoi

5a  bivst

W ^emi
»jen

mu je zdelo, da se je ta vsiljivi mladi mož m* rH:, 50
že naveličal Konj-planine. • ■ ■ f,< 1

Inženir je dvignil glavo ter ostro pogleda!
gozdarjeve zamazane zalizce, po katerih sej?
ki megla po travniku plazil ostanek dima,"
vorite, gospod gozdar, ali ne ustvarjamo
malkontentov?” je razgret vprašal, vrgel pen 1
mizo ter si začel viti svalčieo.

“Vi mislite na kaludjera?”

“Jovico Miloševiča imam v mislih. Kaifk

« i rid

i' rt %

^odna
la  tuje]

%

na

.! 'drug
leai  Pog

S, k.
l^daj

znamenit človek, ko bi ga umeli pridobiti a vi Ce

t. tv i • v _ • -vri. rv i i • ii v Ig  . 'V'

In Drljača in Marko Čuruk bi sekala še i!;
drva, da so te razmere drugačne. ’

Bierkopf je zopet zavil glavo v gosto nn
Skrit za njo je zakašljal, se zarežal in zamoi
No — hm — res — da!” Razveselilo ga je,
neoprezni in razgreti inženir tako odkriti
razstavlja svoje simpatije do bosenskih m
voljnežev in svoje sovraštvo do švabske
zakaj s takšnimi prevrnjenimi nazori kmalu
igra v Bosni. Ko se mu je l-azkadilo krog
je rekel: “Vi se potegujete za upornike, ki
žejo živemu človeku nos in ušesa.”

To je izmišljotina. Ko bi bili le enenu
vemu uslužbencu odrezali nos ali ušesa, bi n,
vo ime stalo v vseh novinah, kazali bi tistei
vsem cesarstvu in denar bi nabirali zanj.
jajo se v vojski izgredi, saj je vojska sama
strašnejši izgred, toda dogajajo se na obeh
neh.”

“Zdaj ni vojska in vse se godi po velji
zakonih in predpisih in v naš prid.”

“Slučaj Joviča Miloševič kaže nasproi
li v naš prospeh, če nastane novo krvopreh

— (Nadaljevanje.)—

^V rgan

2 »ve

J C <a

‘ v>l

v

!/^ tu

M*  1
h  tu* 1

H

J* i

H

\ N

■ "h


• ° S P0c


proletarec


advertisement

i j

■  ,n ' e <i Si

> jj s

■ k <&

2 %!%

ivstr. Slovensko

Uitanovkjeno 16. januvarja
1891

Bol. Pod. Društvo

Inkorporirano 24. febrava a
1903 v državi Kansas-

, b °l

SSSi

Sedež: Frontenac, Kans.

Poten, ^
■ Je s.

"i

5 lje

'  st °lpe c  "''!]

s tn 0  i^til

‘Hk

>i zel,v %i

GLAVNI URADNIKI:

Predsednik: MRATIN OBERŽAN, Box 72, E. Mineral, Kani.
Podpreds.: JOHN GORŠEK, Box 179, Radley, Kans.

Tajnik: JOHN ČERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberrj, Kam-.
Blagajnik: FRANK STARČIČ,Box 245., Mulberry, Kana.
Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38, Frontenac, Kan*

Pero v ,■ -i

števil, >

pry em J'
MmUioA
?os PodaJ

1,0SC K ‘

$

Rozdar ^ ’

NADZORNIKI:

PONGRAC JURŠE, Box 207 Rdley, Kan«.
MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kan«.
ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kana.

POROTNI ODBOR:

JOSIP SV ATO, R. 4, Woodward, Iowa.

FRANK ŠTUCIN, Box226, Jenny Lind, Ark.
MATIJA ŠETINA, Box 23, Franklin, Kans.

Li

vas i

'! ra P°rta! y
ca| ° za sfe^

Pomožni odbor:

WILLIAM HROMEK, Box 65, Frontenac, Kans.

ANTON KOTZMANN, Box 514, Frontenac, Kans.

Sprejemna pristojbina od 16. do 45 leta znaša $1.50.

Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajnik«.
Vse denarne pošiljatve pa gl. blagajniku.

ko:

ITALIJA IN VOJNA.

Mlu!  Kar s p;

Portov tati

l,0 lj °lajŠai;l Kratko preden je Italija vsto

l.iuden z nji' |:;3 v vojno, je sodrug Ludo Hart-

’ se  jo pri«, |* aIin > vseučiliški docent na Du-
Stopil j e  ^'|aj u , napisal članek' o poslanstvu
i,izvlekel St !| ali j e v  sedanjosti, iz katerega
i a m j z0  jiosnemamo sledeče glavne misli
izvode.

raportov.

i j P  razvezal I ^ italijanskih časnikih in go-

fojne.

lednih listin JoTaneah je sedaj zlasti mnogo
: zabeleži | ovor j en d a 0 misi B (poslanstvu)
oljah in prit,j
“il dela odpra,
edclki je šlo
dal, kateri
azal je na
sal. Potem jf
našel pogrej.

V svojem i
i 80 delavčevi

' l 80 — gltjtljjo tudi različne naloge,
meseca S if

i«

alije, ki se vedno začenja z nek-
njim svetovnim gospodstvom
končuje s trditvijo o potrebi
To je znamenje nejasne
idovinske filozofije, ee se skle;
h  na podlagi nekdanjega stanja
|b povsem drugačnih medseboj-
ih razmerah na potrebe bodoč-
lOsti. Zakaj različni časi in raz-
medsebojne razmere ustvar¬

jene

pozabil,” j
‘lovek ne
0 ' odšel. Kak
■in veri

mirnim zatrti

je tam i

,. . V starem veku je bila Italija

“ledišče civiliziranega sveta, kije
1 J< ' ^^'jbsegal pravzaprav obrežne deže-
Sredozemskega morja. Z zdru-
itvijo vseh italijanskih rodov
Rimom se je omogočio boj,
so to mogle storiti takratne
estne države, da je dosegel Rim
'svetovno gospodstvo”. in s tem
evzel nalogo, da je posredoval
ihodu grško kulturo podrejene-
izhoda. Toda še tudi potem, ko
vnrjcv iifle Italija že izgubila svetovno
bo.” fcospodstvo, je posredovala in
som šel, Hfvorila zvezo med razvijajočimi se
leželami germanskimi. Prav za-
mtenti, a srditega je postala dežela, ki so
obdajale mogočne države,
igračka svojih sosedov. Politično
|ji je bila nje lega sredi med dru-
i državami v škodo, dasi je še
dolgo ohranila svoje kulturno
prvenstvo. To se je pa izpremeni-
.o, ko so nova pomorska pota v
in Ameriko prenesla sve¬
tno središče drugam. Sredozem-
\ sc domacf :j s i- 0 mor j e  p Ej  p-j j e vo dna ce¬
lili pa p r “ Ista skoro vse kulture in trgovine,
dolgo ne Mje postalo v primeri z oceani le
miiI  švaHpostranskega. pomena, ker se je
Evropa nagnila proti zapadu.
dati v J5o»“''| Nova zgodovina Italije se na-
il iz pip e > .jslanja na bivstveno drugačne arz-
glavo. P IL  Jmere kakor prejšnja. Italija nove
ladi m^jdobe ne stremi več po svetovnem
imperiju, njen cilj izza preporo-
Mda je narodna država. Italija se

pa koliko ft
ibegnila, i®

jduka, pa n*
žnikov. Ob 'J
otepe v go«'

stro I

katerih s, ;!i e  otresla tujega gospodstva in se

anek

,stvarja®»,

šal, vrg‘

<Af

,• niislik

i pridobf

sekala ^

o v
bil in

lili'

»'»til

iko o dl1  '

JKh*

5vab^«J

azon

i m

|il0 o'  ' tj c

le /,
- !>>


f' 1

rali

sk»


ali P°

id' ( o v

]. r voP f

:

bojevala za naravne narodne me
jo kakor druge zapadne države.

Politični pogoji starega imperi¬
ja so minili, ker so se vsi sosedje
Italije, nekdaj razcepljeni v mest¬
ne državice in primitivne ple¬
menske organizacije, združili v
vesje države — prav pod vplivom
rimske civilizavije.

Temu se pridružuje še gospo¬
darska zaostalost Italije, ki ima
svoje vzroke v zgodovini zadnjih
stoletij, ter tudi zaraditega, ker
ima le malo premoga in železa.
Imela pa tudi ni Italija kapitala,
zaraditega se je dvignila nje in¬
dustrija šele v zadnjih desetletjih
s tujim kapitalom zlasti v gorenji
Italiji precej hitro, vendar pa še
ti dosegla one meje, kakor druge
dežele, ko jih silijo potem h go¬
spodarski ekspanziji. Vsekakor je
Italija dežela, iz katere se mnogo
Prebivalcev izseljuje, toda ne za¬
radi tega, da bi bili izčrpani vsi
življenski pomožni viru, marveč
nasprotno, ker se obsežna zemlji¬
ška pod gospodstvom latifundijev
premalo intenzivno obdelujejo.

Problem Italije, kar nje prosve
tleni možje sami priznavajo, m

kolonizacija na zunaj, marveč ko¬
lonizacija svoje lastne zemlje, in
sicer je ta naravna potreba tako
velika, da se je kljub socialnim
ovirani marsikaj zgodilo v tem
pogledu. Politika notranje ured¬
be nacionalne države se pa slabo
ujema z imperialistično politiko
poklicanih politiearjev, ter njiho¬
vih, deloma interesiranih, deloma
zapeljanih razredov, ki ji posebno
neorganizirane in nestrpne mno¬
žice ne morejo kljubovati. Naj
Italija zmaga ali pa bo premaga
na, vseeno bo trpela zaradi ovi¬
ranja napredka; kajti, če bi se tu¬
di uresničile fantazije vlade, ki
je odklonila pametno, nje narod¬
nim interesom več kot primerno
ponudbo, bi Italija izkrvavela na
odpora podjermljenih narodnosti,
čeprav bi kot nacionalno enotna
država bila nemotena, bi morala
vedno braniti to, kar ne bi drža¬
ve krepilo, marveč čije slabilo ; od¬
visna bi bila od slučajnih koalicij,
in dasi nje narava ni za samonad-
vlado, bi vendar prihajala vedno
do politike, ki nasprotuje medse¬
bojni izpopolnitvi posameznih na¬
rodnosti, ki so pravzaprav orga¬
nizacija bodočnosti.

V kritičnem trenutku bi prav
radi zaklica besedo proorka njih
lastne narodnosti Mazzinija, ki
jih je zapisal proti angleški poli¬
tiki v krimski vojni, hoteč doka¬
zati, da je opravičena samo voj¬
na. ki ima pedpogoje, da ustvari
trajen mir:

“Vojna je sveta kakor smrt;
toda samo takrat, če vodi k sve¬
tejšemu življenju, k višjemu idea¬
lu. Pozdravljam slavne, osvoboje-
valne bitke človeštva pri Marato¬
nu do našega Legnana, do bitke,
brez katere bi bile svoboščine na¬
ših mest uničene — od bitk, ki so
priborile polovici Evrope versko
svobodo, do onih ki so vzbudile
v sedanjem času Grčijo iz dvati¬
sočletnega groba k novemu živ¬
ljenju. Toda vojna, ki je ne po¬
svečuje na nje zastavo napisano
načelo, je najgrši zločin;' če ni
vojak oborožen apostel svobodne¬
ga, razvijajočega se življenja, po¬
tem ni nič druzega kakor ničvre¬
den Irapljenec, da mori druge. Ta¬
ka vojna doseže morda enodnev¬
no^ slavo — nikdar pa ne venca
junaške trajne zrnate.

TUDI ŠPANIJA?

Iz Madrida prihaja vest, da je
poklicala Španija 500.000 mož za
orožne vaje pod zastavo. V Lon¬
donu pa mislijo, da je to priprava
za vojno in da bo Španija najbr-
že v dveh mesecih na strani zavez¬
nikov na bojišču.

Vse je mogoče. 'Vendar pa je ta
vest nekoliko čudna. Uče nas, da
se vodi sedanja vojna za> osvobo¬
ditev narodov; nikakor pa ne
vemo, kje so tisti nerešeni Špan¬
ci, ki bi jih morala Španija iti
osvobodit. Pač pa vemo, da so za¬
radi Afrike, zlasti zaradi Maroka,
med Španijo in Francijo znatna
interesna nasprotja.

Ako pojde Španija v boj, goto¬
vo ne noj de zastonj. Tako nese
bični še nikdar niso bili v kato
liškem. Madridu. 'Za kakšno ceno
bi se torej tepli?

“Vojna je jeklena kopel” .

Pa vendar ne verjamemo, da bi
se njeni slavitelji radi kopali v
jeklu.

V Philadelphiji je staro poslop¬
je, ki se imenuje “Independence
Hall.” To poslopje je za Ameri¬
ko zgodovinske vrednosti, kajti
tam se je rodila ameriška repu¬
blika. Očetje republike so nam¬
reč v tem poslopju dne 4. julija
1776 podpisali važni dokument
“Izjavo neodvisnosti” in s tem
pretrgali vse zvezi z britsko kro¬
no.

V tem starem poslopju je pa
shranjena še ena zgodovinska sta¬
rina, ki ni nič manj važna od o-
menjenega dokumenta. To je
zvon svobode ali “Liberty Bell.”
Patriotični Amerikanci s ponosom
naglašajo, da je ta zvon največja
zgodovinska svetinja naše repu¬
blike, kajti zazvonil je svobodo v
stolpu “Independence Hall,” čim
je bila proglašena neodvisnost, in

tem naznanjal prebivalstvu
Philadelphije, da so ameriške ko¬
lonije proste britskega tiranstva.

Zvon svobode, je bil vlit na An¬
gleškem in po nekem čudnem na¬
ključju so na njem vlili besede:
‘Proclaini the liberty unto ali
inhabitants in ali lands” (Nazna¬
njaj svobodo vsem prebivalcem v
vseh deželah.) Zvonarjem, ki so
vlili te besede, se menda še sanja¬
lo pl, da bo zvon res kdaj nazna¬
njal to, kar je na njem zapisano,
čeprav le v ožjem smislu. Revolu¬
cionarni očetje, ki so se morali z
orožjem boriti za neodvisnost, so
srečno očuvali zvon vsake nezgo¬
de v tistih viharnih časih. Ko so
bežali iz Philadelphije, so vzeli
zvon s sabo, da ne bi padel v pest
zmagujočim Angležem, ki bi ga
bili gotovo prelili v kanon, kakor
delajo danes Avstrijci. Končno
je zmagala revolucija in zvon se
je povrnil v Philadelphijo, kjer je
še danes.

Ampak popolnoma brez smole
pa le ni tudi ta znamenita stari¬
na. V zadnjih petindvajsetih le¬
tih so ga večkrat vlačili po raz¬
nih ameriških razstavah. In tako
se. je zgodilo, da je zvon svobode
dobil razpoko, katera je vsako le¬
to večja in bolj nevarna; pravza¬
prav je bil zvon počen že pred o-
semdesetimi leti, toda bila je le
malenkost proti temu 1 , kar je zdaj.
Mnogi metalurgi so preiskali zvon
in konštatirali, da je razpoka po¬
sledica neke kovinske bolezni, ki
počasi, toda sigurno žre bron in
le absoluten mir ter gotova ena-

zavleče proces uničevanja. Na ta
način se zvon morda še ohrani v
celoti kakih sto let.

Ali zvonu svobode ni usojen
mir. Letos se vrši znana razsta¬
va v San Franciscu in na vse na¬
čine ga hočejo imeti tam. Dolgo
časa so se branili v Philadelphiji,
da ne dajo dragocene svetinje na
tako dolgo pot, kajti vsak moč¬
nejši sunek zadostuje, da se zvon
razpade v kosce. Končno je zma¬
gal patriotični sentiment. Mestni
svet v Philadelphiji je dovolil, da
gre zvon v San Francisco in sicer
nastopi potovanje dne 4. julija.
Vozili ga bodo na posebnem vla¬
ku in v pokritje izdatkov, ki nasta¬
nejo z vožnjo, je že nabranih
$30,000. V spremstvu bo poseben
odtapr petintridesetih mož iz Phi¬
ladelphije poleg večjega števila
izvedencev, ki bodo skrbeli, da se
dragocena starina kje ne pokvari.
Med potjo se bo zvon ustavil v
nekaterih mestih, kjer bo občin¬
stvu na ogled. 'V Chicago pride
6. julija — kakor namreč poro¬
čajo — in tedaj ga lahko vidimo,
ako bo prilika.

Nihče ne more tajiti, da nima¬
jo take starine svojo vrednost,
namreč zgodovinsko vrednost, če¬
prav samo za Ameriko. Zvon svo
bode gotovo ni noben predmet u-
metnosti, da bi imel svetovno
vrednost, ali kljub temu je draga
svetinja ne samo kričavim patri¬
otom, ki vidijo svoj patriotizem le
v narodni zastavi, vojaški unifor¬
mi in v drednavtih, temveč vsake¬
mu človeku, ki se bori za svobo¬
do. Spomin je na revolucijo, na
boj zoper tiranstvo.

Ob času, ko je bil na tem kon¬
tinentu boj zoper tiranski absolu¬
tizem monarhije, je bil zvon še
svež in krepko so doneli njegovi
glasovi, ki so oznanjali svobodo.
Danes je zvon star, počen in za
nobeno rabo ni več kakor za mu¬
zej. Kaj pa tista svoboda, kate¬
ro je zvon proglasil 4. julija 1776®
Stara je in počena kakor zvon!
Res, da kronani monarh ne gospo¬
dari več v Zedinjenih državah, a -
li namesto, tega so vstali monarhi
dolarja — vstali so monarhi Roc¬
kefellerji, Morgani in nešteti dru¬
gi, ki so veliko bolj tiranski kakor
je bil George III.

Temelj, katerega so postavili
revolucionarni očetje naši repu¬
bliki, je že davno preživel svoj

teklo 139 let in v tem času so na¬
stale temeljite socialne spremem¬
be, o kakršnih se revolucionarnim
očetom še sanjalo ni. A kljub te¬
mu še vedno veljajo njihovi te
meljni zakoni! Namesto da bi ti
zakoni že davno počivali v muze¬
ju poleg zvona svobode, kamor
spadajo, pa še vedno strašijo kot
kostnjak in ovirajo napredek re¬
publike, ki ga zahteva socialni
razvoj. Fraza, da “kar je bilo do¬
bro in koristno našim očeom, mo
ra biti dobro tudi za nas” — s
čimer se ameriški nazadnjaki ta¬
ko radi tolčejo po prsih — je
smešna in nedosledna. Revolucio¬
narnim očetom je bila dobra in
koristna poštna ekvipaža, s kate¬
ro so se po cele dni vozili iz Phi¬
ladelphije v New York. Njihovi
pravnuki pa se več ne zadovolje
s tem. temveč sedejo na vlak, ki
jih prepelje namesto v par dneh,
v par urah.

Če bi danes vstali Washingto-
novi revolucionarci iz svojih oven¬
čanih grobov, bi se zgrozili —
vsaj nekateri — nad tiranstvom
dolarskih mogotcev, ki vladajo
“svobodno” Ameriko, za .katero
so oni tako hrabro prelivali kri.
Sedli bi k mizi v Philadelphiji ali
kjerkoli in bi pisali novo “Izja¬
vo neodvisnosti”, ki bi se danes
vse drugače glasila, kakor pred
139 leti. In sprejeli bi ustanovo,
ki bi popolnoma zatemnila tisto
ustavo iz leta 1789, ki je z neka¬
terimi spremembami in dodatki
še danes v veljavi.

Toda revolucionarni očetje spe
in — večna slava njihovemu spo¬
minu !

Moderni ameriški proletariat
je poklican, da jim sledi v toliko,
v “kolikor je treba strmoglaviti
tisto krivično vladajočo silo. ka¬
tera več ne služi ljudstvu”. Ame¬
riški proletariat je poklican, da
spiše novo “Izjavo neodvisnosti”,
ki se glasi:

“Vsi ljudje so rojeni z enaki¬
mi pravicami do ižvljenja, svobo¬
de in sreče, zato pa morajo vsi
ljudje imeti enako priložnost do
dela. in uživanja sadov svojega
dela. Brez gospodarske svobode
ni svobode sploh in dokler ne bo
sleherni človek gospodarsko ne¬
odvisen, toliko časa ne bo svobo¬
den niti srečen. ”

Kadar se to uresniči, tedaj še¬
le bo v Ameriki zazvonila prava

KAJ JE NA STVARI?

komerna temperatura lahko še čas. Od tistega časa je zdaj pre- svoboda.

M—k.

Vojnogrami.

V prijaznem zapadnpm pred¬
mestju Chicage je živel zakonski
par celih trideset let v lepi slogi.
Možje Nemec in žena je Angli-
čanka_, ali to ni najmanj motilo
zakonske dvojice dokler ni lani
izbruhnila — evropska vojna. In
potem? Mož neprestano poje sla¬
vo kajzerju, žena pa Kitchenerje-
vi armadi in konec ravsa in kavsa
je bil ta. da je žena pobegnila in
vložila tožbo za razporoko. In
po tridesetih letih! To dela voj¬
na.

Drugi slučaj: Kakih sto milj

južno od Chieage živi farmar
h , ancoz po rodu, ki je poročen z
Nemko že dvajset let. Imata šti¬
ri odrasle otroke, dva sinova in
dve hčeri, in nič ni kalilo zado¬
voljnosti v rodbini do lani. Od¬
kar pa traja evropsko klanje, je
rodbina razdeljena v dva tabora
- nemškega in francoskega. Si¬
nova sta na očetovi strani, hčeri
pa na materini in vroči spopadi so
na dnevnem redu. Zmagala je
kajpada “nemška armada” in o-
če Francoz je moral odsloviti
francoskega hlapca in najeti Nem¬
ca; francoski in angleški časopisi
ne smejo v hišo, temveč šopirijo
se samo nemški listi. Skratka: ri¬
ta ogi farmar Francoz je na potu
v propast in žena mu je že dala
“ ultimatum, ” da lahko pobere
pete, kajti farma da je bila kup¬
ljena z. njenim denarjem.

Takih slučajev je morda na
stotine, tisoče. Tudi takozvane
svete rodbinske vezi v Ameriki ni¬
so varne pred pošastno in hudo¬
delsko vojno. Kolikokrat so tep
ci govoričili in pisarili, da je se¬
danji božji družabni red najbolj¬
ši zaščitnik rodbine in da so soci
alisti edini hudobneži, ki hočejo
uničiti rodbinsko vez. Good gra>

mišljenja, gotovo bi se ne kregali
in ne delali škandalčkov. Taka
je vojna!

Sveti oče papež je v škripcih.
Imel je intervju z nekim franco¬
skim časnikarjem in je rekel, da
cesarski Nemci niso takšni barba¬
ri kakor jih slikajo Francozi, An¬
gleži in katoliški Belgijci. Papež
je tajil, da so Nemci aretirali
belgijskega kardinala Mercierja
in da bi bili obesili nekaj katoli¬
ških popov v Belgiji. Angleži in
Francozi so zdaj zagnali krik, da
je papež kajzerjev prijatelj in i-
talijansko časopisje kriči, da se
je papež grdo zmotil. On -—- ne¬
zmotljivi papež, katerega je od
nog do glave sama nezmotljivost
— se je •—• zmotil! Edini Franc
Jožef še verjame, da je papež še
vedno nezmotljiv ... In zdaj bo
to verjel tudi turški 'sultan.....

Bernard Shaw piše v Londonu,
da bi bil moral papež pri križu,
sveči in knjigi izobčiti iz cerkve
vse katoličane, ki so šli v vojno,
ip jih prokleti na dno pekla. S
i da bi bil morda preprečil
klanje, a ker ni storil tega, je ze¬
lo slab poglavar krščanske cer¬
kve. Filozof Shaw se naj gre so¬
lit! Papež vendar ni tako neu¬
men — čeprav se rad zmoti — da
bi se zamerjal Bogu, ki je po mne¬
nju kajzerja in Frane Jožefa ter
vseh avstro-nemških kardinalov
in škofov na strani Kruppovih
možnarjev!

mu je torej:
n jak?

čigav bo tisti svi-

■V Avstriji bodo prelili vse zvo-
mve v kanone. S čim bodo pa
klenkali, kadar kajzer okupira
London, Madrid in Rim? Seveda,
če Franc Jožef še upa na okupa¬
cijo Belgrada brez Nemcev, te¬
daj zadostuje na vsakem turnu
reglja, s katero bodo regljali ka¬
kor na veliki petek.

‘Srbski, ruski in rumunski diplo-
matje se že dva meseca prepira¬
jo, čigav da^bo Banat na južnem
Ogrskem, čigav bo pa Lvov in
čigava bo Gorica? Kaj jih briga!
Na obrežju Donave nekje na O-
grskem je napol podrt svinjak,
ki je še lastnina bankrotiranega

cious! če bi bili omenjeni neum- bečarskega grofa. Drugo vpraša¬
ni zakonski pari socialističnega • nje na rusko-rumunskem progra-

Kakšna sreča za Turke! San
Marino jim še ni napovedalo voj¬
ne. Kakšna sreča za Ruse! Do Si¬
birije, kjer so “internirani” naj¬
večji dušmani carja, je še daleč.
Kakšna sreča za Francoze! Pa¬
pež je pokopal nevtralnost v ka¬
takombe. Kakšna sreča za An¬
gleže ! Kitchenerjeva armada bo
“ready” na spomlad (zato pa
smo letos tako pozni s poletjem!)
Kakšna sreča za Nemce! Kajzer
ne bo imel zapeke, dokler ima ta¬
ko dolge izprehode — daleč za
Hindenburgom. Kakšna sreča za
Avstrijance! Kajzer si je obri¬
sal stegna z njihovimi vojnimi na¬
črti ... in da se tepci ne bi repen¬
čili, jim kajzer deli svoje železne
križce. Kakšna sreča za Italija¬
ne! Koruzne moke je še dovolj v
Ameriki in kajzerjeve submarin-
ke še ne operirajo tam, kjer se je
potopil Titanic. Kakšna sreča za
Ameriko! Bryan je resigniral in
Rockefellerjeva armada je vsak
dan v mobilizaciji.

O revolucionarnem gibanju na
Češkem se širijo vesti od tistega
časa, ko je izbruhnila vojna, čita-
li smo že poročila, da so se celi
češki polki uprli; enkrat so poro¬
čali, a sta rebelirala^ dva češka
regimenta na Dunaju, da so po¬
tem oba odpeljali v Prater in tam
ustrelili vsakega desetega moža.

Vest je bila neverjetna, ker je
bila konfuzna. če se dva polka
upreta, je treba najmanje dveh
drugih polkov, da ju premagata;
tedaj pa se mora med obema raz¬
viti tak boj, da je že tam več mr¬
tvih kakor pri decimiranju. Če jih
pa ne bi tako premagali, da jih
lahko razorožijo, nam ne gre v
glavo, kako bi se dala dva regi¬
menta meni nič tebi nič odpeljati
v Prater na decimiranje. Razun-
tega pa ima., kdor je sestavil tisto
poročilo, zelo zasukane pojme o
načinu, kako izvršujejo pri voja¬
kih smrtne obsodbe.

Res so prišle kmalu vesti, ki so
odločno zanikale vso istorijo; in
sicer je niso zanikali le avstrijski
uradi, ampak tudi Čehi, ki so pri¬
šli iz stare domovine. Polagoma
se je izvedelo, da so bile sploh vse
vesti o puntih fabricirane.

Tupatam je bil pač kakšen po¬
sameznik, da ni mogel brzdati
svojega temperamenta. Izvršile
so se tudi razne smrtne obsodbe.
Splošno pa vlada po vsej Avstriji
prevelik terorizem, da bi bilo v
sedanjem času misliti na kakšen
resen upor, zlasti ker mrgoli vse¬
povsod špionov.

Kljub temu ne utihnejo take
vesti. Zdaj poroča zopet “Neue
Zuercher Zeitung”, da je avstrij¬
ski cesar brisal 28: (praški) peš¬
polk iz avstrijske armade (?!) in
piše dalje:

“Situacija na češkem. Morav¬
skem in v Sleziji je postala v zad¬
njih tednih zelo akutna. Moravski
cesarski namestnik, baron Bleym
ben, je vodil v zadnjem času zelo
strog režim in veliko oseb je bilo
že usmrčenih vsled obdolžbc, da
so širili prorusko propagando.

V Kyjovu na Moravskem jc bi¬
lo obešenih 12 oseb, ker so širile
neki letak ruskega velikega kneza
Nikolaja. Pred kratkim je bil
obsojen na smrt zelo popularni
član moravskega deželnega zbora
dr. Fischer, ker se je baje v nje¬
govem uradu pomnoževal dotični
letak. Drag češki politik, dr.
Slama, odvetnik in član državne¬
ga zbora, je bil obsojen na dve le¬
ti ječe radi veleizdaje.

Tudi na Češkem se je pričelo s

-političnimi persek icijami. Areta¬

cija dr. Kramara, voditelja M!a-
dočehov in člana državnega zbo¬
ra ter dr. Scheinerja, staroste če¬
ških Sokolov, katerega se depor-
tirali dne 22. maja na Dunaj, je
vzbudila med prebivalstvom -veli¬
kansko ogorčenje.

Vlada je izdala najstrožje ukre¬
pe, ki imajo namen vzdržati red

in mir na Češkem. Vse češke če-

Dnevna vest pravi, da so v Kan¬
sasu pri neki povodnji zgradili jez
iz praznih sodčkov, v katerih je
bilo pivo. Mene sicer ne zani¬
ma povodenj niti jez, ali zanima
me to, kako so prišli sodčki s pi¬
vom v Kansas, v državo najideal¬
nejše prohibicije? (To ni vojno-
gram^pač pa njegov- repek.)

M-k.

te so razposlali na razna bojišča,
baje zato, kjer sta se 28. in 35.
pešpolk (praški in plzenjski) brez
boja vdala Rusom.”

Skoraj gotovo je, da se tudi
tukaj meša nekaj resnice s prav
veliko fantazije. Tista o polkih,
ki sta se kar tako vdala Rusom,
bo najbrže bosa. V čeških časopi¬
sih najde namreč človek lahko
ravno toliko vesti o “odlikova¬
nju” čeških vojakov kakor v na¬
ših “velenarodnih” o odlikovanju
slovenskih fantov. Med temi odli¬
kovanci ni malo praških in plzenj-
skih. V ilustriranih listih naide
človek lahko tudi njihove slike.
In mi se ne čudimo. Vojaški upor
ni tako enostavna reč, kakor si
domišliajo ljudje, ki niso najbrže
nikdar jedli komisa. Pred voino
niso bili ljudje pripravljeni na to,
sedaj jim pa tudi ne daje;] > prili¬
ke, da bi kar takole organizirali
zarote.

Da je na češkem mnogo perse-
kucij, pa radi verjamemo. In vsaj
enega dela teh pr o gonov so krivi
Čehi v tujini, ki govore z velikimi
besedami o osvoboditvi Čehov in
se bahajo, da imajo zveze v stav'
domovini. Sami so na varnem;
njih ne dosežejo avstrijski biriči,
zato se pa maščujejo nad — “nji¬
hovimi zvezami. ”

Ko so bile ameriške kolonije
angleška posest, jim je kralj vsi¬
ljeval škodljive zakone. Zato je
nastala revolucija.

Danes vsiljujejo ameriškemu
narodu Rockefellerji in Carne-
gieji škodljive zakone, ali narod
ne misli na revolucijo.


4

PROLETAREC

PROLETAREC

LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA
LJUDSTVA.

IZHAJA VS.1 KI TOREK.

- Lastnik in izdajatelj: -

Jugoslovanska delavt ka tiskovna diužba
v Chicago, Illinois.

Naročnina: Za Am triko $2.00 za celo
leto, $1.00 za pol leta. Za Evropo
$2.50 za celo leto, $1.26 za pol leta

Oglasi fo dogovoru. Pri spremembi
bivališča je poleg novega naznaniti
tudi stari naslov.

Glasilo slovenske organizacije Jugosl.
— socialistične zveze v Ameriki. —

Vse pritožbe glede nerednega pošiljanja
lista in drugih nerednosti, je pošiljati
predsedniku družbe

idr. Podlipcu, 5039 W. 25. Pl. Cicero, 111.

PROLETARIAN

Owned and published every Tuesday by

South Slavic Wort'.men’s Pubishing Dompany
Chicago, Illinois.

Subscription rates: United States and
Canada, $2.00 a year, $1.00 for half
year. Foreign countries $2.50 a year,
$1.25 for half year.

Advertising rates on agreement.

NASLOV  (ADDRESS);

“PROLETAREC”

4008 W. 31. STREET, CHICAGO. ILLINOIS

Naše mnenje.

Sodec po pisavi nekaterih član¬
kov po narodnjaških listih — ne
sicer po vseh — prihajajo menda
vsaj posamezni slovenski nacio¬
nalisti do spozanja, da so jo
Slovensko ligo zavozili. Zdaj kli¬
čejo na sodelovanje in začenjano
priznavati, da ne mora biti izda¬
jalec naroda, kdor ne prisega na
Slovensko ligo, in pravijo celo
Ce program Slovenske lige ni do¬
ber, naj se zavrže in naj se sesta¬
vi drug ■— s čimer vsaj pogojno
priznavajo, da tisto, kar imenuje¬
jo program, nima cene.

Ker niso dosedanji poživi nič
druzega kakor časnikarsko pi
sanje, nima nobena organizacija
povoda, da bi se bavila z njimi.
Povedati pa hočemo svoje mne¬
nje — neobvezno seveda — ker
nam gre za to, da se razumemo in
ker nam svoboda narodov ni
prazna beseda.

Kdor hoče biti pravičen, kar je
sicer težko, ako se kdo zaslepi
šovinizmom, mora priznati, da
smo svoje stališče dovolj jasno
in dovolj obširno razlagali. Naša
kritika Slovenske lige ni bila ne¬
gativna, temveč smo tudi poveda¬
li, na kaj se je treba ozirati in
kaj se more po našem mnenju
storiti. In kakor se stvari razvi¬
jajo, se ni zgodilo prav nič, kar
bi bilo moglo omajati naše pre¬
pričanje.

V gibanje “za osvoboditev Ju¬
goslovanov” se je od začetka vti¬
hotapilo nekoliko ljudi, katerim
je svoboda narodov deveta briga,
ki pa so našli ugodno priliko za
povsem druge namene; oni so tu¬
di povzročili tisti strupeni časni¬
karski boj, ki se je vodil z naj-
podlejšimi osebnimi napadi, z ma¬
la fide izrekanimi infamnimi sum¬
ničenji in z bezniškimi manirami.

Nanje se ne oziramo. Razun
njih so v nasprotnih taborih tudi
drugi ljudje, in nekateri med nji¬
mi so prepričani, da je prišel čas,
ki ga je zgodovina določila za o-
svoboditev Jugoslovanov. In radi
bi pospešili to zgodovinsko deja¬
nje.

Nikdar nismo nasprotovali ta¬
kemu stremljenju. Kako bi mn
sploh mogli nasprotovati, ko je
osvoboditev narodov izpod vsake¬
ga tiranstva zapisana na naši za¬
stavi? Kako bi mu mogli naspro¬
tovati, ko je izrekla socialistična
Internacionala pravico vsakega
naroda do lastnega odločevanja o
svoji usodi, že na pariškem kon¬
gresu. In oni bi mu mogli na¬
sprotovati, ko je ravno jugoslo¬
vanska socialna demokracija v
Avstriji in na Balkanu teoretično
in praktično delala za združite!'
jugoslovanskih plemen?

Pač pa je bila po našem najglo-
bokejšem prepričanju metoda, ka¬
tero so si izbrali, tako zgrešena,
da bi lahko narodu silno škodova¬
la, ne da hi mu kaj koristila.

Nasprotni smo predvsem ha¬
zardni igri z usodo naroda. Ha¬
zard pa je, če še vzame za gotovo
dejsto. da zmagajo zavezniki in
se vse gradi na tej predpostavki.
Zavezniki upajo, da bodo zmaga¬
li, Nemčija in Avstrija pa tudi
upata. Razun obojestranskega u-
panja pa ni doslej niti najmanjše
garancije za definitivno zmago
na tej ali na oni strani.

Na pesek se ne more graditi.

Če se računa z zmago zaveznikov,
se mora računati tudi z nasprot¬
nim slučajem; sploh se mora je¬
mati v poštev vse, kar se more
zgoditi po človeški previdnosti.
Tako je n. pr. tudi mogoče, da
nihče ne zmaga. In mogoče so
povsem drugačne reči. Kakor je
Italija skočila iz trozveze, tako
tudi četvorni sporazum ni obit z
železnim obročem. Nihče ne more
reči, da so interesi vseh zavezni¬
kov v vseh rečeh popolnoma ena¬
ki; odkar je stopila Italija na
bojišče, se je v domačiji zavezni¬
kov marsikaj izpremenilo, in če
stopijo res.še kakšne druge drža¬
ve v boj, bo še več nasprotnih in¬
teresov pod enim klobukom.

Stara reč je, da nemške reak¬
cionarne stranke ne žele resne o-
slabitve Rusije, ker smatrajo ca¬
rizem za izvrstno zaledje pruske¬
ga absolutizma. Prav tako pa je
ruskim črnosotnikom, ki so imeli
na dvoru in pri vladi vedno naj¬
več vpliva, Francija veliko bolj
zoprna kakor Nemčija. Ako se
Angliji ne posreči dodati Rusiji
dovolj streliva, preden bo popol¬
noma izčrpana, ne bi bilo nikakrš¬
no čudo, če bi kljub vsem doseda¬
njim nasprotnim izjavam Rusija
vendar sklenila separaten mir z
Nemčijo in Avstrijo. To bi se celo
lahko zgodilo ob pogojih, ki bi
bili za Rusijo vsaj relativno ugod¬
ni, ker bi bila Nemčija vesela,
da bi mogla vso svojo armado o"
brniti proti zapadu, Avstrija pa
proti Italiji.

Če je to mogoče, se pa lahko
zgodi še več; Rusija lahko posta¬
ne naravnost zaveznica Nemčije
in Avstrije. Pretveze za take iz-
premembe se lahko kaj hitro naj¬
dejo; diplomatična zgodovina je
vsa polna burk. Tudi ne bi bila
to prva vojna, v kateri izpremeni
eden izmed udeležencev nenado¬
ma fronto.

Da se razumemo: Mi ne trdi¬
mo, da se bo to zgodilo. Pravimo
pa, da je mogoče. In kar je mo¬
goče, se ne sme izključevati iz ra¬
čunov, če se že delajo računi.

Na jugu se gode reci, o katerih
je vredno nekoliko misliti. Iz Av¬
strije in iz Srbije so prihajale ve¬
sti. da se obnovi srbsko-avstrijska
vojna. Ali teden za tednom je mi¬
nul in nič takega se ni zgodilo.
Pač pa marširajo Srbi v Albanijo
in Črnogorci so šli po Skadar, iz
katerega jih je pred nedavnim po¬
dila vsa Evropa. In zdi se, kakor
da gleda Avstrija prav zadovolj¬
na na to akcijo, ki bi mogla vrniti
Srbiji tiste sadove balkanske voj¬
ne. ob katere jo je pripravila
ravno Avstrija. Jasno pa je, da
pripravlja ta akcija enaka na¬
sprotja med Srbijo in Italijo, ka¬
kršna je Albanija povzročila med
Avstrijo in Italijo, če se mora
Avstrija definitivno odpovedati
vplivu v Albaniji — ni li mogoče,
da smatra Srbijo za mani nevar¬
no na Jadranskem morju, kakor
Italijo? In če je izmučeni Srbiji
osvojitev Bosne, Hercegovine in
Dalmacije pretežka naloga — ni
li mogoče, da ji je tedaj kos Al¬
banije ljubši kakor nič?... V ča¬
sopisih, na katere vpliva nemška
vlada, je bilo že dosti jasno nami-
gavanje, naj se iSrbiji prepusti
Albanija, in iz Avstrije ni bilo
niti besedice protesta.

Esad paša je pred Srbi bežal v
Italijo — v tisto Italijo, ki je v
zvezi s Srbijo...

Srbi operirajo v Albaniji; tam
pa imajo tudi Italijani oddelke.
Kaj, če pride “pomotoma” med
njimi do kakšnega spopada? In
kaj, če bi v takem slučaju Ru¬
sija spoznala, da ima več povoda
ščititi Srbijo pred Italijo, kakor
pred Avstrijo?

Vse to niso nemogoče reči. In
od takih reči, ne pa od naših želja
so v prvi vrsti odvisni pogoji za
bodoči položaj Jugoslovanov. Ker
so možnosti tako različne, je pa
absolutna napaka postavljati vso
igro na eno karto. Zakaj če se
gradi vse le na temelju enega slu¬
čaja, se mora vse ponesrečiti, ako
se ne zgodi ravno ta slučaj.

Avstrija se lahko razpade; mi
pač ne bomo imeli ene solzice za¬
njo, ako se to zgodi. Ali jasno je,
kakor beli dan, da je položaj za
Jugoslovane vse drugačen, če se
ne razpade. Ako bi imeli ameriški
Slovenci moč, da bi zagotovili
zmago nad Avstrijo, bi lahko pu¬
stili druga vprašanja na stran.
Ali sami ne moremo Avstriji na¬
povedati vojne in na zmago za¬
veznikov nimamo niti najmanj¬
šega vpliva. Torej moramo — ho¬
češ nočeš — vpoštevati tudi even-
tualnost, da ostane Avstrija ne-

POGLAVJE O NARODNOSTI.

Kar opazujemo pri primitivnih
takozvanih divjih plemenih, ne
more biti merodajno za proučava-
nje narodnega vprašanja, kajti
taki necivilizirani rodovi se nika¬
kor ne zavedajo narodnosti. Nji¬
hovo življenje se pač giblje sko¬
raj izključno v okvirju lastnega
plemena in večinoma velja vsak
član kakšnega drugega rodu za
sovražnika; ali pojm narodnosti
jim je tuj in se je razvil šele na
višji stopnji kulture.

Proučavanje njihovega življe¬
nja ima drugo vrednost, namreč
primerjevalno. Ono nam razode¬
va, kakšno je bilo življenje naših
pradedov, ko so bili na tisti stop¬
nji kulture, na kateri so danda¬
nes razni črnokožci in rjavokožci.

To primerjanje omogoča spozna¬
vanje razvoja. Kakor najde ar¬
heolog in geolog, kadar prekopa¬
va zemljo, da bi čital stare strani
njene zgodovine, vsakovrstne o-
kamenele živalske in rastlinske o-
stanke, tako je priroda v primi¬
tivnih plemenih ohranila takore-
koč okamenine človeka in-okame-
nine življenja. Poznati jih je tre¬
ba, da se ne izgubi nit razvoja iz
rok; ali ostati se ne sme pri njih,
temveč stopati je treba po lestvi
navzgor do zadnje stopnje, katero
je doseglo človeštvo.

Eskimoti in Njamnjami žive v
kamnitni dobi. Kulturni narodi
žive v dobi železa in jekla in pre¬
moga, v dobi železnice, parobroda,
avtomobila, zrakoplova, brzojava
in telefona. Tehnični napredek
zbližuje človeštvo. Para in elek¬
trika v službi človeka je skrajšala
vse daljave na zemlji. Brzojavna
iskra preskoči deset državnih mej,
kakor bi trenil z očesom. Samo-
leta ne zadržujejo razno pobarva¬
ni stebri. Trgovina se ne ustav¬
lja ob rekah in hribih.

Človek je produkt- svojih raz¬
mer; kakor se te izpreminjajo, se
izpreminja tudi on. če zbližuje
napredujoča tehnika ljudi in na¬
rode, se ne morejo trajno upirati
zbliževanju. Na vzhodu so to po¬
izkušali — na Japonskem in na
Kitajskem; pa se ni posrečilo.

Neizogibna posledica od razvo¬
ja povzročenega zbliževanja je iz¬
enačevanje, izravnavanje razlik
in nasprotij, prelivanje in izliva¬
nje starih oblik in porajanje no¬
vih.

Ta razvoj se najloze opazuje v
obmejnih krajih, kjer se prebi¬
valstvo meša.

Slovenec je gotovo Slovenec, pa
naj živi na Dolenjskem, v Beli
Krajini, v Bohinju, na Koroškem,
na Murskem polju, v Slovenjih j ei praznujejo svoj
Goricah, v Trstu, na Vipavskem j na enak način,
ali pa v Tstri. In vendar bi bilo j Korajžni fantje
predrzno trditi, da so si tako e-'
naki,. da se po tej enakosti lahko
dožene njihovo slovenstvo.

O jeziku in njegovih dialektih
bomo govorili, na drugem mestu.

Tudi v njem se opaža karakteri¬
stično prehajanje. Nič manj zna¬
čilni niso prehodi šeg.

Nekateri običaji so tako sploš¬
ni, da so si v bivstvu enaki po
velikem ozemlju, po celih konti¬
nentih in še dalje, pa ne poznajo

ne državnih ne narodnih meja.
Predvsem velja to za vse tiste Še¬
ge, ki so v večalimanj izpremenje-
njene obliki podedovane iz po¬
ganskih, iz predzgodovinskih ča¬
sov. Teh je toliko, da živi če ne
ves, pa vendar največji del kr¬
ščanskega sveta še dandanes po¬
gansko življenje, čigar korenine
segajo v ono preteklost, o kateri
nam ne govori nobena ustna pre¬
daja.

Nekaj let je tega, kar so uvedli
po slovenskih in hrvaških krajih
praznovanje sv. Cirila in Metoda;
mimogrede naj omenimo, da bi i-
mel spomin teh dveh “slovanskih
apostolov” veliko več pomena, če
bi se obhajal malo bolj kulturno
in malo manj cerkveno. Na pred¬
večer njunega praznika so začeli
po mnogih krajih paliti kresove.

Ali ta običaj je še mlad in če¬
tudi se mu daje nacionalen po¬
men, se vendar ne more imenovati
naroden običaj. Za to bi moral ži¬
veti v narodu in biti tradiciona¬
len. Dokler se pa mora agitirati
za tako praznovanje, ni to sploh
niti običaj.

Toda preden sta brata Ciril in
Metod oživela v spominu, so se
žgali kresovi po slovenskih hri¬
bih na predvečer sv. Janeza Krst¬
nika. Za to ni bilo treba nobene
agitacije; to je bila res šega.

Sv. Janez najbrže sam ne ve,
kako je dosegel to čast. Kajti
po sveti legendi je pač imel pre¬
cej opraviti z vodo, ne pa z og¬
njem. Ali z njegovimi kresovi je
tako kakor z neštetimi krščanski¬
mi slavnostmi: Svet jih je poznal,
ko še davno ni poznal krščanstva.
Sveti Janez se mora zahvaliti za
ognjevito češčenje slučaju, da i-
ma svoj god 24. junija, torej le |
za tri dni po začetku poletja, to¬
rej ob času, ko so stari Slovani še
kot častilci Penina zažigali kre¬
sove. In že to ni bilo izvirno. Za¬
žiganje ognja v zvezi z verstvom
je tako staro kakor iznajdba og¬
nja. Ker je bilo solnce največji
ogenj in obenem božanstvo, se je
tudi vsakoletno rojstvo ognja in
boga na zemlji obhajalo ob času,
ko so bili značilni momenti v kre-
tanju solnca: Po zimi, ko se je

izza najkrajšega dneva, takore-
koč po smrti začelo zopet dviga¬
ti, po leti, ko je bilo na vrhuncu
svoje moči.

Kakor ni bilo češčenje ognja
takrat nič izključno slovanskega
— saj Slovanov in sploh sedanjih
narodov še bilo ni — tako tudi
danes niso kresovi nič izključno
slovanskega ali slovenskega. Nem-
Sonmvendtag

Kadar pride škof v kakšno fa¬
ro, kadar je cerkveni god ali žeg-
nanje, pa tudi ob drugih primer¬
nih dogodkih postavljajo po na¬
ših vaseh mlaje. To je slovenska
šega. Moremo li reči, da je to
narodna šega? To bi smeli le te¬
daj, če bi bila le med Slovenci
vdomačena. Ali ta šega je zeio
mednarodna. Tudi Nemci imajo
svoj Maibaum. In ko so bile a-
meriške države ob Atlantičnem o-
ceanu še angleške kolonije, so se
naseljenci, kadar so imeli časa,
zabavali na ta način, da so posta¬
vili visok drog, ki so ga namazali
s salom, na vrh so pa obesili kaj
mikavnega, in potem so plezali po
mastnem drogu na velikansko ve¬
selje gledalcev -— prav tako ka¬
kor v neštetih krajih Evrope.

Koliko enakosti je v svatovskih
šegah različnih narodov, je opa¬
zil vsakdo, če je kaj popotoval in
imel pri tem odprte oči. Kar je
pa razlik, so večinoma drobne, in
niti te ne napravijo običajev na¬
rodnih, kajti posameznosti se me¬
njajo od okraia do okraja, včasi
od vasi do vasi.

Prav tako je z običaji pri smrti
in pogrebu, pri rojstvu in krstu
in v neštevilnih drugih slučajih.

Šege, ki niso iz davnine sploš
no podedovane, pa potujejo in se
razširjajo sčasoma. Nekdaj je
slovenske otroke skoraj izključno
sv. Miklavž obdaroval. O božiču
pa so bile skoraj v vsaki hiši jas
lice. Sedaj prinaša po Sloven¬
skem splošno “kristkindl” daro
ve in Miklaž je malodane penzi
oniran; o božiču pa gore svečice
na božičnem drevescu kakor na
Nemškem in jaslice so se mu mo¬
rale večinova povsod umakniti...

V Beli Krajini imajo Slovenci
pri svatbah, pogrebih, proščenjih
običaje, ki se skoraj nič ne razli¬
kujejo od sosednih hrvaških, pač
pa od drugih slovenskih.

Na Koroškem imajo okrog Pre¬
valj in Črne drugačne šege kakor
okrog Borovelj. Ampak prevalj¬
ski Slovenci imajo enake šege ka¬
kor prevaljski Nemci, boroveljski
Slovenci imajo skupne z borovelj¬
skimi Nemci. In ne more se ni¬
ti reči, da so Slovenci hlapčevsko
prevzeli običaje od “Herrenvol-
ka.” ker se pozna mnogim takim
skupnim šegam slovenski vpliv a-
li vir, kakor hodijo n. pr. v la-
bodski dolini Nemci na “PleSch-
tanz.”

Na Primorskem pa imajo Itali¬
jani ob nedeljah in praznikah ‘Sa-
gro.’ Ali Slovenci hodijo tudi na
šagro plesat, ne le v mešanih, am¬
pak tudi v čisto slovenskih krajih.
Slovenci na Primorskem se obla-

skaeejo čez
kres; pa tudi dekleta poprimejo
svoja krila in tekmujejo z njimi.

V nekaterih krajih imajo še na¬
vado, da ženo živino čez ogenj.

Nekdaj pa je bila to splošna še¬
ga, takorekoč obred, kajti ogenj _ nadomeščajo
je imel čistilno moč, to se pravi,
pregnal je zle duhove in na ta na¬
čin obvaroval ljudi in živali bo¬
lezni in vsega hudega. Nekaj po¬
dobne vraže pa tudi živi še dan¬
danes.

čijo kakor Italijani; njihovi go¬
vorici se pozna italijanski vpliv,
ne le na ta način, da rabijo mnogo
italijanskih besed — saj tudi
“šrajajo,” kar pač ni italijansko
— ampak po akcentu, po tein. da
s in z radi s š

dokler ne bo dosežena vaj
mej.

O tem, kako je presojati j
vo glasovanje, bo pač sodi«
ternacionala. Da. ne bo vse
breno, kar se je zgodilo, j e
nam jasno. Ali da prihaja g
kino delo v prave tire, nam
bolje dokazuje manifest, I
je vodstvo stranke izdalo in,
vilo v “Vorvviirtsu”. Jlas
zahteva, da stori Nemčija
korake za mir in da se sklene
pod takimi pogoji, da bo mo
v prijateljstvu živeti s sc
Vod^fvo stranke izreka, %
ljudstvo mir — in to je naj
nejša beseda, ki se more v >
njem času, pod vojaškim ah
tizmom in pod neizprosno e<
ro izreeČproti vojni.

Manifest, ki obsega vso
stran omenjenega glasila, p
uvodoma, da so socialisti vi
da se približuje vojna. Zanj
se trudili, da bi se bil dosegel
naroden sporazum. Ko je p
vojna, so se stavili domovin
razpolago. Nadalje se skli
manifest na izjavo v držav
zboru, v kateri so poslanci a
vali, da se konča vojna, eii
dosežena varnost in čim »
sprotniki pripravljeni za mir

Zaključni odstavki se glase

“Vodstvo socialno deraol
ske stranke je vedno naspro:
lo politiki osvojevanja in aa
ran ja. Tznova najostreje prot
ramo proti vsakemu gibanji
proti vsaki proklamaciji. k:
namen aneksijo tujega m
in potlačevanja drugih nar*
proti gibanju in izjavam, ki
širijo v Nemčiji velike gosp«
ske družbe in nesocialistični p
tičarji. Ponavljanje take aeiti
ovira mir. po katerem narod;
peni.

Če se ninup la vojna, ki zt
va vsak dan nove žrtve, bra
trebe raztegniti do popolnega
črpanja vseh narodov, mora
udeleženih sil ponuditi rolo
mir.

Nemčija, napadena od veli
močnejših sil, se je doslej za
vito branila vseh sovražni
uničila je načrt izstradanji
pokazala, da je nepremagljivi
to-mora storiti prve korake, a
doseže mir.

V imenu človeštva in cina
cije in podprti z ugodno voj«
situacijo, zahtevamo od vlado
pokaže, da je pripravljena zn
rovno pogajanje, da se more a
čati ta krvavi konflikt.

Pričakujemo, da porabijo s«
listi v drugih deželah, ki sol
pletene v vojno, svoj vpliv I
vlade, da nastopijo v ensi
zmislu.”-


radi s š m
ž i. t. d. Prav tako se pa opažajo
pri Italijanih okrog Trsta sloven¬
ski, po Istri in Dalmacii pa hrva¬
ški vplivi. Ali kdor bi hotel na¬
vajati posameznosti, bi moral pi¬
sati knjigo. (Dalje prih.)

Nemški socialisti zahtevajo mir.

Značilne reči se gode na Nem¬
škem in polagoma postane takti¬
ka nemških socialistov tudi tistim
razumljivejša, ki bi bili najrajši
vse nemške sodruge, izvzemši mor¬
da Liebknechta, linčali. Sicer ima
vsak razbojnik, tudi če ni nobene¬
ga dvoma o njegovih zločinih,
pravico, da se zagovarja, da raz¬
loži svoj položaj, svoje namene,
nagibe, vzroke itd. O socialistih
v nemškem državnem zboru nismo
vedeli nič druzega, kakor da so
glasovali za vojni kredit in kako
so utemeljili svoje gasovanje.
Vsako nantačnejše razlaganje je
bilo v abnormalnih vojnih razme¬
rah nemogoče. Kljub temu so
'bili — ena, dva, tri — obsojeni.

Tako zanesljiv sodrug, kakor
Vandervelde, Belgijčan, čigar de¬
žela je v začetku vojne največ
trpela vsled nemškega napada, je

klical: “Obžalujem, ampak ne

sodim. Potrpimo, počakajmo, da
izvemo več in da nam bo vse jas¬
no.” Angleška socialistična “Ju-
stice” je razlagala, kako je Beth-
mann-Holiveg prevaril nemški
narod, kateremu je v državnem
zboru pač povedal, da so Rusi in
Francozi prekoračili mejo, ne pa,
da jim je Nemčija pred tem na¬
povedala vojno. Tudi angleški so-
drugi so obžalovali, ampak niso
sodili.

Tudi naše stališče je bilo tako.
Odobravati nismo mogli taktike
v nemškem parlamentu, zato pa
si nismo jemali pravice sodnikov,
ki pripada edino mednarodnemu
socialističnemu kongresu.

Pač pa so si to pravico lastili
vsakovrstni bevskači, skebi in
puhloglavci, ki niso še nikdar z
mezincem genili za delavstvo, se¬

daj so si pa nenadoma začeli na¬
devati ime socialistov, misleči, da
jim daje to kakšno “moralno’
pravico, da zlivajo golide svojih
smrdljivih tekočin na socialiste.

Kdor si je mogel v teh divjih
časih ohraniti še nekoliko hladne
krvi in objektivne razsodnosti
pa mora sedaj spoznati, da nem¬
ški socialisti vendar niso tisti kaj-
zerjevci, za katere so jih slikali
tisti, ki sami najglasneje zahteva-
je šovinizem od socialistov.

V državnem zboru je bilo že
nekoliko ostrih spopadov, v pru¬
skem deželnem zboru še več. Pro¬
ti aneksijam nastopajo socialisti
povsod. Zdaj se bo morda tudi
kdo spomnil, da so poslanci stran¬
ke na kritični seji dne 4. avgusta
pač glasovali za vojni kredit,
da pa so v svoji izjavi naglašali,
da podpirajo vojno toliko časa,

“Vomviirts” je bil zaradiI
manifesta na osem dni suspa
ran. Zdi se torej, da social
hteva ne veseli nemška vlade.!
polnoma brez uspeha pa sed
stična agitacija vendar ni osi
kajti vlada je vsem časopis
prepovedala pisati o aneksiji 1
gije.

“Vorwiirts” je sicer suspa
ran, ali kakor je videti, je us
fest vendar prišel v javnost
če se je mogel razširiti med Iji
stvom, gotovo ne ostane h
učinka.

Ko je Liebknecht s svojimi P
staši izdal oklic za mir, smodf
li, da njegova skupina najbra
v manjšini; manifest strankin'
vodstva potrjuje, da smo ii
prav.

POLJSKA IN VOJNA

razdeljena. Prav tako pa moramo
misliti tudi na možnost, da Av¬
strija kaj izgubi, kar bi bilo na
našo škodo.

In to je tisto, kar je po našem
prepričanju najvažnejše. Ako
nam je kaj do slovenstva in ju¬
goslovanstva, tedaj ne smemo
krokati, da moremo živeti le te¬

daj, če gre Avstrija rakom žviž¬
gat. Narod, ki sam obupa nad svo¬
jim obstankom, je izgubljen. Na¬
rod, ki danes ne doseže svojega
cilja, ga bo dosegel jutri ali po-
jutršnjem. če si le ohrani voljo
in moč in če se zna pripraviti za
vse slučaje.

Naj se konča vojna, ki se vodil

brez nas in na katero ne .moremo
vplivati na noben način, tako ali
pa tako ali pa še drugače: Važno
je to, da smo, kolikor mogoče pri¬
pravljeni za vse slučaje, najvaž¬
nejše pa je to, da se pomaga na¬
rodu za bodočnost do tistih spo¬
sobnosti, katerih mu je sedaj
manjkalo v resni uri.

“Czas” prinaša po varšavs
listih podrobnosti o škodi na P 1
skein. Kakor se poroča sc c
škoda, ki jo je vojna povzročil
kmečkem gospodarstvu, na I
miljonov rubljev. Kar se tiče
dustrije. se ceni škoda podd
tovarniških poslopij na več "■
15 miljonov rubljev. Blagaje o
uničenega za 27 miljonov rublji
Ogromne izgube je prizade,'!
vojna tudi trgovini in industrj
ni izdelavi na Poljskem, ter
ceni že dosedanja škoda m >
ljardo rubljev. Ze do 1. januJ(
1915 se je računalo, da je bilo*
gubljenih 209 miljonov rubi*
in od tedaj je doseglo izdelovat
komaj deset odstotkov navad*
višine. Trgovinski promet se
zmanjšal za 48 miljonov rublj
Škoda na nepremičninah a oj
stošenih mestih in manjših tr?
in sicer samo na občinskem ?'■
moženju znaša 43 miljonov
ljev.

PROLETAREC

n

"Je, l

»>• I), M'
w {SiU
' Je  2»

•'li A

■»•ve JV

til

Philadelphia 4. julija 1776.

' petek, dne 12. oktobra 1492. kov obsojeni. Anglija je še lc 1.
Ivristof Colnmbus stopil na 1792 razglasila svojo pravico do

' ,J:  tn a| ?• »J otoka Guanahani, od njega -

'. s 11)1  'tlte')*pi!povanega San Salvador, sedaj
"".irtjj^i/jitlmgs Island, v otočju Baha-

1,1  dovj J To je bilo prvo zgodovinsko
in d-,''%'joeeiio odkritje Amerike in
korak, da so belokožei kolo-
.Nv|, '.-"(tirali ogromni kontinent.

ne 24. junija 1493. je John
,ot zasadil angleško zastavo
sedanjem New Foundland; on
imenoval tisti kraj Prima Vi-

a . ki
Pod
Pod
oti v

Ni

■ S

« to J

V

fci

se

tteizj

Vini.

i“; "S

)eno Sa sl,.

"»Je v

[ »i se

l ’°jna

5eb iid,;

'o je bilo odkritje severne A-
rike, dasi je tudi Cabot mislil,
je dospel nekam v Azijo. Le-
pozneje se je vrnil, a ker so
' so s °cijlj|;|i na severu velikanski ledeniki
lirali pot, je plul ob vzhodnem
■ežju in prišel nekako v višino
:lz,| m. ^fcanjega Maryland. Ves kraj je
•davi]j Osvojil” v imenu angleškega
■alja.

k okrog devetdeset let po-
so se pričeli resni poizkusi
se kolonizira nova dežela. Gil-
■rt Raleigh je ustanovil 1583.
iško kolonijo na New Found-
id, ki se je pa ponesrečila. Nje
brat Sir Walter Raleigh je
ilal 1584. dve ladji, ki sta do¬
ji obrežja sedanje Caroline.

Nadalje
izjavo v
eri so
kon ča VOk:

:

Oti

'•»ost in
'pravljenj %
odstavki Se?
socialno i
,ie vedno lajf|

vojevanja j (  Jkaj časa so se mornarji zadr-
i najostreje v,Bi na otoku Roanoke, potem so
vsakem« gib £ I vrnili v Anglijo,
oroklamaciji lDrugo leto je poslal Sir Ra-
sijo tujega' Igb večje brodovje pod povelj-
ija drugih j jrom Sir Richard Grenvilla čez
irje. Na ladjah je bilo 108 ko-
dstov. Prišli so do Floride in se
item izkrcali na otoku Roanoke.
idijanci so jih prijazno spreje-
toda beli človek je takoj na-
ipil kot gospodar in z brutal-
tmi izzival maščevanje domo-
icev. Tudi ta kolonizacijski po-
:us je ostal brez uspeha.

so se ekspedicije;
■pesno kolonizirarije severne A-
1 ponuditi tii| fr ;]j e ge  j e  p a  pričelo pravza-

■a| šele tedaj, ko so Puritanci
ipndena oj 4 morjem iskali novo domovino,
st> je doslejiljer bi mogli uživati versko svo-
vsch sovntjodo. Dne 17. septembra 1620 se
črt izstradajph je okrog sto z ženami in otro-
nepremsm odpeljalo na ladji Mayflower.
i prve korakfamesto ob reki Hudson so bili
Tcani uri rtu Cod. Kraju, Kjer
se naselili, so dali ime New
ymouth. Imeli so težke čase;
t |j uiogo jih je obolelo in pomrlo.

i m izjavam j
čiji velike J
i nesocialističfi
•ljanje take aj
katerem om

. la vojna, lij
nove žrtve, lJ

i,id0 J P°* Ponavljale”
narodov, mil

ovestva in m
i ■/.  ugi

cvamo

uri nravi«' ^ d™!* kolonisti so prihajali
‘ ‘ ^ L«::—: icoa Ar.

je, da se»
konflikt.

t, da porabijo
deželah, ki f
10, svoj vpl
topijo V (8

je

bil zaradi

njimi in leta 1630. jih je bilo

e tristo.

Smatrali so se za podanike an¬
gleškega kralja, ali stara domo-
ina se dolgo ni brigala zanje.
le deset let po naselitvi jim je
ompanija na Angleškem prizna-
pravico do zemlje, katero so
bdelali. Izvolili so si svojega gu-

isom oni M  erner i a > in leta 183 s 9 > ko  J e šte
i|r j j as() ijii ilo kolonistov že znatno naraslo,

uerašks “

uspeha P" s ®

vpeljali parlamentaričen si
sitem.

Polagoma so se kolonije mno-

' " ldal  vjjfcle ob A,tlantienem oceanu. Pri-

, vsen i cw
sati o aneksi

je

je v

sicer
ideti, J e  [Maine,

tajali so tudi naseljenci, ki so
upali, da najdejo zlata ali pa da
obogate s trgovino z Indijanci,
a ta način je nastala kolonija

J

V

razširiti »'“j

ne

echt s s'voF-

ifest
da 81


•ojn<
>da'* tvU ’ ti'
IG 11 '. s


d»


11' h  ,

11 »

'7 Bi®- „„
e'-

illO\
p'

in'

j/

f

!■»<>

1 . 1 »

/e


5 &]

lilj 0 " 0  dcl ((!

jstf' ', pl

tk» v

et.J

■, i"" te" 1

i" <:j#,

43  ]

Puritanci, ki so zapustili An¬
glijo, iščoči versko svobodo, so v
novi domovini postali pravi ver-
i tirani. Pravico glasovanja so
priznavali samo članom svoje
cerkve; njihova lokalna vlada je
. ]1SJ .. bila pravzaprav cerkvena oblast.
^' astal ° je vsled tega mnogo sptr
lf ‘' sl s  Tov, pregonov, izselitev in novih
naselitev. Leta. 1643. so se te ko-
onije združile za varstvo skupnih
interesov pod imenom United
Colonics of New England. Štele
so okrog 50 naselbin in 20.000
v 4  duš.

■V druge kraje, največ okroj

te kolonije.

Nekakšna zveza je nastala med
angleškimi kolonijami, ko je te¬
kom vojne s Francozi Benjamin
Franklin predlagal, da naj se
snide vsako leto v Philadelphiji
kongres, na katerem naj bo za¬
stopana vsaka kolonija.

Ko so bili boji s Francozi in
Indijanci končani, je bilo pod vr¬
hovno angleško oblastjo trinajst
kolonij. Izmed teh so imele Vir¬
ginia, New Vork, New Jersey,
North Carolina, South Carolina,
Georgia in Nevv Ilampshire kra¬
ljevsko vlado — “royal govern-
ment”; angleški kralj je imeno¬
val guvernerja ,ter je po svoji
volji potrjeval ali pa zametaval
zakone, ki so jih sklepali kolo¬
nisti.

V Massachusetts, Connecticut
in Rhode Island je bil “charter
government”- koloni jalna legi-
slatura je imela obširno avtono¬
mijo.

V Maryland, Pennsylavina in
Delavvare je bil takozvan “pro
prietory government”; dediči lor¬
da Baltimore in Penna so izvrše¬
vali tu približno enako oblast,
kakor kralj v prvih sedmih ko¬
lonijah. Delaware je vojvoda yor-
ški odstopil Pennu.

Vsaka kolonija je imela svojo
zakonodajo, sestoječo iz dveh
zbornic; assembly je volilo ljud¬
stvo, v council je pa v kraljev¬
skih kolonijah kralj imenoval
člane, v “proprietary colonies”
pa lastniki. V kolonijah s char-
terjem je assembly volila council
in guvernerja.

Po pretežni večini so bili torej
guvernerji zastopniki kralja, o-
ziroma Anglijo. In ker ni mogel
noben sklep legislature postati •
zakon, če ni bil sprejet v obeh
zbornicah in potrjen od guver¬
nerja, je bila zakonodajna moč
legislature zelo problematična. —
Zaraditega so bili spori na dnev¬
nem redu. To je bilo tem narav¬
neje, ker mnogo guvernerjev ni
mislilo na nič druzega, kakor na
to, kako bi čim hitreje obogate¬
li. In ker so vedeli, kakšno moč
imajo, so bili med njimi brezob¬
zirni tiranu kar je bilo olajšano
s tem, da so bili večinoma obenem
sodniki najvišjega sodišča.

Avtonomija kolonij je bila
sploh omejena. Zakonodajstvo o
zunanji trgovini je bilo pridržano
angleškemu parlamentu. Svoje
glavne produkte so morale pro¬
dajati Angliji. Tudi kupovati so
smeli evropske proizvode le iz
Anglije. Plovb eni zakon (Navi-
gation act) je prepovedoval vsem
tujim ladjam pristajanje v kolo¬
nijskih lukah. Celo trgovina med
posameznimi kolonijami je bila
na vse mogoče načine otežkošče -
na Po vseh večjih pristaniščih
se je pobirala carina, ki se je
stekala naravnost v kraljevo bla¬
gajno.

Kritičen je postal položaj, ko
je prišel na prestol 1. 1760. kralj

Koncem oktobra 1764 so izvolili
v Pennsylvaniji Benjamina Fran¬
klina, da razloži v Londonu miš¬
ljenje kolonistov. Dobil je tudi
iz drugih kolonij pooblastila, ta¬
ko da je bil takorekoč zastopnik
angleške Amerike. Londonski dr¬
žavniki so sicer poslušali Frank¬
lina, ki je izjavljal, da ne bodo
Američani nikdar priznali davka,
ki se uvede brez njihovega skle¬
pa ; ali Grenville ni vedel, kako
bi drugače napolnil prazne bla¬
gajne. Razun tega pa je hotel tu¬
di na vsak način ukloniti kolo¬
nije pod centralno oblast.

Dne 10. januarja 1765. se je
zopet otvoril angleški parlament
in Grenville je dejal“Kolkovi
na bo kamen izkušnje za pokor¬
ščino, ki jo je vsak britski poda¬
nik dolžan naredbam zakonodaj¬
nega zbora združenih kralje¬
stev.” — Kralj se je popolnoma
strinjal z Grenvillom in je dejal,
da ne bo opustil ničesar, kar bi
bilo potrebno, da izsili pokoršči¬
no kolonij. — Parlament je spre¬
jel zakon in kralj ga je 22. marca
podpisal.

Vest o tem je učinkovala v A -
meriki kakor bomba. Na shodih
in v časopisju so se množile re¬
volucionarne besede. V 'Williams-
burgu je ravno zborovala legisla-
tura Virginije. Patrick Henrv je
nagloma sestavil in predložil sle¬
dečo resolucijo:

1. Prvotni naseljenci so prine¬
sli vse pravice naroda Velike Bri¬
tanije s sabo čez morje in jih za¬
pustili svojim potomcem.

2. Te pravice je potrdilo dvojo
nisem kralja Jakoba.

3. Da se narod sam obdači, jc
znak britske svobode, brez kate¬
re izgubi stara ustava vsako ce¬
no.

4. Ljudstvo Virginije je ved¬
no imelo pravico, da je vladalo v
davčnih rečeh njegovo lastno za¬
konodajstvo. To pravico je ved¬
no priznaval kralj in narod Ve¬
like Britanije.

5. Edina deželna zbornica Vir¬
ginije ima pravico nakladati vir
ginskim kolonistom davke in
davščine; vsak poizkus, da bi se
ta pravica izročila drugi osebi ali
drugim osebam, zasleduje očitni
namen uničiti britsko in ameriš¬
ko svobodo.

Med rojalisti je ta resolucija
povzročila vihai\ Napadali so
Henryja na vso moč. On je takoj
odgovoril in med drugim dejal:

“Cezar je imel svojega Brata,
Karol I. svojega Cromwella, in
Jurij IH.- — ”

Burni klici “izdajstvo!” so
prekinili njegov govor. Henryse
ni ustrašil in je zaključil svoj
stavek: “Jurij III. naj ima nauk
iz teh dogodkov. Če je to izdaj¬
stvo, storite, kar hočete.”

Resolucija je bila sprejeta.

Deželna zbornica v Massachu¬
setts je povabila vse kolonije, naj
pošljejo v jeseni poslance na
skupen kongres v Nevv York.

Dne 1. novembra 1765 je zakon
o kol kovini dobil veljavo. Agita-

I

vancev-

Jurij III., na katerega je imel cija se je do tega časa tako razvi-
največji vpliv državni tajnik'la, da se je skoraj ves promet z
Earl Bute. Ta je imenoval lorda | Anglijo ustavil. V trgovini so se

Cavendisha za upravitelja kolo
nij z nalogo, da izvede popolno
centralizacijo. Predvsem naj bi
izsilil strogo izvrševanje fiskalnih
zakonov, zlasti določbe, da smejo
le angleške ladje pristajati v a-
meriških lukah.

Leta 1763. je Bute demisioni-
ral in sledil mu je lord Grenville.
Ta je našel državne blagajne
prazne in zazdelo se mu je prak¬
tično obdavčiti kolonije. Predlo-

poznale posledice pasivne opozici¬
je ; nekolkovan papir ni imel ve¬
ljave, kolkovanega ni hotel nihče
rabiti.

Na Angleškem so spoznali, da
ne bo mogoče uveljaviti zakona
brez sile. Kljub temu je parla
ment po priporočilu finančnega
ministra Townshenda sprejel še
tri zakone; prvi je določal čari
no na čaj, papir, steklo in barve;
drugi je ukazal ustanovitev od

žil je parlamentu zakon o vm- kolonij neodvisne carinske in

[#<«" <  današnjega New Yorka, so pri-

. niV L„-v xt:..• -• & _j:  m_

njali Nizozemci in Švedi. Trgo¬
vina z evropskmili deželami se je
vse živahnije razvijala. Posledica
je bila seveda konkurenca in bo¬
ji- Nizozemci so osvojili švedske
kolonije, Angleži so pa anektirali
vse skupaj.

Nekatere kolonije so nastale
kot privatna lastnina, n. pr. Ma-
ivlantl, katero je angleški kralj
prepustil lordu Baltimore, ker ni
mogel ta kot katoličan priti v
Virginijo, kamor je bil najprej
namenjen. Tudi Carolina je bila
od kralja Karla II. darovana lor¬
du Albemarle in Earlu Shaftes-
burg. Pennsylvanijo je dobil Wil-
linrn Penn namesto plačila za
16.000 funtov, katere mn je bila
krona dolžna. Georgijo so 1. 1732
naselili z ljudmi, ki so bili na An¬
gleškem zaradi manjših pregreš-

W. F. Severa Co.

komnanija plačila. Dne 10. maja
1774. je dospel ta zakon v Massa
chusetts. V nekaterih krajih so
ga tiskali na črn papir, v dragih
so ga sežgali. Povsod je bila ve¬
likanska razdraženost. Anglija pa
je izvedla blokado.

Dne 15. maja je prišel iz Nevv
Yorka poziv v Boston, da se skli¬
če generalen kongres. Tudi drage
kolonije so se izrekle za to. Dne
17. junija je sklenila asembleja v
Massachusetts na predlog Samu¬
ela Adamsa povabiti vse kolonije
na kongres, ki naj bi se sešel za
četkom septembra v Philadel¬
phiji.

Tekom poletja so vse kolonije
volile svoje poslance. Medtem pa
so se v Masschusetts vojaško or¬
ganizirali. Sestavili so čete, volili
častnike, in ena tretjina moštva
je imela nalog, da mora biti “at
a minutes warning” pripravljena
za odhod.

Dne 25. septembra 1774. se je
sešel kongres v Philadelphiji. Bi¬
lo je 51 poslancev. Peyton Ran-
dolph je bil soglasno izvoljen za
predsednika. Sklenilo se je, da se
vodi zapisnik le o sklepih, ne pa
o debatah. Glavno, kar se je sto¬
rilo, je bila spomenica, naslovlje¬
na na kralja in na angleški na¬
rod, ki je navajala vse po sklepih
angleškega parlamenta izza leta
1763. kršene pravice kolonij in
prosila, da se vse popravi. Posla¬
na je bila spomenica v dveh iz¬
vodih, vsak na drugi ladji, v An¬
glijo, in oba sta dosegla cilj. Ene¬
ga je dobil kralj; pozneje se je
shranil v angleškem arhivu. Dru¬
gega je obdržal Franklin in je
zdaj v arhivu ameriške vlade.

Kongres se je dne 26. oktobra
odgodil do 10. maja. Preden se
je razšel, je priporočal ljudstvu,
naj se vadi v orožju in organi¬
zira.

Kralj ni nič odgovoril na spo¬
menico. Ministrski predsednik
lord North je zagovarjal mirno
spravo. Na ministrski seji je pa

ostal v manjšini; kraljeva stran- 1900 BLUE ISLAND AVE
ka je zmagala. Dne 9. februarja, Ako nam pišite, pišite slovensko,
je bilo sklenjeno izreci, da je ko-'

SSSE

r


St

Prebavna
tonika za sta¬
re in slabotne
osebe. Tudi
zelo primerna
za rabo okre-

SEVERA’S
BALSAM
OF LIFE

(Severov Življenski Balsam). 75c.


10

Priporoča
se zoper za¬
peko, nepre-
bavO, slabo
prebavo, otr¬
pla jetra, žol-
čnico in po¬
navljajočo
mrzlico.

Ni mogel prebavljati.

•‘Po rabljenju Severovega Življenskega Balzama dva
tedna, sem se počutil veliko boljšega in zdravejšega.
Nadlegovan sem bil dolgo časa, ter nisem mogel pre¬
bavljati svojih jedil, toda po rabljenju Severovega Zi-
vljenskega balzama, je neprilika prešla in me pustila v
dobrem zdravju. Priporočam ga vsim, ki trpijo vsled
želodčnih nepriiik.”

Dymian Moroz, Box 14. Duffield, Mich.

1

“ZnRAV.IF 7\  'ZFTUSKF” )» ime nafe knjižico, katera je spisana v

iMSIa  Aii 1 ! —t  korist trpečih žensk, opisujoča raznih

nepriiik v slučaju katerih je izkazal SEVEROV REGULATOR svojo vrednost kot to¬
nika in ženskini najboljši prijatelj v njenem trpljenju. Knjižico pošiljamo zastonj na
vprašanje. Cena Severovega Regulatorja je $1.00.

Severovi Pripravki so naprodaj v lekarnah. Dobite Severove. No vzemite
nadomestitev. Ako jih ne morete dobiti, naročijto jih od nas.

CEDAR RAPIDS
I0WA

Edini slovenski pogrebnik |

MARTIN BARETINČIC |

324 BROAD STREET TEL. 1475 JOHNSTOVVN, PA. |

POVSEM SIGURNO

SE POŠILJA DENAR V STARI KRAJ POTOM NAŠE BANKE,
KER SE NIKEDAR NE PRIPETI, DA BI DENAR NE BIL IZPLA¬
ČAN ALI POVRNJEN, TEMVEČ SE VEDNO V REDU IN PRAVI
ČAS PLAČA V PRISTOJNE ROKE.

Cene

v katerih so zaračunani že vsi stroški so sledeče:

10 kron za.$1.70

20 .3.30

30.5.00

40.6.65

50.8.25

Glavnica in prebitek $600.000.00

100 kron za.$ 16.45

200 . 32.90

300 . 49.35

500 . 82.25

1000 . 163.00

- Hranilne uloge $4,614,984.66

KASPAR STATE BANK

CHICAGO, ILLINOIS.

Alco pridete osebno, govorite slovensko.

skein davku in o povišanju cari¬
ne na sladkor. Meseca marca 1764
je bil zakon sprejet. V kolonijah
je povzročil velikansko razbur¬
jenost. V mestni hiši v Bostonu,
kjer je odvetnik krone Gridley
uaglašal, da je parlament najviš¬
ja zakodajna oblast za vso brit¬
sko državo in da se ne sme noben
britski podanik pritoževati proti
njej, je James Otis odgovoril:
“Zakon, ki nasprotuje ustavi,ni
zakon, temveč samovoljno nasil-
stvo, ki ne veže nikogar. Priprav¬
ljen sem žrtvovati premoženjem
zdravje, da preprečim vladi des-
potično dejanje, kakršno je ene¬
ga kralja že veljalo glavo, dru¬
gega pa prestol.”

Razburjenje se je še povečalo,
ko je Grevville zahteval kolko-
vino, od katere je pričakoval mi-
ljon dolarjev dohodkov. Po vseh

davčne oblasti za kolonije v Bo¬
stonu; tretji je prepovedal legi-
slaturi kolonije New York vsako
zakonodajo, dokler ne poravna
nekih kronskih zahtev za vzdrža -
vanje angleških čet, ki so bile
svojčas poslane v kolonije.

Kolonije so protestirale. Pre¬
bivalstvo je sklenilo, da ne bo pi¬
lo čaja. Vzhodnoindijska kompa-
nija. ki je imela patent, je hote¬
la izsiliti uvoz čaja. Spori so bili
od dne do dne ostrejši.

Franklin se je prepričal, da so
hoteli kraljevski vrhovni uradni¬
ki spraviti kolonije pod vojaško
vlado. Pisma, ki so to dokazovala,
je poslal^ v Ameriko, kjer so slu¬
žila za mogočno agitacijo.

Ker so v Bostonu pometali za
18.000 funtov sterlingov čaja v
morje, je angleška vlada ukazala,
da se zapre bostonska luka, dok

Ioni ja Massachusetts v stanju
upora. Parlamentu je bil predlo-
načrt za spravo”, ki je bil
ironija; če si hočejo kolonije sa¬
me — je bilo rečeno — naložiti
davke na zadovoljnost parlamen¬
ta, jim ne bodo nalagane nobene
druge naklade razun tistih, ki bo¬
do potrebne zaradi trgovine.

Mirna sprava je bila poslej iz¬
ključena.

Do izbruha je prišlo, ko je an-
leški general Gage v Bostonu
sklenil zatreti revolucionarno
propagando in zapleniti skladišče
orožja v Coneord. Sedemdeset A-
meričanov pod poveljstvom kapi¬
tana Parkerja se je uprlo oddel¬
ku majorja Pitcairna. Osem jih
je padlo, 10 jih je bilo ranjenih.
Angleži so imeli tri ranjene. Pro¬
stovoljci so so umaknili. Ali to je
bil.signal za vstajo.

Dne 10. maja 1775. se je sešel
dragi kongres v Philadelphiji in
sedaj so zmagali radikalci. Bil je
pač v težkem položaju, ker ni
imel ne denarja, ne vojaštva,
razun 4000 mož iz Pennsylvanije,
ki so bili določeni za njegovo
varstvo. Vendar je izvolil George
Washingtona za vrhovnega po¬
veljnika,

Dne 23. junija je sklenil izdati
za dva milj ona dolarjev papirna¬
tega denarja. Potem je sestavil
manifest, v katerem je vsem na¬
rodom razložil, zakaj so morali
Američani pograbiti orožje.

Medtem je bilo že nekaj prask
okrog Bostona, General Gage je
izdal manifest, v katerem je ob¬
ljubil vsem, ki odlože orožje,
amnestijo, izvzemši Samuela A-
damsa in John Ilancocka. V na¬
sprotnem slučaju je žugal z ne¬
izprosno strogostjo.

Dne 7. junija je predlagal Hen-
ry Lee iz Virginije, naj izreče
kongres, da so združene kolonije
svobodne in neodvisne. Dne 10
junija so glasovali Massachu¬
setts, New IJampshire, Connecti-
cute, Rhode Island, Virginia,
North Carolina in Georgia za lo¬
čitev od Anglije, Pennsylvania,
New Jersey in Maryland proti;
ostali poslanci so se vzdržali gla¬
sovanja, ker niso imeli informa
cij od svojih volilcev. Razprava
se je odgodila do 1. julija. Tho¬
mas Jefferson je tedaj predložil
izjavo neodvisnosti.

Dne 4. julija je prišlo poroči-

uo vojsko izkrcal pri Sandy
IJook. Ob 2. popoldne je bila
predlagana izjava neodvisnosti
soglasno sprejeta in od vseh na¬
vzočih poslancev podpisana.

#

Vojna za neodvisnost je traja¬
la do leta 1781. Američanska voj¬
ska je imela proti koncu hude ča¬
se. Ko so prišli Fancozi na po¬
moč, je JVashington lahko zopet
stopil v ofenzivo. Odločilna je
bila kapitulacija Cormvallisa v
Yorktown dne 19. oktobra.

Definitivni mir je bil podpisan
3. septembra 1783 v Parizu. Biv¬
še kolonije v Ameriki so bile ne¬
odvisna republika — pravzaprav
neodvisne republike. Šele 17. sep¬
tembra 1787 je bila konvenciji
'držav predložena ustava in šele
20. maja 1790. jo je sprejela kot
zadnja država Rhode Island. S
tem je bila ustanovljena unija,
Zedinjene države Severne Ame¬
rike.

MIR S SRBIJO?

kolonijah so sklepali proteste. | ler ne dobi vzhodno indijska j lo, da se jo general Howe z moč-

Pariški “Te-mps” poroča iz Pe
trograda, da sta Avstrija in Nem¬
čija ponudili Srbiji separaten mir,
ter ji obljubili vso Albanijo, .re¬
gulacijo srbsko-bosanske meje in
garancijo njene posesti.

Ta telegram je lahko raca, lah¬
ko pa ima tudi podlago. Pa če tu¬
di ni dobesedno resničen, je ven¬
dar zelo verjetno, da ima kakršno¬
koli ozadje. V vojni se stvari iz-
preminjajo in lahko se izpremeni
še veliko več, nego bi se človeku
zdelo verjetno. Da bi Avstrija se¬
daj “darovala” Srbiji tisto Alba¬
nijo, za katero so morali avstrij¬
ski narodi spotiti težke milj one
in zaradi katere je že pred dvemi
leti malo manjkalo, da ni Avstri¬
ja vžgala evropskega požara, ni
tako čudno, kakor se zdi na prvi
pogled.

Srbija je prizadela Avstriji hu¬
de udarce; njen odpor je bil vse
drugačen, nego so ga na Dunaju
pričakovali. In če ni treba Avstri¬
ji vzdrževati armade proti Srbiji,
je to zanjo vsekakor velik dobi¬
ček.

Z Albanijo ne more več špeku¬
lirati, odkar je v pogajanju z Ita¬
lijo resignirala na ves vpliv v tej
deželi. Če jo pa zasede Italija,
ima gospodstvo na Jadranskem
morju. Torej je z avstrijskega sta¬

lišča manjše zlo, ako sedi tam
Srbija.

Najbiže pritiska na to tudi
Nemčija, ki ne spravi več svojega
princa AVieda na albanski pre¬
stol.

Ne vemo, kaj se izleže iz tega,
-Vemo pa, da sreča Avstrijo pa¬
met vedno prepozno. V balkanski
vojni je Srbija že osvojila Alba¬
nijo. Zahtevala ni niti cele. Do
morja je hotela priti, in zadovolje¬
vala se je že z eno luko in z želez¬
nico do nje. če bi bila takrat Av¬
strija Opustila svojo glupo trmo in
priznala Srbiji to, kar so ji pri¬
znavale vse drage države, ne bi
bilo predvsem prišlo do druge
balkanske vojne. Kajti če bi bila
Srbija dobila izhod na Jadransko
morje, ne bi bila zahtevala, da se
izpremeni pogodba glede na Ma-
cedonijo. Balkanska zveza se ne
bi bila razdrla. Bolgarska ne bi
bila izgubila Odrina; Grška brez
Srbije se ne bi bila upala nasto¬
piti proti Bolgarski, pa bi bila
tudi Kavala ostala bolgarska.
Rumunija ne bi bila mogla izve¬
sti svojega izprehoda proti Sofiji
in ne bi bila mogla vzeti Silistri-
je. Med Srbijo in Avstrijo bi se
bilo lahko razvilo prijateljsko raz¬
merje, katero je zlasti poslanik
Jovanovič pospešaval. Že obsta¬
nek balkanske zveze bi bil močno
svarilo proti lahkomiselni vojni.

Najbrže bi bil Fran Ferdinand
danes živ in najbrže tudi se¬

danje svetovne vojne ne bi bilo.
Le dve leti prej bi morali biti ne¬
kateri tako pametni, kakor so
zdaj. . .

PROTI ANEKSIJAM.

ILaase, Bernstein in Kautsky so
podpisali in objavili manifest, ki
z vso odločnostjo protestira, da
bi Nemčija anektirala Belgijo ali
pa katerikoli kos sveta, ki ni njen.

V frankfurtski “Volksstimme”
piše o tem poslanec dr. Quarck:

“Nemški socialisti in naši av¬
strijski sodrugi izjavljamo, da
smo pripravljeni stvoriti prve ko¬
rake, da se uvedejo pogajanja za
mir. Nemška vlada ve to in nam
ni naredila težav. To je važnejše,
kakor krik neodgovornih krogov
po osvojitvah, Česar, kakor se zdi,
Francozi in v drugi vrtvi Angleži
ne razumejo.”

e

p 0 olbta:.ec

ADVERTISEMENT

SLOV. DELAVSKA

Uftanovljena dne 16. avgusta
1908.

Inkorporirana 22* aprila 1909
v državi Penn.

Sedež: Conemaugh, Pa.

GLAVNI URADNIKI:

Predsednik: FRAN PAVLOVČIČ, boi 705, Cenemaugh, Pa.

Podpredsednik: JOSIP ZORKO, R. F. D. 3, box 50, West Newton, Pa.
Tajnik: ALOJZU BAVDEK, boi 187, Conemaugh, Pa.

Pomoini tajnik: IVAN PROSTOR, boi 120, Eiport, Pa
Blagajnik: JOSIP ŽELE, 6108 St. Ciair Ave., Cleveland, Ohio.

Pomožni blagajnik: JOSIP MARINČIČ, 5409 St. Ciair Ave., Cleveland, O

ZAUPNIK:

ANDREJ VIDRIH, boi 523, Conemaugh, Pa.

NADZORNIKI:

VILJEM SITTER, 1. nadzornik, Lock box 57, Conemaugh, Pa.

FRAN TOMAŽIČ, 2. nadzornik, Gary, Ind., Toleston, Sta., boi 73.
NIKOLAJ POVŠE, 3. nadz., 1 Craib st., Numrey Hill. N. S. Pittsburg, Pa

POROTNIKI:

IVAN GORŠEK, 1. porotnik, Boi 195, Radley, Kansas.

JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 274 Lunnen Street, Johnstown, Pa.
ALJOZIJ KARLINGER, 3. porotnik, Girard, Kansas, R. F. D. 4. boi 86.

VRHOVNI ZDRAVNIK.

F. J. Kern, M. D., 8202 St. Ciair Ave., Cleveland, Ohio.

GLAVNI URAD v hiši št. 46 Main Street, Conemaugh, Pa.

POMOŽNI ODBOR.

Spendal Ivan, Conemaugh, Pa., boi 273.

Gačnik Ivan, 425 Coleman Ave., Johnstown, Pa.

Gabrenaja Jakob, box 422, Conemaugh, Pa.

Bovc Frank, E. F. D. 5, bot’ 111, Johnstovrn, Pa.

Suhodolnik Ivan, boi 781, South Fork, Pa.

Zoler Alojzij, boi 514, Conemaugh, Pa.

FRIPRAVLJALNI ODBOR ZA ZDRUŠTEV SLOVENSKIH PODPORNIH
NAPREDNIH ORGANIZACIJ.

Predsednik: Viljem Sitar, boi 57, Conemaugh, Pa., član S. D. P. Z.

ZavertuA Jožef, 2821 Grawford Ave., Chicago, 111., član S. N. P. J.

Martin Komja, 2066 So. Crawford Ave., Chieago, 111., član S. S. P. Z.

Hrast Anton, P. O. New Duluth, Minn., član S. N. P. J.
fctefančič Martin, boi 78, Franklin, Kans., član dr. sv. Barbare.

Frank J. Aleš, 4008 W. 31st St., Chicago, 111., član S. D. P. & P. D.

Goršek Ivan, boi 211, West Mineral, Kans., član A. S. B. P. D.

Uradno Glasilo: PROLETAREC, 4008 W. 31st St., Chicago, lil.

Cenjena društva, oziroma njih uradniki, so uljudno predeni, pošiljati vae
dopise in denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj
m  pošilja glasom pravil, edino potom Poštnih; Eipresnih; ali Bančnih denarnih
aakasnic, nikakor pa ne pofcom privatnih čekov.

V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake
pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da se v pri
hednje popravi.

IMENA IN NASLOVI URADNIKOV
DRUŠTEV S. D. P Z. ZA LETO
1915.

Boritelj, štev. 1, Conemaugh, Pa. —
Predsednik: John Kolar; tajnik Ivan
Škufca, box (?); blagajnik John Brezo¬
vec, ‘box 6; vsi v Conemaugh, Pa. —■
Seja vsako nedeljo v mesecu v dvorani
Sv. Alojzija.

“Pomočnik”, št. 2., Johnstewn, Pa.
— Predsednik: Glavač Jožef, boi 144a;
tanik: Budna Jožef, box 57; oba R. F.
D. 3; blagajnik: Polanc Ivan, 565 Lin-
den ave.; vsi v .Tohnstown, Pa.—Seja
vsako prvo nedeljo v dvorani dr. Tri¬
glav.

“Zaveznik”, štev. 3., Franklin-Cone-
maugh, Pa. Predsednik: Gabrenja Ja¬
kob, b. 422; tajnik: Louis Kraš na, ibox
626; blagajnik: Jurij Ošaben, boi 788;
vsi v Conemaugh, Pa.—Seja vsako 4.
aedeljo v Slov. Izobraževalnem Domu.

“Zavedni Slovenec”, št. 4. — Pred¬
sednik: Anton Grbec, boi 35; tajnik:
.Jurij Jakopin, boi 76; blagajnik: Fr.
Kotar, box 112; vsi v LloydelI, Pa.—
Seja vsako tretjo nedeljo.

“Avstrija”, št. 5., Ralphton, Pa. —
Predsednik: Mihael Cinžar, box 216;
tajnik: Pavel Les, box 222; bla¬

gajnik: Martin Korošec, box 205. Vsi
v Ralphton, Pa — Seja vsako tretjo ne¬
deljo.

“Zvesti Bratje”, št. 6.—Predsednik:
Stephen Zabrie; tajnik Avgust Orel,
blagajnik: John Kral, vsi R. F. D.

box 52, Garrett, Pa.—Seja vsako prvo
nedeljo.

“Jedinost”, št. 7.—Claridge, Pa. —
Predsednik: Frank Jazbec, box 45; taj¬
nik: Matija Regina, box 216; blagaj¬
nik: Josip Pivic, box 28. Vsi v Cla¬
ridge, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo.

“Planinski Raj”, štev 8-, Segundo,
Colo. — Predsednik: Mike Selan;

tajnik: Fr. Slunovič, boi 124; blagaj¬
nik: Luka Bergant, box 505; vsi v Se¬
gundo, Colo.

“Zavedni Štajerc”, štev. 9., Johns-
town, Pa. — Predsednik: Fabjan Hor¬
vat, box 146, R. F. D. 4; tajnik Štefan
Debelak, box 143, R. F. D. 4; blagajnik
John Lorenzo, box 146, R. F. D. 4; vsi
v Johnstovvn, Pa. — - Seja vsako tretjo
nedeljo v Cellso, Pa.

“Jasnaja Poljana’* št. 10., Brown-
field, Pa. — Predsednik: Urban Pucel,
tajnik: Edvard Zalokar, box 6, Lemont
Furnace, Pa.; blagajnik: John Stritar,
box 72, Brownfield, Pa. — Seja vsako
prvo nedeljo v Brownfield, Pa.

“Zarja Svobode”, št. 11., Dunlo, Pa.
— Predsednik: Louis Strle; tajnik: Jo¬
sip Suhar; blagajnik: Frank Ocepek.
Vsi v Dunlo, Pa., box 341. —• Seja vsa¬
ko prvo nedeljo.

“Danica”, štev. 12., Heilsvood, Pa.
—Predsednik: Jurij Stupic, tajnik: Jo
sip Tomažin, box 36; ..blagajnik: Igna¬
cij Ferlin, vsi v Heilwood, Pa. — Seja
vsako prvo nedeljo.

“Večernica”, št. 13., Baggaley, Pa.
—-Predsednik: Frank Šegula, box 18,
Hostetter, Pa.; tajnik: Ivan Arh, box
162, Whitney, Pa.; blagajnik: Anton
Rako, box 53, Hostetter, Pa.—-Seja
vsako drugo nedeljo.

“Moj Dom”, štev. 14., Orient, Pa. —
Predsednik: Jakob Tekavee, Republic,
Pa.; tajnik: Frank Grame, box 206,
Republic, Pa.; blagajnik: Anton črno-
logar, >box 102, Republic, Pa. — Seja
vsako 2. nedeljo v Carndale, Pa.

“Slovan”, štev. 15., Sopris, Colo- —
Predsednik: Ivan Lavrenčina, box 21;
tajnik in blagajnik: Silvester Berentin,
box 192; vsi v Sopris, Colo. — Seja
vsako 1. nedeljo v prostorih sobrata
Ivan Koncilja, v Piedmont, Colo.

“Bratstvo”, štev. 16., Buiton, Iowa.
Predsednik Frank Krištof, box 104;
tajnik Frank Raspotnik, boi 683; bla¬
gajnik Frank Raspotnik Jr., box 683.
Vsi v Buxton, la. Seja vsako prvo ne¬
deljo v prostoru sobrata Anton Tom¬
šiča.

“Zora”, štev. 17., Akron, Mieh. —
Predsednik: Gašper Volk; tajnik: An
ton Novak, box 68; blagajnik: John
Volk; vsi v Akron, Mieh. — Soja vsako
prvo nedeljo.

“Zvon”, štev. 18., Braddock, Pa. —
Predsednik: Lesjak Josip, 1111 Wood
Way; tajnik: Jakob Zalaznik, 507

Chery Way; blagajnik: Ivan A. Grm
507 C'hery Way; vsi v Braddock, Pa-
Seja vsako 1. nedeljo.

‘Združeni Slovenec”, št. 19., Caro
na, Kansas.—Predsednik: Anton Bole,
tajnik: Blaž Mezori, box 162; blagaj¬
nik Frank Zupančič, box 36. Vsi v Ca
rona, Kansas.—Seja vsako drugo ne
deljo ob 2 uri popoldne.

‘Nada”, št. 20., Hutington, Arkan-
sas,—Predsednik: Ivan Renko, box 150;
tajnik: Frank Smrekar, box 237; bla
gajnik: Ivan Morsi, box 54. Vsi v Hun
tington, Arkansas. — Seja vsako prvo
nedeljo.

“Sokol”, štev. 21., West Mineral,
Kans. — Predsednik: Andr. Belak, box
381, West Mineral, Kans.; tajnik: Fr.
Greboljšek, box 458, Stone City, Kans.;
blagajnik: Fran špaiser, box 136, West
Mineral, Kans. — Seja vsako četrto
nedeljo.

“Od boja do zmage”, štev. 22., La
Salle, 111- — Predsednik: Ignac Jordan;
tajnik: Ferd. Arzenšek, 2122 State St.,
Peru, 111.; blagajnik: Frank Gregorič,
101 Main St., La Salle, 111. — Seja
vsako prvo nedeljo.

“Slovenski Bratje”, štev. 23., Coke-
ton, W. Va. — Predsednik: Anton

Vidmar, box 486, Thomas, W. Va.; taj¬
nik: Frank Kocian, box 86; Coketown,
W. Va.; blagajnik: Ivan Kozlevčar,
box 472, Thomas, W. Va. - — • Seja vsako
zadnjo nedeljo za prihodnji mesec.

“Ilirija”, štev. 24, Iselin, Pa. —
Predsednik: Ivan Turk, box 241; taj¬
nik: John Telban, box 211; blagajnik:
Matija Zadravec; vsi v Iselin, Pa- —
Seja vsako 1. nedeljo.

“Delavec, štev. 25., Rock Springs,
Wyo.—Predsednik: Josip Porenta, 619
N. Front St.; tajnik: Frank Verhunc,
244 M. St.; (blagajnik: Valentin Stalik,
240 M. St. Vsi v Rock Springs, Wyo.—-
Seja vsako drugo nedeljo v Sloven
skem Domu.

“šmarnica”, št. 26., Export, Pa. —
Predsednik: Anton Martinšek, box 125
tajnik: Frank Trobec, box 45; blagaj
nik: Josip Pavlič, box 280. Vsi v Ex
port, Pa.—Seja vsako prvo nedeljo.

“Miroljub”, štev. 27., Diamondville.
Wyo. — Predsednik: Vincenc Lum

pert, box 36; tajnik Tom. Pegan, box
129, Oakley, Wyo.; blagajnik: M,

Brunskole, box 15, Diamondville, Wyo
—^Seja vsako prvo nedeljo v prostorih
Josip Penca v Diamondville, Wyo.

“Habsburški Sinovi”, štev. 28., S.
Brovrnsville, Pa. — Predsednik: Ivan
Bauer, box 52; tajnik: Ivan Erjavec,
box 52; blagajnik: Mihael Sprohar,

box 206, Republic, Pa. Vsi v Orient,
Pa. — Seja vsako 2. nedeljo.

“Jutranja Zarja”, št. 29., Meadow
Lands, Pa.—Predsednik: Martin Baje,
tajnik: Andrej Posega, blagajnik: An
ton Mezeg; vsi Box 275, Meadow Lands,
Pa. — Seja vsako prvo nedeljo.

“Trpin”, štv. 30., Breezy Hill, Kans
—- Predsednik: Martin Smolčilc, R. F.

D. 2, box 208; tajnik: Karol Vonira,
box 22, Breezy Hill Sta.; blagajnik:
Josip žibert, box 54, Breezy Hill Sta.;
vsi v Mulberry, Kans- — Seja vsako
1. nedeljo.

“Sloga”, štv. 31, Delagua, Colo. —
Predsednik: Frank Urbančič, b. 7; taj¬
nik: Alojzij Ludvik, box 33; blagajnik
Josip Žele, b. 126; vsi v Delagua, Colo.
Seja vsako drugo nedeljo.

“Zeleni Vrt”, štv. 32, Palisades, Co¬
lo.—Predsednik: Ivan Zupančič, b. 766;
tajnik: Jakob Trojar, b. 744; blagaj¬
nik: John Werzel, Box 513;vsi v Pali¬
sades, Colo. — Seja vsako drugo ne¬
deljo.

“Slovenska Zastava”, št. 33., Jenny
Lind, Arkansas. — Predsednik: Mihael
Cirar, b. 211; tajnik: Louis Zupančič, b.
103; blagajnik: Frank Juvan, b. 45.
Vsi v Jenny Lind, Arkansas.—Seja pr¬
vo nedeljo ob 2 url popoldne.

“Edinost”, štev. 34. — Jukon, Pa. —
Predsednik: Anton Golobič; tajnik:

Frank Kastelic; blagajnik: Josip Grum.
Vsi v Yukon, Pa., box 112. Seja vsako
prvo nedeljo v dvorani.

“Planinski Raj”, štv. 35, Lorain,
Ohio. —■ Predsednik: Jožef Jere, 1647
E. 31st Street; tajnik: Jakob Hlebear,
1649 E. 31. St.; blagajnik: Ivan Štru¬
kelj, 1659 E. 31st Street, Lorain, Ohio.
Seja vsako drugo nedeljo v prostorih
g. Viranta.

‘ Združitelj”, št. 36, South Fork, Pa.

— Predsednik: Frank Mršnik; tajnik:
nik: Mihael Bojanič, b. 75; blagajnik:
Mirko Grgoricb, b. 495; vsi v South
Fork, Pa. — Seja vsako tretjo nedeljo.

“Ljubljana”, št. 37., Barberton, O.
—• Predsednik: Frank Merzlikar, box
121; tajnik: Andrej Repar, 1109 4th
St.; blagajnik: Jakob Fink, 1109 —
4th Street, Barberton, Ohio. —- Seja
vsako drugo nedeljo dopoldne ob 9 uri,
v 118 Bolivar Road.

“Dobri Bratje”, št. 38., Bridgeport,
Ohio. — Predsednik: John Kovač, R. F.
D. 2, b. 39%; tajnik: Louis Lesjak, A.
R. 2, b. 40; blagajnik Ivan šterk, A. R.
2, b. 40. Vsi v Bridgeport, Ohio. — Seja
vsako prvo nedeljo ob 8 uri dopoldne,
v dvorani društva sv. Barbare, Bayds-
ville, Ohio.

“Sokol”, štv. 39, Neffs, Ohio. —
Predsednik Franc Rozman; tajnik:
Karol Dernač, b. 26; blagajnik: Leo
Plahuta, b. 26; vsi v Neffs, O. — Seja
vsako tretjo nedeljo v prostorih sobra¬
ta Karol Dernaea.

“Orel”, štv. 40, West Newton, Pa.
Predsednik: Josip Ogrin, b. 95-a; taj¬
nik: Frank Marela, RFD 3, box 15-e;
blagajnik: Josip Zorko, R. F. D. 3, box
50. Vsi v West Nevrton, Pa. — Seja
vsako četrto nedeljo dopoldne za pri¬
hodnji mesec.

“Jutranja Zvezda”, štv. 41, Cleve¬
land, Ohio.—Predsednik: Avgust Straj-
ner, 1420 E. 53. St.; tajnik: Fran Ko-
kotee, 8103 Marble ave.; blagajnik:
Anton Erjavec, 3735 E. 77. St. Vsi v
Cleveland, O. — Seja vsako drugo ne¬
deljo v dvorani rojaka Tomažina.

persdale Ave.; tajnik: Gregor Hreščak,
407 Eighth Ave. oba v Johns'town, Pa.;
blagajnik: Ignac Pečjak, 524 Broad
St., Jobnstown, Pa.—Seja vsako drugo
nedeljo v dvorani Sv. Cirila in Metoda.

“Južni Premogar”, štev. 46., Alix,
Arkansas. — Predsednik: Mat-h. Star¬
man, b. 197, Alix, Ark.; tajnik: Ivan
Jantar, b. 7, Alix, Ark.; blagajnik: Ju-
rij Kolcalj, R. F. D. b. 77, Altus, Ark,—
Seja vsako drugo nedeljo.

“Slovenski Bratje”, št. 47, Avella,
Pa. Predsednik: Martin Obed, box 167;
tajnik: Dominik Feltrin, b. 72; blagaj¬
nik: Ivan Dolinar, b. 72; vsi v Avella,
Pa. — Seja vsako drugo nedeljo.

“Slovenski Mladeniči”, štv. 48, Au-
rora, 111. — Predsednik: John Baško¬
vič, 624 Aurora ave.; tajnik: Ivan K.
Marsich, R. o, b. 193a; blagajnik: Gaš¬
per Ahačič, R. 5, b. 183a. Vsi v Au¬
rora, 111 — Seja vsakega 16. v mesecu.

“Clevelandske Slovenke”, št. 49, Cle¬
veland, O. — Predsednica: Ivana Smr¬
del, 3552 E. 82. St.; tajnica: Angela
Juh, 3533 E. 82. St.; blagajnica: Ma¬
rija Jernejčič, 3663 E. 80. St. Vse v
Cleveland, O. — Seja vsako prvo nede¬
ljo v mesecu.

“Proletarec”, štv. 50, Franklin,
Kans. — Predsednik: Frank Dobrotnišek
R. R. b. 208, Girard Rans.; tajnik:
Fran Vegel, b. 38; blagajnik: Alojzij
Oblak, b. 90; vsi v Franklin, Kans.—
Seja vsako tretjo nedeljo.

* Delavec”, štv. 51, Cleveland, O. —
Predsednik: Jernej Rožanec, 1768 E.
43. St.; tajnik: Ed. Branisel, 6025 Glass
Ave.; blagajnik: Zaletel Ivan, 1110

E. 64 St., N. E.; vsi v Cleveland, O. —
Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob
6. uri popoldne na 6006 St. Ciair ave.

“Ljubljanski Grad”, št. 52., DeKalb,
111. — Predsednik: Pavel Košir, taj¬
nik: Frank Keržif, 1317 Market St.;
blagajnik: Frank Založnik. Vsi v De
Kalb, 111. •— Seja vsako drugo nedeljo
pri sobratu Fr. Keržie.

“Planinska Vijolica”, štv. 53, Pick-
ens, W. Va. Predsednik: Frank Čeli¬
goj, box 46, Czar, W. Va.; tajnik: Ivan
Lipold, box 46; blagajnik: Jožef Molan,
box 26; vsi v Pickens, W. Va. — Seja
vsako tretjo nedeljo ob 3 uri popoldne
v prostorih sobrata Iv. čeprlo.

“Karol Učekar”, štv. 54, Rockrvood,
Pa. — Predsednik: Jožef Hočevar, b.

“Mladi Slovenec”, štv. 42, Oglesby, I 184; tajnik: Anton Hočevar, box 184;
HI. — Predsednik: John Malin, b. 414; ' blagajnik: Mihael Hočevar, b. 184; vsi

tajnik: Jos. Meglič, boi 99; blagajnik:
Frank Nadvešek, b. 401; vsi v Oglesby,
111. — Seja vsako prvo nedeljo.

Sava”, štv. 43, Portage, Pa. —
Predsednik: Karol Šmuk; tajnik: Ju¬
rij Raspotnik, R. F. D. 1, box 77; bla¬
gajnik: Martin Raspotnik. Vsi v Port¬
age, Pa., R. F. D. 1, b. 5. — Seja vsako
tretjo nedeljo.

“Triglav”, štv. 44, Tercio, Cole. —
Predsednik: Frank Rebol, ml.; tajnik:
Frank Rebol st., Cokedale, Colo.; bla¬
gajnik Frank Rebol st. — Seja vsako
drugo nedeljo.

“Mirni Dom”, št. 45, Johnstovrn Pa.
— Predsednik: Mat. Pečjak, 287 Coo-

v Roekwood, Pa. — Seja vsako prvo
nedeljo v meseeu v prostorih sobrata
Ant. Hočevar.

“Vrh Planin”, štev. 55, Crabtree,
Pa. — Predsednik in tajnik: Ivan

Tome, b. 94; blagajnik: Andrej Jereb,
b. 92; vsi v Crabtree, Pa. — Seja
vsako drugo nedeljo v dvorani sobrata
Ivan Tome.

“Skala”, žtv. 56, Allegheny, Pa. —
Presednik: Josip Muska, 1120 Spring
Garden ave.; tajnik: Frank Budič, 833
Pike St.; oba v N. S. Pittsburgh, Pa.;
blagajnik: —.artin Kralj, 13 Ganstar
St., Etna, Pa. — Seja vsako prvo ne¬
deljo v K. S. D. v Pittsburg, Pa.

“Čaven”, štv. 57, Carrollton, O. —
Predsednik: Martin čermel; tajnik: Ci¬
ril Stibil, b. 404; blag.: Kertel Albert,
box 161; vsi box 404, v Carrollton, O.—
Seja vsako prvo nedeljo v prostorih so¬
brata Martina Čermelj.

“Rudar”, štv. 58, Canmore, Alta,
Canada. -— Predsednik: Anton Kunc,
b. 154; tajnik: Josip Sribar, b. 201;
blagajnik: Fran Kralj, b. 172; vsi v
Canmore, Alta, Canada. — Seja vsako
drugo nedeljo v prostorih sobrata
Frank Kral, ob 0  popoldne.

‘Slovenski Fantje”, št. 59, May-
nard, Ohio.—Predsednik: Frank Spen-
dal, b. 243; tajnik: Leopold Bregar,
b. 46; blagajnik: Josip Bajda, b. 55;
vsi v Maynard, O. — Seja vsako dru¬
go nedeljo v dvorani g. Jos. Hrabak-a.

“Moonrunski Trpin”, štv. 60, Moon
Run, Pa.—Predsednik: Simon Strmljsm,
b. 223; tajnik: Fran Močnik, ib. 133, oba
v Moon Run, Pa.; blagajnik: Anton
Pintar, box 204, Moon Run, Pa.—Seja
vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 1.
uri popoldan v dvorani sv. Barbare.

“Napredni Slovenci”, št. 61, Garv,
Ind. — - Predsednik: Josip Piškur, 4
W. 13th ave.; tajnik: Fran Tomažič, b.
73; Tolleston St.; blagajnik: Louis

Shmit, 1308 Broadtvav; vsi v Gary, Ind.

— Seja vsako drugo nedeljo v prosto¬
rih sobrata Ivan Ivanič.

žensko društvo “Sokol”, štev. 62,
Cleveland, Ohio. — Predsednica: žofka
Birk, 6029 Glass Ave.; tajnica Fran¬
čiška Trbežnik, 1177 Norwood Rd.; bla¬
gajnica: Frančiška Lauše, 6121 St.Ciair
ave.; vse v Cleveland, O. — Seja vsaki
prvi torek v mesecu.

“Adamič in Lunder”, štv. 63, Rob-
bins, Pa. -— Predsednik: Viktor Šušter¬
šič, Johoghany, Pa.; tajnik: Ivan Tro-
jar, br. 76, Johoghany, Pa.; blagajnik:
Anton Jevševar, box 76, Johoghany,
Pa. — Seja vsake prvo nedeljo.

“Bratoljub”, štv. 64, Milvraukee,
Wis. — Predsednik: Vincenc Ritonja,
848 Caneakee ave., Mihvaukee, Wis.;
tajnik: Joe Kokovnik, 358 Florida

St.; blagajnik: Frank Šuster, 285 Ha-
nover St. Vsi v Milvraukee, Wis.—Seja
vsako drugo nedeljo v dverani Ilirija,
310 lst ave.

“Bratje trdno stojmo”, št. 6, New
Aleiandria, Pa. — Predsednik: Josip
Slak, tajnik: Josip Žuraj, blagajnik:
Frank Resnik, vsi box 103, New Ale-
xandria, Pa. —Seja vsako drugo ne¬
deljo.

“Vsi Slovani”, štr. 66, Wasson, 111.

— Predsednik: Frank Sajeric, b. 541;
tajnik: Alojzij Grebenjak, b. (?); bla¬
gajnik: Avgust Šturm, b. 427; vsi v
Wasson, 111. — Seja vsako drugo ne¬
deljo ob 1. uri popi. v prostoru Louis
Grebenjaka.

“Narodna Sloga”, št. 67, Seminole,
Pa. —• Predsednik: Frank Čampa, taj¬
nik: Nik Zvonarič, b. 55; blagaj.: Emil
Gamotzi. Vsi v Seminole, Pa.-—Seja
vsako prvo nedeljo v cerkveni dvorani.

“Združeni Balkan”, štv. 68, Clin¬
ton, Ind.—Predsednik: Martin Mrau-

lak; tajnik: Anton Primožič, K. R. 3,
b. 5; blagajnik: Ignac Musar, box 449;

vsi v Clinton, Ind. — Seja v sa v
nedeljo ob 9 dopoldne v dvora. J .' l l
Forte.

“Balkan”, št. 69., Pittsburg ,
Predsednik: Frank Gerlovič, riAj , f

f if ica ;

dop 1

f  J J,(

trone A)ley; tajnik: Josip HlJjt*  ‘ *
Harrison Street; blagajnik: fO.lj '

par, 5631 Carnegie St. Vsi /a i 1
burgh, Pa. — Seja vsako prvn * 1

v K. S. Domu. ^ !'$ j te

“Zvesti bratje”, št. 70, N e *, ' ,. 5

Pennsylvania.—Predsednik Jako-J (  _

fič, b. 5; tajnik: Jakob PinozsV

G rra-i n i Ir 7riuir\

blagajnik Josip Penič. Vsi

Derry, Pa. — Seja vsako prvo k

■ i i V 01

v prostorih sobrata Ivan PrjiTv f'#

• • ras  O.'- 1  - ta]"

uri dopoldne. 1

“Delavec naprej”, štv. 77 . ', ;;d r v

mer Pa. — Predsednik: Ivan p 0 ,A f' t 0 j pc
b. 159; tajnik: Josip Jereb, b.5? ” ' litro
gajnik: Louis Hribar, b. 171; vsi J ;ftb' r
semer, Pa. — Seja vsako prvo J ;  jp rT '^"
v prostorih sobrata Anton Klin{,- F posebno
“Koscziusko,” štv. 72,

Alta, Canada.—Predsednik:
wak, box 591; tajnik Anton D-J
blagajnik: Peter Kubany, boi \  t9 c anl
v Bankliead, Alta, Canada. — člana

ko tretjo nedeljo v mesecu.

“Pod Triglavom”, štv. 73, jj: To  j e p

field, Pa. — Predsednik: Josijt—^ , r0 ,.
b. 63, R. F. D. 7; tajnik: Ivan'vf J l e pm

R. F. D. 7, b. 149; blagajnik

Žele, R. F. I). 7, box 154. Vsi v 3

field, Pa.—Seja vsako drugo ^ i '.

i  ‘TTrnniski nriiflV.pli” itu -, '

“Kranjski prijatelj”, štv. 74. zop

Creek, Pa. — Predsednik: Alojzij n •
box 61; tajnik Ivan Žurga, M L irt a i m  ‘

w'.  fljn se

%reni taj

ji »»j P os<
vaoret

, ker i

gi  tud:
društvu

blagajnik: Josip Uršič, b. 261; ^

Falls Creek, Pa. —■ Seja vsak] .J it# " lan
nedeljo v prostorih sobrata
šiča.

“Naprej do Zmage”, štev. 7;

Henry, Pa. — Predsednik: Anton Ba i" 5
tajnik: Frank Indof; blagajnik* f '
tevž Podbevšek. Vsi v Fitz g
Pa., box 106. — Seja vsako prvo >
od 9. uri zjutraj v Italijanski M
sv. Barbare.

“Slovenska Cvetljica”, štev.;;
damsburg, Pa. — Predsednik: Joj;
lovčan, box 153; tajnik: Martin]^ *
b. 98; blagajnik: Ignac Golobič,* t j 1
Vsi v Adamsburg, Pa. Seja vsaki
nedeljo v mesecu.

“Severni Premogar”, štev 77.■
rior, Wyo. — Predsednik: Ivaj j
box 129; tajnik:'Jakob Mivšek,!.
blagajnik: Andrej Kokal, b. 13;
v Superior, Wyo. Seja vsako
deljo o deseti uri dopoldne.

“Slovenija”, štev. 78, Miller)

Pa. — Predsednik-; uj

Josip Gačnik; blagajnik Jakob
man. Vsi box 25, Reitz, Pa. -


vsako prvo nedeljo
bratu Jakob Radman.

OPOMBA: Tajnike tistih drči
zapazijo kako pmoto, isiotako
katerih društveno poročilo ;e ]
kljivo, prosim, da mi nemudoaji
roče, da se nedostatki v imeni
ki izide drugič, popravijo.

S sobratskim pozdravom

LOUIS BAVDE
gl. tajnik S. D. •

Iz urada gl. tajnika S. D. P. Z.

Izid drugega splošnega glasovanja glede združitve,
izvršenega od 1. aprila 1915 do 15. maja 1915.

ib

PREDLOGI.

Glasovalo
članov in
članic za
predloge.

Glasovalo
članov in
članic proti
predlogom.

Predlog št. 1, stavljen od zastopnikov S N. P. J.

Ali naj se članstvo prizadetih jednot, zvez in dru
štev združi e 8. N. P. J. potom splošnega glasovanja
in se zaključi združitev za prizadete jednote, zveze
in društva na šesti in skupni redni konvenciji S. N.
P. J., na kateri konvenciji naj imajo sedež in glas
delegati, delegatinje in glavni odbori vseh prizadetih
organizacij.

Predlog št. 2, stavljen od zast. S. S. P. . in S. D. P. Z.

Ali naj se članstvo prizadetih jednot, zvez in dru¬
štev združi s S. N. P. J. potom splošne konvencije, na
kateri naj imajo delegati, delegatinje in glavni odbo
i vseh prizadetih organizacij enake pravice.

289

1,085

Predlog št. 3.

Ali naj se pri združeni organizaciji uvede le od¬
škodninski sklad, kakor je danes uveljavljen pri mno¬
gih prizadetih organizacijah?

Predlog št. 4.

Ali naj uvede združena organizacija odškodnin
ski sklad in so člani po izplačilu odškodnine še delež
ni posmrtnine, ako v smislu pravil in ustave še na
dalje plačujejo asesment v posmrtninski sklad?

217

1,198

Predlog št. 5.

Ali naj združena organizacija uvede penzijski
sklad?

Predlog št. 6.

Ali naj združena organizacija ustanovi zavetišče?

573

469

999

299

1,035

166

je pa viden račun vsakomesečno koliko katero društvo plača v kateri
in koliko prejme iz sklada.

Za vsakega člana se niso poslale glasovnice. Društveni tajniki naj
jo v štirikotu, koliko članov je glasovalo za predlog in koliko' proti pre-S T'
V štirikotu naj se napravi število in ne križ. Glasujte na prvi prihodeji
da bodo do zadnjega dne v juliju vse glasovnice v gl. uradu.

PREDSTAVLJAJOČA GLASOVNICA, KI SE IMA POSLATI T I
URAD.

. J.; sprejo
Opišite tu
njar se si
ji f  gl. urat
. vpisati 1

L kateri s
ujeti,

u, ko je b:
marca, 19!
s Sprejeteg:
pj ia stare
iprejeti v i
jred za me
jeeaina za
0  in člani
Umje sem
točila, naj
[blodnji i:

SOC.
jRiii velik p
v Tas
tojalu Belo

GLASOVNICA.

Naše društvo je glasovalo sledeče:

Da se račun priobči vsak mesec v glasilu
glasovalo članov in članic

Da se račun ne priobči vsak mesec
glasovalo članov in članic

699

661

Glasovalo se je na seji dne.

Glasovalo je.,.elanov, a društvo šteje.članov.

Za društvo.,.štev.

v . dne .

Predsednik: .

Društv. Tajnik: .

pečat. Blagajnik:.

Zapisnikar:.

V glasilu Proletarec štev. 400 je bil priobčen izid splošnega glasova
o razredni smrtnini in bolniški podpori. Vsi sprejeti predlogi so že v vfjfl
izvzemši višja smrtnina in bolniška podpora. Ta dva predloga prideta v
vo dne 1. julija 1915.

Člani in članice otroškega oddelka, kateri so stari 16 let, se lahko O
rujejo za $ 500.00 in $ 1.00 dnevne podpore, ne da bi kaj doplačali
stopnini. rvo mesečnino višjega oddelka je treba plačati na isti šeji
ko se predloži preiskovalna zdravniška prošnja, in se prijavi za vsto

oddelek. Vsak član-ica otroškega oddelka se seveda mora dati preiskati! jj.

ei! Poh
itt, temi

namenjen
reselici bi
tina. V:
bo. Za i
odbor.
lilwauke
ant St. -
Voodlai
i imate
do pari
it pozdr

I

'k  naselit
katt
Rivor, ’
J 6 r  sedanji
Mmenove:
govo

Mi naša

tal a si
e voda
j ^  država

i'4 kapi!

!  misli.

Ker še niso bile dne 15. maja vse organizacije slcončale svoje glasovanje,
sem po naročilu predsednika pripravljalnega odbora z objavo počkal do danes.

Dne 15. junija, to je pretečeni teden sem razposlal vsem društvom gla¬
sovnice glede priobeitve vsakomesečnega računa.

Ko smo sprejeli starostno plačevanje pri S. D. P. Z., so se nekateri člani
pritoževali, češ' da bodo momli preveč plačevati mesečninc. Seveda prav ta¬
ko kakor jaz, bi bili tudi drugi glavni uradniki prav radi videli, da bi bilo
mesečno plačevanje za vse jednako, pa naj si bo nekaj let mlajši ali starejši,
Ker pa je tako poslovanje proti postavno v nekaterih državah, smo morali
sprejeti plačevanje po lestvici.

Da se pa razumemo, čitajte pazno!

Starostna lestvica plačevanja je samo za smrtnino in ne za drugo. Vsak
vplačilni denar od vsakega člana se deli v štiri različne sklade, to je v smrt-
ninski sklad, bolniški, rezervni in upravni sklad. Prav tako kakor dohodki,
se vpišujejo tudi izdatki vsakega sklada posebej. Mesečnina vsakega člana
mora biti do rdečega centa natanko razdeljena v posamezne sklade.

Pri S. D. P. Z. je poleg drugih skladov odmerjeno redne mesečnine v bol¬
niški sklad 70c. Takoj pa, ko smo pričeli poslovati po lestvici, se je videlo,
da to nikakor ne zadostuje, in sem povišal mesečnino za mesec september 1914
za 25c v bolniški sklad. Ker je bila slučajno naša organizacija prva, da smo
po sprejeti lestvici plačali naklado, sem prejel nemalo pritožb in protestov,
Da se to odpravi in članstvu pokaže popolnoma natančen račun za vsaki me¬
sec, koliko je vsako društvo vplačalo v posamezne sklade in koliko je iz istih
prejelo, sem v glasilu Proletarec, v številki 372 priobčil račun od meseca
septembra 1914. Ker ni bil vsakomesečni račun v pogodbi na konvenciji, meseca
maja 1913, je uprava lista Proletarec računala za objavo vsakomesečnega ra¬
čuna $3.00 mesečno Glavni in pomožni odbor, uvidevši nepretirano ceno, je
dial na splošno glasovanje, ali naj se priobča vsakomesečni račun ali ne. Pred¬
log je vsekakor priporočljiv, da se odobri, kajti če je res tri dolarje stroškov,

zdravniku. Prošnje za višji oddelek se rabijo one kakor za nove prosile
ga oddelka. Za premembo oporoke naj se spiše na prvi strani prošnje. t'* 4,|| ‘SCIU
se zapušča smrtnima. Ako pa bi se hotel član otroškega oddelka z&varovs
$ 1,000.00 smrtnine in dva dolarja dnevne podpore, tedaj mora doplačati (
za takojšnjo podporo v slučaju, da je pobit, pa $ 6.00 za en dolar dnevne
pore, in $ 9.00 za dva dolarja dnevne podpore. Ta doplačila pristopnine *
kor zgoraj rečeno kar je nad $ 500.00 smrtnine in nad $ 1.00 dnevne pod)

Pristopnina in mesečnina otroškega oddelka je po starem kot de?

Smrtnina otroškega oddelka se plačuje $ 100.00 vsem enako, in ne več $ i
in $ 75.00.

Naslednje je zaznamovano, koliko ima vsak novi prosilec plačati pri- 41
nine v vsak oddelek. To si je treba zapisati v knjige ali pa izrezati iz
in na pripraven prostor prilepiti.

‘ftina i
tuc
f - '-'Jošti pra
k^edna, “
^ ri!a mo le
^ ''to® pri
^nega ]
LjMe, ko
4* v i dri
t  W r

Pristopnina drugega oddelka za $100.00 smrtnine in $1.00 dnevne podpore
Pristopnina drugega oddelka za $100.00 smrtnine in nič bolne podpore. •’

Pristopnina otroškega oddelka za smrtnino $100.00.

Drugi oddelek so člani in članice v starosti 45. do 55. leta. Ti

ne morejo zavarovati za več kakor za smrtnino $ 100.00 in en dolar


podpore, člani in članice prvega oddelka, to je od 16. do 45. leta,


. . P 8 **'*!

poljubno zavarujejo na zgoraj označenih devet načinov, člani in članic'

gega oddelka se morejo zavarovati na zgorajšnja označena dva načina. ^ ^ l)o<>^

se prišteje še otroški oddelek, tako da nima danes S. D. P. Z. nič man!
dvanajst načinov zavarovanja. Dalje se more zavarovati za takojšnje l
poro v slučaju, da je član pobit.

Pri zgoraj označeni pristopnini je treba doplačati za takojšnjo podpo” 4
$ 1.00 dnevne podpore $ 3.00 in za dva dolarja dnevne podpore $ 6.00.


^žnar

Neli,

jo,

,“<>.1 na

f o!)t o u

fiekal

Som

1  o Misega
IS>o v r ,
■v v a  ne
V v 'Nter

Sij. kože ■

V?’ da


iC? e  Ste

"str.

tv^ni

'oti

ni;

PROi TAREC

7

«9


', r *»k 'A.

'• '>vM

PEEMEMBA ZAVAROVALNINE.

doplača $ l.Op, in zdravniško se mora dati preiskati kljub temu, da je
'"•t ■ luino znižA ker je pri tem bolniško podporo zvišal. Za zdravniško pre-

"''Sio^CV^Iflan in članica, ki se hoče zavarovati od sedanjih $ 500.00 smrtnine na
s '\i u  ^ t X|o.OO, mora doplačati $ 2.00. Kdor pa se zavaruje od sedanje $ 1.00 dnev-
l""' S \ '‘»odpore na $ 2.00, doplača $ 1.00. Ako hoče zvišati smrtnino in bolniško
^Joro, doplača $ 3.00. Dalje ako na primer hoče znižati smrtnino od se
"i r, V )  vP $ 500.00 na $ 200.00, in da zviša bolniško podporo od $ 1.00 na $ 2.00

- , f

o0ju L AjllD

1  '" :,i  'Ivo se rabijo listine vzorec 1. toliko časa, da se porabijo prošnje, koje so

Xv|j v zalogi. Kakor nekatere druge listine, tako bo treba tudi prošnje ne-
1  napr®j», n. 0  prenarediti, da se pa tiskovine ne mečejo stran, se mora prva zaloga

"ik^HVjporabiti.

i,. ; | ) ' sl P Ja. 1 ): Jfajniki in tajnice društev so prošeni, da pravilno pobero pristopnino od
s,, j ;i  U k. A'Ilcev in sicer vsoto kakor je zgoarj označeno. Kakor hitro dojde prošnja
,d, se takoj pošlje poročilo o mesečnem plačevanju za vsakega člana po-
Kakor hitro prejme društveni urad poročilo o plačevanju, vknjižite
jigo o prvi priliki, da boste vedeli, kako ima vsak član plačevati redno
nino. Posebno jo treba paziti, kadar se razpiše naklada, da društvo ve,
aferi mesec in v kateri sklad jo naklada. Naklado v bolniški sklad
.jo samo tisti,, ki so zavarovani za bolniško podporo. Naklado v druge
[e pa vsi člani-ce.

*‘ t, ' r  Kub,

. Alta n ‘kV Čl

delio v

rtguvon-r >.

l'r,.,| S eJ] ? lv . ■{Vsakemu članu-članici, ko izda. društvo prestopni list, naj nikar ne po-
!'• tajjjj'i.| društveni tajnik-tajnica zapisati, koliko prestopil član plačuje redne
'18; Ki,' ’ fcčnine. To je potrebno radi tega, da ve drugo društvo zahtevati mesečni-
■; ■;  ^iMdikor je pravilno.

1  Pri at a ^° S'H e na 5 P ose ^ no  P az *j° tajniki društev pri premembi članov. Mesečno
' 1  ’> jjjffclo (2) vzorec 25 je tako važno, da mora biti kaj najpopolneje izpolnje-
IvurflllTežko ni, ker nima nič z računom. Treba je samo natanko vpisati suspen-
.1  os jp Uršič 4Ur ^ a 'lne, črtane, zopet sprejete, odstople, izobčene in umrle člane, člana, kadar
Pii, __ }•  ;; k tr se črta, ni treba nič izobčevati, ker je črtan, nima po pravilih nič več

- štorih sobf se  izobči samo, ako pregreši proti pravilom. Glej točka v pra-

3,1  ’ ,j črtanje članov-ie.

'lo Zmage’jjl  Vedno mi tudi zaznamujte vse člane, katerim ste izdali prestopli list, h
1  n dsednik: Vltremu društvu in za kateri mesec je zadnjič pri vas plačal, dalje člane,
" y ’• f ste  sprejeli s prestoplimi listi in kateri mesec je ali ima prvič pri vas
N ,:. t  vsa!;, ^pti. Vpišite tudi nove pristople in tiste, ki so doplačali za takojšnjo pod-
:i j v ItalijM Kadar se suspendira kak član-iea otroškega oddelka, je vedno treba
.ti v gl. urad prav tako kakor vse druge oddelke. Ko se zopet sprejme,
i Cvetljica”, šf t .[zopet vpisati kot zopet sprejet.

*_• o ' , Predseduj];; .T ftani, kateri so suspendirani in potem za eden ali dva meseca zopet na-
• Ignac Gop| *f w i e **> morajo plačati vse prispevke, ki so imeli biti in bili plačani
irg, Pa. Seja^f ^ s ’ 150 bil  član suspendiran. Na primer: Član N. N. je suspendiran
,, eii. 'leča marca, 1915. Po pravilih je potem meseca aprila, ako se ne priglasi

'rcmogar”, štev Jjopet sprejetega, črtan. Ako ni več kakor dva meseca črtan, se lahko sprej-
^ S * are ® a  čl ana - Tako bi se smel meseca marca suspendirani N. N.
.A,- sprejeti v mesecu juniju, 1915. Plačati pa mora polno mesečnino z na¬
to vred za mesec marec, april in maj kot zaostali dolg.

Hesečnina za mesec julij 1915 je povišana za 25c v bolniški sklad za
člane in članice, kateri so zavarovani za bolno podporo. Običajne lističe

Jpovišanje sem razposlal vsem društvom. Ako slučajno ni kako društvo pre-
blagainik tej' ... . _ . , , . J

jj e j tz  p, J poročila, naj blagovoli vzeti na znanje to objavo.

1  V prihodnji izdaji izide natančen račun zveze.

S sobratskim pozdravom

Louis Bavdek, gl. tajnik, S. D. P. Z.

nirej Koka], o
yo.  Seja vsako K
uri dopoldne,
štev. 78,
dnik--

icdeljo v meseca
iadman.
Tajnike tistih |
i praoto, istotakj
veno poročilo je
i. iln mi nenadni
icdostatki v
o, popravijo.

LOUIS
gl. tajnik S, l|

Milvvaukee, Wis.

Jugosl. soc. udruženje št. 9
iredi velik picnic v nedeljo 4.
ilija 1.1. v Taska’s Grove Parku,
tajnikiiijf v0 « a lh Bcloit Road in Lincoln
in koliko proti pril' e -

, na prvi prikilBdavci! Pohitimo vsi na ta pri¬
ti rada. itni |jet, tembolj ker je ves pre-

ima POSLATI l|K (, k namenjen za prosveto.

Xa veselici bo na ražnju pečena
lenjetina. Vstopnina 10 cent.
osebo. Za najboljšo postrežbo
Unči odbor.

Iz Mihvaukee se pride tja:
lrnham St. — West Al lis kara,
i pa AVoodiand kara do 51. ave.
[tam imate tri bloke jugoza-
radno do parka.

S soc. pozdravom

Thomas Stepich,
za izletni odbor.

.članov.

štev.

Red Lodge, Mont.

Naša naselbina leži ob bistrem
totoku, katerega imenujemo
‘Rock Rivcr,” in njegova voda
bam v sedanjih časih služi narne-
splošnega rjto jeemenovca.

Slovenci v tej naselbini, ki so ta¬
ko zalupani in kratkovidni, da ne
vidijo niti do konca svojega last¬
nega nosu. Uporabljajo vsako¬
vrstna sredstva, da bi zatrli na¬
prednost med narodom,
j Rojaki, nikar ne mislite, da je
socializem taka pošast, kakor ga
nekateri nasprotniki osvoboditve
slikajo. Malajo ga nekako tako¬
le : Dve nogi, roge in rep, barva
črna ali rdeča; ime te živali jo
h ....  č.

Tega petelina so si fajmoštri in
kaplani sami ustvarili, da z njim
strašijo nezavedni svet; pravijo:
delavec, daj $, ako hočeš biti v
nebesih, ako nam ne daš $, bomo
po tvoji smrti izročili tvojo dušo
zgoraj omenjenemu petelinu.

Da vam bo socializem, kapitali¬
zem in delavsko stanje bolj znano
in razumljivo, naročite se na Pro¬
letarca, nabavite si socialističnih
knjig in brošuric in marljivo či-
ta.jte, pa boste spoznali, kako ste
bili doslej zapeljavani.

J—G—n.

odlogi so.
■dloga P ri

Nekaj govore, da bo čez par
|et tudi naša krasna zelena Mon-
ana postala suha. Jaz pa pravim,
pl let sefiokler ie voda mokra, ne more bi-
hti.i 'bP la , l .j Jr iinaša država nikakor ne “dry. ”
na i9tl  ^Ltfereda, kapitalisti so o tem dru-

'i.i" v ' z#  misli

a nove F 0 ’"'

m ‘^11 Kakor sem že omenil, da je na-
;1 n ° U nW ,i F a  naselbina prav na lepem kra-
fltrl1 ” 1  moram tudi pojasniti, da je po
(lop i#'fananjosti prav prijazna in pa tu-
""" 'lolnr dn efC Jti napredna, “hm” oh ja, saj pra-
Imamo lepo, fletno cerkev, i-
1  ' jjfvaei. jmamo tudi prijaznega (ne zauber-
' : 'p) dušnega pastirja, kateri pase
. in» l ' ' !1  N® kozle, koštrunčke, backe itd.

^, ."JMogoče vi drugi mislite, da je na-
ilcc P 19 *^ aTa  krez mežnarja. Nikoli ne
. |Ce to mislite, se motite. Imami

P“

'e to mislite, se motite. Imamo
‘mežnarja,” tudi tu . . n . .

Mi.

7 nedeljo, dne 20. junija smo
limeti v Red Lodge socialističen
. Mod zunaj na prostem, in nam je
li 1 "”(Prav  dobro uspel. Naj tudi ome-
bim, da je kake tri tedne pred na-
■ ■■" jsirn shodom vsak dan deževalo,
..■■■' jbadan našega shoda je bilo pa ta-
[ko krasno vreme, da bi si boljše-
do’ ; J Ra  ^ neva ne m0 ^k izbrati za ta
( , por , f shod. Nekatere podle dušice so

' 'V^ 11  I am  Uivošeile dežja, da bi bili
j Pač do kože premočeni na dan
shoda; ker se jim ni posrečilo, in
0  j ker vem, da so nam to želeli po
id"' i#r^jkožjiuslugi, jim na tem mestu po-
',i et  | Vem ' kog ni tako neumen, ka-
!' id* 1 ’ kor so oni mislili.

.,,ii ^Slovencev nas je v tej naselbini
j okrog 60 in moram reči, da jih je
'l„  f Precejšnje število prav naprednih
č | 1  * ,/i ’ n  neustrašnih, s katerimi se da


napraviti marsikaj. So pa tudi

to malo poznaš razmere, ko ti ni
znano, kdo so delavski izkorišče¬
valci: Sicer ti pa svetujem, Ja¬
nez, ne podajaj se vjavnost, kaj¬
ti ako se boš še kdaj šopiril, bom
podal javnosti tvojo proteklost,
ki nikakor ni taka kakor gredica
žlahtnih rož. Da postanejo tvoji
možgani zopet normalni, ti svetu¬
jem sledeči recept: drži dnevno
2 uri noge v mrzli vodi, to ti bo
mogoče spravilo možgane v nor¬
malno stanje.

John Raunig.

KONTESTANTOM.

V štev. 405 proletarca smo razpi¬
sali kontest za tisoč novih naroč¬
nikov. Dobro se zavedamo, da so
sedaj v Ameriki v resnici slabe
delavske razmere, vendar mislimo,
da bi bilo mogoče našim marlji¬
vim sotrudnikom spraviti skupaj
to število, ako si privihajo rokave
Ravnotako kakor je J. D. T. D.
pred dvemi leti najboljšim konte-
stantom pošteno poslala nagrade,
katere so bile obljubljene, ravno¬
tako jamčimo tudi za to leto, da
bodo nagrade, katere razpisujemo
dobre, ne pa kakšno judovsko bla¬
go.

Kot prvo nagradi dobi .letos
najboljši kontestant krasen pr¬
stan z diamantom. Druga nagra¬
da je zlata ura, tretja bicikel, če¬
trta zlat prstan s socialističnim
znakom, peta pa srebrna toaletna
oprava. To so nagrade za tiste, ki
bodo stali v prvih vrstah in na¬
brali največ novih naročnikov.
Seveda tudi tisti, ki bodo bolj od
zadej, ne odidejo praznih rok.
Rekli smo, da bomo za kontestan-
te razdelili nagrad v vrednosti
100.00 in pri tem tudi ostanemo.
Koliko da bo kdo imel glasov, bo¬
mo od časa do časa poročali v Pro¬
letarcu. Well, fantje, kontest je
razpisan in sedaj je na Vas leže¬
če, kdo da bo prvy?!

Upravništvo.

LISTU V PODPORO.

Pueblo, Colo.

V. G. Sv. štev. 48 se zopet vele-
modri Janez Kocman pere, kot da
bi bil čist kakor brušen diamant,
češ, jaz sem to pisal, kar mi je oni
pravil. Čemu ne podaš javnosti
stvari, o katerih si sam prepri¬
čan? To kaže, da ti je obrekova¬
nje jako pri srcu. Praviš, Janez,
dva ponemčena Slovenca: Kdaj
sem se jaz sramoval slovenskega
jezika? Priznam, da sem zmožen
nemškega jezika v govoru in pi¬
savi, toda bahal se še nikdar ni¬
sem s tem. Jaz občujem s Sloven¬
ci zmeraj po slovensko: da bi bil
pa ponosen na to in da bi bil pro¬
ti Slovencem, bi ne bil v slov. dru¬
štvu.

Rečem ti le toliko, Janez, da ko
bi bil ti zmožen angleškega ali
nemškega jezika, bi se sploh ne
hotel meniti v slovenskem jeziku.
Saj že tako ne govoriš tako ka¬
kor tvoj brat, ampak se pačiš ne¬
kako po ljubljansko. Ako misliš
Janez, da boš s tem slaven postal,
se prokleto motiš.

Res je, da uživaš veliko čast kot
predsednik nekega društva, am¬
pak to te je dokaj “tritov” sta¬
lo.

Imenuješ dopisnika v Proletar¬
cu lažnika obrekovalca, kar je
pa ravno nasprotno res. Ni li res,
da si imenoval mojega prijatelja
lenuha, delavskega izkoriščevalca,
hribovca itd.? če si pozabil, lah¬
ko poizveš od drugih; bilo jih je
dosti navzočih. Kako more biti
delavec del. izkoriščevalec, ko
vendar gara dan na dan? Prokle-

Soc. klub in slov. Moxhom god¬
ba v Conemaugh Pa. $3.00. — Na¬
bral Fred NVider na Ely, Mimi.
Darovali so: Frank Bevk 25c,

Neimenovan lOc, Jerney Bolka
15e, Matt Gatnar 25c, Frank Šteh
lOc, Jos. Šteh lOc, John Oblak
lOc, Frank čerek 25c, Tony Klun
lOc, Jos. Umek 25c, Frank Ipavec
15c, John iStembol lOc, Jos. Ster-
benc lOc, Gust. GrbovčSch 20c,
Frank Žagar lOc, Fred Wider 25c
— Frank Drempetič $1.00, John
Jug 25c. Oba v Collimvood, O. —
John M etui lOc, Frank Cirar lOc,
Joe Kogej 50c, Frank Kline lOc,
Ernest Santar lOc. John Logaj
lOc, Peter Verbič 25c, Anton Ju¬
stin 15c, Mike Mrak 15c, Joe.
Majdič 5c, John Močivnikar 25e,
Tilda Soznar lOc, John Močivnik
mlajši 25c, Neimenovan 1.0c,
John Eržen lOc, Frank Pelko 5c,
Leo Kolenc 25c, Frank Yuvan
Neimenovan 25c, Martin Čirvaš
25c, Martin Lopank 25c, Mary
Grilc lOc, Louis Grilc lOc, Martin
Ocepek lOc. Skupaj $10.95. Zad¬
nji izkaz $301.59. Vsega do da¬
nes $312.54.

Podpora za štrajkarje v Ohio.

Frank Knafelc po Frank Pe¬
triču $1.60. Jugoslov. soc. klub
štv. 64, Livingston, 111. $5.00.

Dne 7. junija smo v Delori
premogokopu zopet pričeli z de¬
lom po dolgotrajnem počitku,
ampak dela drugi ne dobi, kot le
tisti, kateri vzame v najem kom-
panijsko hišo. Hvala lepa za po¬
moč v stiski, v katerej smo se
nad eno leto nahajali.

Ignac Žlemberger.

KULTURA V GEORGIJI.

Guverner države Georgia Sla-
ton ni hotel dati obesiti človeka,
o katerem ni popolnoma prepri¬
čan, da je storil umor, katerega je
bil obdolžen. Izpremenil je njego¬
vo kazen v dosmrtno ječo. Zdaj
mora milica varovati guvernerja,
da ga ne ličajo častiti državlja¬
ni, in ravno tako morajo varovati
državno ječo, da ne vzamejo
Franka iz nje in ne opravijo-sami
rabeljskega posla.

Frank je bil obsojen na smrt.
Kljub temu je guverner imel po¬
misleke ; in kdor ni vzgojen v ve¬
ri, da so sodišča nezmotljiva, mo¬
ra priznati, da so dokazi krivde
res dvomljivi in pomanjkljivi. To
pomeni, da je Frank navsezadnje
res lahko nedolžen. In če nastane
vprašanje, ali je bolje, da živi

Tt=  —  -=

Kriv, ali pa da visi nedolžen člo¬
vek, je za vsakega žametnega in
poštenega odgovor lahak.

Za cele trume Georgijeev je tu¬
di lahak, toda v drugem zmislu
kakor za nepristranske ljudi. Vte¬
pli so si v glavo, da mora biti
Frank kriv in zato mora biti tudi
obešen.

Slučaj je žalosten, ali zelo po¬
učen. Prvič dokazuje iznova, ka¬
ko nevarna je smrtna kazen.
Frank trdi neprenehoma, da je
nedolžen. In če je to resnično, je
bilo od ene same osebe — od gu -
vernerja — odvisno, ali se izvrši
ali pa prepreči justičen umor. A-
ko je nedolžen, je mogoče, da se
to preialislej izkaže. Tedaj se vsaj
deloma lahko popravi, kar je na
njem zagrešeno. Ako bi se poka¬
zalo, da je bil nedolžen človek o-
bešen, bi radi vedeli, kako bi bi¬
lo tedaj pri duši onim, ki so izsi¬
lili rnegovo smrt.

Morda je Frank kriv. Toda kdo
kaj izgubi, če dela pokoro v kaz¬
nilnici, namesto da bi bil zako¬
pan? Umorjeno dekle ne bi ožive¬
lo vsled morilčeve smrti, drugega
dobička od zakonitega umora pa
ne more nihče povedati.

Frankov slučaj je dvomljiv. Bi¬
li so pa že slučaji, o katerih se je
zdelo, da so tako jasno dokazani
kakor solnce na nebu. In vendar
je prišlo sčasoma na dan, da je
bil obsojenec po nedolžnem umor¬
jen. Če ne bi bilo nobenih dru¬
gih razlogov proti smrtni kazni,
bi moral že ta popolnoma zado¬
stovati. Torej ni le prav, da je bil
Frank pomiloščen, ampak še bolj
prav bi bilo, da bi smrtna kazen
sploh izginila iz človeškega pra¬
va.

Drugič je pa ta dogodek nauk,

kako silno se motijo anarhisti, ki
mislijo, da se z “revolucijo” vse
opravi in da je človek absolutne
dobro bitje, če je le svoboden. Ti¬
sti, ki so obesili figuro z napisom
“Slaton, izdajalec georgijskega
ljudstva,” so tudi del ljudstva, a-
li tiste veličastne dobrote, o kate¬
ri sanjajo iluzionisti, pač ni opa¬
ziti na njih, in ako bi nenadoma,
s pomočjo kakšnih tisoč bomb,
dobili neomejeno svobodo, ne bi
bilo posebno veliko dobreo-a od
njih pričakovati.

Kapitalistična družba s svojo
vzgojo in omiko ni znala zatreti
zverskih instinktov, ki se javlja¬
jo v takih dogodkih, v linčanju,
v vsakovrstnih zverskih zločinih.
Kapitalistična družba jih ni mo¬
gla zatreti, ker jih pogostoma sa¬
ma potrebuje, n. pr. za pobijanje
delavcev, za vojno itd. Iz tega pa
dedi, da je treba drugačne vzgo¬
je in omike. Taki ljudje, kakršni
so georgijski linčarji, niso sposob¬
ni ne za socializem, ne za tisti a-
narhizem, ki ga žele utopisti. Da¬
nes namreč, taki kakršni so, niso
sposobni. S tem pa ni rečeno, da
sploh niso sposobni.

Socializem ima nalogo, da 'ih
napravi sposobne — s svojo vzgo¬
jo, s svojo izobrazbo, s svojo or¬
ganizacijo. In kadar bodo socia-
litično izobraženi in organizirani,
zmaga socializem — in z njim kul¬
tura.

Danes je leto dni, odkar sta
bila umorjena Franc Ferdinand
in njegova žena. Od tega časa je
padlo poldrug miljon mož v Ev¬
ropi, ne glede na miljone ranje¬
nih. obolelih i. t. d. Po mnenju
onih, ki vladajo, še ni življenje
dveh ljudi dovolj maščevano.

Vabilo na plesno in koncertno veselico,

katero priredi

slov. izob. dr. “Vihar”, v Dunlo, Pa.

Veselica se bode vršila

dne 3. julija 1.1. v dvorani omenjenega društva.

Na veselici sodeluje slovenska Moxhom godba iz Johnstown, Pa.

Pričetek plesa bode ob 6. uri zvečer. Med odmori poje moški in mešan
zbor različne pesmi.

Cenjeno občinstvo iz Dunlo in okolice se uljudno vabi, da se te
prireditve blagovoli vdeležiti.

Vstop v dvorano za moške je 50c. — — Dame so proste vstopnine.

Za obilno vdeležbo se priporoča ODBOR.

Slovenski Delavski Sokol Chicago

... .Vas vabi najuljudneje na....

Veliki Sokolski Piknik,

ki se vrši dne

4. in 5. julija, to je na nedeljo i pondeljek,

v Garden CIty Grove, Riverside

(lastnik Horalek)

Velike priprave, znameniti svetovni cirkusi, nastop mladih
sokolov, itd. Domača kuhinja, domače vino, i zabava. Ples.

Kako pridete tja: Peljite se z 22., Ogden ali katero dru¬
go karo, ki Vas pripelje do 48. Ave. in 25. St. (poleg Western
Electric Co.), od tam vzemite LY ONS karo in sepeljiteskorodo
vode (en blok manj). Od tam imate eno minuto do vrta,
kjer je piknik.

Ne pozabite priti, na sokolskih zabavah )e vselej najlepša zabava

NA ZDAR! NA SVIDENJE! NA ZDAR!

Vstopnina |e 15 centov.

Vabilo na veliki zabavni izlet ali Picnic

ki ga priredi ob priliki svojega prvega nastopa

Slovenska Moxhom Godba iz Johnstowna, Pa.

v proslavo praznika proglašenja ameriške neodvisnosti

ONE 5. JULIJA 1915 POPOLDAN

na prijaznem prostoru (Oonstable Hall) ob Ohio Street, pet minut hoda
od poulične železnice.

VSPORED:

1.

2.

3.

4.

5.

Triglav, koračnica.T. Tryner

Muziky, Muziky, koračnica .Kmoch

Amerika, pesem.

Hej Slovani, pesem.

March to President, koračnica,
ter še več krasnih izbranih skladb, bode svirala Slovenska Godba.

Petje slovenskih zborov in govori bodejo posetnike tega izleta raz¬
veseljevali, a poseben odbor bode skrbel, da ne bode nobenemu primanj¬
kovalo hladilne pijače in svežega dobrega prigrizka.

TJstopnina možkim je 1 dollar, — ženstvo je ustopnine prosto.

Uljudno vabimo vsa cenjena slovenska društva iz Johnstowna, Dun¬
lo, Lloydell, Franklin, in Conemaugh, naj nas blagovolijo ako možno kor¬
porativno posetiti, nadalje vabimo vse posamezne rojake in cenjene roja¬
kinje na ta naš izlet, da pomagajo proslaviti obletnico proglašenja ame¬
riške neodvisnosti, ki naj bi ga proslavili v delavskem smislu.

Vsa ostalo društva tem potem uljudno prosimo, naj na ta dan ne
prirede svojih piknikov.

OPOMBA: V slučaju slabega vremena se vrši zabava vseeno, in

sicer v slovenski dvorani, društva Triglav, Mashom, Pa.

3x PRIPRAVLJALNI ODBOR.

Ena najboljših socialističnih
revii v angleškem jeziku v Ameri¬
ki je; “INTERNATIONAL SO¬
CIALIST REVIEW.” — Izhaja
mesečno in stane $1.00 na leto. —
Naslov: Int. Soc. Review, 341 E
Ohio St., Chicago, 111.

Moderno urejena gostilna
VILLAGE INN
s prostranim vrtom za izlete
MARTIN POTOKAR,
Ogden Ave., blizo cestno železni¬
ške postaje, Lyons, HI.
Telefonska štev.: 224 m.

“Ako si nameravate naročiti
grafofon, ali importirane sloven¬
ske grafofonske plošče, obrnite
se name. Imam v zalogi tudi ure,
verižice, prstane in sploh vsako¬
vrstne zlatnino in srebrnino.

A. J. Terbovec,

P. O. Frontenac, Kans.

Dr. Richter's
Pain Expeller

za revmatične bo¬
lečine, za bolečine
otrpnelosti skle¬
pov in mišic.

Pravi se dobi le v
zavitku, kot vam
kaže ta slika. Ne
vzemite ga, ako
nima na zavitku
naše tržne znam¬
ke s Sidro.

25 in 50 centov v
vseh lekarnah, ali
pa naročite si na¬
ravnost od

F. Ad. Richter&Co.

74-80 Washington
Street,

New York, N. Y.

ANTON MLADIČ
moderna gostilna.

Toči pilsensko pivo in vina.
Kegljišče. Tel. Canal 4134

2348 Blue Islnad Ave.

Chicago, 111.

CARL STROVER

Attorney at Lavv

Zastopa ta vseh sodiščih,
bpecialist za tožbe v odškodnins¬
kih zadevah.

Št. sobe 1009

133 W. WASBINGTON STREET

CHICAGO, ILL.

Telefon: Main 3989

Dr. W. C. Ohlendorf, M. D.

Zdravnik aa notranje bolecnl
in ranocelnik.

.»drovniika preiskava brezplačne—pla¬
čati je le zdravila. 1924 Blue Tslaad
Ave., Chicago. Urejuje od 1 do 3 pa
pol.; od 7 de 9 zvečer. Izven Chieafe
živeči bolniki naj pičejo slovensko.

ALOIS VANA

— izdelovatelj —

sodovice, mineralne vode in raz¬
nih neopojnih pijač.

1837 So. Fiik St. Tel. Canal 14«!

LOUIS RABSEL

moderno urejen salun

NA 460 GRAND AVE., KENOSHA, Wis

Telefon 1199

JT. A.. FISCHER

Buffet

Ima na razpolago vsakovrstno pive,
vino, smodke, i. t. d.

Izvrstni prostor za okrepčilo.

3700 W. 26th St., Chlcage, 111

Tel. Lawndale 1761

Socialistične slike in karte.

“Piramida kapitalizma”, a »lo-
venskim, hrvatskim in angleški*
napisom.

“Drevo vsega hudega” a «lo-
venskim napisom.

“Zadnji štrajk” s hrvatskim
napisom.

“Prohibition Dope” z angleš¬
kim napisom.

Cene slikam so 1 komad 15«;
1 tucat $1; 100 komadov $7.00.
Cene kartam; 1 komad 2e!

1 tucat 15c, 100 komadov 70o.
Poštnino plačamo mi za ▼»•
kraje sveta.

.INTERNATIONAL PUB. CO.
1311 E. 6th St.,

Cleveland, Ohio.

MODERNA KNIGOVEZNICA.

Okusno, hitro in trpežno delo
za privatnike in društva. Spreje¬
mamo naročila tudi izven mesta.

Imamo modeme stroje. Nizko
cene in poštena postrežba.

BRATJE HOLAN,
1633 Blue Island Avo.,
(Adver.) Chicago, DL

/

8

D K O L E T A B E C

KAKO JE BILO V TRSTU.

Ko je izbruhnila vojna z Itali¬
jo, so prihajali iz Benetk in iz
Rima številni telegrami, da je v
Trstu zavladala prava anarhija,

da naj svetnik izprosi svetu zopet
mir in naj v znamenje mirne bo¬
dočnosti napravi čudež. Opazova¬
li smo vsak gib kardinala. Po 17
minutah molitve je postala masa
strjeno krvi tekoča. 70 prič, med

da je sodrga zažgala poslopje I njimi 20 časnikarjev je gledalo
“Piccola” in druge italijanske hi- osuplo na relikvijo. Zvonovi so za¬
se, plenilo in sploh uganjalo vsa- zvonili, od cerkve po mestu pa so
kovrstne vandalske reči. Splošna se razlegali vzkliki radosti. Tudi
sodba je bila, da so hoteli Sloveli- 19. septembra 1914 sem bil priču
ci znositi svojo jezo nad Italijani, joč pri čudežu. Takrat je trajalo
Bilo je pa menda drugače. O teh 43 min., da je postala kri tekoča
dogodkih čitamo namreč sledeče: in sicer ravno v trenotku ko je
“V Trstu se je neoficielno izve- molilo ljudstvo: vojske, kuge in
delo za napoved vojske v nedeljo lakote nas reši, o Gospod!”
ob pol 5. popoldne. Ob 5. popol- Da so jim učenjaki že brez ču¬
dne je naznanjal “Oservatore Tri- deža pokazali, kako se napravi te-
estino,” da je suspendiran trža- koča kri iz strjene, tega seveda
ški občinski svet. Ob 7. zvečer je ne povedo. Kaj hočemo! Saj so i-
okoli 3000 večina tržaških Itali- meli v Mercato v St. Maria del
janov in Italijank prodiralo proti Carmine krucifiks, lesen, katere-
italijanskemu konzulatu, katere- mu je vsako leto zrasla pet colov
ga so pa stražili kordoni vojaštva, dolga brada, na glavi pa lasje,
En kordon se je množici posrečilo katere se do .1 1864. javno strigli
prodreti, a pol stotnije vojakov je in je moral biti ves magistrat v
množico potisnilo proč. Vojaštvo paradi navzoč, dokler niso spre
je množica pozdravljala. Ob pol jeli svobodomiselni prebivalci te
8. zvečer so bile velike demonstra- procesije s takim vriščem in žviž-
cije pred Piccolovim uredništvom, ganjem, da so poslej popi skriva-
ki ga je množica poskušala zažga- m svoj “mirakel.
ti. Nato so demonstrantje kavar- Zakaj je ljubi Bog ustvaril tu¬
no ‘‘Volti di Chiozza” popolnoma ke zarukance, more pač le sam ve
razbili ter zažgali. Ognjegasci, ki | deti.
so prihiteli gasit, so bili izžvižga¬

ni. Verdijev spomenik je bil polit
s črnilom, čez Verdijevo ime pa
napravljen velik križ. Drevje o-
kolu spomenika je izruvano. S spo¬
menika Rossettijevega so vrgli

ZIONIZEM.

V Italiji so ustanovili poseben
odbor, ki naj dela na to, da se na
mirovnem kongresu, ki bo sledil

petoglato zvezdo. “Ginnastico” so sedanji vojni, izroči Palestina Ži-
popolnoma demolirali in zažgali, dom. Na čelu tega odbora stojita
Ob pol 10. zvečer se je množica bivši italijanski ministrski pred-
zopet^zbrala pr,ed Piccolijevem u- sednik Luzzati in pariški baron
redništvom, kriga je zažgala. Pri- Rotšild. Tudi ruski Židje se zelo
hitelo je vojaštvo in finančna zavzemajo za misel, da bi še iž Pa
straža, ki pa ognja ni mogla orne- lestine napravila židovska država
jiti. Ogenj je trajal do 9. dopol- Prav sedaj imajo tak kongres
dne v ponedeljek. Pred hotelom | tu di v Philadelphiji.

“Volpich” so bile manifestacije

stajam tekom 48 ur. Obdržijo pa
službeno orožje in municijo seve¬
da uradne osebe, med njimi polj¬
ski, gozdni in lovski čuvaji. —•
Enake odredbe.so izšle tudi za Ti¬
rolsko, Predarlsko, Solnograško
Štajersko, Koroško in Kranjsko.

Menda ni ta prepoved izšla, da
ne bi mogli zvesti Avstrijci stre
1 jati na Italijane? Ali pa se Av
strija sama boji svojih ljubljenih
državljanov ?

POD VOJAŠKO KOMANDO.

Politično upravo je v zmislu
naredbe po § 14. prevzel najvišji
vojni poveljnik, in sicer za deže
le: Tirolsko, Predarlsko, Solno
graško, Štajersko, Koroško
Kranjsko in Primorsko (Gorico in
Gradiško, Istro in Trst).

Celo baron Schwarz na Kranj
skem nima več, besede . . . Pasja

capa!

PROTI PRIVATNI PRAVICI

častnikom. Druga skupina demon¬
strantov je napadla nekaj proda
jalen. V ponedeljek je bilo vse
mesto v zastavah in prodajalne
zaprte. Iz “Ginnastice” so se še
v ponedeljek dopoldne dvigali kot
hiša veliki plameni. Italijanska
tržaška množica je klicala “A-
basso Italia! Abasso le pigne! ’ ’
Zdi se, da so to uprizarjali ti
sti italijanski reakcionarji, ki so
na raspolago avstrijski in kleri¬
kalni politički ter so v Trstu znani
pod imenom “leccapiattiui”
(skledolizci). Tudi po Luchenije-
vem atentatu so uganjali tak van¬
dalizem — pod vodstvom detek¬
tivov in preoblečenih policistov.
Da se tudi kakšen slovenski ne¬
umnež pridruži takim “patriotič-

NEMCIJA IMA SE VOJAKOV

Iz Curiha v Švici poročajo, da
postavi Nemčija po verjetnih ve
steh iz vojaških virov do konca
julija lahko še 18 armadnih zbo
rov na noge. To je okrog 720.000
mo. 'Seveda niso to več mladi fant
je, ampak drugi razred črne voj
ske, katerega so doslej vadili. Za
prijatelje mira je to slaba uteha

‘SLOGA” V NEMČIJI.

nim” dejanjem, je že verjetno, ali

na rovaš Slovencev se to ne more
vpisati.

Za “Piccoli,” ki spada med
najbolj prostitutske liste, ne bi
človek žaloval. Toda kaj je storil
Verdijev spomenik avstriaknn-
tovski fakinaži zlega, naj vrag ra¬
zume.

ZA BABJEVERNE LJUDI.

Doba vojne je pravi čas za vsa¬
kovrstno praznoverje, in zato ni
čuda, da pogrevajo klerikalni li¬
sti vse mogoče istorije o “čude¬
žih,” v katere mislijo, da bo zdaj
verjelo vendar več plitkoumnih
ljudi kakor ob navadnih časih.
Tako gre sedaj n. pr. sledeča bur¬
ka po vseh avstrijskih in menda
tudi nemških “katoliških” listih:

“Kakor znano imajo v Napo-
lju v Italiji v cerkvi S. Chiara
shranjene ostanke mučenca sv.
Januarja. Med dragim tudi strje¬
no kri tega svetnika, ki se spre¬
meni dvakrat na leto, prvo nede¬
ljo v majniku in pa 19. septem¬
bra, na praznik tega svetnika v
tekočo. Letos je ljudstvo z veliko
napetostjo pričakovalo ta čudež.
Rimski dopisnik dunajskega lista
“Reichpost” se je peljal nalašč
v Napolj, da bi bil pričujoč, ko se
bo čudež zgodil. Kar je tam do¬
živel je takole sporočil svojemu
listu: Dopoldne prvo nedeljo v
majniku so prenesli iz stolne cer¬
kve v cerkev S. Chiara glavo svet¬
nika Januarja. Popoldne pa se je
vršila velikanska procesija, pred
katero so nesli 40 kipov

O začetka vojne trobijo nemški
uradni glasovi neprenehoma po
vsem svetu, da se je v deželi boga¬
boječnosti in dobrih nravov pre¬
nehalo vse strankarstvo in da so
vsi sloji, vsi razredi, vsi ljudje
složni v boju za kajzerja in
Deutschland, Deutschland iiber
Alles”. Posebno če je bilo mogoče
citirati besedo kakšnega sociali
sta, ki se je dala porabiti za do¬
kaz te sloge, jo je brzojav razne¬
sel na vse kraje sveta.

Pa vendar je ta božji mir med
strnkami zelo dvomljiv. Zakaj je
n. pr. vojaška oblast za osem dni
suspendirala izhajanje socialistič¬
ne “Leipziger Volkszeitung”?...
Zato, ker je objavila članek, ki je
ostro protestiral proti namenu ka
kršnekoli aneksije.

Nemški vladi bi že bila všeč po¬
polna sloga, ampak taka, ki bi
brezpogojno odobravala vse nje¬
ne namene in čine. Kakor je vi¬
deti, pa tega vendar ni dosegla
pri socialistih. In dobro je, da se
od dne do dne bolj odpira tisti
prepad, ki je pred vojno zijal
med vlado in socialičtično stran¬
ko: —

AMERIŠKA IZGUBA.

V Washington, D. C., računajo,
da imajo Zedinjene države vsled
evropske vojne 80 miljonov do¬
larjev izgube na carini. Za račun¬
sko leto, ki se bliža koncu, cenijo
carinske dohodke na 220 miljonov
dolarjev; v letu pred vojno je bi¬
lo 300 miljonov. Morda bodo iz¬
gube še večje, kadar se napravi
sklepčni račun.

Prisilno obratovanje v počiva
jočih rudnikih odreja v Avstrij
cesarska naredba z dne 28. marca
1915. Zaradi vojne se je namreč
uvoz rud in kovin zmanjšal oz
roma skoro popolnoma ponehal
zaraditega odreja ta naredba, da
morajo najemniki ali lastniki rud
nikov takoj pričeti z obratova¬
njem v čim največjem obsegu
Kdor bi tega ne storil, se mu vza¬
me dovoljenje za toliko časa.
kolikor bodo vplivale sedanje iz¬
redne razmere. S to odredbo se
določa, da se mora pričeti obrat
in pri obratovanih rudnikih pa se
mora izkoriščanje rudnikov po
spešiti sorazmerno s potrebščino.

ZAZIDANA DEKLETA.

. Tarnovski rabinec je pripove¬
doval vojnemu dopisniku “Az Uj-
saga ”: Preden so vkorakali v
Tamov Rusi, so v nekem velikem
skladišču zazidali 118 lepih mla¬
dih deklic, da jih skrijejo Rusom.
Vsakih Štirnajst dni so jih preskr¬
beli z živežem. Zazidane so ostale
šest mesecev, dokler niso naši
prisilili Ruse, da so morali zapu¬
stiti Tarnov.

ZMES.

Pred kratkim so listi pisali, da
dobi letošnjo Nobelovo nagrado
za mir najbrže papež. To se nam
zdi dvomljivo, odkar je šla Ita¬
lija v boj.

Neodvisnost ne more biti posle¬
dica nobene slavnostne izjave,
ampak le dejanske moči.

V Bari je italijansko vojaštvo
aretiralo pet menihov v domini¬
kanskem samostanu, ker so baje
dajali Avstrijcem signale z lučjo.
Potem jih je policija komaj ob¬
varovala, ker jih je hotelo ljud¬
stvo linčati. Špionaze sicer vera
menda ne predpisuje. Toda vere
sploh ni več; vpričo, vojne so se
razkadili zadnji njeni ostanki.

Dobra pomoč.

Gospa Cath. Newman nam je
pisala naslednje pismo: “Jaz
rabim Vaše izborno zdravilo,
imenovano Triner’s American
Elbrir of Bitter Vrine, z najbolj¬
šem vspehom. To zdravilo mi
je pomagalo v mojih želodčnih
neprilikah in tudi še sedaj ga
velikokrat vzamem, kadar se ne
počutim dobro. Moja hči trpi na
naduhi in dala sem ji ta zdravila,
katera so ji odpomogla. Mrs.
Cath. Nevvman, 2829 Calumet
ave., Chicago, 111. Gospa New-
man dela natančno po našem na¬
vodilu; imejte naša zdravila pri
roki in jih vedno uporabljajte, in
to, kakor hitro zapazite zname¬
nja nerednosti. V želodčnih bo¬
leznih in črevesnih nerednostih
Trinerjevo ameriško zdravilno
grenko vino vedno takoj odpo
more, kakor tudi v živčnih ne
rednostih, slabostih, zabasano
stih,in napenjanju. Cena $1.00. -V
lekarnah. Jos. Triner, izdelovalec
1333—1339 So. Ashland ave., Chi
ca go,- 111.

James F. Stepina,

predsednik.

Christian R. VValieck,

I. podpreds.

Emanuel Beranek,

II. podpreds.

Adolf J. Krasa,

blagajnik.

Ravnateljski o&

Michael Zimmer, nače; r  ■
Emanuel Beranek *
Dr. Anton Biankinj
Abel Davis
JohnFucik
A. V. Geringej
John C. Kr*,
Frank J. a.
James

c.**;

,d« v

»1»

AMERICAN STATE

1825-27 Blue Island Avenue, blizo 18-ste ulice,
CHICAGO, ILL.

Glavnica in prebitek . . . $500,000,0

mpm*  Pondeljek in v četrtek do 8£ zv#
UOrn s U- vse druge dneve pa do 5| popolcj M

'Prejemamo hranilne

\o  . . /0

d • podens'
posteU
,»ovo tel

'Vloge in dajem

obresti letno.

Pošiljamo denar v stari kraj in jamčimo, 4
pošteno izplača ali pa Vam vrne.

POŠILJAMO:

I

»ra- JaU  ,
ttU čeni k °' s
ne P (

d ce

Ir#

kakor l

V vseh slučajih, kjer se potre
huje dobro drgnjenje ali masira
nje, bode Trinerjev Liniment po
magal. Imejte ga vedno pri roki
Cena 25 ali 50c po pošti 35 ali
60 centov. (Adver.)

V JVažno uprašanje!

U || mi opravi

JUf  trat najbolje in najceneje g

Konzularne

st

sodnijske

vojaške*07  kmov«

<Mlilwaukee,Wis.

VMM

zadeve

GHAS, J. OGASEK, M, D,

PRIZNANO DOBRI

NA

ZDRAVNIK

ZAPADNI STRANI CHICAGE.

Kralj George III. je nastavljal
sodnike po svoji volji — v osem¬
najstem stoletju. V dvajsetem jih
nastavljajo kapitalisti po svoji
volji.

Dasiravno že star zdravnik, vendar se
do sedaj še ni nikdar posluževal ogla¬
sov. Kdor je bolan naj se zaupno obr¬
ne do njega. Kadar ste bolanij ne ho¬
dite k raznim zdravniškim mazačem;
edinole zdravnik, kateri je vešč svo¬
jega poklica, more ozdraviti bolnika!
URADNE URE

8 do 10 dopoldan, in od 1 do 3 popoldan
Pridite na naslov:

1500 So. Crawford Ave.

Telefon Lawndale 3133

10 kron za.$ 1.70

20 kron za. 3.30

25 kron za. 4.15

50 kron za. 8.25

100 kron za. 16.45

200 kron za.
300 kron za.
400 kron za.
500 kron za.

črke'

sa ma d


!

Govorimo vse slovanske jezike

1000 kron za.ijj '.‘ja, na ka

Največja slovanska tiskarna v Ameriki je

= Narodna Tiskarna=

2146-50 Blue Island Avenue, Chicago, II,

Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Ceškaj
Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naj
posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.

“PROLETAREC” se tiska v naši tiskarni

3 pristne pijače,
2 zdravilne.

POZOR SLOVENSKI GOSTILNIČARJI!

Tukaj se Vam nudi prilika, da si prihranit« J
ako kupite od tvrdke A. HORWAT. To pa radi tep,
jaz ne plačujem dragih agentov ali “manageij«^
opravljam sam vse posle.

Moje tvrdka je prva in edina samostojna v Aj
ki importira iz Kranjskega: brinjevec, tropinovec
vovko. Pomnite, da so v resnici samo one pijače pn ; prepričanje iu
ki nosijo na steklenici napis: “IMPORTED”. Tnii
lujem iz kranjskih zelišč Grenko Vino in Kranjski8
čec (Bitters), te vrste pijače so najbolj zdravilne,
jih je bilo še kedaj na trgu. Prodajam samo na d
Pišite po cenik.

A. H O R W A T, 600 N. Chicago, St., J0UEI.

ti  j c
'■jjHus prok

>ti s svoj'
Lajvečj' g'' 1

s#

L katoliško

Jjismrt je bi
^ je Mia poslu;
- Husovo ime
Ljbosti in nji
/pred petsto 1<
je danes vzoi
Lgga spomina
in slepo ver
lis bi bil lahl
(klical svoj n
liga bila “d
j sprejela ko
Marsikdo je
šil življenje. !
ji življenje za ■
f tej zvestobi
isiii kar mu j
| pomen Jana I
i svoji poti k h
faitelo njegov
Bivanju resnic
prikazen. Spozi


kjer je veliko ]
kje živel Hus,
potnik je bil t
ej!  tresli pred n
juoavn ela bese.
Sta in ekskou

reba, da se

J^ADAR potrebujete društvene po¬
trebščine kot zastave, kape, re-
galije, uniforme, pečate in vse drugo
obrnite se na svojega rojaka

F. KERŽE CO.,

2711 South Mlllard Avenue.

CHICAGO, ILL.

Zadnji ameriški superdread
lought so krstili s šampanjcem in
vodo, zato da je bilo mokrim in
suhim prav. Ali steklenica
vodo ge ni razbila; je li to prepre¬
čil Bog ali Satan?

V Birmingham, Ala., je bil obe¬
šen Syd Jones, ki je priznal 13
umorov. Zaboga, zakaj ga niso
poslali v Evropo? Tam bi lahko
dobil toliko medalij, da bi si vse
prsi z njimi pokril.

OROŽJE SO JIM POBRALI.

Tržaško c. kr. namestništvo je
svetni-1 dne 20. t. m. izdalo na podlagi §
kov, v procesiji sami pa strjeno 8. a, zakona od 5. maja 1869. drž.
kri sv. Januarja in njegov kip. O- zak štev. 66. naredbo, glasom ka-
boje so postavili na glavni oltar v tere ne sme nihče izdelati, proda-
cerkvi S. Chiara. 821etni napoljski jati, imeti ali nositi orožja, stre-
kardinal Prisco je držal visoko liva in kakršnihkoli eksplozivnih
dvignjeno posodo s krvjo sv. Ja- stvari. Vsi taki predmeti se mora-
nuarja, krog njega pa se je dre- jo proti potrdilu izročiti v krajih,
njala množica vernikov in poro- kjer so državne redarstvene obla-
čevalcev listov tako, da so policij- sti (c. kr policijsko ravnateljstvo,
ski uradniki le s silo mogli vzdr- oziroma komisarijati, c. kr. okraj¬
šati red. Pele so se litanije in mi- na glavarstva) tem v 24 urah,
lerere, nato so pa verniki molili,' drugod pa c. kr. orožniškim po¬

je li Lvov važen ali ne? Ko so
ga Rusi vzeli, so trdili, da je veli¬
kanskega pomena; Avstrijci )jjo
pa rekli, da ni nič na njem. Ko
ga Rusi izgubili, so dejali, da
to nič ne znači, Avstrijci pa pra¬
vijo, da je to največje važnosti.

Vojna logika je težko razum¬
ljiva.

Prvi ameriški kongres je tožil
angleškega kralja, da je člelai
naturaliziran ju tujcev v Ameriki
in naseljevanju težave ...

Ce bi mogel vstati iz groba in
vprašati sedanje ameriške poli-
tičarje. kako mislijo o tem-!

PHONE; CANAL 8014

POZOR! SLOVENCI! POZOR!

SALOON

s modernim kegljščen
Bivši Martin Potokar plače

sodčkih in buteljkah in

Sveže pivo v
druge raznovrstne pijače ter linijske
smodke. Potniki dobe čedno prenočišče
za nizko ceno.—Postrežba točna in iz¬
borna. — Vsem Slovencem in drugim
Slovanom se toplo priporočata

JAZBEC & OMAHEN

1625 S. Racine Ave., Chicago, lil

Cenike prejmete zastonj. -:- Vse delo garantira«

M, A. Weisskopf, M, D

Izkušen zdravnik.

Uraduje od 12 A. M. —3 P. M
in od 8—10 P. M. V sredo in n*
deljo večer neuraduje.

Tel. Canal 476.

1801 So. Ashland ave.

Tel. residence: Lavvndale 89§f

■-r k “VIAMA ‘-VVVVV’-

VELIKA PONUDBA £

Sprednji del zavoja NEBO cigaret brez oglasa v časnikih^*

V bitki na Bunker’s Hill so iz¬
gubili Angleži 1054 mrtvih, ra¬
njenih in razkropljenih, Ameri¬
čani pa 450 . . . Ali bi se danes
izplačalo govoriti o taki baga¬
teli?

Poveljnik podmorskega čolna,
ki je potopil Lusitanijo, kapitan-
lajtnant Hersin, je dobil red
“nour le merite”. Nekateri lju¬
dje se čudijo. Ali na vojni se
vendar ne dajejo odlikovanja za
reševanje življenja ...

je sedaj vsak vreden 'k centa v
.gotovini lit vi dobite tudi v vsakem » a

-- \

zavoju NEBO dJ ■„

garet 'b centa
vreden kupon. 5
Sprednji del r*- * "

Voja in kupone
se lahko hrani

za krasne dobit- j

?■

ke. ako se ielu Sj
Vprašajte vaše- t
ga prodajalca. ^
On vam bo po-
vedaL, \

f Ti ponodbi oi»5Bf dar 31 dtcrajVa 015»

P. Lorillard Co., New York City £

Žw»V.'A*A%V.V.V.W.V.V.vl a

Splošna napaka.

«i napredek
Oljenje. In n
^ more zma
' K ""“*ibno

»ne zn
Husovi koi

, v ;ri°je njegi

*»ost.

Na tisoče ameriškega ljudstva trpi J*
teškočah v drobu in najnavadnejša md
temi je konstipacija ali zapeka in nje«
komplikacije. Večina teh trpečih ljudi deli
enoinisto napako, to je da se poslužuje kro¬
glic in razne čistilne medicine, ne da bi « ^ , :

prej prepričali, dali so taka sredstva škod- k
ljiva ali ne. Vsako drastično čistilno sred¬
stvo, katero povzroča telesno slabost in ^
človeka navadi na neprestano vživauje t f
vrste medicine, je škodljivo. Ako trpite os
zapeki ali na kaki komplikaciji te teške
vzemite sredstvo, katero vam bo ne sauio
pomagalo temveč bo obenem tudi pokrep
čalo prebavne organe. To sredstvo je

TRINERJEVO AMERIŠKO
ZDRAVILNO GRENKO VINO.

S| ITer ’

TRINEROVO

V*

ROVO

horke vino

b/JOSEPH TRINtR
6, «*622 S Ashland Av*
CHICAGO ILL

Izdelano je iz rdečega vina in zdravil¬
nih zelišč -— laksativno, okrepeujoee in daje
prijeten duh — ter je namenjeno v pomoč
zoper sledeče teškoče:

ZAPEKA,

IN NJENE KOMPLIKACIJE,
NEPREBAVNOST,

VETROVI,

BOLEČINE V DROBU,
ŽELODČNE BOLEZNI,
NERVOZNOST
IN SLABOST.

Deluje dobro zoper vse bolezni, ki izvirajo ali so v zveš
z zapeko in slabostjo. Vsledtega bi se moralo rabiti takoj,
se opazijo prva znamenja. Cena $1.00. ‘V lekarnah.

JOS. TRINER

Izdelovalec,

1333-1339 So. Ashland Ave. _Chicago, IH

Ako vas muči revmatizem ali neuralgične bolečine, P lV

i-svoje življen;
laki pa so vsi
obstaja, hoče o
'Maiezni indi
arsmi silami up
jt nastalo, str
Katoliška
rodila težke t
Ko je p0:
•Š življenje in s
slaba, je po
po starem
'Uta.

' takem boju
5 Ogovarjal n
zadovolje-
'taerne dobe,

tj* le bil edei
| tajvečje zn;

košček nd
C 11  prepričan
L trajati v

tudi če

k

vNi so, ]
k f '"^ake po;

nručei
L 0  Je smrt
v a  je bila

fcfNe so *
®iii


vhgO Z20'

V bož


P°božna
odseva

: ■ Ml Jo se v i
i* e  Negovo
, ! fones ži
presuh
li,' N iega

skusite Trinerjev liniment. To sredstvo takoj pomaga. C eIlS
25 in 50 centov. Po pošti 35 in 60 centov.

Umnike j e

}&*«
N ; iz5r

.-Mi, ^ sil i

[sVJSo,
«lV Z

sploi

■ Aek r.
H!,. 1  Sk,

11  Potre