DELAVSKA POLITIKA
izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto.
Uredništvo In uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podražnice : Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Ntfrgnkirana pisma se v obče ne sprejemajo. — Reklamacije sc ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje ln socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrst« Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavl]o znaia mesečno Din 18.—, za Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335,
Štev, 90
Maribor, sreda, dne 10. novembra 1937
Leto XII
Pred velikimi odločitvami na Sredozemskem morju
Dogodki na obalah Sredozemskega morja vedno bolj ogrožajo svetovni mir. Španija, kjer je iz generalskega upora nastala državljanska vojna, postaja bojno polje, na katerem evropske fašistične države pre-iskušajo svoje vojaške in diploma-tične moči. Izhod tega boja še ni mogoče predvideti.
Toda ni samo Španija nemirna dežela na obali Sredozemskega morja. Tudi v Palestini se že dolgo razvija spor med Arabci in Židi, katerim1 so Angleži v takozvani Balfour-jevi deklaraciji 1. 1917. obljubili vrnitev njihove nekdanje dežele, da bi si dosedaj razkropljeni po celem svetu ustvarili kulturno in gospodarsko središče. Ta boj do nedavna ni prehajal preko mej običajnih političnih borb. Šele v času abesinske krize in z njo zvezanimi sankcijami proti Italiji in sedanjo zaostritvijo položaja radi Španije, je borba zavzela nevarno obliko, ki grozi preiti v oborožen in
spontan upor Arabcev proti Angležem.
Danes namreč boj ne velja več v toliki meri Židom, kakor pa angleškim oblastvorm. In ta boj financira ne^. evropska država. Tudi drugi 211 e kažejo P°večavanje napetosti !}?. Sredozemskem! morju. Italija pošilja čete v Libijo, na mejo Egipta, ki je pod angleško oblastjo. Angleži utrjujejo vse svoje postojanke, posebno v vzhodnem delu, ki branijo sueški prekop. Kdor zasleduje dogodke, vidi, da so med seboj v zvezi.
Pred kratkim je izšla v Leipzigu knjiga Edmunda Schopena »Odločitev o svetu v Sredozemskem morju.« Pri današnjem^ režimu v Nemčiji jo smemo smatrati za izraz ofi-cijelnega stališča nemških vodilnih krogov.
Kako gledajo torej fašisti in nacionalisti na to stvar?
Omenjena knjiga jo razlaga tako-le:
Dežele okoli Sredozemskega morja so bile zibelka evropske kulture. To je bila posledica zemljepisnega položaja in s temi zvezanega gospodarskega razvoja. Zgodovina starega in srednjega veka se vrši ob teh obalah. Tu so vstale Atene in se razvil Rimi TO je bila posledica posebne sposobnosti Rimljanov kot naroda, ki je določen za vladanje (Her-renvolk). Oni so ustvarili veliko državo s visoko kulturo, ki je dosegla svoj višek v dobi cesarjev. Toda prišel je »strup iz vzhoda«, grška pesimistična filozofija je uničila mot-ralne vrline rimskega naroda in ga demoralizirala, tako da je bii sposoben sprejeti krščanstvo, ki je predstavljalo po mnenju Schopena vero manjvrednih ras, ki so dajale Rimljanom sužnje. Krščanstvo je bilo nedinamično in neaktivno! (žensko, pravi Schopen) in ni moglo na mestu uničenega antičnega Rima ustvariti nekaj enakovrednega. V tem se vidi protikrščansko razpoloženje nemškega fašizma, kateremu ic nemška katoliška stranka pomagala do oblasti.
Sredozemsko morje je v teji dobi prenehalo biti vez., ampak je postalo meja, ki je ločila. Papeži niso bili sposobni razumeti svojega zgodovinskega poslanstva, ki jim ga je
RuJ
II I v i
aru državni
Rudarji zahtevajo sporazumno ureditev mezd in kolektivno pogodbo
k rudnikov lesi
pro
l l
irajo
Vsej naši javnosti je znano, v kakšni bedi žive rudarji v državnih rudnikih, osobito v Zabukovci in Velenju. Vzroka sta dva: Prvi vzrok so skrajno nizke mezde, drugi pa večletno praznovanje šihtov.
To in še mnogo drugih nedostat-kov je dalo povod, da so1 rudarji že lansko leto pričeli
z mezdnim gibanjem.
Zahtevali so poleg drugega tudi 30 odst. povišanje temeljnih in akordnih mezd. Ali žal vsled neodločnosti rudarjev in preslabe organizacije je uspelo upravi državnih rudarskih I
podjetij v Sarajevu, da je zavlekla mezdno gibanje do septembra t. 1. Šele dne 9. septembra so se vršila v Sarajevu tozadevna pogajanja, pri katerih ni prišlo do sporazuma vsled tega, ker je uprava nudila povprečno samo 5 odst. poviška, kar delavski zastopniki niso mogli sprejeti, čeprav so svoje zahteve znižali na 20 odst.
Dne 19. oktobra t. 1. pa je izdala uprava državnih rudnikov v Sarajevu v sporazumu z ministrom za šume in rudnike odlok, s katerim se s 1. novembrom t. 1. odrejajo plače ru-
darjev državnih rudnikov sledeče: Za 50 para se poviša temeljna plača bolj sposobnim kopačem in deloma tudi učnim kopačem in vozačem. Tega povišanja bi bilo deležno 10 odst. vsega delavstva. Na te in vse obstoječe temeljne in akordne mezde se zviša doklada za 10 odst. To je približno 5 odst. povišek.
Radi tega diktata so rudarji skrajno ogorčeni in ga vsepovsod s protestom odklanjajo in zahtevajo njihovim potrebam primerno povišanje mezd in uvedbo kolektivne pogodbe po obrtnem zakonu čl. 209.
Podlaga za unijo JRZ in INS
V boju proti združeni opoziciji sta JRZ in JNS že našli načelno podlago za skupnoi delo in zvezo.
Kakor pravi dr. Šečerov v »Ju-goslov. Novinah!«, so ta skupna načela sledeča:
»1. da mora biti naša država Jugoslavija enotna državnoprav-na tvorba na temelju ustave iz leta 1931 na čelu z dinastijo Kara-gjorgjevičev in Nj. Vel. kraljem Petroml, 2. da mora imeti Jugoslavija samo enega kralja, eno narodno predstavništvo, eno vlado, eno vojsko in enotne finance, 3. da se mora ustava iz leta 1931. oživotvoriti in da je v to svrho treba čimpreje uveljaviti zakon o banovinskih samoupravah in izvesti banovinske in mestne volitve, 4. da se v duhu ustave uveljavijo novi politični zakoni.«
Za banovinske samouprave se je zavzemal že 1929. 1. g. Pera Živko-vič, na isto stališče so se postavili kasneje pokojni Marinkovič in Srs-kič, nato Uzunovič, 1935. leta dr. Anton Korošec in končno se je izrekel za nje na javnem’ shodu v Kamniku tudi minister Krek.
Šečerov pravi nadalje:
»Ker obstoja ta soglasnost v teh temeljnih političnih pogledih, zakaj bi se potem nacionalisti ne združili? Razdvojenost v teh zgodovinskih in usodnih trenutkih je neupravičena in predstavlja velik greh. To bi bil zgodovinski greh in redka slaboumnost s strani naših politikov ... Da' se
nadmOč nacionalistov manifestira, je v interesu državnega in narodnega edinstva potrebno, da se politiki istih pogledov, četudi različne taktike, združijo, se zbe-ro in povežejo v en blok ali unijo. Nacionalisti in unitaristi ne smejo voditi borbe med sabo na škodo narodnega in državnega edinstva in na škodo nedeljive enotne Jugoslavije. Več dobre volje, več razboritosti, več osebnih stikov in razgovorov je potreba v občem interesu, kakor jih je bilo doslej. Nujna državna potreba je, da se preide preko osebnih občutljivosti in da se gleda samo na temeljni pravec državne politike. Ako se v tem strinjamo', moramo korakati skupaj. Tisti, ki eno hočejo in isto mislijo, naj gredo skupaj.«
Tako med JRZ in JNS res ni nobene velike razlike več in noben pameten razlog ne govori za to, da bi se prepirali med seboj stranki, ki ju združujejo ne samo osnovna načela, temveč tudi rojstvo in dejansko delo obeli. Saj ljudje si prepira med obema strankama ne morejo razlagati drugače, kakor da tiče za njimi samo osebni nesporazumi in ambicije.
»Slovenec« kaže sicer še neko sramežljivost, nerodno mu je, da se je znašel z1 JNS na istem programu, vendar bo premagal to zadrego, kakor jo je takrat, ko je okleval, ali bi se odločil za JRZ ali ne.
-)(-
Kapitulacija nemškega re2ima pred kapitalisti
General Goring in predsednik državne banke dr. Schacht sta se sprla radi izvedbe načrta o petletki. Po mnenju dr. Schachta je Goring priredil svoj načrt tako nerodno, da bi s tem ogromno škodoval nemškemu narodnemu gospodarstvu. Da da povdarka svoji opoziciji je dr. Schacht v sporazumu z veleindustri-jatci in finančniki najavil svoj odstop. Tega so se naciji tako prestrašili, da so umaknili svoje načrte in sklenili uvaževati zahteve nemških kapitalistov, čijih predstavnik je dr. Schacht. Dr. Schacht je proti neproduktivnim! izdatkom kot je gradnja avtocest, vežbališč in oboroževanje.
Kolonije
Nemški fašizem bi rad osrečil tudi
črnce B •»--**»**	»* rou
Iz Nemčije prihajajo vedno bolj pogosto vesti, da bo fašistični režim v kratkem zahteval od držav, podpisnic mirovnih pogodb, vrnitev kolonij.
V tem podpira fašistično1 Nemčijo Mussolini. >• H *■ •'»'■<'!	»i r.
O nemškem fašističnem! koloni-jalnem apetitu piše socialistični »Le Populaire« v Parizu.
»Mi bi bili takoj za vrnitev afriških kolonij Nemčiji, ako bi te kolonije mogle napraviti iz Nemčije miroljubno državo.« To je stališče socijalistov vsega sveta.
dal geopolitični položaj Rima. Radi tega so se po Schopenovemi mnenju polastili Sredozemskega morja islamski narodi, ki so bolje razumeli dinamiko svetovhega razvoja.
Na prelomu 15. in 16. stoletja je prišlo do odkritja Amerike in s tem [e Sredozemsko morje izgubilo značaj kulturnega središča evropskih narodov. Nastopila je druga perioda v kulturno - gospodarskem razvoju Evrope, namesto sredozemske je prišla atlantska doba. Dežele ob obali atlantskega oceana so se dvignile, prišla je doba razcveta Španije, Portugalske, Holandske in predvsem Anglije. Toda
čas za Sredozemsko morje je nastopil, ko so se zapadno-ev-ropske države začele zanimati za vzhodno Azijo,
predvsem Indijo. Angleži so začeli iskati najkrajšo pot v Indijo, ki je šla skozi Sredozemko morje. Ustvarili so si jo kot plod stoletnega dela. Francozi so začeli, Angleži pa dogo-tovili sueški prekop. Ta pot je živ-I jenskega pomena za angleški imperij. Nihče ni do nedavna ogrožal te poti. Francija in Anglija sta si razdelili interesno sfero v Sredozemlju, Francija je dobila zapadni, Anglija pa vzhodni del. Italija, ki ima zemljepisno najugodnejšo lego za obvladanje Sredozemskega morja, je
bila razdeljena na mnogo malopo*-membnih državic. Po ujedinjenju pa je začela igrati važnejšo vlogo, posebno ko so po neuspehu pri delitvi vojne koristi ob koncu svetovne vojne prišli na vlado fašisti. Njih nastop je spremenil položaj. Politika groženj je imela uspeh. Italija je dobila Reko, vrnili so ji otoke v Egejskem! morju, Angleži in Francozi so jim odstopili nekaj ozemlja v svojih severoafriških kolonijah. Upali so, da jih s tem potolažijo; toda fašistični režimi je hotel ustvariti nekdanji rimski imperij. Skrbno pripravljena akcija v Abesiniji je uspela kljub odporu Društva narodov in sankcij.	(Dalje prihodnjič.)
Sl
epomisenje
v zvezi s
v
I
panijo
99
Iz Rima so pričeli razširjati^ vesti o povratku italijanskih čet iz Španije. Pravijo, da gre za pehoto, ostala bo pa artiljerija, letalstvo in tehnične čete. Te vesti so seveda preračunane na to, da bi vplivale na ostali svet. V Angliji naj bi vzbudile dojem, da se hoče Italija pokoriti sklepom o nevmešavanju, na drugi strani pa naj bi prepričale ostali svet, da Francu pomoč ni več potrebna, da bi na ta način dvignili ugled španskega fašizma v svetu.
O odpoklicu italijanskih čet pišejo inozemski listi, da je to le »simbolični« odpoklic, v kolikor soi sploh kakšne italijanske čete zapustile Španijo. V ostalem pa gre samo za čete iz severne Španije, ki so precej trpele in niso več sposobne za fronto.
O komisiji, ki naj gre urejevat vprašanje odpoklica tujih čet iz Španije, se čuje, da io bo vodil na Francovi strani nek Čehoslovak, na strani valencijske vlade pa Poljak. V uspeh teh komisij ne veruje nihče, ker se je bati, da bi se nacisti kruto maščevali nad vsakim človekom, ki bi izdal število tujih čet v Francovem taboru.
Ali sl ie poravnal naročnino? Aha ie ne, lznolnl svofo dolinostl
Odpoklic44 italijanskih čet
Nezadovoljstvo Špancev s tujci
Bivši ministrski predsednik Ler-roux, ki je pravzaprav sprožil reakcionarni plaz v Španiji, leži na smrtni postelji in je te dni sporočil svojim prijateljem svoj politični testa-
ment. V testamentu roti Špance, naj ne izroče svoje dežele Italiji in Nemčiji, ampak naj varujejo svojo neodvisnost. Malo pozno se je skesal mož, ki bi bil lahko odvrnil veliko nesrečo od svoje domovine, ako bi bil nesebičen in uvideven, ko je krmaril državo.
Na Španskih bojiščih
vlada še vedno prilično zatišje. V sektorju Ouesta de la Reine so zavzele vladine čete postojanke pri Castilli, nedaleč od Casa del Maju-elo. Na aragonski fronti so nacisti zaman poizkušali zasesti postojanke, ki so jih morali izprazniti radi povodnji. Boji so bili tudi pri Casa del Čampo, zapadno od Madrida. Bombni napadi nacistov na odprta mesta se množe. Nad Barbastro v Kataloniji so vladina letala sestrelila dvoje nacističnih bombnikov.
Iz Nemčije še vedno prihaja mu-nicija v Španijo:. En tovorni avto take municije so zaplenili Angleži v Gibraltarju.
Na morju vedno nova razbojništva
Nacistična letala so napadla francoski parnik »La Corse« in »Imere-thie«. Francoske križarke so letala pregnale s topovskimi streli.
Franco v Madridu Dne 4. novembra 1936
Tako so poročali ljubljanski klerikalni listi pred enim letom. Te dni smo imeli obletnico obleganja Madrida. Republikanske čete so Madrid celo leto čvrsto branile kljub žrtvami in kljub divjaškemu rušenju Madrida s Frankovimi bombami. Republika se omejuje večinoma na obrambo, vendar je poleg drugih zmag nad legijonarji in Marokanci dosegla sijajno zmago pri Guadalajari, kjer je uničila cel zbor tujskih italijanskih čet. Madrid je danes utrjen moderno. Uporniki sami se ga boje ter ga hočejo obkoliti, kar bo težko.
Španska vojna kaže jasno, da je španski narod politično zrel in da se zna 'boriti za svojo svobodo in neodvisnost.
Velik socialistični zbor v Zagrebu
Dr. Topalovic govori o
Zagreb, 9. novembra 1937. .
Sinoči se je vršilo v Zagrebu v dvorani »Novinarskega doma« veliko socialistično zborovanje. Dvorana je bila natrpano polna pristašev socialističnega gibanja, ki so z velikim zanimanjem' sledili referatu s» dr. Topaloviča o notranje političnem položaju. Govornika so večkrat pre-
političnem položaju
kinili z živahnim- odobravanjem.
Shodu je predsedoval s. Beker, urednik »Sl obod n e Riječi«.
Zborovanje je napravilo na javnost velik vtis, ker kaže, da sc tudi na Hrvaškem vrši pribiranje socialističnih sil in da bo socialistična skupina v bodočem' političnem življenju igrala vidno vlogo.
Dotnct’ Ln f %o> st/eiu
Sladkor hočejo podražiti. Sladkorni baroni v Jugoslaviji so se obrnili na vlado s predlogom, da jim dovoli zvišati ceno sladkorju. Sladkor se jim' zdi torej še prepoceni, dasi ni nikjer na svetu tako drag kot je ravno pri nas. Upajmo, da vlada ne bo ugodila predlogu sladkornih baronov. Pocenitvi bencina za avtomobile ne sme slediti povišanje cene sladkorju, ki daje pogonskoi silo človeškemu organizmu! Ne sme se dovoliti, da bi sladkorni baroni, izrabljajoč dejstvo, da je produkcija sladkorja z mednarodnim dogovorom kapitalistov med seboj omejena
in konkurenca tudi sicer zi zaščitno carino onemogočena, grenili državljanom življenje.
Socialne razmere delavstva se niso izboljšale. Na konferenci svobodnih delavskih strokovnih organizacij v Sarajevu je s. Luka Paviče-vič ugotovil, da so se delavske tniez-de V splošnem sicer zvišale za 17 odst., toda je draginja porasla za 27 odst. pri življenjskih potrebščinah.
Izpremembo vojnega invalidskega zakona javlja minister socialne politike. Minister Cvetkovič je izjavil, da se invalidski zakon iz 1929 zamenja z novim zakonom.
Heinleinov »zunanji minister« H. Rutha se je obesil v zaporu. Najintimnejši prijatelj »fiihrerja« sudetskih Nemcev Heinleina, tovarnar H. Rutha. se je v preiskovalnem zaporu v Češki Lipi obesil. Kakor znano, je bil Rutha s še 12 tovariši v preiskavi radi homosekualnosti.
Bruseljska konferenca je odgo-
dena za nedoločen rok. Povabili so Japonsko, da utemelji svojo odsotnost. Uspeh povabila ni verjeten.
Brat s. Jeana Jauresa je umrl.
V Parizu je umrl v 77. letu starosti podadmiral Jaures, brat s. Jeana, ki ga je umorila zločinska roka ob izbruhu svetovne vojne, ker je bil oster nasprotnik te vojne.
Francoski kapitalisti vozijo zlato nazaj v Francijo. Te dni ga je prispelo iz USA za 4 milijarde frankov. Raznesle so se namreč vesti, da namerava Roolevelt razvrednotiti dolar.
Luksemburško vlado so sestavili.
V belgijski deželi Luksemburg so sestavljali vlado pet mesecev. Sestavil jo je Duffond. V vladi so trije katoliki, dva socialista in en liberalec.
Moskva — skoro 6 milijonov prebivalcev. Moskva je štela leta 1913. 1,66 milijona prebivalcev, sedaj šteje 5,56 milijonov prebivalcev in je potemtakem tretje največje mesto na svetu.
Anketa o delovnem času nameščencev
v Zagrebu
Na pobudo centralnega sekretariata Delavskih zbornic se je vršila minuli pondeljek v Zagrebu anketa o delovnemi času nameščencev. Anketi je predsedoval minister socijal-ne politike Cvetkovič. Zastopane so bile nameščenske organizacije (iz Maribora tov. Domiter), »Delavske zbornice«, centralni sekretarijat Del. zbornic (s. Krekič), industrijske in trgovske zbornice, Suzor itd.
Prvotno je izgledalo, da se bo anketa razbila in razšla brez vsakega rezultata. Končno so se duhovi pomirili in je bilo po zaslišanju referatov sklenjeno, da bodo v teku enega meseca vsi referenti poslali pismene referate ministrstvu, nakar bo sklicana nova anketa.
Sklenjeno je bilo tudi, da se bo v teku dveh mesecev vršila še ena konferenca, ki bo razpravljala
o uvedbi 40umega tednika.
Pred zasedbo Šangaja po Japoncih
Japonci izgubili 40.000 vojakov
Boji pred Šangajem so takorekoč zaključeni. Kitajska armada je na umiku proti zapadli in severozapa-du. Odločile so bitko japonske motorizirane čete. Kitajcem je vsled napredovanja grozila obkolitev in so morali izprazniti svoje postojanke. Kitajska poročila naglašajo, da so kitajske čete branile Šangaj samo toliko časa, da so med tem zgradili obrambno črto med reko Jangce in jezerom Tahi, koder vodi cesta v Nanking. __________
Pakt proti komunizmu
je podpisala tudi Italija
Dogovor med Nemčijoi in Japonsko o pobijanju komunizma kot svetovne nevarnosti, je podpisala tudi Italija. Inozemski listi pravijo, da ta podpis Italijo malo stane.
V splošnem pa je svetovna javnost mnenja, da se za paktom Nemčije, Japonske in Italije skriva dogovor, ki je naperjen proti Angliji.
Koliko Slovencev biva v inozemstvu?
V večjem številu prebivajo danes Slovenci zlasti v naslednjih ozemljih: V severni Ameriki 310.000, južni Ameriki 60.000, Kanadi (Amerika)
20.000, v Franciji 40.000, v Belgiji 5000, v Holandiji 3000, v Nemčiji
50.000, v Avstriji 40.000 in v Egiptu
10.000, Razkropljenih pa je v Palestini, Kitajski, Japonski in v Avstraliji vsaj 70.000, to je brez koroških in primorskih Slovencev.
A. M. de Jong:
69
IZDAJA
Otroška leta Mereyntjeja Geysena
Mereyntje je poslušal in si ni upal dihati, tako ga je prevzel čar te pravljice. Nejevoljen je vzdihnil, ko je nehala pripovedovati. Poi kratkem molku je vprašal:
»In princ?«
Lepa gos Da ga je sanjavo pogledala.
»Princ?« je ponovila globoko zamišljeno. Da, tega ne vem več natanko. Zdi se mi, da si je kmalu izbral ženo, ki je imela dušo. Sedaj je z njo poročen, na morsko" deklico je pa čisto pozabil...«
Nekaj časa je vladala tišina.
Potem pa je vprašal Mereyntje s tresočim se triasom:
»Zakaj jokaš?«
»Saj ne jokam.«
»Pa je vendarle res ... solze ti polže po licih.«
»Ah da, jokam iz usmiljenja do ubogega princa, ki je ostal tako sam samčat.«
»Meni se pa mnogo bolj smili uboga morska deklica,« je rekel Mereyntje prepričevalno.
»Zakaj neki, Mereyntje?«
»No, enostavno radi tega, ker ni imela duše. To je vendar nekaj najstrašnejšega kar si moreš misliti!«
»Tako — misliš ti?« ga je vprašala lepa gospa. Prizvok njenega glasu je bil trd in iz njega je vel hlad. »Tudi tebi se zdi tako?... Toda zakaj neki?«
»Ja, veš, duša je vendarle neumrjoča,« je vneto pridigoval Mereyntje. »Ako nimaš duše, ne moreš biti nikoli izveličan!«
Nenadoma se je pričela njegova ljuba gospa glasno smejati, smejala se je naravnost presunljivo, dasi je Mereynte dobro videl, da so ji po licih tekle solze. Potem se je vsedla na posteljo, nrivila malega dečka k sebi, ga poljubila na obe lici, govoreč brez sape od smeha:
»Oh, oh! Mereyntjc, kako čudovito pameten deček si ti!... Ti niti ne veš, kako pameten si. Ti si me v resnici nekaj naučil, čuj, hvala ti lepa!«
In zopet je sedel Mereyntje ves osupel na svojem stolu, do ušes rdeč, in se je smejal, ne da bi vedel zakaj.
Na vrata je potrkalo; služkinja je vstopila v sobo s pladnjem, na katerem sta stali dve skodelici peneče se čokolade. Na svoje začudenje je izvedel, da je največja določena zanj; minute dolgo je sedel čisto tih in užival sijajno pijačo, ki jo je doslej poznal le po imenu. Ko je z žlico postr-
gal zadnje zrnje sladkorja in kakaoa iz dna skodelice in ves blažen vzdihnil, je rekla lepa gospa:
»Tako, Mereyritje ... sedaj pa pojdi doli, k Mariji v kuhinjo ali pa na vrt. Med tem se bom oblekla in pridem1 za teboj. Potem pa bomo vsi skupaj jedli, kaj ne?«
»Da, gospa Valter,« je rekel deček, ki je med tem že tudi skočil s stola na tla. Trenutek ga je še trdno držala za roko in ga vprašala :
»Ali sem še vedno tvoja ljuba gospa, Me-reyntje?«
O, da, da!« je vzkliknil deček vzhičen. »Ti si še mnogo lepša kot si bila, ko sem' te prvič videl!«
»No, to me pa veseli,« je odgovorila smehljaje in ga izpustila.
Mcreyntje je stekel po stopnicah, ves zmeden od prijetnih občutkov, ki so ga obhajali. Zadnja vrata v veži so bila odprta. Slišal je, kako je Vrč zunaj razbijal in je stekel naravnost k njemu. V svoi otroški objestnosti je od zadaj objel s svojimi rokami Vrča čez kolena, vtaknil glavo med njegove noge in pogledal v začudeni obraz svojega prijatelja.
»Pip, pip!« je klical, se kotal in brskal z nogami po robatem1 pesku.
(Dalje prihodnjič.)
7g našiU Ucajev
Colj«
Preloženo predavanje
Obveščamo, da je predavanje, ki je bilo določeno za sredo, dne 10. t. m. preloženo na četrtek 11. t. m. ob 20. (8.) uri v dvorani Del. zbornice. Predavanje bo spremljalo okrog 70 skioptičnih slik. Vabimo delavstvo k čim večji udeležbi. — Odbor.
Trbovlje
Konferenca, ki jo je sklicala Delavska ■zbornica v sredo, dne 3. novembra v Trbovljah je bila uspešno zaključena. Razen temeljitega razmotrivanja o nujnosti podpore za 11. skupino za prirejanje zaupniških odnosno izobraževalnih tečajev, se je razčistilo marsikatero pereče vprašanje, da se bo v bodoče usmerjalo izobraževalno delo za delavstvo po enotnih smernicah.
Kdo je bil dopisnik denuncijacije z Ma-sarykove proslave? Posrečilo se nam je zvedeti, da je dopisnik »Jutra« iz Trbovelj g. dr. Teo Vodušek, vicekonzul v pokoju. Ce pa je g. dr. Vodušek napisal tudi tisto poročilo, ki nas denuncira, da smo imeli »oblastno nadziran« socijalistični shod, nismo mogli ugotoviti. Vsekakor lahko ugotavljamo, da je g. dr. Vodušek bil navzoč pri proslavi in da kljub temu denuncijacije kot dopisnik »Jutra« ni demantiral.
Zadeva o utaji delavskega denarja.
V	soboto, dne 6. novembra t. 1. je Okrožno sodišče v Celju obsodilo blagajnika Alojza Hruševarja radi poneverbe godbenega in droblžnega fonda ter blagajne društva za varstvo otrok in mladinsko skrb v Trbovljah v iznosu 18.000 dinarjev na 5 mesecev strogega zapora pogojno na 5 let, izgubo državljanskih pravic za dobo 2 let in poravnavo utajene vsote v mesečnih obrokih po Din 500.
Upravi kina »Delavski dom«. V Trbovljah se že dovolj glasno sliši kritika glede predvajanja zvočnih tednikov, ki obiskovalcem kina prikazujejo nadute parade nemškega in italijanskega fašizma. Delavec, ako si že privošči malo zabave z obiskom kina, naj ne bo primoran, da bo gledal korakanje napadalnih oddelkov, uniforme, tanke in kanone fašističnih režimov ter poslušal propagandne govore diktatorjev. Naj bodo te vrstice resen opomin, da se naj naročajo zvočni tedniki, ki prikazujejo socialni in kulturni razvoj, napredek tehnike in šport, vse kar smrdi po fašistični propagandi, pa naj bo v delavskem centru, kakor so Trbovlje, kjer je delavstvo že zdavnaj spoznalo pravi .obraz fašizma, ki se mu sedaj vsiljuje potom kina, izločeno. Pri naročilih filmov naj se .to upošteva! Kranj
W že bil, da bi se enkrat tudi čev-ijarsm m krojaški pomočniki malo razgibali, i ejstvo je, da ravno v teli strokah vlada, zlasti glede delovnega časa, še srednjeveški sistem. In zaslužek teh pomočnikov kljub temu ne zadostuje za najnujnejše živ-ljenske potrebe. Mezde še vednon padajo, tako, da vlada med pomočniki skrajno nezadovoljstvo. V večji čevljarski delavnici izven Kranja so delavci pred kratkim dva dni stavkali, kar je gotovo znak, da v podjetju vladajo kričeče razmere. Gotovo je, da je kak večji uspeh toliko časa nemogoč, dokler pomočniki ne nastopijo enotno v mestu in okolici. Kakor nam je znano, so se krojaški pomočniki le začeli malo gibati. Za čevljarje je sedaj glavna sezona. Sploh se zadnja leta za to stroko konjunktura postopoma boljša, čevljarskih pomočnikov sedaj naravnost primanjkuje in to deloma vsled tega. ker so se v času zastoja, kakor tudi radi slabega zaslužka sploh, vrinili v razne tovarne. Zato bi bila kaka večja akcija za izboljšanje položaja gotovo uspešna. Prva in najuspešnejša naša naloga v tem času bo, da v vsako delavnico utremo pot »Delavski Politiki«.
Ljudska univerza. V četrtek, dne 11. t. m. se bo vršila v gledališki dvorani Narodnega doma otvoritvena prireditev Ljudske univerze, pri kateri bodo recitirali svoja dela mladi slovenski književniki. Začetek ob 20. uri. Delavci, udeležite se!
_ Zimske potrebščine, kakor suknje, površnike, hubertuse in zimsko perilo dobite v trgovini z oblekami in manufakturnim blagom ALBINA JAZBECA V KRANJU
Lilija
Spominska svečanost za pok. T. G. Ma-sarykom bo v nedeljo, dne 14. t. m. pop. ob 3. uri. Več na lepakih.
Borovnica
Spominska svečanost za pok. T. G. Ma-sarykom bo v nedeljo, dne 14. t. m. ob pol 8. uri v gostilni Petrovčič. Predavala bosta s. dr. Reisman in Eržen.
Tezno pri Mariboru
»Vzajemnost« vabi vse, da pridejo v petek, dne 12. t. m. ob 8. uri v gostilno k Feliču na spominsko svečanost za pok. T. G. Masarykom. Predaval bo s. dr. Reisman.
Tiskovni sklad
Maribor: S. Vogrin Franc Din 20. — Sv. Lovrenc na Po h.: S. Pernansel Ignac zbral na zborovanju kovinarjev dne 7. novembra Din 36.25. — Mežica: S. Sahmen zbral na Masarykovi proslavi Din 108.25. — Prevalje: Na Masarykovi Proslavi zbral s. Standeker Din 90.50. — Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo! Posnemajte!
Ljubljana
< I. (41.) delavski prosvetni večer „ Vzajemnosti in Zarje
bo v petek, dne 12. novembra ob 20. uri v
dvorani »Delavske zbornice«
posvečen Tomažu G. Masaryku.
Spored: 1. Otvoritveni govor tajnika »Vzajemnosti«, Cirila Štuklja. 2. V mraku sedanjosti se prikaže svetla slika Masary-kova, po kateri sega hrepeneče nešteto rok. Nekje tihi koral fanfar. 3. Smetana: Libuša. Overtura. Igra simfonični orkester »Zarje«. Dirigent Boris Ban. 4. Predavanje o Masaryku. Predava dr. Dragotin Lončar.
5. Tone Maček: Spomin Masaryku. Recitacija. Recitira Bruno Leban. 6. a) Čajkovski: Arija iz opere »Onjegin«; b) Goud: Valentinova priprošnja. Poje baritonist Rakovec, pri klavirju Silva Hrašovec. 7. a) Dvorak: Pesem življenja; b) Mayerbeer: Slavnostna koračnica. Igra simfonični orkester »Zarje«. Dirigent Boris Ban. Vstopnice se dobijo v Strokovni komisiji za Slovenijo, Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 22 a, I. nadstropje. Sedeži po 4 in 3 Din, stojišča po 2 Din. Radio-postaja je odklonila prenos te prireditve.
»Vest človeštva« je naslov filmu, ki slika boj za resnico in pravico slavnega francoskega pisatelja Emila' Zolaja v Dreyfus-•sovi aferi. Ta film, ki je vreden, da si ga
vsakdo ogleda, bo predvajal »Kino Mati-ca« v Ljubljani. Priredil bo nekaj delavskih predstav po globoko znižanih cenah.
Maribor
Zahteve delavcev in nameščencev, soglasno postavljene na javnem strokovnem zborovanju, 24. oktobra 1937
Zborovalci zahtevajo:
Izboljšanje delavskih zaščitnih zakonov ter njihovo točno izvajanje ter ostro kaznovanje vseh kršiteljev. Izboljšanje zakona o minimalnih mezdah, sklepanju kolektivnih pogodb in poravnavanju v tem pravcu, da se zakonite minimalne mezde zvišajo na dejanski življenjski standard ter da se delavstvu prizna pravico neovirane tarifne akcije in pravico štrajka;
da se pri starostnem zavarovanju zniža starostno dobo od 70 let na 60 let, da se prispevki in rente primerno zvišajo, da se takoj ustanovi poseben fond, iz katerega naj prejemajo takoj rente stari in onemogli delavci, da se vdovam prizna trajno rento ter da naj država plačuje prispevke za brezposelne delavce;
da se delovni čas zniža na 40 ur tedensko, da se takoj uvede splošno in redno zavarovanje za brezposelnost s primerno daljšo podporno dobo in zvišanimi podpo-
rami, da država, banovina in občine z javnimi deli skrbijo za zaposlitev brezposelnih, da omenjeni forumi omilijo bedo brezposelnih z dajanjem podpor za stanarino, s kurjavo, s postavljanjem primernega števila ogrevalnic v zimskih mesecih ter z zidanjem cenenih delavskih stanovanj;
da država maksimira čene življenjskim potrebščinam in stanovanjem, ki naj bodo v sorazmerju s sedanjimi plačami delavcev in nameščencev;
da se takoj razpišejo svobodne volitve v vse delavske ustanove, da se zaščito obratnih zaupnikov izboljša tako, da se njih funkcijsko dobo podaljša na dve leti, da se s primernimi dotacijami omogoči plo-donosno delovanje inšpekciji dela ter da se v Mariboru ustanovi inšpekcijo dela kot ekspozituro ljubljanske;
da se prizna vsem državljanom brez razlike svobodo tiska, govora, združevanja in zborovanja.
Predavanje
o boju za nadvlado na Tihem oceanu v zvezi s kitajsko-japonsko vojno bo v sredo, dne 9. t. m. Predaval bo prof. Bogomir Stu-pan. To zanimivo predavanje bo v okviru ciklusa predavanj, ki jih prireja »Vzajemnost«.
Delavstvo, glavo pokonci!
Neštetokrat smo že pisali o postopanju inozemskega mojstra pri Doctor in dru-gu z našimi delavci. Pred kratkim je odpustil delavko, ki je delala že deset let v omenjenem podjetju. Pri tem delu je pustila vso sv^>jo moč, danes je za tega gospoda neporabna, zato jo je poslal ven, da lahko ali pogine od lakote ali pa začne krasti. Kakor vse kaže, bi morala delavka biti večno mlada, potem bi mogoče še šlo.
Mi še enkrat svarimo g. inozemca, naj se neha igrati z delavstvom, kajti vsak še tako dober igralec lahko enkrat zaigra, prav tako se lahko zgodi našemu inozemcu. Mi delavci bomo v najkrajšem času začeli igrati igro z njim, pri kateri bode slabo odrezal. Gospod ravnatelj naj ve, da ni vse zlato, kar se sveti in ga prosimo, da se o tem sam uveri. — Delavec, ki vse vidi.
S. Rebec Ivan umrl. Te dni nas je izne-nadila vest o smrti zavednega sodruga,-68-letnega vpokojenega zvanič. d. ž. Ivana Rebeca. Pokojnik je bil zgleden član svoje razredne organizacije celih 35 let in marljiv agitator za socialistično idejo. Med svojimi poklicnimi tovariši je zlasti vplival s svojim svetlim vzgledom in trdnim značajem, s čemer si je pridobil spoštovanje vseh, ki so ga poznali. Takih sodrugov, kot je bil pokojni s. Rebec bi morali imeti mnogo, pa bi bilo delavskemu razredu prihranjenih mnogo trpkosti in bede. S. Rebeca so pokopali v torek, dne 9. t. m. na pobrežkem pokopališču. Cast njegovemu spominu, preostalim pa naše sožalje.
Kdo je odgovoren za vzdrževanje personalnih hiš v Melju? V Melju se nahaja
šest personalnih'železničarskih hiš, ki so bile svoj čas zgrajene iz sredstev penzij-skega fonda uslužbencev bivše južne železnice. Fond je upravljal poseben samoupravni odbor, sestavljen iz polovice imenovanih uradnikov juž. železnice ter polovice, od osobja izvoljenih odbornikov. Te hiše niso moderne, toda z ozirom na današnjo stanovanjsko bedo so boljše kot nikakšne. Toda na hišah se vidi, da so menjale gospodarja, kajti podoba je taka, kot da v obče nimajo gospodarja, ker se hiše ne popravljajo. Posebno ona v Trstenjakovi ulici številka 4, je že na vseh straneh oguljena, ker so celi bloki ometa odpadli, radi česar se bo začela opeka kvariti. Sicer pa bo gotovo mokrota tudi na vznotraj vplivala, kar za prebivalce ter njih zdravje ni ravno posebno ugodno. Razen tega se pa tudi okna ne barvajo in radi tega vse kar je lesenega naglo trohni ter razpada. Ako samo še par let ne bodo prepleskana okna, tedaj jih sploh ne bo več treba pleskati, ker bo les popolnoma preperel. Tako gospodarstvo z javnimi napravami ni dobro, ker bodo popravila, ki bodo zahtevala zamenjavo vsega okenskega lesa najmanj petkrat več stala, kot bi stalo pravočasno pleskanje. To pa je samo materijalna stran. Je pa še ena škoda, ki gre na račun zdravja osobja, ki je že v službi izpostavljeno prehladom ter prepihom, ki imajo za posledico revmo. To osobje pa se ne more niti doma ubraniti pred prepihi, ker se okna, ki razpadajo, ne dajo dobro zapirati. Zatorej odgovorni, zganite se ter popravite kar se še popraviti da. da ne bo država ter ljudstvo trpelo škode. Saj hiše dovolj nesejo! — Opazovalec.
SABA
priznano dobra rezila za britje ae dobijo povsod
Športni klub pekov in zagrebški športni klub Hermes se bosta pomerila v boksanju in rokoborbi v soboto, dne 13. novembra t. 1. s pričetkom ob 8. uri zvečer v Unionski dvorani. Prireditelji vabijo k udeležbi!
Ptuj
Masarykova svečanost. Tudi ptujska podružnica »Vzajemnosti« je na željo delavstva priredila v četrtek zvečer svečanost v spomin umrlega prezidenta Tomaža G. Masaryka, ki se je vršila ob 8. uri zvečer v dvorani »Vzajemnosti«, Društveno delo je sicer nekoliko zastalo, ker so se člani vsled dveletnega počivanja, ko je bila dvorana oblastveno zaprta, odtujili kulturnemu življenju. Vendar je društvo zopet ob novem vzponu delovanja, kar je pokazal tudi spominski več*r za Masarykom, ki ga je otvoril predsednik s. Gabrijel. Predavatelj s. dr. Avg. Reisman je zbranim delavcem in delavkam predočil Masaryka predvsem kot že davnega predvojnega prijatelja delavstva, ki je ob najtežavnejših časih predaval delavstvu, se boril za njegove temeljne pravice, 8urni delavnik, splošno volilno pravico, za vso socijalno pravičnost ter vzpodbujal delavstvo k samo-izobrazbi in tudi po vojni kot prezident države ČSR ni postal nezvest tem svojim predvojnim naukom. Delavstvo je kar naj-
pazlivejše sledilo skoro dveurnemu predavanju, zlasti tudi z zanimanjem gledalo številne slike v Masaryku in njegovem ganljivem pogrebu ko se je hvaležni delovni narod v tako ogromnem številu zadnjič poslovil od svojega ljubljenega »tatička«.
Predavanja se bodo sedaj redno vršila in bo že čez 14 dni, v četrtek, dne 18. t. m. predaval s. dr. Reisman o starostnem zavarovanju in sicer to pot že ob 5. uri popoldne, da se bodo mogli tega važnega predavanja udeležiti vsi delavci Pirichove tovarne, tudi oni. ki stanujejo daleč izven Ptuja. Omeniti pa je, da so se tudi zadnjega predavanja udeležili nekateri delavci, ki so imeli potem še preko 1 uro hoda domov, — najboljši dokaz, kako velika potreba je tudi med delavstvom po duševni hrani.
»Petovia« prodana. Poslopje bivše tovarne čevljev »Petovia« d. d. je kupil tovarnar usnja, g. Pirich, ki bo prenesel tja svojo tovarno usnja In jo povečal. Tovarno .»Petovie« sedaj g. Pirich preureja in bo predvidoma s prihodnjim letom začel tam
obratovati. Upati je, da se bo število zaposlenih usnjarjev s tem povečalo.
Zadnje srečanje delavcev s »Petovio«. Med podjetjem tovarne »Petovie« in delavstvom ni vladalo baš najbolj prijateljsko razmerje. Med delavci, organizacijo in vodstvom podjetja so se kar ponavljala trenja in tudi tožbe za pravice iz socijalne zakonodaje. Sedaj, ko je tvrdka likvidirala in tovarno prodala, je vložilo še okrog 80 delavcev tožbe proti »Petoviji« za razne svoje zahtevke, zlasti tudi za plačilo dopustov po § 220. obrtnega zakona. Med podjetjem in delavci je bila končno sklenjena poravnava, glasom katere bo plačala tovarna nekako 25% delavskih zahtevkov.
Kaj je z izplačilom mezde? G. Edv. Klaus, lastnik rudnika v Zbelovem pri Poljčanah še vedno dolguje 32 rudarjem iz leta 1932 mezdo, katera bi po pravomočni sodbi morala biti plačana že lani do 15. oktobra. Svoj del pa je prejel le glavni tožnik M., ki zdaj dela v Medvedcih in tega baje zdaj g. K. toži za odškodnino, med tem pa ostali rudarji še vedno morajo čakati. Želeti bi bilo, da bi oblast zaščitila njihove interese.
Pejovnik pri Celju
Kaj rudarjem ni v korist? V rudniku Pečovnik pri Celju je zaposlenih okrog 120 rudarjev. Ti rudarji še nimajo nobene kolektivne pogodbe in so njih delovne in mezdne razmere skrajno slabe. Da si svoj položaj izboljšajo, so se organizirali: en del v Zvezo rudarjev Jugoslavije in en del pa v Narodno strokovno zvezo. Nato je bilo sklenjeno, da se vložijo skupne zahteve za izboljšanje njih položaja. Da ne bo medsebojnega licitiranja, je načelstvo II. skupine v Trbovljah sklicalo za v nedeljo, dne 7. t. m. sestanek obeh organizacij za sestavo skupnih žalitev. Na tem sestanku je pa izjavil tajnik NSZ. g. B. Makše, da je NSZ. že vložila svoje zahteve v imenu vsega delavstva na podjetje. Načelstvo II. skupine in zastopnik ZRJ. sta bila s tem postavljena pred izvršeno dejstvo. Mi sicer nimamo nič proti temu in želimo, da dosežejo za delavstvo najboljši uspeh. Vendar ne Zdi se nam pa lepo in najbrž tudi delavstvu ni v posebno korist, če se v tako važnih vprašanjih ruši delavska skupnost.
SoStanl
Varuštvo nad nedoletnimi otroci povzroča hude skrbi. Pri tukajšnjem civilnem sodišču se je danes vršila razprava proti Kopitarju Antonu, uslužbencu Kmetijske zadruge Sv. Mihael pri Šoštanju. Kopitar je bil tožen, da je kot varuh nedoletnih otrok, za katere je prejemal pokojnino od velenjske bratovske skladnice, oddajal le en del rediteljem otrok, ostanek si je pa pridržal. Pri razpravi se je dognalo, da je predlagal sodišču letne obračune, kakor bi ves denar razdelil in da so vsi podpisi na teh obračunih ponarejeni. Kopitar se je izgovarjal. da je najbrž njegov zet sam podpisal za vse skrbnike, ki so imeli otroke v oskrbi. Po končani razpravi se je sklenila poravnava, na podlagi katere se je takoj izplačal iskrbnikom otrok |ves zaostanek, ki je znašal več tisoč dinarjev, obresti se je pa Kopitar branil plačati, češ, da je bil denar deponiran pri posojilnici Sv. Mihael pri Šoštanju. S zadevo se bo bavilo sodišče še ponovno, ker je bila podana proti Kopitarju tudi kazenska ovadba.
Sl. IIJ pri Velenju
Na letošnjem taboru takozvanih slovenskih fantov v Velenju so gospodje govorniki navduševali navzoče, da naj bodo pripravljeni za velike naloge, ki jih čakajo in zlasti rogovilili proti marksistom. Ves večer so nekateri fantje razsajali naokrog, ko pa ni nihče na to reagiral, so imeli vaje sami med seboj ter je nek kmečki fant težko obdelal z nožem uslužbenca Valenčakove trgovine, da še danes ni sposoben za delo. Pred par meseci so se nekateri fantje po končanih večernicah zbrali v šentiljskem farovžu na prostem, se napili šmarnice in se ob zaključku pijančevanja med seboj stepli. Pri tej priliki so jo tudi skupili trije z noži. Prejšnji teden je zopet nek kmečki fant iz ugledne krščanske družine težko obdelal z motiko svojega brata, ki se bori s smrtjo v slovenjgraški bolnici in bo verjetno umrl. Ali ne bi bilo bolj pametno, ako bi gospodje, ki so za to poklicani, skušali na kakršenkoli način omiliti pijančevanje, ki je povzročilo narodu že toliko zla, mesto da poveličujejo razne fašistične podvige in razbojstva po drugih državah.
Kamnica
Elektrifikacija Rošpoha. Med prebivalci občine Kamnica, h kateri pripada po združitvi tudi bivša občina Rošpoh, je zadnje čase nastalo veliko zanimanje za napeljavo elektrike. To pa posebno radi tega, ker že nad eno leto teče čez Rošpoh električni daljnovod za banovinsko posestvo v Svečini in ker se tudi drugi sosednji kraji preskrbujejo z elektriko. Posestniki, ki imajo svoja zemljišča ob cesti, ki vodi iz Kamnice čez Rošpoh na Spod. Sv. Kungoto, so ob graditvi daljnovoda v Svečino dali svoja zemljišča z veseljem brezplačno na razpolago za potrebno napravo, ker so pričakovali, da se bode tudi tukaj kmalu »posvetilo« in ker so vedeli, da je daljnovod namenjen tudi za elektrifikacijo vseh ob tej progi ležečih naselbin. Da se stvar zgane z mrtve točke, se je nedavno vršil v Rošpohu v gostilni »Grič« pri g. Osetu sestanek, na katerem se je sklenilo, da se primerne Vloge pošljejo na bansko upravo, občini Kamnica, mestnemu električnemu podjetju
Še dve spominski svečanosti za pok. T. G. Masarykom v Mežiški dolini
Preteklo nedeljo sta se vršili v Mežiški dolini še dve spominski svečanosti za pok. T. G. Masarykom, ki so se ju udeležili rudarji, delavci in delavke ter zlasti tudi delavska mladina v velikem številu. Obe prireditvi »Vzajemnosti« sta bili izraz demokratične ljudske zavesti, ki čuti, da je Evropa s smrtjo pokojnega T. G. Masaryka izgubila največjega pobornika demokracije med državniki.
V Mežici
je bila prireditev dopoldne v dvorani pri Toffu. Mnogo rudarjev je prišlo k prireditvi takorekoč naravnost z dela. Lepo število je bilo tudi delavskih žen. O Masary-ku, demokraciji in delavstvu je predaval s. dr. Reisman. k' je razložil vpliv Masaryka na javno življenje v Čehoslovaški in njegove zveze s socialističnim gibanjem, zlasti še njegov stik s socialno demokratično stranko ob ustanovitvi dnevnika »Prava Li-du«. S pozivom, da delavstvo sledi svetlemu vzgledu Masaryka tudi pri nas, je zaključil predavatelj svoja izvajanja, za katere je žel mnogo priznanja.
Za njim je govoril s. Eržen o socialni zaščiti in potrebi vpliva delavstva na socialno zakonodajo ter njeno izvajanje.
Zaključil je predavanje s. Potočnik Karel, ki se je zahvalil udeležencem in predavateljema. Na predavanju se je priglasilo več novih naročnikov na »Delavsko Politiko« in tudi nabralo večji znesek za tiskovni sklad, o čemer poročamo na drugem mestu.
V Prevaljah
je »Vzajemnost« priredila svečanost v dvorani Pri Rozmanu. Dvorana je bila nabito polna poslušalcev iz Prevalj in Leš. Prihi-
teli pa so tudi pevci in pevke iz Guštanja s predsednikom »Vzajemnosti« s. Vavčeiem in pa svojim pevovodjo s. V. Krivicem, da olepšajo prireditev. Odbor prevaljske »Vzajemnosti« je oskrbel .okusno dekoracijo odra, na katerem je bila postavljena Masa-rykova slika, obdana od cvetja in zelenja, obrobljena s črnino in ožarjena v svitu rdeče luči.
Predavanje je otvoril tajnik »Vzajemnosti« s. Kluii Darinko, nakar je zbor gu-štanjske »Vzajemnosti« zapel čehoslovaško himno »Kje domov muj«.
Sledilo je predavanje s. dr. Reismana o Masarykovem življenju in delovanju. Govornik je orisal najznačilnejše momente iz javnega udejstvovanja velikega demokratičnega državnika in jih podkrepil s citati iz njegovih del. Navzoči so dobro razumeli, da ne gre Masarvka samo poslušati, ampak ga treba tudi posnemati. Predavatelja pa so nagradili z živahnim ploskanjem.
O socijalni zaščiti je govoril s. Eržen nadovezujoč na socialno zakonodajo v ČSR., kjer se je razvila in uveljavila pod zaščito pok. Masaryka, ob sodelovanju delavstva.
Pevci in pevke guštanjske »Vzajemnosti« so zapeli v spomin velikemu pokojniku »Vigred«, potem pa še več delavskih pesmi.
Ob zaključku predavanja se je priglasilo več novih naročnikov za »Delavsko Politiko« in nabralo lep znesek za tiskovni sklad.
Od predavanja so se guštanjski sodru-gi in sodružice podali na kolodvor, kjer so z ubranim petjem, ki je privabilo mnogo občinstva, pričakali odhoda vlaka.
Mežiška dolina je dostojno proslavila spomin T. G. Masaryka.
in elektrarni Fala. Pri letošnjih težkih gospodarskih prilikah je namreč treba od strani merodajnih krogov največje uvidevnosti in vsestranske podpore ter prispevkov, da se elektrifikacija čimprej izvede.
V kratkem se bo vršil ponoven sestanek, na katerega bodo povabljeni vsi prebivalci, ki še nimajo elektrike v Rošpohu, med Wol(-cetlom, Sv. Urbanom, Kozjakom in Zg. ter Sp. Sv. Kungoto.
Jesenice
Poglavje o krščanski ljubezni in krščanski etiki.
Na Slov. Javorniku in na Jesenicah je prestopilo nekaj svobodnih državljanov iz katoliške v ^pravoslavno cerkev. Nagibi K temu so pač njihova stvar, pa nai so strogo osebnega ali politično oz. kulturno demonstrativnega značaja: zaradi tega o njih ne bomo razpravljali. Zanima nas le članek jeseniškega glasila Katoliške akcije »Na mejah«, ki piše o teon pod nazivom »Odpadniki«. Članek, ki izvira najbrž iz peresa kake posvečene — krščansko ljubezen oznanjajoče — osebe, ima med drugim tudi sledeče stavke, da začnemo kar od začetka: »V vseh časih so se našli ljudje, ki jih je tek skupnega življenja našel radi njihove manjvrednosti prelahke in jih je kot smeti odložil na obrežjih uživanja in koristolovstva. Tam na obrežjih življenja širijo smrad svoje gnilobe do svojega propada, tok časa pa gre zato očiščen naprej v novo življenje ljudskih množic, njihovih organizacij in narodne skupnosti. Ljudje brez značaja so to, ki jih trenotek obvlada in ki jim je prepričanje, narodnost, vera, zvestoba nedosegljiv pojm.
V zadnjih tednih je bilo na Jesenicah in na Javorniku nekaj ljudi, ki so smatrali za primerno in lepo zapustiti vero svoje mladosti in svojega naroda in so prešli v pravoslavje. Katoliška cerkev za njimi ne bo žalovala. Bili so suhe veje na deblu njenega življenja, kakor bodo ostale suhe tudi tam, kamor so sedai prešli. . . Bili so in ostali bodo balast, ki jih je cerkev le kot mati držala v svoji sredi v zaupanju v neskončno božjo ljubezen. Zaradi njih, ki sami že zdavnaj niso verovali, je verovala zanje Cerkev v Luč in prosila, da jih pred zatonom zemskega življenja razsvetli, kakor jih je razsvetlila že
toliko med nami, ki so Ji nekdaj viharno nasprotovali. Za cerkev ni škoda, za nie, za odpadnike je, ker so za seboj porušili most, preko katerega bi morda le še ob žaru božje ljubezni našli pot k življenju svoje duše... Vendar jim nočemo biti sodniki, da jim poti nazaj po spokornem spoznanju resnice in prevare ne zapremo.« — Ali je treba še komentarja? Skoro, da ne. Besede, ki so pisane v proslulem duhu »Slovenčeve« »čežane«, so tako jasne, da boli jasne biti ne morejo. Dokler si magari suha veja brez verovanja, *-'■>• < I •* « 'un V*1	'tV»*
v sveti rimski cerkvi, tako dolgo je dobro. Ko pa enkrat napraviš nekaj s svojo glavo — tedaj Sodomo in Gomoro nad tebe! In ne sramujejo se, da h koncu še hinavsko vabijo nazaj. Toda ljudem se odpirajo oči — in ohranimo jim gornje tu, da ne zapade pozabi.
Sv. Lovrenc na Pohorju
O kovinarskem zborovanju bomo poročali v prihodnji številki našega lista obšir-neje.  __________________________________
Kulturni pregled
Mariborsko gledališče
Proslava čehoslovaškega narodnega praznika. Prav posrečena je bila zamisel, da je mariborsko gledališče uprizorilo v proslavo čel-»slovaškega narodnega praznika znamenito dramo češkega pisatelja Čapka »Belo bolezen«. O drami, ki je iskren slavospev humanemu človečanstvu in svobodoljubju, smo poročali že v lanski sezoni. Letošnja predstava je bila le še bolj poglobljena in zato še bolj učinkovita. Igro ponavljajo tudi letos ob polni hiši. e.
Koliko koles je na svetu? Neka ameriška statistika trdi, da je na vsem) svetu 3 in pol milijona koles; od tega jih odpade na Evropo 2,196.000. V Zedinjenih državah severne Amerike jih je satno 119.000, torej; razmeroma jako malo, to pa radi tega, ker ima tamkaj skoro vsak delavec svoj avtomobil.
Inozemski mojstri, delavci in jeruzaiemci
Ne vidijo krivice, ki vpije do neba
Delavski pravni svetovalec
Doklada k renti (Zagorje)
Vprašanje: Pri Glavni bratovski sklad-nici sem prosil, da mi prizna doklado k moji mesečni renti, pa je bila moja prošnja zavrnjena, češ, da mi doklada ne pripada, ker dobivam od pokojninskega zavoda mesečno pokojnino v znesku Din 700. Neka*-teri drugi upokojenci, ki jih poznam, pa dobivajo doklado k renti, dasiravno imajo mala posestva. Ali morem upati na uspeh, če se pritožim zoper odločbo Glavne bratovske skladnice?
Odgovor: Dohodki Vaših znancev, ki so posestniki, so očividno ocenjeni nižje, kot pa znaša mesečno Vaša pokojnina pri pokojninskem zavodu, radi česar dobivajo dotični mali posestniki draginjsko doklado k renti. Vi pa ne. S pritožbo zoper odločbo Bratovske skladnice radi tega najbrže ne bodete uspeli.
Nadurno delo nočnega čuvala (Maribor)
Vprašanje: Zaposlen sem kot nočni čuvaj in delam stalno nadure, katerih pa mi tvrdka ne plačuje s 50% poviškom. Ali sem upravičen ta povišek zahtevati?
Odgovor: Po naredbi ministra za soci-jalno politiko z dne 19. maja 1931 so nočni čuvaji izvzeti iz določil zakona o zaščiti delavcev. Naredba je sicer izdana preko zakona in zato po našem mnenju ni veljavna, vendar jo sodišča kljub temu smatrajo za veljavno, ter nočnim čuvajem odrekajo pravico do nadurnega poviška.
Zaščiten kmečki dolg in siromašni upnik (Stenica)
Vprašanje: Leta 1931 sem prodal svoje posestvo ter si pridržal na njem prevžitek. Kupca sta se zavezala, da mi bodeta kupnino plačevala v letnih obrokih po Din 1000. Sedaj pa se branita plačati, češ, da sta zaščitena. Ali morem doseči izterjavo obrokov?
Odgovor: Kupca ne moreta odklanjati plačila obrokov, ker so ti itak nižji kot pa oni določeni po uredbi o zaščiti kmetov. Tudi ne moreta zahtevati, da se njun dolg napram Vam zniža za 50%, ker ste Vi v slabših imovinskih prilikah, kot ona. dva in nimate nikakih dohodkov. Radi tega lahko na podlagi notarske pogodbe, ki jo imate mirno predlagate proti njima izvršbo.
»Slovenec« je te dni poročal o i inozemskem mojstru Silbermannu v j tekstilni tovarni Škof v Košakih pri i Mariboru, ki ga je banska uprava i med tem že izgnala radi njegovega naravnost nečuvenega postopanja oz. občevanja z delavci.
Nas zelo veseli, da se je zadeva Silbermann rešila tako energično. »Slovenec« je o stvari poročal na tak način, da je vzbudil dojem1 pri čitateljih, kakor da bo oblast šele na njegovo inicijativo posegla vmes, v resnici pa se je to zgodilo že poprej, predno je bil objavljen protest v »Slovencu«.
Slučaj Silbermann a nikakor ni osamljen. V raznih tovarnah je še več takih Silbermannov, ki nič boljše ne postopajo z delavci in delavkami, kakor pa je postopal izgnani Silbermann v Škofovi tovarni v Košakih. Nam bo zelo pogodu, ako bodo oblasti v vseh takih slučajih postopale enako energično! in hitro.
Neokusno pa je, ako se gospoda pri »Slovencu« zadira v strokovne organizacije, češ, zakaj le strokovne organizacije ne nastopijo in vzamejo delavstva v zaščito!? Gospodje vedo kako in kaj je pri nas s strokovnimi organizacijami, s kakšnimi težavami se imajo boriti in kakšni napori so potrebni, predno se organizacija razmahne v obratu, zlasti, ako podjetnik na tihem sklene, da ne bo trpel organiziranih delavcev. Kakšno zakonsko zaščito uživa organiziran delavec, ki ga podjetnik postavi na cesto? Nobene! Gospodje, skrbite, da bo posihmal drugače, pa bodo strokovne organizacije kmalu napravile red v obratih
Pa ne gre samo za to. Mi n. pr. nikakor ne razumemo, kako je mogoče, da vidijo gospodje pri »Slovencu« samo slučaj Silbermanna. ne pa tudi drugih slučajev, o! katerih z srrozo govori vsa delavska in vsa poštena javnost v Sloveniji in tudi izven njenih mej.
Gospodje menda ne bodo rekli, da jim ni znan »slučaj« inozemskega mojstra pri tvrdki Westen v Celju, ki se je drznil naše delavke ne samo psovati, ampak tudi klofutati in radi
katerega je bilo vrženih na cesto 270 delavcev in delavk, ker so se solidarno postavili v bran nadutemu tujcu. Možakar je izginil iz Celja, ker se je zbal sodišča, toda inozemski podjetnik je še poprej vrgel na cesto 270 trpinov in 80 družin celo iz stanovanj Radi enega samega ino-zemca je ob kruh 270 ljudi in 80 ob streho! Že eno leto vpijemo, da naj se ta strahovita krivica popravi, toda tisti, ki jim to pripovedujemo sede na ušesih in se delajo, kot bi se ne bilo ničesar zgodilo1. Radi enega samega nadutega inozemca je 270 slovenskih delavcev in delavk ob kruh, vodilno slovensko časopisje pa kot da o vsem1 tem ničesar ne ve!
Pri Woschnaggu v Šoštanju so padli na cesto dolgoletni delavci, ker so si upali biti glasnejši, kot pa je bilo to gospodu šefu ljubo. Siromaki ginejo v pomanjkanju, pa ni nikogar, ki bi podučil nemškega podjetnika, da tako ne sme postopati z delavci, ki niso zagrešili drugega, kot da so bili organizirani in kot taki hoteli boljšo ureditev delovnih prilik v tovarni.
Še bolj drastičen je pa slučaj v Konjicah, kjer so gospodje, ki stoje s »Slovencem« v zelo dobrih odno-jih, naskočili tovarnarja Lauricha, ker pri občinskih volitvah slučajno ni vedel, da bo JRZ nadomestila JNS. Gospodje so odkrili, kako nehumano se postopa z delavci v tovarni in koliko psovk se usiplje iz ust nadutih inozemcev na glave ubogega delavstva. Da pokažejo kaj morejo, so dosegli, da je bilo izgnanih cel niz inozemcev iz tovarne. Toda že čez par dni so se vrnili vsi, tudi tisti, ki so po poročilih »Slovenca« psovali slovenske delavce, zato pa je pri ponovni vzpostavitvi obrata padlo na cestoi preko 30 delavcev, pripadnikov »Slovencu« blizu stoječe organizacije, ki so svojo naivnost, da bodo gospodje znali zaščititi vsaj njih, plačali z brezposelnostjo in bedo.
Tako stoje stvari- z inozemskimi mojstri, delavci in jeruzaiemci.
Gospodje, kaj rečete na to?
Književnost
Nova slovenska revija v inozemstvu.
Napredni slovenski intelektualci v Ameriki so začeli v Cikagu izdajati »Cankarjev glasnik«, mesečnik za leposlovje in pouk, pod uredništvom nestorja slovenskega socialističnega kulturnega gibanja, s. Etbina Kristana, ki je ravno letos praznoval sedemdesetletnico svojega rojstva. Mnogi so že rekli, Etbin Kristan je bil s tem svojim novim nastopom v slovensko kulturno javnost je pa dokazal da je še. Občudovanja vredna je njegova energija, da se še v tej svoji visoki starosti loti urejevanja tako odličnega lista in .v tako nezavidnih okoliščinah, ko slovenski živelj v Ameriki, kljub vse odpornosti in žilavosti ob pomanjkanju svežega dotoka iz stare domovine, sicer počasi, a neizbežno pojema. Nič manj občudovanja vredna je pa zavednost in požrtvovalnost odličnih ameriških rojakov in njihovih organizacij, ki so se kot ustanovitelji polnoštevilno zgrnili okrog novoustanovljene Cankarjeve ustanove. Poleg večine ameriških naprednih in svodoljubnih slovenskih kulturnih društev so navedena med ustanovitelji tudi imena odličnih in nam že dobro znanih posameznikov, kakor: Ivan Zajc, Vinko Cajnkar, Ana Krasna, Ivan Molek, Louis Adamič in mnogo drugih. Gospodarsko stran lista vodi Milan Medvešek. List vsebuje po 36 strani velike osmerke,
tiskan je na finem papirju in prinaša literarne prispevke izključno ameriških rojakov. Prejeli smo številki za avgust in september. Urednikov uvodnik zagotavlja, da bo negoval Cankarjeve ideale, zlasti pa njegov jezik. E. Kristan objavlja dramo »Ob zadnji ure« in novelo »Nevesta iz starega kraja«, Katka Zupančičeva nadaljuje soc. povest »Pritisk od zgoraj«, Ivan Molek objavlja dramsko sliko »Janezki«, Ana Krasna »Zlato posteljo«, Janezov Janez »Njene oči«, Jakob Zupančič »Sproščenje«; lepa je pesem Jožeta Šircla »Jernejeva pravica« in Zvonka Novaka »V kresni noči«. Nadalje je tu več aktualnih člankov o ameriškem gospodarstvu, o politiki na Daljnem vzhodu, o španskem vprašanju itd. Skratka, prav odlična revija, ki jo toplo priporočamo. Stane letno 4 dolarje.
V	globoki žalosti sporočamo tuž-no vest, da je naša ljubljena mati
MAGDIČ TEREZIJA
dne 6. novembra t. 1. v 54. letu za vedno zatisnila svoje trudne oči. Pogreb pokojnice je bil 8. t. m.
Magdič Alojz,
žel. zvari, in ostalo sorodstvo.
MALI OGLASI
Nail čl tat el Ji knpn-lejo na)cen«|ie pri našlli ln»erentlb!
Franc RotmonnoigaiLKnl Rosi Maribor, Gosposka nllca 3 — moda, galanterija, drobnarija in igrače vseh Trat Naj« ▼«£ia izbira in naibolftl nakan.	FRANC REICHER, MARIBOR Tržaška c. 18, se priporoča ceni občdaatm za izdelavo oblek za gospode ln dam« po naijnižjih dnevnih cenah. Hitra in eolidaa izdelava, Bogata izbora modnega blaga.
Priporoča se ŠPECERIJSKA TRGOVINA Delavski domu.zo.z. Maribor. Frankopanora nllca 1.	
	Naročajte tiskovine v Ljudski tiskarni Maribor, Sodna ulica št. 20
Telefon 2324
Za konzorcij Izdala ln urejuj« Adolf Jelen ▼ Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Viktor Eržen v Mariboru.