GEOLOGIJA 40, 119-151 (1997), Ljubljana 1998
Skitske in anìzijske plasti v kamnolomu pri Hrastenicah
in pomembne najdbe zgornjeanizijskih fosilov
Scythian and Anisian beds in the quarry near Hrastenice and important
finds of Upper Anisian fossils
Tomaž Petek
Trubarjeva 85, 1000 Ljubljana, Slovenija
Ključne besede: stratigrafija, paleontologija, spodnji in srednji trias, anizijski
amoniti in konodonti
Key words: stratigraphy, palaeontology. Lower and Middle Triassic, Anisian
ammonoids and conodonts
Kratka vsebina
V okoli 150 m debeli skladovnici kamnin v kamnolomu Hrastenice sem ugotovil
skitske plasti, ki ustrezajo gastropodnemu oolitu in členu Cencenighe v južnotirol-
skih Dolomitih, spodnjeanizijski dolomit in ilirske plasti z bogato fosilno favno in
algami. Opisani so naslednji rodovi amonitov: Kellnerites, Lardaroceras, Arcestes,
Flexoptychites, Gymnites in MonophyHites. Na podlagi amonitne favne sem napra-
vil primerjavo z razvojem ilirskih plasti v južnotirolskih Dolomitih in Lombardiji.
Abstract
In an about 150 m thick stratigrafie section in the quarry near Hrastenice I fo-
und lower Triassic beds corresponding to Gastropod Oolite Member and to Cence-
nighe Member of the Dolomites, Lower Anisian dolomite beds and Upper Anisian
beds, rich in fossils. Among the ammonoids, six genus occur (Kellnerites, Lardaro-
ceras, Arcestes, Flexopty chites, Gymnites, Monophy Hites). On the basis of ammono-
ids I compared Upper Anisian beds with stratigrafie sections of basinal "Buchen-
stein Beds" in the Dolomites and Lombardy.
Uvod
V prispevku sem obdelal spodnjetriasne in srednjetriasne plasti, ki so bile razkri-
te v kamnolomu pri Hrastenicah. Posebno poudarjeni so bili apnenci in laporji ilir-
ske starosti, v katerih je izstopala bogata fosilna favna. Prav pomembnost te najdbe
je vplivala na nastanek tega prispevka pod vodstvom mentorja prof. dr. Antona Ra-
movša. Za vso pomoč se mu najlepše zahvaljujem. Topla zahvala tudi dr. Špeli Gori-
čan za določevanje radiolarijev, dr. Branku Sokaču iz Zagreba za določitev alg, dr.
120
Tomaž Petek
Petru Bracku za pomoč pri določanju amonitov in Marjanu Grmu za fotografije fo-
silov.
Geografski podatki
Spodnjetriasne in srednjetriasne plasti so razkrili ob pridobivanju anizijskega
dolomita v južnem pobočju Mareške (527 m) med naseljema Hrastenice in Log pri
Polhovem Gradcu, tik ob cesti Ljubljana-Polhov Gradec, ob severnem robu doline
Gradaščice (si. 1). Podnožje kamnoloma je na nadmorski višini 330 m, zgornji rob je
na višini okoli 470 m. Višina razkritih plasti je 140 m, največja širina - skoraj 250 m -
je v spodnjem delu. V širšem pomenu štejemo to ozemlje k Polhograjskemu hribovju.
SI. 1. Položajna skica kamnoloma pri Hrastenicah
Fig. 1. Locality map of quarry at Hrastenice
Pregled dosedanjih raziskav
Ramovš (1961) v knjižici Geološki izleti po ljubljanski okolici med drugim opi-
suje kamnine ob cesti Dobrova-Polhov Gradec. Dolomitu v Hrastenicah pripisuje
Skitske in anizijske plasti v kamnolomu pri Hrastenicah .■._3
anizijsko starost. Leta 1967 omenja najdbo foraminifere Meandrospira dinarica v
ilirskih apnencih Polhograjskega hribovja in Šmarne gore.
P r e m r u je leta 1964 v okviru diplomske naloge kartiral ozemlje med Logom pri
Polhovem Gradcu in Polhovim Gradcem na južni strani ter Knapovžami na severni
strani. V delu opisuje tudi spodnjetriasne plasti, anizijski dolomit in pisane apnence,
laporje in konglomerate, ki jih uvršča v ladinij kot buchensteinske sklade. V pisanih
apnencih je našel amonita Ptychites angustoumbilicatus, ki se v Bakonjskem gozdu na
Madžarskem pojavlja skupaj z vrsto Reitziites reitzi. Na območju Grmade, Goljeka in
Tošča omenja 11 kompleksov, kjer so na površju razgaljeni buchensteinski skladi.
Grad in Ferjančič v Tolmaču k Osnovni geološki karti, list Kranj (1976)
omenjata na prostoru med Poljansko in Horjulsko dolino horizont konglomeratov in
peščenjakov, ki ga zaradi majhnega obsega niso prikazali na geološki karti. Menita,
da spada ta horizont v fassansko podstopnjo. Plasti, ki jih P r e m r u omenja kot
buchensteinske sklade, uvrščata v spodnji del langobardske podstopnje.
Stratigrafski pregled
Spodnji trias
Gastropodno-oolitni člen
Najstarejše kamnine v obravnavanem kamnolomu spadajo v spodnji del nammalija,
to je srednji del skitske serije. Po litoloških značilnostih in deloma fosilni favni jih
lahko primerjamo s podobno razvitimi plastmi v Dolomitih, ki jih Broglio Loriga
s sodelavci (1986a, b) uvršča v gastropodno-oolitni člen werfenske formacije. Plasti
so na vzhodnem delu odrezane s prelomom in so v tektonskem stiku z anizijskim do-
lomitom. Na jugu so ob prelomu s smerjo vzhod-zahod prav tako v tektonskem stiku
z zgornjeskitskimi apnenci in laporji. V zgornjem delu je na te plasti narinjen anizij-
ski dolomit. Zato lahko nammalijske plasti sledimo v redkih golicah le proti Logu pri
Polhovem Gradcu.
V	spodnjem delu je svetal peščeni dolomit z rumenkastim odtenkom, brez sljude.
Sledijo plasti rumenkastorjavega sljudnatega peščenega meljevca, sljudnatega pe-
ščenjaka in peščenega laporja. Na površinah plasti so pogosti slabo ohranjeni odtisi
školjčnih lupin in manganovi dendriti. Navzgor se med opisanimi plastmi pojavljajo
okrog 30 cm debele plasti oz. leče rjavordečega apnenca. Zgrajen je iz drobnih pol-
žjih hišic, školjčnih lupinic, ooidov in dobro zaobljenih bioklastov. Sortiranost je
slaba, zrna so velika od 0,2 do 1 mm, posamezne polžje hišice pa od 2 do 6 mm. Pol-
žje hišice so rdečerjave barve in so največkrat zapolnjene z limonitom ali z limoni-
tno okro. Ooidi so pogosto prekristaljeni in včasih tudi limonitizirani. Prvotna
struktura v njih najpogosteje ni opazna. Nad temi plastmi se ponekod pojavi plast
rumenega lapornega apnenca z ooidi in lupinicami polžev. V kamnini je drobno raz-
pršen limonitni pigment. Ooidi so pogosto prekristaljeni, pri nekaterih je še vidna
koncentrična zgradba. Nato so se zopet odlagali sljudni laporni peščenjaki in sivi la-
porji. Vmes je plast rdečega peščenega laporja, v katerem je opazna normalna gra-
dacija, ki kaže na normalno lego plasti. Tudi v teh plasteh so pogosti slabi odtisi
školjčnih lupin.
V	zgornjem delu prevladujejo laporji, ki so sivi, svetlo vijolični ali rožnati do rde-
čkasti. Vmes je plast apnenčevega oolita lečaste oblike. Oolit je rumenkastosiv, ooidi
122
Tomaž Petek
SI. 2. Kamnolom pri Hrastenicah (a - gastropodno-oolitni člen spodnjega triasa; b
- člen Cencenighe spodnjega triasa; c - anizijski dolomit; d - pisane plasti s fosili
ilirske podstopnje; e - konglomerat; f - sivi apnenec z algami)
Fig. 2. Quarry at Hrastenice (a - Gastropod-Oolite Member; b - Cencenighe Mem-
ber; C - Anisian dolomite; d - various Illyrian beds with fossils; e - conglomerate;
f - grey limestone with algae)
V njem so elipsoidne oblike. Jedra ooidov so večidel prekristaljena (dolomitizirana).
Profil se konča z rdečkastim laporjem, na katerega je narinjen anizijski dolomit.
Člen Cencenighe
Med spodnjetriasnimi plastmi so tudi sivi laporji in temnosivi apnenci, ki so prav
na robu kamnoloma v tektonskem stiku z zgoraj opisanimi plastmi. Po fosilni favni
predstavljajo plasti ekvivalent člena Cencenighe v Južnih Alpah. V spodnjem delu so
razkriti svetlorjavi laporji, med katerimi so tanj še plasti sivega apnenca. Navzgor
prevlada temnosivi apnenec, v katerem se redkeje pojavljajo laporne pole. V apnen-
cih so ohranjene različne sedimentaci j ske teksture: gradacija, konvolucija, laminaci-
ja, bioturbacije. V nekaterih delih so opazne zapolnitve kanalov. Večkrat se vmes po-
javijo intraformacijski konglomerati oziroma breče. V sivih laporjih in temnejših
apnencih je ponekod vse polno slabo ohranjenih polžjih hišic, ki večidel pripadajo
vrsti Natiria costata (Münster). Lepo ohranjene sem našel na zahodni strani Petriče-
vega grabna, kjer so omenjene kamnine v tektonskem stiku z anizijskim dolomitom.
Veliko je zapolnitev anelidnih rovov, med njimi tudi vertikalnih rovov v obliki črke U
(Rhizocorallium). V členu Cencenighe se pojavlja tudi majhna foraminifera Mean-
drospira pusilla (Ho), ki sem jo dobil v izbrusku, narejenem iz ehinodermskega
apnenca (tab.2, sl.l, 2). Ta plast nastopa nekako sredi temnih apnencev.
Skitske in anizijske plasti v kamnolomu pri Hrastenicah .■._123
Opisani apnenci in laporji so lateralno v tektonskem stiku s starejšimi plastmi (ga-
stropodno-oolitni člen), navzgor pa prehajajo v temnosivi tankoplastnati lapornati
dolomit. S pojavom dolomita je postavljena litološka meja med spodnjim in srednjim
triasom.
Srednji trias
Anizijski dolomit
Večji del profila v hrasteniškem kamnolomu predstavlja svetlo- do temnosivi pla-
stnati in v zgornjem delu neplastnati dolomit. Skladovnico z dolomitnimi plastmi
lahko delimo v dva dela. Sredi kamnoloma je namreč vidna narivna meja, ki jo je na
geološki karti nekoliko zahodneje označil tudi P r e m r u (1964). Pod narivno mejo
so v zahodnem delu plasti spodnjetriasne starosti, ki jih vzhodno ob vertikalnem pre-
lomu zamenja anizijski dolomit. Na oboje je nato zopet narinjen anizijski dolomit. V
spodnjem in v zgornjem delu je dolomit v celoti prepokan v več smereh. V zgornjem
delu so na več mestih razkrite tektonske drse, ki kažejo premikanja v smereh vzhod-
zahod in jugovzhod-severozahod ter prečno na ti smeri.
Spodaj je tankoplastnati (debelina plasti je nekaj centimetrov) temnosivi dolomit z
lapornimi polarni. Višje so plasti debelejše, dolomit je temnosive barve s svetlejšimi
pasovi, ki jih sestavljajo stromatolitne strukture. Plasti so debele od 1 do 2 m, med
njimi je večkrat odložena tanka plast zelenkastosivega ali rdečega in rožnatega dolo-
mi tnega laporja. Nad temi lapornimi plastmi so nato odložene tanke plasti temnejše-
ga dolomitnega laporja in dolomita, ki jim sledijo spet debelejše plasti dolomita. V
dolomitnih plasteh so pogosti svetlejši pasovi s stromatolitno teksturo. V enem od teh
pasov sem našel v zbrusku preseke foraminifer Meandrospira dinarica Kochansky-
Devidé & Pantič, kar tem plastem dokazuje anizijsko starost. Plastnati dolomit je tu-
di tik nad narivno mejo, navzgor pa prevlada svetlejši neplastnati dolomit, ki je pre-
cej drobljiv, stromatolitne teksture v njem so redke in slabo ohranjene. V tem delu ni
več vmesnih dolomitnolapornih vložkov. Dolomit navzgor zvezno preide v rumeni la-
pomi dolomit in lapomi apnenec enake barve. Zaradi prelomov ne moremo ugotoviti
prvotne debeline anizijskega dolomita, ki je vsekakor večja od 100 m. P r e m r u
(1964) omenja tam blizu debelino anizijskega dolomita 200 m. Starost anizijskega do-
lomita je bila določena s foraminifero Meandrospira dinarica na osnovi litološkega
videza in zgornjeanizijskih pisanih plasti nad dolomitom.
Pisani apnenci, laporji, meljevci, peščenjaki in konglomerat
V zgornjem aniziju se je končala mirna plitvovodna sedimentacija, kar nam kaže
pestro menjavanje kamnin nad dolomitom (si. 3). Dolomit v zgornjem delu zvezno
preide v rumenkasti laporni dolomit in nato v rumenkastosivi laporasti apnenec, ki
je gomoljast in ima po površinah gomoljev rumene lapornoglinene prevleke. Lapor-
ni dolomit ne vsebuje fosilnih ostankov, v rumenkastem apnencu pa se že pojavijo
redki radiolariji. Navzgor postane gomoljasti apnenec rožnatosiv do rdečkast, z
rdečimi lapornoglinenimi prevlekami. Nekako od sredine rdečih gomoljastih
apnencev so v kamnini pogosti ostanki amonitnih hišic. To kamnino sem raztapljal
za konodontne preiskave, ki so dale pozitivne rezultate. Prof. Ramovš je ugotovil
124
Tomaž Petek
SI. 3. Stratigrafski stolpec zgornjeanizijskih plasti v kamnolomu pri Hrastenicah
Fig. 3. Stratigraphie column of Upper Anisian beds in quarry at Hrastenice
naslednje ploščaste konodontne elemente: Neogondolella constricta (Mosher &
Clark), N. cornuta Budurov & Štefanov, N. transita (Kozur & Mostler) in Paragon-
Skitske in anizijske plasti v kamnolomu pri Hrastenicah .■._7
dolella excelsa Mosher; ti dokazujejo ilirsko podstopnjo. Precej je tudi vejnatih ele-
mentov, v vzorcu pa se pojavljajo tudi ribji zobci in ribje luske. V lahki frakciji je
izredno veliko radiolarijev in spikul morskih gob s kremenastim ogrodjem. Goriča-
nova je določila naslednje rodove in vrste radiolarijev: Astrocentrus sp., Eptingium
sp., Hexacontium sp., Pentactinocarpus sp., Stauracontium sp., Pseudostylosphae-
ra longispinosa Kozur & Mostler, P coccostyla (Rüst), Hindeosphaera spinulosa
(Nakaseko & Nishimura) in Hozmadia (?) rotunda (Nakaseko & Nishimura). Amo-
niti so slabo ohranjeni in jih je iz trde kamnine težko dobiti. Določil sem rodove
Proarcestes, Gymnites in Ptychites. Povprečna velikost amonitnih hišic je 8 cm, po-
samezni odlomki pa kažejo na primerke, katerih hišice so imele v premeru preko 20
cm. Rumeni laporni dolomit in apnenec imata skupno debelino okrog 80 cm, debe-
lina rdečih gomoljastih apnencev pa se v profilu spreminja od nekaj decimetrov do
enega metra.
Rdečim gomoljastim apnencem sledi sivi plastnati apnenec v skupni debelini 1,2 m.
Posamezne plasti so debele okoli 20 cm. Površine plasti so ravne, med njimi so tanke
prevleke sive gline. V spodnjem in predvsem zgornjem delu je apnenec nekoliko sve-
tlejši in vsebuje več intraklastov ter krinoidnih ostankov. V vseh plasteh se pojavljajo
redki amoniti, ki pa jih ne moremo izluščiti iz trdega apnenca. V odlomljenih kosih
kamnine, ki ležijo v podnožju kamnoloma, so na zgornji površini plasti amoniti delo-
ma izluženi. Oblike hišic in deli sutumih linij na njih kažejo na verjetno pripadnost
rodovoma Kellnerites in Ptychites. Ob amonitih se pojavljajo tudi do 2 cm dolgi deli
pecljev morskih lilij in - redkeje - posamezni majhni rinhonelidni ramenonožci.
Nad sivim apnencem ležijo plasti pisanih apnencev in peščenih apnencev oziroma
apnenčevih peščenjakov v skupni debelini pol metra. Plasti so debele od 2 do 10 cm,
med njimi se pojavljajo do pol cm debele rdečerjave lapome pole. Spodnjo plast
predstavlja sivi apnenec z rožnatimi pikami. Plast je debela 10 cm. Nad njimi je ena-
ko debela plast pisanega apnenca, v katerem prehaja barva od rdečerjave do sive.
Slede rdečerjavi apnenec s sivimi lisami, tudi enako debel, nato 3 cm debela plast
apnenca, ki je v sredini siv, proti spodnji in zgornji ploskvi pa vse bolj rdečerjav in la-
pomat ter se konča z rjavo lapomo prevleko. Predzadnja plast je rdečerjavi kalkare-
nit, ki ima po površju vse polno sljude. Podobna je vrhnja plast, ki vsebuje več lapor-
ne komponente. Zadnji dve plasti sta debeli od 5 do 10 cm. Vse naštete plasti vsebu-
jejo precej amonitov, še posebno veliko jih je v tretji in peti plasti. Iz trde kamnine jih
težko dobimo. Ker kamnina v zadnjih dveh plasteh zaradi svoje sestave pri atmosfer-
skih razmerah hitro razpada, dobimo v kosih na površini že izlužene, dobro ohranje-
ne primerke, pri katerih je navadno vidna tudi sutuma linija. Prevladuje vrsta Fle-
xoptychites flexuosus (Mojsisovics) (tab. 4, si. 1-5). Pogost je tudi amonit Kellnerites
bosniensis (Hauer) (tab. 3, si. 1-3). Našel sem po en primerek amonitov Gymnites in-
cultus (Beyrich) (tab. 5, si. 3), Monophyllites sphaerophyllus (Hauer) in dva fragmen-
ta vrste Lardaroceras pseudohungaricum Balini (tab. 3, si. 5).
Brack in Rieber (1993) sta po obsežnih raziskavah v Lombardijskih Alpah in
Dolomitih razdelila zgornji anizij v cone trinodosus, reitzi/Kellnerites in Nevadites.
Starost plasti, ki jih opisujem, dokazujeta vrsti Kellnerites bosniensis in Lardaroce-
ras pseudohungaricum. Po teh vrstah uvrščam plasti v spodnji del cone reitzi/Kellne-
rites. Rod Lardaroceras je doslej poznan le iz Lombardijskih Alp. Poleg amonitov
sem našel tudi ortocere iz rodu Michelinoceras (tab. 5, si. 7, 8) in slabo ohranjenega
navtilida (tab. 5, si. 5). V tej plasti so tudi številni ostanki krinoidov, redki pa so tere-
bratulidni brahiopodi in posamezne školjke. Na površini plasti so pogosto izluženi
tudi do dva milimetra veliki ribji zobci.
126_Tomaž Petek
Pisanim apnencem sledi meter debela skladovnica temnosivega mikritnega apnen-
ca. Plasti so debele 10 do 15 cm. V njih so redki preseki amonitnih hišic, v spodnjem
delu tudi redki odlomki pecljev morskih lilij. V zbrusku so opazni radiolariji. Plasti
so neravne, včasih se pojavljajo gomoljaste oblike, vmes so tanke prevleke sivozele-
nega laporja.
Nad to plastjo je zopet pisana skladovnica. Prične se s plastjo vijoličnorjave gline,
v kateri so primešana kalcitna zma velikosti peska. Očitno gre za mehansko zelo sla-
bo odporno kamnino. Glina je na otip mastna in je dobro gnetljiva. Plast je debela do
dva centimetra, lahko pa se popolnoma izklini. Višje ležeče plasti sestavljajo apnenci,
laporji in meljevci. V njih so ohranjene tekstume in strukturne značilnosti, ki kažejo
ritmično sedimentacijo na prehodu s platforme v globljevodno okolje. Plasti sem raz-
delil v štiri sekvence. V prvi so tri plasti sivega apnenca. Spodnja plast je kalkarenit s
povprečno velikostjo zm okrog 1 mm in z 2% terigenih mineralov, katerih velikost se
giblje okrog 0,5 mm. V drugi plasti so zma v povprečju velika 0,1 do 0,2 mm, nekoli-
ko več je drobnozmate terigene komponente, ki daje kamnini rjavkast odtenek. V tej
plasti se v neenakomernih razmikih pojavljajo temnejši vzporedni pasovi. Tretjo
plast sestavljajo mikritna in mikrosparitna kalcitna zma, vmes pa se pojavljajo maj-
hne leče temnejše barve, v katerih so zma velikosti drobnozrnatega peska. Za to plast
je značilna lečasta plastnatost. Med nastajanjem kamnine sta se odlagala pretežno
karbonatni mulj in občasno karbonatni pesek. Vse tri plasti imajo površine valovitih
oblik, lateralno se hitro tanjšajo in zopet odebelijo. Za celotno sekvenco je značilna
valovita plastnatost in upadanje velikosti zm navzgor. Njena debelina znaša 25 do 30
centimetrov. Prehod v dmgo sekvenco predstavlja dva centimetra debela plast, ki jo
sestavljata mešani drobnozmati karbonatni peščenjak in karbonatni mulj. Ta se za-
čne s sivim drobnozmatim kalkarenitom, sledijo pa še štiri tanke plasti enake barve
in sestave, le da je velikost zm v vsaki naslednji plasti manjša. Debeline plasti se la-
teralno ne spreminjajo, v vertikalni smeri pa je vsaka plast tanjša. Tako meri dmga
plast v dmgi sekvenci tri centimetre, zadnja plast pa samo tri milimetre.Vsaka od
zgoraj opisanih dveh sekvenc predstavlja en sedimentaci j ski ritem. V tretjo sekvenco
sem uvrstil več ritmov, prek katerih se enakomemo povečuje količina terigene prime-
si. Celotna debelina je trideset centimetrov, posamezne plasti pa so debele od enega
do pet centimetrov. V spodnjem delu je kamnina sive barve; navzgor postaja rdečka-
storjava do vijoličnorjava. Zaporedje plasti je naslednje: kalkarenit z normalno gra-
dacijo, sivi kalcilutit, kalkarenit, laporasti apnenec, vijoličnorjavi kalkarenit z nor-
malno gradacijo, dve plasti drobnozmatega kalkarenita s primesjo gline, meljevec in
peščeni meljevec, vijoličnorjavi zelo drobnozmati laminirani peščenjak z meljasto in
glinasto primesjo, sivi mikritni apnenec, vijoličnorjavi lapor Predzadnja plast kaže
na umiritev okolja in začasno prekinjeni dotok terigenega materiala. V četrti sekven-
ci je zopet majhen odstotek terigene primesi, le na vrhu se pojavi nekaj centimetrov
vijoličnorjavega laporja. Večji del jo predstavlja sivi kalkarenit z vijoličnim odten-
kom, le v zgornjem delu se vmes pojavi centimeter debela plast kalcilutita. V tem de-
lu je izražena inverzno simetrična gradacija. Celotno pisano serijo končuje že prej
omenjeni lapor
Nad temi plastmi je spet odložen sivi mikritni apnenec, makroskopsko zelo podo-
ben apnencu pod njimi. Ves ta apnenec je debel okrog 1,2 m in plasti v njem med 10
in 20 centimetrov; v spodnjem delu se vmes pojavi plast sivozelene lapome gline, v
kateri plavajo apnenčevi gomolji, ki imajo obliko ploščatih zaobljenih prodnikov.
Apnenec sem za konodontno analizo topil v ocetni kislini. Po ločevanju netopnega
preostanka v bromoformu so v lahki frakciji ostali skoraj samo radiolariji in spikule
Skitske in anizijske plasti v kamnolomu pri Hrastenicah .■._9
morskih gob s kremenastim ogrodjem. Goričanova je med radiolariji določila nasle-
dnje rodove in vrste: Astrocentrus sp., Spongopallium sp., Triassistephanidium sp.,
Stauracontium (?) granulosum (Dimitrica, Kozur & Mostler), Stauracontium (?) tris-
pinosum (Kozur & Mostler), Tetraspongodiscus nazarovi (Kozur & Mostler), P entas-
pongodiscus anisicus Kozur & Mostler in Paroertlispongus rarispinosus Kozur & Mo-
stler Prof. Ramovš je ugotovil iste vrste ploščastih konodontov kakor v rdečem go-
moljastem apnencu iz spodnjega dela ilirskih plasti. Tudi v tem vzorcu je precej vej-
natih konodontov, prav tako pa so prisotni ribji zobci. Sivi mikritni apnenec ponovno
kaže na mimo globljevodno sedimentaci j sko okolje.
Po odložitvi sivega apnenca se prične zopet pisana sedimentacija. Najprej je odlo-
žena tanka plast sivega drobnozmatega kalkarenita in nato poldrugi meter plasti
meljevca vijoličnorjave barve. Zanj so značilne navzkrižna plastnatost ali poševna
laminaci j a in odsotnost fosilov. Nad njim je odložen glinasti lapor z lističasto struk-
turo. Je temnorjave barve s svetlosivimi lisami. Ta plast je debela 70 centimetrov. Tu-
di v tej kamnini nisem našel fosilnih ostankov. Sledi 2 m debela skladovnica rdečer-
javih in zelenkastosivih apnencev in apnenčevih peščenjakov z normalno gradacijo.
Sivi apnenec, ki je odložen na te plasti, kaže na ponovno mirnejšo sedimentacijo.
Sprva se med apnencem še pojavljajo tanke plasti rožnatega laporja, potem se odlaga
le mikritni apnenec, ki v zgornjem delu preide v sparitni apnenec. Mikritni apnenec
sem raztapljal v ocetni kislini. Vzorec je vseboval konodontne elemente in redke
spongijske spikule, radiolarijev pa v njem ni. Prof. Ramovš je določil iste ploščaste
konodonte kakor v prejšnjih dveh vzorcih, razen teh pa še vrsto Paragondolella prae-
alpina Ramovš & Goričan. V zgornjih plasteh je precej ostankov pecljev morskih lilij.
Celotna debelina sivega apnenca je 1,6 m.
Zadnje plasti, ki jih še lahko sledimo v tem zaporedju, so zopet pisani laporji in
apnenci. Plasti so debele nekaj centimetrov do deset centimetrov. V spodnjem delu so
to rdečerjavi meljevci, v katerih se v centimetrskih razmikih ponavljajo do dva mi-
limetra debele lamine drobnozmatega peščenjaka, ki je nekoliko temnejši. Na površi-
nah plasti so pogosti manganovi dendriti. Nad njimi je odložen vijoličnorjavi apne-
nec s svetlosivimi lisami. Posamezne plasti so debele okrog deset centimetrov. Vsaka
plast se konča z laporjem, ki se lomi v tankih lističih.
V kamnolomu je vidnih precej manjših prelomov, ob katerih so posamezni deli pre-
maknjeni za nekaj metrov. Ti premiki so najbolj izraziti prav v ilirskih plasteh, ki se
lateralno in vertikalno hitro spreminjajo.
Na zahodni strani kamnoloma je nad vijoličnorjavim apnencem in lističastim la-
porjem odložen rdeči peščenjak z lapomim vezivom, ki preide v konglomerat z rde-
čim lapornim vezivom. Konglomerat sestavljajo svetlosivi, temnosivi in rožnati, slabo
zaobljeni apnenčevi prodniki. Sortiranost je slaba, srednja velikost prodnikov je ne-
kaj centimetrov. Prodniki nimajo medsebojne podpore, plavajo v lapomem vezivu.
Navzgor prevladuje rožnato apnenčevo vezivo, kosi kamnin pa so vedno večji. Vmes
se pojavi deset centimetrov debela plast rdečega meljevca oziroma peščenjaka, ki se
nepravilno menjavata. Prehod pisanih plasti v konglomerat z apnenčevim vezivom je
viden samo v tem delu, v širini dveh metrov. Povsod drugje je konglomerat v tekton-
skem stiku s pisanimi plastmi ali pa je stik zakrit. Večji del konglomerata loči od prej
opisanih plasti prelom, ki poteka v smeri vzhod-zahod. Tektonske drse kažejo na ho-
rizontalna premikanja. V srednjem delu leži konglomerat na pol metra debeli plasti
vijoličnorjavega laporja, ki razpada v tanke lističe. Sredi te plasti se najdejo nekaj
centimetrov veliki gomolji apnenca, ki imajo obliko ploščatih prodnikov. Lapor je do-
bil lističasto stmkturo zaradi tektonskih pritiskov. Apnenčevi gomolji so nastali z
128_Tomaž Petek
zbirno mineralizacijo apnenca med diagenezo. Struktura laporja in oster prehod v
konglomerat kažeta na tektonski stik. Konglomerat sestavljajo apnenčevi in dolomi-
tni kosi, ki so veliki nekaj centimetrov do pol metra, redki tudi več. Prevladuje apne-
nec ilirske starosti, predvsem sivi apnenec z ostanki krinoidov, sivi mikritni apnenec
in rdečkasti apnenec z belimi lisami. V posameznih apnenčevih prodnikih so vidni
preseki amonitnih hišic. Dolomitni kosi nastopajo v dveh oblikah. Sivi razpokam do-
lomit je najverjetneje spodnjeanizijske ali srednjeanizijske starosti. Svetli homogeni
dolomit s prozornimi kremenovimi žilicami pa je verjetno ilirske starosti. Podoben
dolomit je namreč v ilirskih plasteh na grebenu Goljeka, nad potjo iz Topola na Gr-
mado. Zaobljenost in sortiranost prodnikov sta slabi. Kot vezivo nastopa sivi ali ro-
žnati apnenec, ki je ponekod bolj lapornat. Vmes se pojavljajo tanke in več metrov
dolge leče rdečega peščenjaka ali rdečega in okrastorumenega meljevca. Konglome-
rat lahko sledimo na zahodnem pobočju Mareške, kjer je debel okrog deset metrov.
Na vzhodni strani kamnoloma je debelina konglomerata okrog tri metre.
Sivi apnenec, dolomitizirani apnenec in dolomit
Kamnine, ki so nad konglomeratom, kažejo na umiritev razmer in pričetek mirne
karbonatne sedimentacije proti koncu anizijske stopnje. Do vrha Mareške in naprej
po slemenu sledimo sivi apnenec, dolomitizirani apnenec in dolomit, ki se medseboj-
no menjavajo lateralno in vertikalno. Na vzhodni strani kamnoloma je na konglome-
ratu meter debel sklad sivega biospari tnega apnenca, na površini katerega izstopajo
ostanki apnenčevih alg iz skupine dasikladacej, vidni pa so tudi preseki polžjih hišic
in školjčnih lupinic. Sokač je med algami določil vrste Teutloporella triasina Pia (tab.
1, si. 1, 2), Teutloporella ? triasina Pia (tab. 1, si. 3-5), Teutloporella ? tabulata Pia
(tab. 1. si. 6-8) in ? Oligoporella sp. (tab. 1, si. 5), ki kažejo, da je apnenec najverjetne-
je zgornjeanizijske starosti. Ker določitvi alg vrste T. tabulata in rodu Oligoporella
nista povsem zanesljivi, pa ne moremo izključiti ladinijske starosti, saj se vrsta T tri-
asina pojavlja v Dinaridih prav v tem obdobju. Navzgor je apnenec večinoma prekri-
staljen in prepreden s stilolitskimi šivi. Posamezne plasti sestavlja algni apnenec, v
katerem so ostanki alg prekristaljeni in zato nedoločljivi. Ponekod so v sparitnem
apnencu slabo ohranjene foraminifere vrste Diplotremmina ? astrofimbriata (tab. 2,
si. 8, 9), Nodosaria sp. in Dentalina sp. (tab. 2, si. 10). V bližini prelomov je apnenec
močno dolomitiziran. Tako je ob prelomu sredi zgornjega dela kamnoloma nad kon-
glomeratom rožnatosivi krušljivi dolomit, ki bočno prehaja v sivi dolomitizirani
apnenec. Enake kamnine sledimo po slemenu Mareške do vrha, kjer so v tektonskem
stiku s spodnjetriasnimi kamninami. Na vzhodni strani pa se ob prelomu stikajo s čr-
nimi plastnatimi apnenci ladinijske starosti (Grad & Ferjančič, 1974).
Pregled fosilnega inventarja
Apnenčeve alge
V apnenčevi plasti, ki leži tik nad srednjetriasnim brečastim konglomeratom je vse
polno ostankov apnenčevih alg iz skupine dasikladacej. Dr B. Sokač je v poslanih
vzorcih določil vrste Teutloporella triasina Pia (tab. 1, si. 1-2), T. ? triasina (tab. 1, si.
3-5), T. ? tabulata Pia (tab. 1, si. 6-8), ? Oligoporella sp. (tab. 1, si. 5). Zaradi slabe
Skitske in anizijske plasti v kamnolomu pri Hrastenicah .■._129
ohranjenosti nekateri vzorci niso zanesljivo določeni. Sokač navaja, da je bila T. tria-
sina v Alpah najdena v kamninah ilirske podstopnje, v Dinaridih se pojavlja v ladini-
ju, v Romuniji pa je najdena v plasteh od zgornjega anizija do spodnjega ladinija. Te-
utloporella tabulata je tako v Alpah kakor v Dinaridih značilna za anizij. Rod Oligo-
porella se pojavlja samo v aniziju.
Foraminifere
Foraminifere sem našel v zbruskih spodnjetriasnih kamnin, anizijskega dolomita
in v dolomitiziranih apnencih na slemenu Mareške. Vse so slabo ohranjene. V temno-
sivem spodnjetriasnem apnencu je najdena foraminifera vrste Meandrospira pusilla
(Ho) (tab. 2, si. 1, 2), ki je vodilna v spodnjem triasu. V dveh zbruskih sivega dolomita
sem našel več presekov vrste M. dinarica Kochansky-Devidé & Pantič (tab. 2, si. 3-6),
ki je vodilna v aniziju. V zbruskih sivega dolomitiziranega apnenca pod vrhom Mare-
ške je več slabo ohranjenih foraminifer vrste Diplotremmina ? astrofimbriata Kristan
& Tollmann (tab. 2, si. 8, 9), Dentalina sp. (tab. 2, si. 10) in Nodosaria sp. Vrsta Diplo-
tremmina astrofimbriata je znana v plasteh od zgornjega anizija do cordevola.
Radiolariji
V mikritnih apnencih med pisanimi ilirskimi plastmi so pogosto dobro ohranjeni
skeleti radiolarijev. Špela Goričan je določila naslednje rodove in vrste: Astrocentrus
sp., Eptingium sp., Hexacontium sp., Hindeosphaera spinulosa (Nakaseko & Nishi-
mura), Hozmadia ? rotunda (Nakaseko & Nishimura), Pentactinocarpus sp., Pentas-
pongodiscus anisicus Kozur & Mostler, Pseudostylosphaera coccostyla (Rüst), Ps.
longispinosa Kozur & Mostler, Spongopallium sp., Stauracontium sp., S. granulosum
(Dumitrica, Kozur & Mostler), S. trispinosum (Kozur & Mostler), Tetraspongodiscus
nazarovi (Kozur & Mostler), Triassistephanidium sp. Nekatera vrstna imena niso do-
ločena, ker so radiolariji ilirske podstopnje še slabo raziskani in bodo potrebne na-
daljnje analize.
Polži
V gastropodno-oolitnem horizontu spodnjega triasa so nekatere plasti zgrajene iz
skoraj samih drobnih polžjih hišic. Prevladujeta rodova Natica in Coelostylina. V
apnencih in laporjih člena Cencenighe so pogosti polži Natiria costata (Münster), ki
so večidel slabo ohranjeni. Polžje lupine so pogoste tudi v plasti anizijskega apnenca
nad brečastim konglomeratom, ki pa jih ne moremo izluščiti iz apnenca, zato niso do-
ločeni.
Školjke
Našel sem le odtise školjčnih lupin v sljudnih peščenjakih med plastmi gastropo-
dno-oolitnega apnenca. Vsi so tako slabo ohranjeni, da jim ne moremo zanesljivo do-
ločiti pripadnosti. Po oblikah sodeč verjetno pripadajo rodu Anodontophora.
130_Tomaž Petek
Glavonožci
Glavonožci so najpomembnejša skupina, saj je na podlagi njihovih ostankov nare-
jena primerjava z razvojem v Dolomitih in Lombardiji, kjer so po njihovi stratigraf-
ski razširjenosti razdelili ilirsko podstopnjo na tri amonitne cone in postavili novo
mejo med anizijsko in ladinijsko stopnjo. Ves nabrani material je iz pisanih plasti, ki
sledijo sivemu dolomitu anizijske starosti. Primerki so različno ohranjeni. Velik delež
predstavljajo odlomki, saj je bila večina materiala nabrana iz grušča na dnu kamno-
loma. Kar precej materiala kaže tudi večjo ali manjšo stopnjo deformacije zaradi tek-
tonskih pritiskov. Tako so pri nekaterih amonitih zavoji v eni smeri tudi nekajkrat vi-
šji kot v pravokotni smeri nanjo.
Iz skupine ortocerov so trije slabo ohranjeni primerki. Zaradi slabe ohranjenosti vr-
ste niso določene. Dva primerka pripadata rodu Michelinoceras (tab. 5, si. 7, 8), tretji
primerek pa kaže značilnosti rodu Atractites (tab. 5, si. 6). V plasti apnenca, ki leži tik
pod plastmi z rodom Kellnerites, je najdeno kameno jedro navtilida (tab. 5, si. 5).
Amoniti so zaradi njihovega pomena pri ugotavljanju starosti opisani posebej. V
nabranem materialu so določeni rodovi Kellnerites, Lardaroceras, Arcestes, Ptychi-
tes, Flexopty chites, Gymnites in Monophyllites.
Ramenonožci
V sivem biosparitnem apnencu tik nad rdečim gomoljastim apnencem so najdeni
majhni ramenonožci iz družine Rhynchonellidae, v plasti z rodom Kellnerites pa te-
rebra tulidni ramenonožec.
Iglokožci
Čeprav nastopajo ostanki iglokožcev v nekaterih plasteh v velikem številu, jim
nisem določil točnejše sistematske pripadnosti. V sivem biosparitnem apnencu med
pisanimi kamninami ilirske podstopnje so pogosti ostanki morskih lilij. Dele pecljev
dobimo tudi v plasteh s kelneriti. V apnenčevih plasteh spodnjega triasa in ilira se v
zbruskih dobijo preseki bodic morskih ježkov. Iz rdečega gomoljastega apnenca je
holoturijski sklerit, ki sem ga določil kot Theelia planorbicula Mostler. Sklerit ima
deset prečk ter okrogel in gladek zunanji obod, dvignjen nad ravnino pesta. Omenje-
no vrsto so našli v plasteh anizijske, karnijske in norijske starosti.
Konodonti
Konodonti so najdeni, kot je že omenjeno v stratigrafskem opisu, v treh apnenče-
vih plasteh med pisanimi kamninami ilirske starosti. Vsi trije vzorci vsebujejo enako
konodontno združbo z Neogondolella constricta (Mosher & Clark), N. cornuta Budu-
rov & Štefanov, N. transita (Kozur & Mostler) in Paragondolella excelsa Mosher V
najvišji vzorčevani plasti se pojavlja tudi P praealpina Ramovš & Goričan. Po ugoto-
vitvi dr. Ramovša konodonti dokazujejo zgornji del ilirske podstopnje.
Skitske in anizijske plasti v kamnolomu pri Hrastenicah .■._13
Drugi organizmi
Poleg opisanih mikrofosilov nastopajo v nekaterih plasteh ilirske podstopnje v ve-
likih množinah tudi kremenaste spongijske spikule. V konodontnih vzorcih so še ra-
zlični vejnati konodonti, ribji zobci in ribje luske. Ribje zobce najdemo tudi v spo-
dnjetriasnih apnencih. V spodnjetriasnih laporjih in apnencih so pogoste zapolnitve
anelidnih rovov, med njimi RhizocoralUum striatum Kühn.
Opis pomembnejših amonitov
Ordo Ceratitida Hyatt, 1884
Superfamilia Ceratitaceae Moj siso vies, 1879
Familia Ceratitidae Moj siso vies, 1879
Genus Kellnerites Arthaber, 1912
Kellnerites cf. bosniensis (Hauer, 1887)
Tab. 3, si. 1-3
cf. 1993 Kellnerites bosniensis Hauer, -Brack & R i e b e r, str 469-470, tab. 5, si. 7-10,
si. 13-14 in tab. 6, si. 10-11.
Ves material, ki pripada ostankom amonitov rodu Kellnerites, je iz plasti rdečerja-
vega kalkarenita. Primerki niso dobro ohranjeni, vendar so pri vseh vidne značilno-
sti, ki jih uvrščajo v ta rod. Hišice so involutne, zadnji zavoj prekriva tretjino sta-
rejšega. Prečni prerez zavoja ima pri vseh skoraj pravokotno obliko z zaobljenimi vo-
gali. Osrednji greben na ventralni strani je pri nekaterih višji in ožji, pri drugih spet
nižji in širši. Take razlike kažejo tudi primerki iz Lombardije in Dolomitov (Brack
& Rieb er, 1993). Suturna linija je ceratitna s tremi lateralnimi lobusi. Hišice so
okrašene z značilnimi radialnimi rebri, na katerih so tmasti oziroma bradavičasti
izrastki. Štiri primerke sem po značilnostih določil kot Kellnerites cf. bosniensis (tab.
3, si. 1-3), en primerek pa ni določen in je označen kot Kellnerites sp. (tab. 3, si. 4).
Tako določitev je potrdil tudi prof. Hans Rieber iz Züricha.
Stratigrafska razširjenost: Cona reitzi/Kellnerites.
Genus Lardaroceras Balini, 1992
Lardaroceras pseudohungaricum Balini, 1992
Tab. 3 , si. 5
1992 Lardaroceras pseudohungaricum sp. n., - B a 1 i n i, str 3-28, tab. 2, si. 1-2 in
tab. 3, si. 1-2.
Material: Dva fragmenta z dobro ohranjeno omamentacijo; vsak fragment ob-
sega približno tretjino zavoja. Pripadata različnima osebkoma.
Opis: Hišica je involutna, manjši zavoj prekriva dobro polovico starejšega. Lobna
črta je ceratitna in ustreza tisti s primerkov v Val Camonica (Balini, 1992). Na ven-
132_Tomaž Petek
traini strani zavoja poteka nizek, zaobljen greben. Lateralni del krasijo rahli, sinuso-
idni grebeni s tremi vrstami bradavičastih izrastkov. Prva vrsta izrastkov je na prevo-
ju v umbilikalni del, druga je približno na tretjini višine zavoja in tretja na robu med
lateralnim in ventralnim delom. Število grebenov in lateroventralnih bradavic je ve-
čje od števila umbilikalnih in lateralnih bradavic. V prerezu ima zavoj subtrapezoi-
dno obliko.
Primerj ava: Pri manjšem primerku je razmerje med višino in širino zavoja
1,45, pri večjem pa 1,66. Osebki iz Val Camonica imajo to razmerje med 1,67 in 1,81.
Pri vseh se kaže hitrejša rast v višino kot v širino zavoja, zato so pri manjših osebkih
v Hrastenicah tudi razmerja manjša. V vseh drugih lastnostih se ujemajo s primerki
iz Val Camonica.
Stratigrafska razširjenost: Zgornji del cone trinodosus in spodnji del
cone reitzi/Kellnerites.
Geografska razširjenost: Doslej je vrsta poznana le v Južnotirolskih
Dolomitih (Val Camonica, Giudicarla, Pertica, Bagolino), novo najdišče je v Polho-
grajskem hribovju (Hrastenice).
Superfamilia Arcestaceae Mojsisovics, 1875
Familia Arcestidae Mojsisovics, 1875
Genus Arcestes Suess, 1865
Arcestes sp.
Tab. 5, si. 4
Slabo ohranjena polovica jedra iz rdečega gomoljastega apnenca kaže, da je imela
hišica obliko rahlo stisnjene krogle in je bila močno involutna. Lupina je bila gladka,
le na delu fragmenta je viden radialen zažetek. Umbilicus ni ohranjen in tudi lobna
linija ni vidna. Oblika hišice še najbolj kaže na pripadnost rodu Arcestes. Tudi rod
Joannites ima gladko involutno lupino z zažetki, vendar je pri njem hišica bočno bolj
stisnjena.
Superfamilia Ptychitaceae Mojsisovics, 1882
Familia Ptychitidae Mojsisovics, 1882
Genus Flexoptychites Spath, 1951
Flexopty chites flexuosus (Mojsisovics, 1865)
Tab. 4, si. 1-5
1882 Ptychites flexuosus Mojsisovics - Mojsisovics, str. 261, tab. 63, si. 2-8.
1988 Flexoptychites fleocuosus Mojsisovics - Prlj & Mudrenovié, strl9, tab. 5,
si. 2 a-d.
Material: Tri dobro ohranjena kamena jedra, dve tektonsko stisnjeni jedri in
večje število fragmentov. Pri vseh je vidna lobna linija, oblika zavoja in omamentaci-
ja. Primerki so iz iste plasti kot Kellnerites in Lardaroceras. V rdečem gomoljastem
apnencu je najden en sam slabo ohranjen primerek, na katerem se vidi lobna linija.
Opis: Primerki imajo bočno stisnjeno hišico z razmeroma majhnim lijakastim
Skitske in anizijske plasti v kamnolomu pri Hrastenicah .■._15
popkom. Lateralno stran krasijo nizki, srpasto zaviti grebeni, ki so proti ventralnemu
delu obrnjeni v smeri ustja. Sutuma linija je amonitna. Življenjska kamrica obsega
dobro polovico zadnjega zavoja. Na odtisu zunanje strani lupine so vidne srpaste pri-
rastnice.
D - višina hišice - diameter
H - višina zadnjega zavoja - whorl height
W - širina zadnjega zavoja - whorl width
U - širina popka - umbilical width
Primerj ava: Lobne linije so si pri vrstah Flexopty chites flexuosus in F. studeri
zelo podobne, vendar je ornamentacija značilna za F. flexuosus. Oblika prečnega pre-
seka zavoja je nekako med F. flexuosus in F acutus, vendar kažejo sutuma linija (pre-
dvsem lega ventralnega lobusa) in dimenzije na pripadnost F flexuosus.
Stratigrafska razširjenost: Starejši avtorji omenjajo vrsto v plasteh s
Paraceratites trinododus, vendar bo treba z novejšimi delitvami ilirske podstopnje
njeno razširjenost znova preučiti. Na novem najdišču se vrsta pojavlja skupaj z rodo-
voma Kellnerites in Lardaroceras.
Geografska razširjenost: Alpe, Dinaridi, Timor
Flexoptychites acutus (Mojsisovics, 1882)
Tab. 5, si. 1
1882 Ptychites acutus Mojsisovics - M o j s i s o v i c s, str 263, tab.64, si. 4a, b.
1988 Flexoptychites acutus Mojsisovics - P r 1 j & M u d r e n o v i č, str 20, tab. 4,
si. 4 a-d, tab. 5, si. 1 a-d.
Material: Relativno dobro ohranjeno jedro, na eni strani delno korodirano.
Opis: Rebra na lateralni strani se proti ventralnemu delu ukrivljajo v smeri ustja.
Hišica je bočno stisnjena, ventralni del je zožen. Sutuma linija je amonitna. Višina hiši-
ce je 68 mm, zadnji zavoj je visok 37 mm in širok 18 mm, popek meri v premeru 7mm.
Primerjav a: Od vrste F flexuosus se razlikuje po dimenzijah in obliki prečne-
ga preseka zavoja. Radialna rebra niso ukrivljena kot pri vrsti F flexuosus.
Stratigrafska razširjenost: Enako kot za F. flexuosus.
Geografska razširjenost: Alpe, Dinaridi.
Flexoptychites sp.
Tab. 5, si. 2
Material: Dobra polovica hišice, ki obsega življenjsko kamrico in zadnjo suturo.
134_Tomaž Petek
Opis: Hišica je bočno stisnjena, na lateralni strani ima radialne srpaste grebene,
sicer pa je gladka. Suturna linija je amonitna. Po sredini ventralnega dela poteka
izrazit oster greben. Popek je samo delno ohranjen in zavzema približno desetino
premera celotne hišice. Hišica je visoka 87 mm, zadnji zavoj meri v višino 45 mm in v
širino 25 mm.
Diskusija: Oblika hišice, ornamentacija, dimenzije in sutuma linija kažejo na
pripadnost rodu Flexoptychites. Ker v dostopni literaturi nisem našel vrste z ostrim
osrednjim grebenom na ventralni strani, je za zdaj določen samo rod. Ni izključeno,
da gre za novo vrsto.
Stratigrafska razširjenost: Primerek je iz rdečega gomoljastega
apnenca na bazi pisanih ilirskih plasti, verjetno iz cone trinodosus.
Superfamilia Pinacocerataceae Mojsisovics, 1879
Familia Gymnitidae Waagen, 1895
Genus Gymnites Mojsisovics, 1882
Gymnites incultus (Beyrich, 1867)
Tab. 5, sl. 3
1882 Gymnites incultus Beyrich - Mojsisovics, str 233, tab. 54, sl. 1-3.
Material: En primerek še na kamnini, pri katerem je v celoti izlužena bočna
stran lupine s popkom in suturno linijo.
Opis: Primerek je tektonsko deformiran, tako da je dobil elipsasto obliko. Di-
menzije so izmerjene v smeri najmanjših deformacij. Življenjska kamrica in del mlaj-
ših zavojev so bili odlomljeni že med sedimentacijo, popek je naravno prepariran.
Mlajši zavoj prekriva slabo polovico prejšnjega zavoja. Sutuma linija je odlično
ohranjena in kaže največjo podobnost z vrsto G. incultus, kakor jo opisuje Mojsiso-
vics. Hišica je gladka, le pri osvetlitvi pod kotom daje slutiti rahlo nagubanost. Viši-
na hišice je 79 mm, višina zadnjega zavoja je 30 mm. Popek meri v premeru 27 mm.
Stratigrafska razširjenost: Zgornji ilir, doslej so ga uvrščali v cono
Paraceratites trinodosus, v Hrastenicah je najden v kamninah cone trinodosus in co-
ne reitzi/Kellnerites.
Geografska razširjenost: Alpe, Dinaridi, Himalaja, Grenlandija.
Subordo Phylloceratina Arkel, 1950
Superfamilia Phyllocerataceae Zittel, 1884
Familia Ussuritidae Hyatt, 1900
Genus Monophyllites Mojsisovics, 1879
Monophyllites sphaerophyllus (Hauer, 1851)
1882 Monophyllites sphaerophyllus Hauer - M o j s i s o v i c s, str 206, tab. 79, sl. 1-3.
Material: Majhen, tektonsko deformiran primerek, pri katerem so ohranjeni le
najstarejši zavoji.
Opis: Kljub slabi ohranjenosti hišice so vidne glavne vrstne značilnosti. Popek je
Skitske in anizijske plasti v kamnolomu pri Hrastenicah .■._17
relativno širok, mlajši zavoj prekriva približno tretjino starejšega. Lupina je zaoblje-
na in brez gub ali izrastkov. Suturna linija je enaka kakor pri Mojsisovicsevih pri-
merkih.
Stratigrafska razširjenost: Srednji anizij do karnij.
Geografska razširjenost: Kozmopolitska vrsta.
Primerjave s sorodnimi razvoji
Deli slovenskega ozemlja, ki so bili v srednjem aniziju še plitvomorski, se prične-
jo v zgornjem aniziju pogrezati. Po mnenju nekaterih avtorjev so se deli ozemlja
pogreznili, drugi deli pa so ostali plitvi ali se celo dvignili. Vsekakor velja, da se je
ozemlje današnjih Polhograjskih hribov, Šmarne gore in okolice Trzina poglobilo v
ilirski podstopnji, prav tako tudi v okolici Bučke na Dolenjskem. Na ozemlju ju-
žnih Karavank je v tem času nastopila pelagična sedimentacija. Sedimentacija se je
hitro spreminjala tako lateralno kakor vertikalno. P r e m r u (1964) navaja na
ozemlju med Polhovim Gradcem in Knapovžami vsaj 11 najdišč s kamninami te
starosti, ki pa jih uvršča v spodnji ladinij. Na vseh najdiščih so plasti omejene s
prelomi ali pa so mlajše plasti erodirane. Zaporedja kamnin kažejo na vseh izdan-
kih precejšnjo raznolikost in jih težko primerjamo med seboj. Nasploh veljajo na-
slednje skupne značilnosti, ki jih podaja Ramovš (1967). V spodnjem delu so
rdečkasti ali sivi, redkeje črni apnenci ali dolomiti. Ponekod je v spodnjem delu tu-
di rdečkast apnenčev konglomerat. Navzgor jih zamenjujeta rdeči ali rjavkasti, de-
loma masivni, deloma plastnati apnenec in dolomit. V njih so pole ali gomolji ro-
ženca in jaspisne žilice. V vrhnjem delu se med plasti lahko vključijo rdečkasti
apnenčevi konglomerati. Plasti lahko dosežejo debelino 110 m. V zgornjem delu so
rdečkasti apnenci, med katerimi se lahko pojavlja plast tufitnega apnenca. V teh
plasteh je P r e m r u našel amonita Ptychites angustoumbilicatus, s katerim do-
kazuje, da so omenjene plasti ekvivalent buchensteinskih plasti spodnjega ladini-
ja. V omenjenih plasteh je veliko mikrofosilov, predvsem radiolarijev. Kljub veliki
podobnosti s plastmi v kamnolomu, ki vsebujejo amonitno favno, bi le težko trdili,
da so nastajale vzporedno, saj so le-te odložene v spodnjem delu, medtem ko jih je
P r e m r u našel v vrhnjem delu. Težko je verjeti, da bi se v tako kratki razdalji
odložilo na eni strani en meter, na drugi pa skoraj 100 m sedimenta. Vendar pa bo
treba odnose med kamninami na posameznih najdiščih dodobra preučiti, da jih bo-
mo lahko primerjali med seboj.
Na južnem pobočju Šmarne gore omenja Ramovš (1967) sive laporje, temnosive
apnence, sive detritične apnence in opečnato rdeče ploščaste apnence z roženci,
vključene v rdeče laporje in sive detritične apnence. Sivi in rdeči apnenci vsebujejo
juvenilne amonite, radiolarije, pelagične školjkice, ostrakode in ostanke iglokožcev. V
teh plasteh je najdena tudi foraminifera Meandrospira dinarica. Ramovš in Gori-
čan (1995) opisujeta radiolarijsko in konodontno favno iz profila rdečih apnencev z
roženci. Na podlagi fosilne mikrofavne uvrščata apnence v zgornji del cone trinodo-
sus, oziroma v spodnji del cone reitzi/Kellnerites. Med stratigrafsko pomembnimi ra-
diolariji omenjata tudi vrsti Hindeosphaera spinulosa in Hozmadia rotunda, ki sem
ju našel v rdečem gomoljastem apnencu v Hrastenicah. Med konodonti se tako na
Šmami gori kakor v Hrastenicah pojavljajo vrste Neogondolella constricta, N. cornu-
ta, Paragondolella excelsa in P. praealpina. Vse to nam kaže, da lahko oba profila
uvrstimo v isto časovno obdobje.
136_Tomaž Petek
Pri Trzinu je manjši izdanek ilirskih plasti, ki so bile ob narivanju tektonsko izri-
njene. V rožnatem apnencu je Mravlja (1993) našel amonite, verjetno iz rodu Fle-
xoptychites. Konodontna favna v teh apnencih je enaka kakor v najdišču pri Hraste-
nicah. Nad rožnatim apnencem je sivi apnenec in vijolično sivi ehinodermski apne-
nec. To zaporedje kaže podobnost z razvojem v Hrastenicah, vendar so tudi tu plasti
tektonsko omejene, tako da jih večji del manjka.
Ilirske plasti so znane tudi v Selih pri Bučki (Kühn & Ramovš, 1965). Tam
rdeči apnenci s peščenoglinenimi vložki postopno prehajajo v sive apnence. Ilirske
plasti gradijo majhno sinklinalo med dolomitom. V rdečih apnencih je najdena boga-
ta cefalopodna favna z vrstami Ptychites domatus, P. eusomus, Sturia sansovinii, Pa-
rapinacoceras aspidoides, P. damesi, Gymnites falcatus in Atractites boeckhi. V pla-
steh pri Hrastenicah nisem našel nobene od naštetih vrst, skupni pa so rodovi Ptychi-
tes, Gymnites in Atractites. V apnencu iz Sel pri Bučki so najdeni tudi konodontni ele-
menti vrst Gladigondolella tethydis, Neogondolella excelsa in N. constricta (Kolar-
Jurkovšek, 1983).
Podobne plasti ilirske starosti so omenjane tudi pri Idrskih Krnicah. V njih so bili
najdeni zgomjeanizijski konodonti, nedoločljivi amoniti (Kolar-Jurkovšek,
1983) in radiolariji (Goričan & Buser, 1990).
Pomembna je primerjava z razvojem v Dolomitih in Lombardiji, po katerem je na-
rejena najnovejša razdelitev zgornjega anizij a in ladinija ter postavljena nova meja
med njima na podlagi vodilnih amonitov (Brack & Rieber, 1993). Predvsem pa
je za nas pomembna kronostratigrafska omejitev posameznih rodov in družin. Temelj
za novo razdelitev po amonitnih conah je razvoj plasti pri Bagolinu (NE od Brescie),
kjer so našli največ pomembnih vrst amonitov. Plasti so razvite neprekinjeno od sre-
dnjega anizija do zgornjega ladinija, kar je precej redko na prostoru nekdanje zaho-
dne Tetide. Na tej osnovi so narejene primerjave z razvojem v Dolomitih, Lombardiji
in južni Švici. Zgornji anizij je razdeljen na tri amonitne cone: trinodosus, reitzi/Kel-
Inerites in Nevadites. Ladinijska podstopnja se začne s pojavom Eoprotrachyceras
curionii, kakor curionii cona. Meja je torej postavljena na podlagi amonitov in ne več
litološko s pojavom buchensteinskih plasti. Med Lombardijo in Dolomiti so nad
"Prezzo apnenci" tako imenovane "prehodne plasti", ki jim sledijo buchensteinske
plasti. V prehodnih plasteh, ki so uvrščene v cono reitzi/Kellnerites, so najdeni amo-
niti Kellnerites, Reitziites, Lardaroceras, Hungarites, Parakellnerites, Langobardites,
Norites, skupaj s ptychitidae (avtorja ne omenjata rodov oziroma vrst) in Michelino-
ceras. Rod Kellnerites se pojavlja v spodnji polovici cone reitzi/Kellnerites, rod Lar-
daroceras pa v zgornjem delu cone trinodosus in v spodnjem delu cone reitzi/Kellne-
rites. Po amonitih Kellnerites in Lardaroceras v Hrastenicah lahko torej uvrstimo
plasti, v katerih so najdeni, v spodnji del cone reitzi/Kellnerites. Rdeče gomoljaste
apnence lahko potemtakem uvrstimo v cono trinodosus. Omeniti velja, da se amoniti
iz družine ptychitidae v Dolomitih in Lombardiji pojavljajo v vseh treh amonitnih
conah zgornjega anizija in jih v mlajših kamninah ne dobimo več.
Sklepi
V hrasteniškem kamnolomu sem ugotovil spodnjetriasne plasti v dveh horizontih
južnotirolskega podrobno preučenega razvoja. Najstarejši dokazani horizont je ga-
stropodno-oolitni člen, ki je v tektonskem stiku z mlajšimi plastmi člena Cencenighe.
Campilskega člena in člena Val Badia nisem ugotovil, pa tudi prisotnost člena S. Lu-
Scythian and Anisian beds in the quarry near Hrastenice ■.._
cano ni dokazana. Prisotnost foraminifere vrste Meandrospira dinarica v spodnjih
plasteh dolomita kaže na njegovo spodnjeanizijsko starost. Na podlagi amonitov Kel-
lnerites in Lardaroceras uvrščam del pisanih plasti nad dolomitom v cono reitzi/Kel-
lnerites ilirske podstopnje. Ker se rod Lardaroceras pojavlja v zgornjem delu cone
trinodosus in spodnjem delu cone reitzi/Kellnerites, sem gomoljaste apnence nad do-
lomitom uvrstil v cono trinodosus. Konodontni element Paragondolella praealpina
nam dokazuje, da je tudi zadnja plast apnenca pod konglomeratom še ilirske starosti.
Najmlajše plasti, ki sem jih preučeval, lahko po ostankih apnenčevih alg Teutloporel-
la triasina, T. ? triasina, T. ? tabulata in ? Oligoporella sp. uvrstimo v zgornji anizij, ni
pa izključena tudi ladinij ska starost. Zaradi slabe ohranjenosti alg bo potrebnih za
njihovo točno določitev več zbruskov. Zato pa je pod vprašajem tudi starost konglo-
merata pod apnencem z algami. Zaporedja kamnin kažejo na večja tektonska premi-
kanja v zgornjem aniziju, ki so povzročila neenakomerno pogrezanje morskega dna in
plazenje sedimentov po nastalih pobočjih. Občasno se kaže umirjanje razmer, ko se
useda karbonatni mulj. Proti koncu zgornjega anizija se ozemlje hitro dviguje in pri-
de do zasipavanja globljega dela z gruščem. Po umiritvi tektonskega delovanja se na
tem mestu prične mirna plitvomorska sedimentacija, ki verjetno sega še v spodnji la-
dinij. Za rekonstrukcijo tedanjih razmer bo treba napraviti natančnejšo primerjavo z
enako starimi kamninami v širši okolici.
Scythian and Anisian beds in the quarry near Hrastenice and important
finds of Upper Anisian fossils
Summary
West of Ljubljana extends the hilly region of Polhograjski Dolomiti. In the quarry
near the village Hrastenice along the road from Ljubljana to Polhov Gradec the au-
thor found a rich fossil fauna. On the base of fossils the Lower and Middle Triassic
were established. Especially important are the Upper Anisian beds in which several
ammonoids, conodonts and radiolarians were found. Ammonoids are similar to those
from Lombardy and Dolomites (Brack & Rieber, 1993). In the lower part of the
quarry light sandy dolomite, sandy siltstones, sandstones, marls and oolitic limesto-
nes with little gastropods occur These rocks are attributed to Nammalian stage of
Lower Triassic. Near these rocks dark grey marls and limestones are situated. Con-
tact between them is tectonic. In limestones the gastropods Natiria costata are often
found. In one of the beds the foraminifer Meandrospira pusilla was found, a guide
fossil in Lower Triassic. The Lower/Middle Triassic boundary is lithologie. Light grey
dolomite above marly limestones is attributed to Lower Anisian. The foraminifer Me-
androspira dinarica, a guide fossil in Anisian, was found by the author in stromatoli-
tic dolomite. In the upper part of the quarry red nodular limestone overlies the dolo-
mite. It contains poorly preserved ammonoids (Proarcestes, Gymnites and Ptychites),
conodonts (Neogondolella constricta, N. cornuta, N. transita, Paragondolella excel-
sa), radiolarians (Astrocentrus sp., Eptingium sp., Hexacontium sp., Pentactinocar-
pus sp., Stauracontium sp., Pseudostylosphaera longispinosa, P. coccostyla, Hindeos-
phaera spinulosa and Hozmadia (?) rotunda), spicules and holothurian sclerites (The-
elia planorbicula). Above red nodular limestone lies grey limestone with crinoids and
rare ammonoids (Kellnerites and Ptychites). In reddish brown calcarenites rich am-
138_Tomaž Petek
monoid fauna was found. Based on ammonoid species Kellnerites bosniensis and
Lardaroceras pseudohungaricum, the age of calcarenites and probably of grey lime-
stone is Upper Anisian, the lower part of Reitzi/Kellnerites Zone, and the age of red-
dish nodular limestone is Trinodosus Zone. In calcarenite ammonoids of species Fle-
xoptychites flexuosus occur frequently, while specimens of Michelinoceras are rare
and only one specimen of Gymnites incultus and another of Monophyllites sphae-
rophyllus were found. Crinoid fragments can be also found in calcarenites and in
hard grey biomicrite above them. In the upper part reddish brown calcarenites, calci-
lutites, siltstones and marls alternate with grey micrites. In micrite radiolarians, spi-
cules and conodonts are very numerous. The radiolarian assemblage contains Astro-
centrus sp., Spongopallium sp., Triassistephanidium sp., Stauracontium (?) granulo-
sum, Stauracontium (?) trispinosum, Tetraspongodiscus nazarovi, Pentaspongodiscus
anisicus, and Paroertlispongus rarispinosus. The conodont species are the same as
those in reddish nodular limestone. Another conodont species Paragondolella praeal-
pina was found in the layer next to limestone. This species was found for the first ti-
me on Šmama gora, about 10 km east of Hrastenice (Ramovš & Goričan,
1995). Above these coloured layers occur a few meters of conglomerate which conta-
ins fragments of above-mentioned rocks. In grey limestone above the conglomerate
recrystallizated dasycladacean algae including species Teutloporella triasina, T. ? tri-
asina, T ? tabulata, ? Oligoporella sp. were found. The age of genus Oligoporella is
Anisian.
Systematic description of ammonoids
Ordo Ceratitida Hyatt, 1884
Superfamilia Ceratitaceae Mojsisovics, 1879
Familia Ceratitidae Mojsisovics, 1879
Genus Keíínentes Arthaber, 1912
Kellnerites cf. bosniensis (Hauer, 1887)
P1.3, Figs.1-3
cf. 1993 Kellnerites bosniensis Hauer - Brack & Rieber, 469-470, pl. 5, figs. 7-10,
figs. 13-14 and pi. 6, figs. 10-11.
All material belonging to ammonoid genus Kellnerites was found in reddish brown
calcarenite. Specimens are not well preserved, but in all characteristic features are
evident. The whorl section of this involute ammonoid is rounded, subrectangular. The
median keel changes its shape like specimens from Lombardy and Dolomites (Brack
& Rieber, 1993). The suture line is ceratitic and shows three lateral lobes. The last
whorl shows 4 rows of nodes. The marginal nodes are most prominent. Four speci-
mens belong to Kellnerites cf. bosniensis (pi. 3, figs. 1-3), one is not determined and is
mentioned as Kellnerites sp. (pi. 3, fig. 4).
Age: Reitzi/Kellnerites Zone.
Scythian and Anisian beds in the quarry near Hrastenice ..._
Genus Lardaroceras Balini, 1992
Lardaroceras pseudohungaricum Balini, 1992
PL 3 , Fig. 5
1992 Lardaroceras pseudohungaricum sp. n. - B a 1 i n i, 3-28, pi. 2, figs. 1-2 and pi. 3,
figs. 1-2.
Material: Two fragments with well preserved ornamentation.
Description: Involute, suture line is ceratitic and identical to specimens from
Val Camonica (Balini, 1992). On the ventral side of whorl is the rounded keel. Or-
namentation on the lateral side is made of sinuous radial ribs and three rows of nodes
(umbilical, lateral on 1/3 of height of the side, latero ventral). The number of ribs, of
ventral and latero ventral nodes is a little greater than that of the umbilical nodes.
The whorl section is subtrapezoidal.
Age: Upper Trinodosus Zone and Lower Reitzi/Kellnerites Zone.
Occurrence: Until now known only from Prezzo Limestone in the Camonica
Valley and Giudicarle (Italy); new locality at Hrastenice (Slovenia).
Superfamilia Arcestaceae Mojsisovics, 1875
Familia Arcestidae Mojsisovics, 1875
Genus Arcestes Suess, 1865
Arcestes sp.
PI. 5, Fig. 4
Very poorly preserved half of specimen from red nodular limestone. Involute, sub-
globular, whorl very smooth, umbilicus is not preserved, suture line not seen.
Superfamilia Ptychitaceae Mojsisovics, 1882
Familia Ptychitidae Mojsisovics, 1882
Genus Flexoptychites Spath, 1951
Flexoptychites flexuosus (Mojsisovics, 1865)
PI. 4, Figs. 1-5
1882 Ptychites flexuosus Mojsisovics - Mojsisovics, p. 261, pi. 63, figs. 2-8.
1988 Flexoptychites flexuosus Mojsisovics - P r 1 j & M u d r e n o v i ć, p. 19, pl. 5,
figs. 2 a-d.
Material: Three well preserved specimens, two compressed internal moulds
and several fragments. Suture lines and ornamentation are preserved in all speci-
mens. Only one specimen was found in red nodular limestone, the others were found
in calcarenite with Kellnerites and Lardaroceras.
Description: Highly compressed ammonites with relatively small umbilicus.
On the lateral sides they have flexuous ribs. Suture line is ammonitic. Body chamber
includes about half of the last whorl.
140_Tomaž Petek
A g e: In earlier literature species is reported from the Trinodosus Zone, but becau-
se of new biostratigraphical zonation its stratigraphical frame is open. In new loca-
lity near Hrastenice F. flexuosus occurs in beds with Kellnerites and Lardaroceras,
thus its age is Reitzi/Kellnerites Zone.
Occurrence: Alps, Dinarides, Timor.
Flexoptychites acutus (Mojsisovics, 1882)
PI. 5, Fig. 1
1882 Ptychites acutus Mojsisovics - Mojsisovics, p. 263, pi. 64, figs. 4a, b.
1988 Flexoptychites acutus Mojsisovics - P r 1 j & M u d r e n o v i c, p. 20, pi. 4, figs.
4 a-d, pi. 5, figs. 1 a-d.
Material: Relatively well preserved internal mould.
Comparison: Specimen differentiate from F flexuosus in size and shape of the
whorl. Radial ribs are not flexuous as in F flexuosus.
Age: Look at F flexuosus.
Occurrence: Alps, Dinarides.
Flexoptychites sp.
P1.5, Fig. 2
Material: Body chamber with last suture line.
Description: Compressed, on lateral side radial flexuous ribs. Suture line is
ammonitic. On ventral side occurs prominent sharp median keel. Ammonite is very
involute with small umbilicus.
Age: Red nodular limestone, probably Trinodosus Zone.
Superfamilia Pinacocerataceae Mojsisovics, 1879
Familia Gymnitidae Waagen, 1895
Genus Gymnites Mojsisovics, 1882
Gymnites incultus (Beyrich, 1867)
PI. 5, Fig. 3
1882 Gymnites incultus Beyrich - Mojsisovics, p. 233, pi. 54, figs. 1-3.
Material: One specimen in rock shows its left side, the other side is not seen.
Suture lines and umbilicus are well preserved.
Description: Specimen is compressed and resembles an ellipsoid. Dimensions
are measured in directions of smallest deformations. Body chamber is missing. The
oldest whorl is covered to half by the youngest one. Well preserved suture lines are
identical to species G. incultus as described by Mojsisovics. The height of spe-
cimen is 79 mm, the height of the last whorl is 30 mm and the umbilical diameter is
27 mm.
Age: Trinodosus Zone, Reitzi/Kellnerites Zone.
Skitske in anizijske plasti v kamnolomu pri Hrastenicah .■._23
Occurrence: Alps, Dinarides, Himalaya, Grönland.
Subordo Phylloceratina Arkel, 1950
Superfamilia Phyllocerataceae Zittel, 1884
Familia Ussuritidae Hyatt, 1900
Genus Monophyllites Mojsisovics, 1879
Monophyllites sphaerophyllus (Hauer, 1851)
1882 Monophyllites sphaerophyllus (Hauer) - Mojsisovics, p. 206, pi. 79, figs. 1-3.
Material: Small specimen without body chamber and youngest whorls.
Description: Relative wide umbilicus, rounded whorl, smooth, suture lines
are identical to those of Mojsisovics' specimens.
Age: Middle Anisian to Camian.
Occurrence: Cosmopolitic.
Literatura
B a 1 i n i, M. 1992: Lardaroceras gen. n., a new Late Anisian ammonoid genus from the Prez-
zo Limestone (Southern Alps). - Riv. Ital. Paleont. 98, 3-28, Milano.
Brack, P. & R i e b e r, H. 1993: Towards a better definition of the Anisian/Ladinian boim-
dary: New biostratigraphic data and correlations of boundary sections from the Southern Alps.
-	Eclogae geol. Helv. 86, 415-527, Basel.
Broglio Loriga, C., Neri, C. & Posenato, R. 1986a: The Lower Triassic of the
Dolomites and Cadore. - Field conference on Permian and Permian-Triassic boundary in the
South-Alpine segment of the western Tethys, 29-34, Brescia.
Broglio Loriga, C., Neri, C. & Posenato, R. 1986b: The Werfen formation (Lo-
wer Triassic) in the Costabella Mt., Uomo section. - Field conference on Permian and Permian-
Triassic boundary in the South-Alpine se^ent of the western Tethys, 128-145, Brescia.
Goričan, S. & Buser, S. 1990: Middle Triassic radiolarians from Slovenia (Yugoslavia).
-	Geologija 31, 32 (1988/89), 133-197, Ljubljana.
Grad, K. & F e r j a n č i č, L. 1974: Osnovna geološka karta 1:100 000, list Kranj. - Zve-
zni geološki zavod Beograd, Beograd.
Grad, K. & Ferjančič, L. 1976: Tolmač lista Kranj. - Osnovna geološka karta
1:100000, Zvezni geološki zavod Beograd, 70 p., Beograd.
Kolar-Jurkovšek, T. 1983: Srednjetriasni konodonti Slovenije. - Rud.-met. zbor. 30,
323-364, Ljubljana.
Kühn, O. & Ramovš, A. 1965: Zwei neue Trias- Ammonitenfaunen der Umgebung von
Novo Mesto. - Acta geologica 5, 13-41, Zagreb.
Mojsisovics, E. V. 1882: Die Cephalopoden der mediterranen Triasprovinz. - Abh. geol.
Reichsanst. 30, 695 - 718, Wien.
Mravlja, J. 1993: Stratigrafski razvoj ozemlja med Trzinom, Rašico in Dobenim. - Di-
plomsko delo v rokopisu. Knjižnica katedre za geol. in paleont. Univerze v Ljubljani, 31 p., Lju-
bljana.
P r e m r u, U. 1964: Stratigrafski razvoj in tektonska zgradba ozemlja med Polhovim Grad-
cem in Knapovžami. - Diplomsko delo v rokopisu. Knjižnica katedre za geol. in paleont. Uni-
verze v Ljubljani, 60 p., Ljubljana.
Prlj, N. & Mudrenovié, V. 1988: Srednjotriaski amoniti iz područja Pribudića. - Ge-
ološki vjesnik 41, 15 - 24, Zagreb.
Ramovš, A. 1961: Geološki izleti po Ljubljanski okolici. - Mladi geolog 3, 127-137, Mla-
dinska knjiga, Ljubljana.
Ramovš, A. 1967: Nachweis der Schichten der Illyr-Unterstufe im Raum von Ljubljana. -
Bull. sei. Yougosl., A, 12, 250-251, Zagreb.
Ramovš, A. & Goričan, S. 1995: Late Anisian-Early Ladinian radiolarians and co-
nodonts from Smama Gora near Ljubljana. - Razprave 4. razreda SAZU 36, 179-221, Ljubljana.
142	Tomaž Petek
Tabla 1 - Plate 1
1, 2 Teutloporella triasina (Schauroth) Pia
Sivi apnenec v vrhnjem delu kamnoloma, zgornji ilir. x 13
Grey limestone in upper part of the quany, late Illyrian. x 13
3, 4 Teutloporella ? triasina (Schauroth) Pia
Vrhnji del kamnoloma, zgornji ilir x 10
Upper part of the quarry, late Illyrian. x 10
5	? Oligoporella sp. (desno) in Teutloporella ? triasina (levo)
Ista kamnina kot na sliki 2. x 10
Grey limestone in upper part of the quarry, late Illyrian. x 10
6	Teutloporella ? tabulata Pia. x 10
7, 8 Teutloporella ? tabulata Pia. x 7
Skitske in anizijske plasti v kamnolomu pri Hrastenicah .■.
143
144	Tomaž Petek
Tabla 2 - Plate 2
1, 2 Meandrospira pusilla (Ho)
Sp. trias, horizont Cencenighe, kamnolom Hrastenice. x 190
Lower Triassic, Cencenighe Member x 190
3-6 M. dinarica Kochansky-Devidé & Pantić
Anizijski dolomit, spodnji del kamnoloma, x 190
Anisian dolomite, lower part of the quarry, x 190
7 Glomospirella sp.
Anizijski dolomit, ista plast kot na slikah 3-6. x 65
Anisian dolomite, lower part of the quarry, x 65
8, 9 Diplotremmina ? astrofimbriata Kristan & Tollmann
Prekristaljen apnenec nad kamnolomom, x 65
Recrystallized limestone above the quarry, x 65
10 Dentalina sp.
Iz iste kamnine kot zgoraj, x 65
From the same rock as above, x 65
Skitske in anizijske plasti v kamnolomu pri Hrastenicah .■.
145
146	Tomaž Petek
Tabla 3 - Plate 3
1-3 Kellnerites cf. bosniensis (Hauer)
Ilirska podstopnja, cona reitzi/Kellnerites. x 1
Illyrian, Reitzi/Kellnerites Zone. x 1
4	Kellnerites sp.
Iz iste plasti kot amoniti na slikah 1-3. xl
Illyrian, Reitzi/Kellnerites Zone. x 1
5	Lardaroceras pseudohungaricum Balini
Ilirska podstopnja, skupaj z amoniti rodu Kellnerites. x 1
Illyrian, Reitzi/Kellnerites Zone. x 1
Skitske in anizijske plasti v kamnolomu pri Hrastenicah .■.
147
148	Tomaž Petek
Tabla 4 - Plate 4
1-5 Flexoptychites flexuosus (Mojsisovics)
Vsi amoniti so iz vijoličastega peščenega apnenca skupaj z amoniti rodu Kellnerites, ilirska
podstopnja, cona reitzi/Kellnerites. x 1
All ammonites occur in pink sandy limestone with ammonites of genus Kellnerites, Illyrian,
Reitzi/Kellnerites Zone, x 1
Skitske in anizijske plasti v kamnolomu pri Hrastenicah .■.
149
150	Tomaž Petek
Tabla 5 - Plate 5
1	Flexoptychites acutus (Mojsisovics)
Ilirska podstopnja, cona reitzi/Kellnerites. x 1
Illyrian, Reitzi/Kellnerites Zone. x 1
2	Flexoptychites sp.
Iz rdečega gomoljastega apnenca, ilirska podstopnja, verjetno cona trinodosus. x 1
From red nodular limestone. Illyrian, TTrinodosus Zone, x 1
3	Gymnites incultus (Beyrich)
Ista plast kot amoniti na tablah 5 in 6. x 1
Illyrian, Reitzi/Kellnerites Zone, x 1
4	Arcestes sp. indet.
Iz iste kamnine kot na sliki 2. x 1
From red nodular limestone, Illyrian. x 1
5	Jedro navtilida iz apnenčeve plasti med rdečim gomoljastim apnencem in plastmi z amoniti
rodu Kellnerites. x 1
Nautiloid from limestone above red nodular limestone, Illyrian. x 1
6	Atractites sp.
Iz iste kamnine kot amoniti na tabli 5. x 1
Illyrian, Reitzi/Kellnerites Zone, x 1
7, 8 Michelinoceras sp.
Iz iste kamnine kot amoniti na tabli 5. x 1
Illyrian, Reitzi/Kellnerites Zone, x 1
Skitske in anizijske plasti v kamnolomu pri Hrastenicah .■.
151