»... Resnična integralna narodna skupnost pa se kaže v pluralizmu. Nikdar in nikjer ne moreta predstavljati vsega naroda napor in skrb le enega razreda, le ene stranke ali duhovne skupine...«
(Edvard Kocbek, Pred viharjem, str. 196)
Dragi na pot
Spet dobivate v roke bilten z napovedjo septembrske DRAGE, študijskih dnevov Društva slovenskih izobražencev, Drage, ki je že zdavnaj postala vseslovenska, skupna, kot so skupni problemi, ki nas bremenijo v različnih okoljih in situacijah, kot je konec koncev skupna ta naša usoda, kot je skupen kulturni prostor, v katerem oblikujemo svojo vsakdanjost in prihodnost bodočim slovenskim rodovom.
Skupni kulturni prostor, ta morda najbolj izvirna poteza naše nacionalne politike, ki je edina prodrla v našo zavest ne glede na ideološke razlike in politične ločitve, morda še ne v zadostni meri, morda ne dovolj prepričano in sproščeno, si je vendarle začel utirati pot v naša srca in pameti. Tudi po zaslugi DRAGE, njenih predavateljev, diskutantov, udeležencev in organizatorjev. Niti ni pomembno komu in kje se je prvič pojavila ta misel, verjetno se to ni sprožilo v DRAGI, a bilo je v njenem slogu, saj se je DRA GA porodila v tem duhu in si prav s tem duhom pridobila prijatelje in somišljenike povsod.
Skupni kulturni prostor ni nekaj materialnega, je ideja, je želja, je načrt, ki naj omogoči Slovencem, da se rešijo bremen preteklosti, da bo lahko vsak član našega naroda ne glede na državne meje in oddaljenost od središča, pridobil zavest polnopravnega članstva skupnosti, ki naj bo čimbolj normalna in sposobna zdravega kulturnega razvoja, da bo lahko dosegla tisto stopnjo zrele civilne družbe, h kateri sme slovenski narod upravičeno stremeti na podlagi svoje zgodovine in evropskega prostora, v katerem živi.
Pojem skupnega kulturnega prostora se je začel opredeljevati in uresničevati, ko so v Sloveniji močneje kot kdajkoli prej v povojnem času prodrle ideje o pluralizmu in demokraciji. V tem — kljub vsem težavam in tegobam — svetlem trenutku slovenske stvarnosti pa je skupni dalje na 4. strani ■
XXII. ŠTUDIJSKI DNEVI
OSI - TRST - 4.5 S. IN 6. SEPTEMBRA 1987
PARK FINŽGARJEVEGA DOMA, OPČINE, NARODNA ULICA 89
Petek, 4. septembra 1987
Ob 17.00: Predstavitev predavateljev na letošnji Dragi.
Ob 17.30: Predavanje: GOD BLESS SLOVENIA Slovenska obzorja v Ameriki danes in jutri, kakor jih vidi visoko kvalificiran pričevalec iz ZDA.
Po diskusiji zakuska in družabnost.
Sobota, 5. septembra 1987
Ob 16.00: Slovesna otvoritev, nato predavanje:
S PREŠERNOM POD JUŽNIM KRIŽEM
Če v resonančno plat skupnega slovenskega duhovnega prostora udari mlada vitalna roka z bregov Srebrne reke.
Po predavanju diskusija.
Nedelja, 6. septembra 1987
Ob 10.30 Predavanje: KRŠČANSTVO IN ESHATON Mednarodno priznan teološki strokovnjak o tem, kam tečejo vode zgodovine, po Marxu in po Kristusu.
Po predavanju diskusija in kosilo.
Ob 16.00: predavanje: POT V OBLJUBLJENO DEŽELO Slovenski intelektualec, občutljiv za najširše strujenje Duha, o tem, ali smo na začetku utopije ali na njenem koncu, ali je treba naskočiti nove vrednote ali še držijo dosedanje, ob izteku tisočletja...
Po predavanju diskusija, zaključek, družabnost.
Nedeljska služba božja bo ob 9. uri v parku na prostem.
NAVODILA
XXII. ŠTUDIJSKI DNEVI bodo 4., 5. in 6. septembra 1987 v parku Finžgarjevega doma na Opčinah, Narodna ulica 89. V primeru slabega vremena bodo v dvorani Finžgarjevega doma (tel. 040/211-113).
•ir ★	*•
POJASNILA IN PRIJAVE: DSI, ulica Donizetti 3, Trst, Italija. Od 31. avgusta do 3. septembra med 17. in 19. uro po telefonu na št. 040/768-189.
* * *
PRISPEVKI za študijske dneve so prostovoljni in jih lahko izročite med »Drago« v pisarni.
Dopisniki in fotografi se akreditirajo na sedežu DSI do četrtka, 3. septembra.
Neposredna
pričevanja
Kratek izbor vtisov iz intervjujev, ki jih je za radio Trst A pripravil časnikar Ivo Jevni-kar v nedeljo, 7. septembra 1986 v neposrednem prenosu iz Drage.
LADO LENČEK, misijonski delavec in predsednik Slovenske kulturne akcije v Argentini
»... Zelo sem navdušen nad Drago, ker to, kar se tukaj čuje, to je tisto, kar bi se moralo danes čuti med vsemi Slovenci: svoboda izražanja, pluralizem... Za udeležence iz Argentine je vsa materija teh predavanj zelo zanimiva in aktualna... V Buenos Airesu se zbiramo samo istomisleči ljudje, člani slovenske skupnosti, vsakih štirinajst dni na predavanjih in diskusijah, kjer se bistrijo pojmi in izmenjavajo pogledi, ni pa nobene primere z Drago: tukaj človek čuje najrazličnejše glasove, vesel je pa, ker končno vidi, da vsi ti glasovi pridejo do enega skupnega izraza: potreba po pluralizmu v svobodi...«
DR. RUDI KONCILIJA, Ljubljana, škofijski referent za izobraževanje odraslih
»... Moram reči, da sem ravno zdaj v stiski s časom, pa sem ravno zaradi svoje službe šel v Drago, ker se mi zdi, da je v najožjem stiku z mojo sedanjo dolžnostjo... Imam vtis, ko se danes toliko govori o slovenskem skupnem kulturnem prostoru, da se tukaj v Dragi čisto na praktičen način doživlja, oblikuje ta skupni slovenski kulturni prostor in mislim, da bi moralo biti čimveč takih žarišč, potem bi pa do tega res prišlo, do tega občutja skupnega slovenskega kulturnega prostora...«
BRANKO HOFMAN, pisatelj iz Ljubljane
»... V tej pisani družbi sem naše! precej znancev... Neke sodbe ne morem izreči, ker doslej še nisem bil v Dragi in sem danes prvič tu, tudi letošnje Drage nisem v celoti spremljal. Osnovni vtis je: prevzelo me je in presenetilo dopoldansko predavanje dr. Ocvirka, kajti tu so bile izrečene besede, ki jih v sedanjem času krize in nasilja v svetu nasploh in pa seveda krize, ki jih doživlja posameznik, čutim nekako odrešujoče. To so bile besede strpnosti, razumevanja, demokracije, nekega absolutnega individualnega spoštovanja osebnosti in to so seveda stvari, ki so silno pomembne v sedanjem času in v katerih lahko Iščemo tudi prvine nekega optimizma, s katerim vsi živimo v tem času...«
PETER BOŽIČ, pisatelj Iz Slovenije
»... Jaz moram reči, da je bila tukaj vsa problematika, ki sem jo danes, včeraj in predvčerajšnjim poslušal in sledil, lahko povem, da so bili iznešeni najbolj aktualni problemi, ki ne zadevajo samo Slovencev v matični domovini, ampak očitno zadevajo tudi Jugoslavijo... Predavanja in pogovori niso bili na nekem abstraktnem nivoju, akademskem itn. Všeč mi je bilo pri Dragi to, da so bile stvari dalje na 4. strani ■
Od nas so se medtem poslovili...
Prof. Toussaint Hočevarje v Dragi govoril na temo »Današnji slovenski položaj in perspektive za bodočnost« (1967)
Prof. France Vodnik je govoril ob štiridesetletnici bohinjskih tednov, ki se jih je Draga spomnila s predavanjem (1979)
Kipar France Gorše je bil od začetka Drage njen stalen obiskovalec, občudovalec in podpornik
Dr. Vladimir Murko je predaval o tedaj aktualni temi »Politično-ekonomskipoložaj Slovenije po zveznih ustavnih dopolnilih« (1971)
Pisatelj Bojan Stih je v Dragi predaval na temo »Vprašalna pola sodobnega slovenstva« (1984)
Teme in predavatelji Drage 1966/86
3.	- 4. septembra 1966:
Dr. Anton Kacin: Položaj Slovencev danes Dr. Valentin Inzko: Slovenci na Koroškem Dr. Matej Poštovan: Slovenci na Primorskem
Dr. Janez Janžekovič: Znanost In svetovni nazori
Dr. Janez Janžekovič: Vprašanje človeške bitnosti in religije
Dr. Aleš Lokar: O tehniki sožitja in sodelovanja med ljudmi z različnim svetovnim nazorom
Dr. Matej Poštovan: Dialog v svetu Dr. Reginald Vospernik: Kulturno duhovne razmere med mlajšo koroško generacijo
Dr. Drago Štoka: O problematiki slovenske mladine na Tržaškem
2. - 3. septembra 1967:
Dr. Toussaint Hočevar: Današnji slovenski položaj in perspektive za bodočnost P. dr. Roman Tominec: Vloga krščanstva pri oblikovanju slovenske narodne zavesti in kulture v 1200 letih. Ali more to vlogo krščanstvo nadaljevati?
Dr. Samo Pahor in Emfdij Susič: Analiza sociološkega sestava zamejskih Slovencev
Dr. Drago Legiša: Kako približati današnjemu prebivalstvu naše javno delovanje
Dr. Matej Poštovan: Slovenski zamejski katoličani In njihovo javno delovanje po koncilu
Dr. Vinko Zwitter: Pokoncilski položaj koroških Slovencev
Dr. Martin Kranner: Pogledi in praktične izkušnje na Goriškem
31. avgusta in 1. septembra 1968:
Dr. Janko Pleterski: Združena Evropa in Slovenci
Dr. Ludvik Vrtačič: ABC slovenske problematike v obdobju združevanja Evrope Dr. Feliks J. Bister: Slovenec med Vzhodom in Zahodom - Dediščina - Samo-spoznavanje - Možnosti Dr. Alojz Tul: Združena Evropa in narodna manjšina
Dr. Vekoslav Grmič: Dialog cerkve s svetom
Dr. Vekoslav Grmič: Vzroki mednarodnega ateizma
Dr. Vladimir Klemenčič: Izseljevanje, problem Slovenije in Slovencev Dr. Valentin Inzko: Koroška in izseljeniški problemi
Dr. Franc Mljač: Prispevek k razpravi o izseljevanju - Kanalska dolina Dr. Rado Bednarik: Problem izseljevanja na Primorskem in v Beneški Sloveniji Bogo Samsa: Izseljevanje iz tržaške pokrajine
Izidor Predan: Beneška Slovenija Dr. Alojz Rebula: Slovenci med domom in svetom
30. - 31. avgusta 1969:
Dr. Fran Zwitter: Prelomna razdobja v zgodovini Slovencev v XX. stoletju
Dr. Janko Zerzer: Koroški plebiscit - Ozadja in posledice
Dr. Rudolf Klinec: Manjšinska problematika v luči naravnega prava, krščanske etike In cerkvene zakonodaje Dr. Drago Klemenčič: Verski položaj na Slovenskem
Dr. Maks Šah: Socialna preobrazba družbe s posebnim pogledom na zamejstvo Dr. Boris Pahor: Za novo slovensko elito Dr. Dušan Nendl in Franc Jeza: Kakšno pot naj izbirajo Slovenci za najboljšo mednarodno uveljavitev
5.	- 6. septembra 1970:
Dr. Jože Goričar: Socialna preobrazba slovenske družbe
Ciril Zlobec: Današnja slovenska idejno kulturna stvarnost
Prof. Tomaž Pavšič: Kulturna povezanost Dr. Emidij Susič: Mednarodna povezanost Dr. Maks Miklavčič: O etičnem potencialu in stiski malih narodov pri sodobnem razvoju enotenja človeške družbe Dr. Matej Poštovan: Etični potencial in stiska malih narodov
Prof. Edvard Kocbek: Zaprtost in odprtost sodobne slovenske kulture inž. Vladimir Vremec: Idejno-kulturna stvarnost v zamejstvu in zdomstvu Lev Detela: Odprtost In zaprtost slovenske kulture
4.	- 5. septembra 1971:
Dr. Jože Velikonja: Današnja vloga zdomske Slovenije
Dr. Drago Štoka: Perspektive slovenske narodne skupnosti v zamejstvu Dr. Jurij Zalokar: Nekaj pogledov na psihologijo raznarodovanja Dr. Gorazd Kušej: Novosti o družbenopolitični ureditvi Jugoslavije Dr. Vladimir Murko: Politično-ekonomski položaj Slovenije po zveznih ustavnih dopolnilih
Dr. Ludvik Vrtačič: Kritične pripombe k ustavnim spremembam v Jugoslaviji
2. - 3. septembra 1972:
Inž. Boris Sancin: O idejnem pluralizmu Dr. Lojze Šuštar: Svoboda vesti kot izraz človekovega dostojanstva Dr. Jožko Tischler: Oris stanja narodne skupnosti na Koroškem Župnik Emil Cencič: Oris stanja narodne skupnosti v Beneški Sloveniji Dr. Damjan Paulin: Oris stanja narodne skupnosti na Goriškem In Tržaškem Prof. Alojz Rebula: O spremenljivosti in nespremenljivosti vrednot
1.-2. septembra 1973:
Prof. Janko Messner: Generacijska problematika na Koroškem
Župnik Valentin Birtič: Družina v Beneški Sloveniji
Dr. Ivan Hribernik: Kako gleda zdravnik na ljubezen v družini
Dr. Danilo Sedmak: Generacijska problematika na Tržaškem
Dr. Anton Trstenjak: Stara In nova podoba družine
7.	- 8. septembra 1974:
Dr. Bratko Kreft: Cankar in slovenstvo Bogo Samsa: Dve mednarodni konferenci o manjšinah
Prof. Samo Pahor: Kaj moramo storiti, da se bodo naše razmere spremenile Dr. Drago Štoka: Tržaška mednarodna konferenca o manjšinah Dr. Valentin Inzko: »Škupna Koroška« Dr. Peter Urbanc: Slovenci v Kanadi Dr. Janez Zdešar: Slovenci-zdomci v Nemčiji
Dr. Andrej Kobal: Slovenec v svetu
6.	- 7. septembra 1975:
Dr. Drago Legiša: Mednarodna konferenca v Helsinkih in slovenska stvarnost Dr. Pavel Apovnik, dr. Damjan Paulin, dr. Rafko Dolhar in dr. Zorko Harej: Pomen samostojnega javnega nastopanja (okrogla miza)
Dr. Rudolf Klinec: Kako je duhovščina pripravljala osvoboditev slovenskega naroda na Primorskem
Dr. Venceslav Tuta - dr. Rado Bednarik:
Tudi tršo polagali temelje svobodi "
4.	- 5, septembra 1976:
Franček Križnik: Marksizem in svoboda Dr. Kazimir Humar: Dileme svobodnega tiska
Prof. Boris Pahor: Troje velikih sporočil (Kette - Cankar - Kosovel)
3.	- 4. septembra 1977:
Saša Martelanc: Slovenska misel, vzpluj Dr. Lojze Ambrožič: Luči in sence v pokoncilski prenovi
Vinko Ošlak: Med srhom Kapitala in žarom Evangelija (Tri orodja za enajsto tezo)
2.	- 3. septembra 1978:
Dr. France Bučar: Ideologija in demokracija
Dr. Anton Ilc: Od poskusa totalnega uničenja do zarje novega krščanstva Dr. Zorko Harej, Stojan Spetič, prof. Maks Šah in prof. Jože Pirjevec:
Ob dramatični 30-letnlcl: Kominform in slovenstvo (okrogla miza)
1.-2. septembra 1979:
Prof. France Vodnik: Bohinj: ob 40-letnici neke vizije
Dr. Oskar Simčič: Narodnost v teologiji In Cerkvi proti letu 2000 Sergij Pahor: Slovenski matični zamejski in zdomski trenutek
30. - 31. avgusta 1980:
Škof Lorenzo Bellomi: Vera in kultura za svobodnega človeka
Marij Maver: Slovenstvo v svoji kulturno politični informaciji danes Prof. France Perko: Slovenska cerkev iz preteklosti v prihodnost
dalje na 4. strani ■
NEPOSREDNA PRIČEVANJA
izrečene do konca... Moram reči, da mi je bil pri tem dejansko najbolj yšeč dr. Drago Ocvirk, ki je postavil s svojim brezkompromisnim mišljenjem razmišljanje o tem, ali je možna kakšna alternativa njegovemu mišljenju ali alternative ni... Problem, ki ga je on postavil, da je edino funkcionalen v sodobnem svetu politični pluralizem... Politični pluralizem lahko pogojuje dejansko demokratizacijo, to pomeni, da se družba strukturira na demokratičen način, pa da si družba dovoljuje posamezne liberalistične epohe, ki jih potem že spet zavre itn. Isto vprašanje je postavil Miha Kovač zelo radikalno v svojem intervjuju v Teleksu, razmišlja zelo podobno o teh stvareh kakor Drago Ocvirk in sicer postavlja problem tako: ali je Jugoslavija sposobna kot družba formirati enakopravne avtonomne politične subjekte (podobno razmišlja tudi dr. Veljko Rus). On je predlagal, da se osamosvoji sindikat, da se osamosvoji SZDL, da to niso samo transmisije partije, da šele potem so možne razne integracije, kakor ekonomska itn. Zaključki so isti pri vseh treh, samo razlike so... Jaz tudi vidim tukaj temeljni problem. To je en del Drage, drugi deI je seveda tisti, ki ga
Dragi na pot
kulturni prostor nenadoma postaI trn v peti za tiste kroge v Jugoslaviji, ki so Slovencem še vedno ljubosumni za njih razvitost in kulturnost. To je presenetilo vso slovensko javnost, še posebno pa smo nad nenadnim izbruhom »slovenskega sindroma« v hrvaških in srbskih listih in krogih osupnili Slovenci v zamejstvu. Te napade smo razumeli kot denunciacije proti slovenski zunanji politiki, a občutili kot napad na našo »manjšinskost«. Nasprotovanja tujih elementov moramo zdaj odkrivati tudi v državi, ki bi nam morala biti najbliže in zato smo upravičeno zaprepadeni, tudi zaradi možnih posledic.
Kljub vsemu pa smo prepričani, da ideje o skupnem prostoru ne bomo spustili iz rok, da se ne bomo pustili izigrati, da bo vedno globlje prodirala v našo skupno zavest. Tudi DRAGA bo opravila svojo dolžnost, kot jo je vedno doslej.
je Matvejevič zelo poudaril, namreč da na primer na Hrvaškem ni možen tak pristop k sami cerkveni problematiki, kakor je bi! na Dragi, da je na primer en predavatelj predaval o klerikalizmu, kratko malo jaz mislim, da je razpon problematike bil zelo širok, zelo različen, na visokem nivoju in moram reči, da sem izjemno zadovoljen...«
HELENA LOBODA, mladinka iz Argentine
»Ker sem bila ravno te dneve tukaj po Evropi, sem se odločila, da prisostvujem predavanjem Drage. Drago sem spremljala iz Argentine predvsem iz poroči! Katice Cukjati in Gregorja Batagelja... Predvsem je to zame edinstvena priložnost, da se Slovenci iz različnih krajev po svetu zberemo in da lahko vsak poda svobodno svoje misli... Ne skladam se z vsemi idejami, ki so jih povedali predavatelji, čeprav so predavanja zelo na nivoju in obravnavajo pereča vprašanja. Zame je zelo važno to, da se lahko v takem prostoru tako različne teme obravnavajo. To je zame res nekaj edinstvenega...«
EDI KOŠUTA,mladinec iz Trsta
»Letošnja Draga je tako kot vse druge na visoki ravni in jaz kot študent medicine prihajam radevolje sem zato, da pridem po duhovno hrano, da poslušam predavanja, ki so zelo zanimiva kot snov in kar se tiče predavateljev, ... ampak tudi zato, ker med publiko zasledim zelo veliko ljudi, ki jih poznam in jih drugače ne morem srečati: to so profesorji, prijatelji, to je vsekakor prijeten dogodek za konec poletja.«
VIKTOR BLAŽIČ, publicist iz Ljubljane
»Moji osnovni vtisi so ti, da Draga živi. Draga se tudi prenavlja, so tukaj med predavatelji zmeraj nova imena, ki prinesejo kakšno novo stališče, kakšen nov vidik in tudi med poslušalci je opaziti nove obraze, kar je pravzaprav razveseljivo in kar dokazuje, da Draga živi...«
REGINA LD VOSPERNIK, ravnatelj Slovenske gimnazije v Celovcu
»... Letošnji vtisi so pozitivni, lani sicer nisem bil, ker sem bil zadržan, sicer če le morem pridem v Drago. Kar me pritegne, je ta odprta atmosfera in izziv, ki ga nudi Draga, četudi se ne servira vse na krožniku takore-koč, prinaša vendar Draga za vsakogar, ki pride sem, zadosten izziv, da lahko razmišlja naprej in po mojem Draga deluje do naslednje Drage... Na Koroškem bi rekel, da problematika letošnje Drage ni v zadostni meri v središču pozornosti, kot sploh vseslovenski problemi stojijo premalo v središču...«
Teme in predavatelji..
4.	- 5. - 6. septembra 1981:
Dr. Katica Cukjati: Med domovino in zdomstvom
Dr. Tone Stres: Pod današnjimi miselnimi zvezdami
Prof. Marino Oualizza: 100 let Slovencev ob zahodni narodnostni meji Viktor Blažič: Problemi razvoja, narodna zavest, pluralizem
3.	- 4. - 5. septembra 1982:
Ivo Jevnikar: 35 let političnih in pravnih bojev Slovencev v Italiji Prof. Svetozar Stojanovič: Marksizem kot družbena teorija in ideologija Vinko Ošlak: Mit revolucije v delu današnje teologije
Prof. Franc Rode: Duhovni tokovi v današnji Evropi
2.	- 3. - 4. septembra 1983:
Prof. Martin Jevnikar: Pregled slovenskega revialnega tiska
Dr. Reginald Vospernik, prof. Alojz Rebula in Vinko Ošlak: predstavitev prve številke Celovškega zvona Dr. Ljubo Sire: Slovenija v osemdesetih letih
Dr. Janez Vodopivec: Kvas novega krščanstva
Dr. Reginald Vospernik: Na razvodju dveh kultur
31. avgusta, 1.-2. septembra 84:
Prof. Jože Velikonja: Kje, domovina, si? Bojan Štih: Vprašalna pola sodobnega slovenstva
Prof. Niko Prijatelj: Med vero in nevero Prof. Tomaž Simčič, Marko Tavčar, Peter Močnik in prof. Emidij Susič: Ključna vprašanja slovenstva v očeh mlade zamejske generacije (okrogla miza po anketi)
30. avgusta -1. septembra 1985:
Gregor Batagelj: Štirideset let slovenskih daljav in bližin
Prof. Boštjan M. Zupančič: Slovenija konec 20. stoletja: prehod v novo dialektiko?
Ivan Štuhec: Med Getsemanijem in Taborom: žar in stiska kristjanovega upanja Dr. Marko Dvorak: Duma 1985 — anatomija nekega zdomstva
5.	- 7. septembra 1986:
Dr. Franc Miklavčič: Slovenska cerkev med Bogom in cesarjem Dr. Predrag Matvejevič: Matične dileme med narodnostjo in državljanstvom Dr. Drago Ocvirk: Blagodejna odvečnost krščanstva
Milan Apih: Po plovbi čez Rdeče morje
h- Draga ’87 - Supplemento al n. 4 del ® mensile MLADIKA - giugno 1987. Sped.
in abb. postale Gr. lli/70. - Autorizzazione (3 Direzione PT di Trieste. Priloga št. 4 ^ MLADIKE. Odgovorni urednik Marij Ma-(C ver. Registrirano na sodišču v Trstu, Q št. 193. — Tiskala tiskarna Graphart.