Zu£cu&&t »Zasavski tednik«, glasilo SZDL Litija, Zagorje, Hrastnik in Trbovlje - Urejuje KTarinigkj odbor — Odgovorni urednik: Stane Šuštar — Tiska CP »Gorenjski tisk« v Kranja o m#- leto xiv. st. 43 TRBOVLJE, 19. OKTOBRA iv,.. ZAČELA SE JE AKCIJA ZA VEČJO POTROŠNJO MLEKA Premaihna poraba mleka pri nas Poslovno združenje za mlekarstvo Slovenije je pričelo prejšnji leden večjo akcijo za povečano Potrošnjo mleka in mlečnih izdelkov. Pridelava mleka v Sloveniji 27. oktobra — konferenca žena v Zagorju Na občinskem odboru SZDL v Zagorju smo izvedeli, da bo v Za-Korju 27. oktobra konferenca za družbeno aktivnost žena. Na kon-teenci bo podana podrobna ana-o problemih žena, zlasti pa bo Punizala naloge za večjo uveljavite? žena v našem družbenem živ-benju. (nul Mladi zatrjujejo — poslej bo bolje! Na zadnjem občnem zboru Prosvetnega društva na MMnšah eo plenili, da bodo poslej poživili de-iPvnost tamošnjega društva. V v°dstvo Prosvetnega društva so vključili največ mladih Mlinšanov. Sklenili eo, da bodo odprodali kinoprojektor, kupili pa bodo tele-y'žijski sprejemnik, ker menijo da tel bo ta mnogo bolj koristil. Isto-Ca®K> pa so še sklenili, da bodo Prevzeli od kmetijske zadruge v Upravljanje dvorano v Zadružnem domu na Mlinčah. se stalno veča. Kakor so bile prva leta po osvoboditvi velike težave glede dobave mleka, sedaj to ni; več vprašanje. Mleka je danes, dovolj, manjka pa še tu in tam kvalitetnih mlečnih izdelkov, ven J dar se tudi na tem področju pri čakuje izboljšanje. Potrošnja mleka, te zdrave pijače, v naši republiki stagnira. Tudi pri nas, konkretno v Trbovljah, je dnevna poraba mleka 2200 litrov ali na prebivalca komaj 0,9 del mleka, kar je absolutno premalo. Ta številka bi nas morala pravzaprav zaprepastiti in veljati kot resen opomin, da je treba tudi v Trbovljah in ostalih industrijskih krajih porabo mleka povečati. Mnoge družine mleka sploh ne kupujejo, raje se dogaja, da oče spije na primer dva decilitra vina ali čašico žganja ali kaj drugega, potem pa seveda pogosto zmanjka denarja za mleko. Seveda ne mislimo s tem reči, da delovnemu človeku ne privoščimo čaše vina za potrebo. — Tudi po kolektivih bi bilo. morda zelo umestno napraviti propagando za potrošnjo mleka, tako da bi delavci na delu namesto črne kave ali čaja dobili dnevno pol litra mleka, ki naj bi ga spili na delovnem mestu za malico. Proizvodnja mleka v Sloveniji se je gibala v zadnjem času tako, da smo 1958 proizvedli 360 milijo- nov litrov mleka, leta 1959 390 milijonov litrov, lani 410 milijonov litrov, letos pa pričakujemo, da bomo proizvedli 440 milijonov litrov mleka. Mleka je prt nas dovolj, žal pa njegova potrošnja ne gre vzporedno z njegovo proizvodnjo. Zato je naša naloga, da storimo vse, da to za zdravje toliko koristno živilo najde člmveč odjemalcev. Posebno važno je, da ga dobe dovolj otroci, prav tako se pa tudi vsem starim, nad šestdeset let starim ljudem zdravniško najtopleje pripo- roča uživanje mleka, vsaj pol litra dnevno. Potrebno je tudi, da v vseh večjih krajih ustanavljamo mlečne restavracije, da bo mleko mogoče dobiti v vsakem gostinskem obratu, prav tako pa tudi, da bodo delavci namesto črne kave dobili na delovišču skodelico mleka. — Se več moramo storiti: dvigniti moramo potrošnjo mleka dnevno vsaj na pol litra. S tem bomo koristili nam samim, našemu zdravju in s tem naši celotni skupnosti. Not objekt trboveljske bolnišnice že dobiva svojo podobo Jiova vstava prihodnje pomlad Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta In. predsednik komisije za ustavna vprašanja, EDVARD KARDELJ, je pre.r'.nji teden ustregel prošnji glavnega urednika Tanjuga im povedal svoje mnenje o dosedanjih pripravah za sestavo ustave in o tolmačenju teh priprav v javnosti. Opozorjen na ugibanje v nekaterih časnikih v tujini, pa tudi Pri nas, o teko imenovani izmenjavi generacij in funkcionarjev, le podpredsednik Kardelj v daljšem pogovoru izrazil mnenja, da je, zelo milo rečeno, povsem neznanstveno gledati na razvoj družbenih odnosov kot na nekakšen proces »biološke« kategorije. Vsakomur, ki se ukvarja s problemi družbenega razvoja, je zna« no, da sc družba v zgodovini ni razvijala po izmenjavi generacij, marveč po razvoju proizvajalnih sil ter družbeno ekonomskih in drugih odnosov. Razvoj človeške zavesti in misli je povezan s temi procesi, ne pa z biološko izmenjavo generacij. Vse to kaže, kako nesmiselno M bito vezati probleme družbenega na-| Predka na biološko izmenjavo generacij. Podpredsednik Kardelj je v tej zvezi poudaril, da tudi naša nova ustava ne more biti v nobeni zvezi z delitvijo na stare in ]i mlade, marveč se bo nanašala na vse, ki lahko prispevajo k razvoju novih družbenih odnosov, za katere se naša družba bori 1 naprednimi socialističnimi silami vseh svojih generacij. Prav v novi ustavi bodo vsi ljudje našli nove in še širše možnosti, te odločajo in sodelujejo v upravljanju in graditvi družbe... Na prošnjo, naj opiše dosedanje delo ustavne komisije, J« Pmipredsednik Kardelj odgovoril, da podrobnejših Informacij o i i Rcdan.H fazi njenega dela ne more navesti, ker delo v zvezi s sc-( stavijanlem tez še ni zaključeno. S tem delom se ukvarjajo zdaj i Podkomisije ustavne komisije. — To delo terja podrobno strokovno drlo z analizami obstoječega stanja, na podlagi česar Postopoma nastajajo tudi teze za novo ustavo. V tej zvezi je Podpredsednik Kardelj poudaril, da lahko rečemo, da so načelna (i vDrašanja že prediskutinvna in da se začenjajo zdaj oblikovati l Podrobnejše teze za posamezna področja Teze bodo še ta mesec i Predložene ustavnim podkomisijam, vzporedno pa jih bodo ob-| r*vaiavali tudi posamezni politični forumi. j Na koncu razgovora Je podpredsednik Kardelj omenil, da ‘šhlto pričakujemo izglasovanje ustave v Zvezni ljudski skupini do pomladi, ko poteče njen mandat, iti da bomo imeli nove skupščinskc volitve že po novi ustavi. i PO KONČANI REKONSTRUKCIJI SE BO POVEČALA ZMOGLJIVOST OPEKARNE RUDNIKA TRBOVLJE-HRASTNIK Strogi leže neizkoriščeni Zmogljivost rudniške Opekarne v Trbovljah znaša sedaj 5 milijonov kosov opeke, po rekonstrukciji tovarne pa bi se njena kapaciteta povečala v približno 8 milijonov kosov opek. Opekarno je trboveljski rudnik zgradil kmalu po svoji ustanovitvi, ker je predvsem potreboval velike količine opek za obzidanje rudniških rovov in ker je bila domača opeka cenejša kot pa opeka od drugod. Rudniška opekarna je bila zadnjič delno rekonstruirana leta 1926, peč pa nekaj let kasneje. Tako je sedaj zmogljivost peči veliko večja, kot je pa zmogljivost strojnice, kjer izdelujejo surovo opeko, in sušilnice. S proučitvijo potreb na tržišču so lani ugotovili, da je sedanja proizvodnja oziroma zmogljivost rudniške opekarne v Trbovljah za zasavski trg zadovoljiva, za ostali trg — ker je veliko povpraševanje ■ za tem gradbenim materialom — pa : bi bilo treba povečati kapaciteto te opekarne, zlasti pa bd bilo treba popolnoma obnoviti zastarel strojni park. Z rekonstrukcijo opekarne v sušilnici, tako da bi se po sedanjih izračunih zmogljivost rudniške opekarne lahko povečala letno na 8 milijonov opek. S tako rekonstrukcijo bi bilo tudi zagotovljeno, da bi opekama obratovala skozi celo leto ln ne samo v sezoni kot doslej. Sedaj je zaposleno tamkaj 90 ljudi (v sezoni) brez glinokopa, po rekonstrukciji pa bi se število sezonsko zaposlenih ljudi zmanjšalo na 60, ki bi pa bili potem tu stalno zaposleni skozi celo leto. Z modernim strojnim parkom bi opekarna lahko potem začela zraven svoje standardne opeke izdelovati tudi večje montažne gradbene elemente. Pogoj za to so pa investicije. Sam rudnik za to nima dovolj sredstev. 2e izdelan projekt rekonstrukcije predvideva, da bi hilo treba približno 104 mi- lijone din. Petdeset milijonov so že porabili za nakup sodobnih strojev, Id jih je rudnik dobil lani hi letos, toda ker je zmanjkalo denarja za izgradnjo sodobne strojnice, leže sedaj ti stroji neizkoriščeni. Za gradnjo nove strojnice bi bilo potrebno najmanj 20 milijonov din, da bi lahko začeli izkoriščati nove stroje. Na rudnika so že začeli razmišljati, da bi morda lahko ta sredstva dobili iz občinskih investicijskih skladov, vsaj za izgradnjo prve etape projekta. S konference za družbeno aktivnost žena v Trbovljah Predvsem zaposlitev lena V ponedeljek popoldne je bila v Trbovljah konferenca za družbeno aktivnost žena. Največ so razpravljali o zaposlovanja žena. Po sedanjih podatkih se nenehno veča nezaposlenost deklet od 15. do 20 .leta. Precejšen povod temu UpravDi odbor Elektrogospodarske skupoostl Slovenije je zasedal v Zagorju. so bile dvorane vsakokrat nabito polne. (rttf) Poročali sir. o že, da Je bilo prejšnji torek v Delavskem domu zanimivo predavanje »O elektrifikaciji Jugoslavije« glavnega di-bi se izboljšal tudi tehnični proces rektorja ELES, inž. Vekoslava Ko- Val navduženla zagorskim kulturnikom v Franciji Poročali smo že. da sta zagorski glasbeni ansambel in vokalni kvintet iz Zagorja odšla na kulturno turnejo v Francijo. S prvega nastopa v Merlebacbu s/no dobili v Zagorje razveseljivo sporočilo. V pismu pišejo zagorski kulturniki, da so v tem mestu želi velik uspeh. — Težko bi popisali — pravijo v pismu — navdušenje naših tamkajšnjih rojakov nad nastopom h domovine, prav tako gostoljubnost, ki so jim jo izkazali. Pri posameznih točkah programa so poslušalci ropotali z nogami od navdušenja. Drugi nastop so priredili zagorski kulturniki v Frejrmingu, in sicer 8. oktobra, tretji nastop so pa imeU v Crcutzvmldu. Razveseljivo je, da rošca. Predavanju so prisostvovali zraven številnih domačinov tudi člani upravnega odbora Elektrogospodarske skupnosti Slovenije. Gostje, člani UO ELES, so sl na povabilo uprave Rudnika rjavega premoga Zagorje ogledali tudi jamski obrat Kisovec, v sredo pa so imeli v Delavskem domu redno zasedanje upravnega odbora, na katerem so med dragim razpravljali tudi o nekaterih problemih elektro gospodarstva v naši republiki. (ma) je ta, da srednje strokovne šole nimajo primernih kapacitet in zato sprejemajo le učence z odličnim ali prav dobrim uspehom. Ker je Trbovlje mesto z industrijo, ki ima pretežno značaj težke industrije, so predlagali na tej konferenci, naj bi razvijali v tem kraju tudi vzporedno industrijo, ki bi zaposlila delovno silo, ki je težka industrija ne more sprejeti. V ta namen bi bilo nujno misliti na združevanje sredsetv. Tako bi podjetja, ki sicer ženske delovne sile ne morejo sprejeti, pomagala rešitvi teh vprašanj. Razen o tem so govorili tudi o pomoči ženi v gospodinjstvu, družbeni prehrani, štipendiranju, strokovni vzgoji, otroških varstvenih ustanovah, zdravstveni pomoči in drugih vprašanjih, ki zadevajo ženo. — Podrobneje bomo » konferenci poročali prihodnjič. or Priletno srelanje z maršalom TITOM Kolektiv elektro obrata Rudnika Trbovlje—Hrastnik je v nedeljo 1.1. m. napravil sindikalni izlet po 51 Dolenjski. V lepem vremena po teh prikupnih krajih pa so trboveljski električarji doživeli dogodek, ki jim bo ostal v trajnem spominu. Komaj so namreč v Žužemberku Izstopili iz avtobusa, da bi si ogledali novi spomenik, se je nepričakovano pripeljal tjakaj maršal Tito s svojo soprogo. Prispel je nenapovedano, zato je bilo presenečenje in veselje vseh nad nenadnim srečanjem z državnim predsednikom toliko večje. Tov. Vitzovišek, sekretar osnovne organizacije ZK elektro obrata rudnika v Trbovljah, je Maršalu in njegovi soprogi izrekel v Imenu vseh iskreno dobrodošlico ln mu izroSl pozdrave vseh Trboveljčanov. Na željo in prošnjo rudniških električarjev, da bi se maršal Tito v spomin na to srečanje z njimi OB ROŽI p 0JOUl m povsem slučajno, da so se zna-| šli učenci lanskih dveh razredov | skupaj v takšnem sestavu, da so ; letos ugotovili da je en razred j pretežno »slabši«, drugi pa pre-| težno »boljšimi O tem je težko govoriti, vendar je res, da so si »slabši« zaželeli razdelitve razreda na dvoje, kot je bdo lam, m stili svojo mladinsko organizaei- ; jo in druge. Konec zgodbe je lep, vendar je . pri tem le opozoriti na dejstvo, \ da je zelo težko delo vzgojiteljev slikal, je lc-ta rade volje privolil. Tudi Maršal Je napravil s svojim fotoaparatom nekaj posnetkov in je obljubil, da bo poslal slike svojim novim znancem v spomin na kratko srečanje v Žužemberku. Po nekajminutnem postanku se je maršal Tito s svojo soprogo ta spremstvom odpeljal proti Ljubljani, Trboveljčani pa so odnesli domov spomin na najlepši sindikalni izlet v svojem življenju. J. S. »a ai 'Z V O do ■Boljši** in ..slabši** *i ravno prijetno slišati za de- sicer z utemeljitvijo da oboji ne te ljudi na »boljše in slabše., sodijo skupaj. ' «» tedaj, kadar je s tem miš- prišli k v šolah, če st vzgoja doma ne i ujema s prizadevanji vzgojiteljev j v šolah. Kjerkoli starši dopušča- j jo svojim otrokom razvijanje za- j vesti, da so po gmotnem in drugačnem položaju kakorkoli »tiec* od svojih vrstnikov, pomeni to _ rušenje tistega, kar gradijo v šoli. s V skrbi za duševno rast in pra- g vilno dojemanje sedanjosti in bo- j? dočnosti našega življenja je po- i vsem prav, le posvetimo tem __ vprašanjem kar največ pozorno- g ti. V tem smislu je zelo umesten jg razločevanje med intelektu- )t pojasnil, da govori niz vzroka! "! Prn'zvaj*lci. Žal o takih kov za to, da bosta oba razreda }jj y (em je ze[o umestei av'" razločevanja slišimo tudi skupaj, ker to olajša pouk, zmanj- poziv mladinske organizacije, zla L Pomembnejših konj esencah, u str0;ke pouka, razbremenjuje Jf; mlajim učiteljem, naj poma-E /«{„!? znak, da pomisleki na ta učitelje itd., nadalje pa da želja gaj0 zbliževanju mladine v raznih g to l !"č° u trte izviti. Vlasti je n- utemeljena, predvsem z krožkih in sekcijah v izvenšolskih - „ poteče, kadar zadene taksno ■__________________J,■.**,„*,t;l. ».i ,aJ°leče, lu].°/'Vanle psovanje. i» ' spion m utemeljena, - uroznin m sekcijah ...... kadar zadene taksno Vzgojnega stališča. dejavnostih, in poziv staršem naj občutijmo otroško nr, vzpodbujajo svoje otroke v ta- O tem so sc učena hotel, pre- ^ ^ ki . vanje. .. . .. . inlstvo kem mladinskem delu, ki izpol- -i T,v ‘p Pa se je zgodilo na ne- pri a u i pri sve u , njuje tudi tisti čas, ki ostane mla- r*l!amle,k>. ^ v °'mem .so. ”******»,' 'l, dini med šolo m učenjem doma. k!,id,u> ki j, bil letos združen u sožitje med nprni na,lepša pot ki * klh dveh razredov. Ali je bi- jo lahko uberejo, o čemer so obve- " g ^^ftuittniiium^iumimmummi^m^^i^uimuimatiiuuitaiiunitiHiiiuiiitutiBttuitiUHUBiuRitioi MBtmiBumuiiitiiiimnBtimBmMMtmmBiniiiwwwiMMBiuwH>MMWiPiwwci irbovfc.j-anl so se v Žužemberku sllkaU s predsednikom republike Josipom Brozam-Titom in njegovo soprogo ilflflfl miiniMiinniii iHnfimwwnmnwnwnmimwwmmmiBi nnmnmm Ljudje in dogodki Popis prebivalstva, ki so ca izvršili » noči mrd 15. na 1C. oktobrom v Italiji ima razen zbiranja statističnih podatkov v tržaški pokrajini še neki dodatni politični in manjšinsko narodnostni pomen. Popis prebivalstva na tržaškem ozemlju se namreč od vseh drncih področij v Italiji, kjer žive narodnostne manjšine, razlikuje po tem, da so na Tržaškem popisovali prebivalstvo drucače in s popisom ucotavljaii tudi narodnostno pripadnost. Vrašanje, ki se s tem v zvezi postavlja je poclavitneca pomena. Zakaj Je bile Tržaškemu ozemlju treba priznati izjemen položaj? Zcodovinsha razlaga tega pojava in sploh vsega, kar izhaja iz primerjave ljudskih štetij v Italiji nas postavlja pred nedvomiselni očitek, da v preteklosti popisi niso nikoli koristili narodnostnim manjšinam, temveč so podatke, Id m Jih pristojne oblasti črpale Iz popisa, ne glede na to, kako so biU popisi izvršeni in kakšnih nedemokratičnih prijemov so se popisovale! posluževali, vedno obrnili tako, da se bili manjšini v breme in da so Jo oškodovali. Slovensko javnost na Tržaškem Je posebno presenetila uradna razlaga italijanskih oblasti, da bodo v tej pokrajini razen splošnega popisa ugotavljali tudi Je- zikovno in narodnostno pripadnost. Iz že znanih zgodovinskih izkušenj je slovenska javnost na Tržaškem preko slovenskih strank enotno odklonila način, kako se bo opravil popis prebivalstva na Tržaškem. Takšen etnični popis, kot so si ga zamislile italijanske oblasti na Tržaškem, namreč ne more dati objektivnih podatkov hi lahko v ta namen zbrani podatki privedejo do izrabljanja politične mogoče prezreti. Manjšini Je treba najprej omogočiti, da na podlagi mednarodnih pogodb zaživi v razmerah, ki za manjšino ne bodo. več tako krivične, na podlagi popolne enakopravnosti in sožitja večine z manjšino. Tudi če M bil postopek sedanjega ljudskega štetja najbolj demokratičen, sledov teh zgodovinskih dejstev ne bi mogel zabrisali. Na nesrečo pa sestav-ljalei popisnih listkov niso mi- šo razlago opredelitve in vsebinske razlage tega kriterija Že na prva pogled je jasno, da je to kriterij, ki zapostavlja manjšino, ker vemo, da Je občevalni jezik na Tržaškem vse prej kot slovenski. Krivda, da Je temu tako, prav gotovo ne zadene manjšine. Popis Je zahteval opredelitev glede jezika, M ga govorijo v družini. Na Tržaškem Je namreč veliko družin, ki v sedanjih razmerah govorijo ita- mr Štetje nepreštetih s premoči, Id Jo ima večina, na škodo narodnostne manjšine. Čeprav Je v sporočilu o popisu prebivalstva rečeno, da bodo zbrane podatke n porabljali samo za statistično proučevanje, moramo pripomniti, da statistika ni sama sebi namenjena in da njenega vpliva na politično življenje ni moč zavreči. Slovenci na Tržaškem so se ob popisu prebivalstva postavili na enotno stališče, da rezultatov popisa ne bodo priznali. Njihova odločitev ima svoj vzrok v okoliščinah, pod katerimi Je slovenska narodnostna manjšina živela v bližnji preteklosti. Časi zatiranja slovenske narodnostne časti so namreč manjšini še tako živo v spomina, da vpliva tega na opredelitev pri popisu ni stili na nič drugo kot na to, kako bi slovensko narodnostno manjšino že v osnovi prikrajšali. Pustimo na strani vprašanja, kot so: sestava popisovalcev, ko na vsem tržaškem ozemlju med 140 popisovalci ni bilo popisovalcev slovenske narodnostne manjšine, obrazložitev popisovalnih pol v slovenščini in take dalje, kar so vse priznane pravice po mednarodnih pogodbah in po italijanski zakonodaji. Sestavljale! popisnih lističev so za narodnostno opredelitev izbrali kriterij občevalnega jezika. Kako Je ta kriterij za popis prebivalstva slab, nam naj ponazorijo nadaljnji podatki iz popisnega postopka. Ne bomo se ob tem spuščali ▼ temdjitej- tijansko, po poreklu pa so povsem slovenske družine. Razen tega se je nsrodnostna pripadnost ugotavljala na podlagi izjave poglavarja družine. Znano je, da imamo po tolikih letih skupnega življenja že veliko mešanih družin. Družinskemu poglavarju so tako popisovalci dali pravico, da odloča o pripadnosti vseh družinskih članov. Ce bi v tržaških razmerah hoteti najti pravi kriterij za popis narodnosti, potem bi Ml to edino materin jezik, ki ga po splošno veljavnih načelih priznava tudi OZN kot edino pravilnega. Tako je popis na Tržaškem zgrešil svoj namen in vprašamo se lahko, čemu bodo popisni podatki služili. Zdravko Tomaže j Primer, ki ni osamljen Na članek »Primer, ld ni osamljen«, objavljen v prejšnji številki Zasavskega tednika, sporočamo naslednje: — Odkar se urejujejo in pripravljajo civilni pogrebi v občini Trbovlje, je primer civilnega pogreba in tudi nagrobnega govora v pisarni Pogrebnega zavoda v Trbovljah glede umrlega Jožeta Zlobka osamljen. Tovariš Milko Gostiša je urejeval izvršitev pogreba. Javil je dan in uro pogreba, oziroma je oddal listek, ki ga je dobil pri Društvu upokojencev v Trbovljah, namestniku kapelnika trboveljske Delavske godbe, ki naj bi pospremila umrlega Jožeta Zlobka na zadnji poti. Kako je bilo dalje, je primer zase. — Ko se je tov. Milko Gostiša v petek, 6. t m. zglasil v J*' sami pogrebnega zavoda, skupno določila dan in uro pogreba, nisva se pa pogovoril*; kakšen bo pogreb — civilni ali cerkveni. Zdaj se pa vprašajmo, kdo je tisti, ki je napravil napako, da ni bilo nagrobnega govora za umrlim Jožetom Zlot*«*11. Vsak, ki želi cavaini pogreb, javi to v pisarni pogrebnega zavoda-Ta nato uredi vse potrebno, da & izvrši nagrobni gov-or. Ce bi tov. Milko Gostiša izrekel svoje želje pri zavodu, bi bil po-greb urejen tako, kot je želel. Usluge pa, katere izvrši zavod. M" računa, ne zaračuna pa uslug, če jih ni izvršil. Karel Aškerc REZULTATI UVAJANJA STATISTIČNIH METOD V STROJNI TOVARNI TRBOVLJE 100-odstetna kontrola vseh izdelkov V svojem osvajanju in razvoju rovih izdelkov je Strojna tovarna v Trbovljah dosegla lep napredek. V prvih letih obstoja tovarn* Je bil v proizvodnji dan predvsem poudarek na osvajanje novih izdelkov ter tehnološkega procesa izdelave. Manj p« so v podjetju gledati na kontrolo kvalitete teh izdelkov. To Je bilo po eni tirani opravičljivo, aej je bila kakovost izdelkov zadovoljiva. Nadaljnja razširitev tovarne, povečano število zaposlenih ter odhajanje starejših delavcev z dolgoletno prakso v pokoj, pa je bistveno vplivalo na sestav kadra, a tem pa tudi na kvaliteto izdelkov, kar vse je dalo povod, da se je v tovarni zaostrila tudi kontrola kvalitete izdelkov. , Delovanje tehnične kontrole je zajelo vse proizvodne oddelke tovarne, in to 100-odstotno kontrolo izdelkov po vsaki delovni operaciji. Kljub temu pa, da je bila kontrola etoodstotna, ta klasični nečin pregledovanja ni rodil tistih uspehov, kot jih je podjetje pričakovalo in želelo. Ta način koofrole ni bil preventiven, niti ni zajemal in registriral vseh pojavov in vzrokov slabe kvalitete. To se je tudi pokazalo ob letn-h poroMlih .namreč da tudi podatki o slabi kvaliteti niso bili točni. Tako je na primer poročilo tehnične kontrole v letnem poročilu za 1959 pokazalo ,da Je bilo glede na vrednost bruto proizvodnje samo 1 odst. izdelkov slabe kakovosti. Vsekakor ta navedba ni izrazila celotne slabe kakovosti. Vse to je narekovalo uvajanje etatistične kontrole izdelkov, katero metodo uporabljajo tudi že dru- god. Ta način kontrole se je izkazal v vseh področjih industrije kot zelo uspešen in so uporabnost teh metod čuvali kot nekako državno tajnost — šele po končani II. svetovni vojni ao ae objavili rezultati tega načina kontrole. MED PRVIMI SO ZACELI V STROJNI TOVARNI Trboveljska Strojna tovarna je bila ena izmed prvih tovarn, ki je pričela uporabljati te metode kontrole kvalitete. Z uvajanjem tega sistema so v STT pričeli s 1. julijem 1960 s pomočjo Zavoda za produktivnost LRS iz Ljubljane. Po predhodno izdelanem programu so z uvajanjem statistične metode pričeti najprej v strojni obdelavi, pozneje pa še v ostalih obratih. V smislu tega načina pregledovanja so se izdelati ustrezni kontrolni postopki. Ze takoj v začetku so ti prijemi rodili zelo dobre rezultate. Na osnovi teh kontrolnih postopkov so biti ugotovljeni prvi rezultati. Skoraj vsi načrti so bili v tehnološkem smislu obdelave materiala pomanjkljivo izdelani. Obstoječi predpisani tehnološki postopki so biti pomanjkljivi in so dopuščati možnost slabe izdelave ter omogočali poslabšanje kvalifikacijskega sestava kontrolnega kadra . Uvedba kontrolnih postopkov pa je narekovala, da se nujno odpravijo vse pomanjkljivosti, obenem pa se omogoči zaposlitev nekvalificirane ženske delovne aile v kontroli. Istočasno z izdelavo kontrolnih postopkov so pa na delovnih mestih uvedli tudi statitilčno kon- trolne liste, v katere kontrolorji v teku dela vpisujejo podatke o doseženi kvaliteti izdelkov. Statistični kontrolni listi ao obešeni na vidnih mestih na delovnem kraju, da ga lahko vidi vsakdo. Ta način je na delavca psihološko močno vplival in je tudi rodil prve rezultate za zmanjšanje slabe kakovosti izdelkov. Statistični kontrolni listi pa ne služijo samo kontrolorjem za vpisovanje podatkov o doseženi kvaliteti, ampak tudi statietično-ana-litičnenru biroju tehnične kontrole kot osnovna podlaga za podobne analize vzrokov slabe kakovosti in tudi jasno pokažejo, kaj je bil vzrok slabe kvalitete, kako ga je možno odpraviti in kje. Najvažnejši činitdj za Izboljšanje kvalitete je pa preventivni značaj statističnih metod kontrole kvalitete. Pri tem pa so bili do"cI«i rezultat!, ki potrjujejo važnevt uvajanja statistične metode kontrole. Izdelki se ne kontrolirajo več po končani delovni operaciji, ampak med njo. Terminsko 6e čas izdelave na ta način močno skrajša In s tem avtomatično poveča produktivnost dela. S tem, da ee kontrola opravlja med delovno operacijo, se takoj opazi vzrok nastale slabe kvalitete. Delavec lahko pri izdelavi proizvoda med delom vidi, kako in s čim kontrolor nadzira njegovo delo; je takoj seznanjen z zahtevo kvalitete in torej lahko takoj primemo ukrep«. Uvedba take modeme kontrole, ki ima toliko prednosti pred »klasično«, daje torej dobre rezultate v proizvodnji glede kvalitete izdelka. Sami reaultati uvajanja statistične kontrole pokazujejo zadovoljive dosežke, na drugi strani se pa opaža očitna tendenca nazadovanja slabe kakovosti. Tako se je na primer od 10 odst. slabe kvalitete v septembru 1960 le-ta znižala v januarju 1961 na 1,69 odet., kar je več kot zadovoljivo. Na drugi strani pa to pomeni znaten prihranek v denarju, in kar je najpomembnejše — kupci proizvodov Strojne tovarne v Trbovljah so zadovoljni, to je pe končni namen podjetja, namreč indelovati kvalitetne proizvode in zadovoljiti potrošnika . DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE V TRBOVLJAH Otroci nas obvezujejo PROBLEMI GOSTINSTVA, ZLASTI »MAJOLKE«, V TRBOVLJAH Resno vprašanje Na področju trboveljske komune deluje 27 gostišč. Od teh je eno gostišče podjetje, dvoje samostojnih gostišč, devet gostlič na pravila, štiri gostišč* družbenih In gospodarskih organizacij tor enajst zasebnih gostišč. Ta razdrobljenost jo posledica reorganizacije gostišč V zadnjih štirih letih, ki Je blia nujna zaradi splošnih družbenih ukrepov in želje, da bi se gostišča postavila na lastne noge. Ta želja Je pa ostala na mrtvi točiti, ker Je sestav gostinske mreže tako pisan In raznovrsten, da so ustvarjena sredstva ostala še nadalje razdrobljena In tudi v prihodnje ni računati z ustvarjanjem skladov za reprodukcijo. Hkrati z vprašanjem ustvarjanja lastnih sredstev oe pa poraja tudi problem vzgoje gostinskega kadra. za čas od 20. do 20. oktobra 1961 Okrog 21. oktobra prehodne padavine z ohladitvijo, v ostalem suho o»'roma lepo vreme. Okrog 23. oktobra nevarnost oi»ne. Dr. V. M. »Zasavski tednik., glasilo SZDL Litija. Hrastnik. Žagarje In Trbovlje. Tiska časopisno podjetje »Gorenjski tisk. * Kranju. * Ureja uredniški odbor, a Odgovorni orednlk: Stane Šuštar. -Naslov uredništva In uprave: Trbovlje. Trg revolucije 11 (telefon M-101). poštni predal S*. - Tekoči račun pri Komunalni banki Trbovlje 600-79-1-146. -Letna naročati« 600 din, mesečna 50 din. - V drugem primeru pa vodstva različnih gostišč, ki šolajo lasi e« kader, tega ne ra posl r na mestih. Iti bi ustrezala sposobnosti posameznikov, tako da ni tistega uspeha. ki bi oe moral pokazati. Povečini pa gostišša na pravila. ki imajo svoje prostore v zgradbah različnih društev, nimajo urejenih odnosov z društvi glede najemnin ali odkupa osnovnih sredstev in drobnega Inventarja. Površnost v gostiščih ae odraža zlasti v finančnem poslovanju - slaba kvaliteti pijač v nekaterih gostinskih lokaMh Je pa posledica neprimernega oosloranja posameznih vodlln'h uslužbencev, ki Jim gre le za dobiček. V to reorganlzaeljo sovpada tudi Z os tinsko podjetje »Majolka«. Svet za blagovni promet In turizem pri Obl,O Trbovlje Je navzHe raznim nasvetom in pobudam ter z analitično kontrolo poalovanja gostišč v sodelovanju r. delavaklm svetom. U Je tikal vzroke za nezadovoljivo stanje, ugotovil, da sedanji vodilni kader ni kos postavljeni nalogi. Kot breme podjetja Je opariti obrat družbene prehrane »Center.. Ta obrat Je imel lani 1,971.900 din izgub«, v prvem polletju letos pa 775.000 din. Problematično Je nadalje poslovanje obrala -Sodavica. In obrat I »Upa.. Na zadnjem posvetovanju « predstavniki otMtivanjsklh skupnosti ▼ občini so sklenili, da prevzame obrat družbeno prehrane Stanovanjska skupnost Center Za ureditev zadevnih prostorov, kuhinje In sanitarij bodo potrebna investicijska sredstva, ki naj hi Jih prispevala krajevna pod Jeti* In občinski ljudski odbor. Obrat »Bodavlea« zaradi zastarelih strojev Izdeluje brezalkoholne pijače alabe kvalitete, zato ▼ konkurenčnih odnorih z ostalimi tovrstnimi podjetji ne more vzdržati In izgublja krog odjemalcev. Ta obrat ima prav tako zelo velik odstotek loma steklenic. Ze leta 1957 Je podjetje dobilo posojilo pet In pol milijona dinarjev za ureditev prostorov, denar pa Je bil porabljen za nakup strojev, ki so bili že takrat neprimerni za proizvodnjo, In zato negospodarsko naložen. Preteklo poslovno leto Je podjetje ustvarilo le 9.84 % In v prvem polletja letos le 6.6t •/• skladov od celotnega dohodka. Kljub sorazmerno nizkih plačam gostinskega osebja podjetje ne more ustvariti sredstev za obnovo oziroma z* plansko ureditev in modernizacijo gostinskih lokalov, kar me j« posledica slabega gospodarjenja. Na razširjenem posvetovanju sveta za blagovni promet in turizem ter gostinritih delaVeev so bili p rineš eni nekateri predlogi. Tako naj bi se končno uredila v komuni gostinska mreža, da bi stala na lastnih nsgah. In rirer da se ustanovi eno ali dvoje gootin-aklh podjetij ▼ občini, ali pa naj bi močnejša gostinska podjetja delovala s manjšimi. V ta namen Je bila Imenovana posebna komisija, ki bo proučila vse predloge In nato predložila občinskemu ljudskemu odboru v razpravo In potrditev naJboPV predlog, da se tako končno reti pereče vprašanje gostinstva v trboveljski kosmi ni. Sodeč po razpravah v krogih društev prijateljev mladine v Trbovljah, je ob gospodarskih in drugih skrbeh v občini nekoliko manj pozornosti do otrok. Dvem društvom prijateljev mladine se bo v kratkem pridružilo če tretja, za knterega ustanovitev skrbi občinska zveza teh društev. Člani ugotavljajo, da je odločno premalo otroških igrišč, ki so doslej le uri treh od štirih varstvenih ustanov. Za pet naslednjih igrišč imajo načrte, menijo pa, da je potreSio skupno še 18 otroških igrišč. Vzrok m takšno pomanjkanje otroških Igrišč ne] bi bd v tem, da ni prostora zanje zaradi urbanističnih načrtov. Kljub temu bi vendarle bilo možno urediti otroška igrišču tudi na zazidalnih površinah, saj na maral katerem mestu do gradenj še prav kmalu ne bo prišlo. Drug vzrok, ki ga omenjajo zopet trdi, da ni potrebnih sredstev, toda iz obveščenih virov je (dišati, da bi bite tudi sredstva, saj so podjetja pripravljena zavzeti so tudi za otroška igrišča. Menda bo glavni vzrok v jtem, da ni dovolj organizatorjev, ki bi bdi pripravljeni prevzeti to delo v izvedbo. V dosedanjih Štirih varstvenih ustanovah, katerim se bodo pridružile še nove varstvene taka nove, je trenutno 280 otrok, čez štiri leta pa predvidevajo, da jih bodo lahko sprejele 380. Varstvene ustanove razpolagajo z 8 prostori. V njih je tudi 30 otrok, ki Imajo tamkaj celodnevno oskrbo, kor sta oba starša zaposlena. Neprijetno pa je dejstvo, da v stolpnicah !n hišah z večjim številom stanovalcev ni primernih sob za otroke. Ker tudi v novih zgradbah ne predvidevajo takšnih sob za otroke. se bo društvo prijateljev mladine Trbovlje II zavzelo za to, da bodo v novih zgradbah projektirali tudi sobe za otroke. V krogih društev prijateljev mladino so razpravi jall zadnje čase tudi o skrbi za otroke in mladino, ki no izpostavljeni slabi vzgoji, ki živijo v moralno in socialno kvarnem okolju in katerih prihodnost Je s tem ogrožena. V zvezi s tem ro bili informirani tudi o tem, d* ne izdatki, za socialno varstvo v občini znatno zvišujejo, in sicer tako. da se vsaka štiri leta po- dvojil jejo. To prikazuje postopno in skoraj enakomerno naraščanje števila otrok, ki živijo v okolju alkoholikov obeh ali enega od staršev, ki živijo v družinah, ki no nezmožne za pravilno vzgojo itd. Da bi sc to stanje nekoliko spremenilo, je vsekakor potrebno poskrbeti za preprečevanje vzrokov kvarnih vplivov za otroka, za kar je potrebno štipendirati večje število socialnih delavcev in ustanoviti socialni center. Ta center bi namreč lahko z analitičnim delom in predlogi ukrepanja v preventivi storil veliko za organizi- rano borbo proti vsem negativni1* pojavom mod otroki in mladino. V razpravah o teh vprašanj*® pa je slišali premalo predlogov samih članov društev grijatelj®’ mladine, in kaže, da tudi poveza'-'* teh društev z organizacija*”” ustanovami in šolami, kjer bi l*,r ko njihova aktivnost prišla najhIskra* je začela izdelovati števce Uta 1949. Do Uta 1999 jih jt milijon, drugi milijon pa od takrat Jo dnom 5 Ha dveh tirih Ne samo člani delovnega kolektiva zagorskega »Avtoprevoza«, Pač pa tudi mnogi Zagorjani so z zanimanjem pričakovali zaključek razprav in odločitev v zvezi s pridružitvijo zagorskega »Avtoprevo-za« k enemu od ljubljanskih avtoprevoznikih podjetij. Občinski ljudski odbor Zagorje ob Savi je namreč na predzadnji seji obeh zborov dne 19. septembra imenoval posebno komisijo z nalogo, da Prouči možnosti pridružitve zagorskega »Avtoprevoza«, hkrati pa ugotovi, pri katerem podjetju bi bila ta pridružitev ekonomsko kar ha i bel j utemeljena. O pridružitvi je predhodno razpravljal tudi že delav. svet »Av-toerevoza«, in sicer najprej 30. avgusta, potem pa še 29. septem- la pridružitev k »Ljubljana-tran-eportu«), ki so jo sami imenovali, ker bi ji sicer — brez vsake pravice — odrekli strokovnost in veljavnost. Posebna komisija ObLO Zagorje, sestavljena iz zastopnikov občinskega zbora in zbora proizvajalcev ObLO, Rudnika rjavega premoga Zagorje ob Savi, Avtopre-voza Zagorje in upravnih organov ObLO je namreč ugotovila, da nudi podjetje ». Ljubi jana-tran-sport« (komisija je namreč zahtevala od obeh omenjenih ljubljanskih podjetij, da ji dajo zagotovila za nadaljniji razvoj avtobusnega in tovornega prometa v Zagorju) boljša zagotovila in nudi več možnosti. S tem svojim mnenjem (ki ga je komisija izglasovala z bra in končno 12. oktobra, in se j izidom 4:1) je seznanila tudi de-VKf,ej odločil za pridružitev k ]aveki svet »Avtopreyoza« na seji Pol etju »Sap-Turist biro«. O pri- dne 12. oktobra, vendar je le-ta družit'i zagorskega »Avtoprevo- vzirajai pri j0 sprejetem sklepu že<- k temu ljubljanskemu podjet- (z ju pa je razpravljal tudi občinski j 1-^ ljudski odbor Ljubljana Moste — Polje' na seji dne 15. septembra. Potem ko je 14. septembra odobril Pridružitev tudi delavski svet »Sap-Tur isti biroja«. V zagorskem »Avtoprevozu« zatrjujejo, da so pred sprejemom odločitve o pridružitvi k »Sap-Turist biroju« imenovali na seji samoupravni organ, ki si je na ■Pestu samem ogledal ob ljubljanski podjetji (Sap -Turist biro« in »Ljubljana tr»i#port«) in na Podlagi tega fredta *al sprejem omenjenega sklepa. Ker pa so se hoteli odborniki občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi tudi sami uveriti, pri katerem podjetju bi bila ta priključitev ekonomsko najbolj utemeljena, so zato — kakor že omenjajo — imenovali posebno komisijo. Ta odločitev odbornikov občinskega ljudskega odbora Zagorje je s stališča dobrega gospodarjenja pov-Vsem razumljiva, saj se s to pridružitvijo ukinja ena od žagarskih gospodarskih organizacij. Hkrati pa nastaja tudi vprašanje, kako bo v prihodnje z lokalnim ln medkrajevnim potniškim prometom. zlasti še z lokalnim, za čigar dobro organizacijo so zainteresirani prav vsi Zagorjani. Iz razprave na zadnji seji občinskega ljudskega odbora Zagorje dne 13. oktobra izhaja, da odbornikom ni vseeno, kako bo s Prevozom potnikov v prihodnje. Hkrati pa je tudi povsem razumljivo, da so izglasovali poročilo posebne komisije (ki je predlaga- .avgusta in 19. septem-pripoji k »Sap-Turist dne bra), da se biroju«. Občinski ljudski odbor Zagorje je v petek, 13. oktobra, potrdil mnenje in predlog posebne komisije, da bi bila pridružitev ekonomsko bolj utemeljena k »Ljub-ljana-transportu«. Ker pa občinski ljudski odbor nima nobene pravice, da bi razveljavljal sklep delavskega sveta »Avtoprevoza«, se bo torej ta pridružil k »Sap-Turist biroju«, (mimogrede omenjeno: čeprav se občinski ljudski odbor ni strinjal s to pridružitvijo in je smatral, da kolektiv oziroma delavski svet ni najbolje .sklepal, bi moral na seji vsaj dati formalno privolitev za to pridružitev). Občinski ljudski odbor Zagorje in delavski svet zagorskega »Avtoprevoza« torej nista našla skupnega imenovalca v tej važni odločitvi. Verjetno bi bilo izredno umestno, da bi že pred razgovori o tem, da se naj podjetje pridruži, proučili vse ekonomske prednosti pripojitve k enemu ali drugemu podjetju, ker bi bila verjetno tedaj taka odločitev mnogo lažja, in kar je pa najvažnejše: zadeva ne bi ostala na dveh tirih (kot je sedaj), čeprav je sicer že dokončno odločeno. Delavski svet in ves delovni kolektiv zagonskega »Avtoprevoza« pa sta s to odločitvijo prevzela nase veliko odgovornost, kako bo v prihodnje z osebnim in tovornim prometom v Zagorju. Marjan LIPOVŠEK OBŠIREN IZOBRAŽEVALNI PROGRAM V TRBOVLJAH Lani nad 8000 državljanov Svojo izobraževalno dejavnost je Delavska univerza v Trbovljah zelo razmahnila. Mimo idejno-političnega dela je svojo dejavnost usmerila v glavnem v izobraževanje odraslih. Tako je samo lani obiskovalo razne seminarje, tečaje, večerne šole in razne druge oblike intenzivnega splošnega in strokovnega izobraževanja ter razna predavanja nekaj nad osem tisoč državljanov. Te dni je pa Delavska univerza izdala svoj razširjeni izobraževalni program. Že zgoraj omenjeno število ljudi, *ske univerze kažejo, da bi bilo neki jim je delavska univerza nudila Opravilno, če bi le-ta zanemarila široki krog možnosti za vsestran- katerokoli obliko izobraževanja: Kajti to v kateri delavske zahteva univerze sredstva, rko Izobraževanje in izpopolnjevanje, nam pove, da je vsako leto vse več državljanov, ki se vključujejo v vrste delavske univerze. In ravno zato je potrebno, da so ise tudi na področju izobraževanja odraslih izoblikovale ustanove s poklicnimi delavci. Izobraževalno delo med odraslimi ni ostalo zgolj oblika amaterizma, zgolj pobuda ljubiteljev izobraževalnega dela in tudi ne samo dnevna politična propaganda. Kajti delavska univerza ie postala strokovna ustanova. ki ima na osnovi splošne socialistične usmeritve svoj program In metodologijo. To je šola za odrasle, dejanska univerza — torej ne tista, na katero imajo pristop le abiturienti, temveč univerza za delovnega človeka proizvajalca, upravljalca, za vse državljane. Dosedanje delo in uspehi delav- od predavanj — do šol. opozarja na razsežnost, se lahko razvija delo univerze. Med drugim tempo razvoja delavske tudi kadre, materialna določeno notranjo kontinuiteto in strokovno-metodološko-psihološko poglabljanje. In ravno zaradi teh komponent, 6mernic, je postala delavska univerza enakovredna paralela rednemu šolanju. Letošnja širša izdaja izobraževalnega programa za odrasle zajema v glavnem tri področja, in sicer: področje družbenega izobraževanja, ki zajema: ideološko-po-litično in družbeno ekonomsko izobraževanje; splošno in strokovno izobraževanje, ki zajema: večerne oddelke raznih splošnih in strokovnih šol, razne tečaje in seminarje v okviru centra za strokovno izobraževanje; poljudno V LJUBLJANI BO OD 21. DO 29. OKTOBRA NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU Vlil. mednarodni seiem sodobne elektronike znanstveno izobraževanje, ki zajema: intenzivne oblike in razna predavanja. Letošnji izobraževalni program je dobil pečat v aktualni družbe-no-politični in ekonomski tematiki naše socialistične graditve, ki se povezuje z vsakodnevnim praktičnim življenjem. Namen delavske univerze je, dati vsem programom šol, tečajev in seminarjev in predavanjem čim aktualnejše strirati vse oblike izobraževanja, ki so se uveljavile v minuli sezoni in za katere so državljani oziroma poslušalci pokazali največ zanimanja, in drugič: prikazati vse oblike izobraževanja, ki jih delavska univerza kot osrednji občinski izobraževalni organ lahko nudi državljanom v občini, bodisi za potrebe proizvajalcev v podjetju, ali bodisi v ustanovi, zavodu itd. V Trbovljah se je že začela bogata izobraževalna sezon To soboto bodo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprli VIII. mednarodni sejem »Sodobna elektronika«. Ta sejem je postal znan v širokem tehničnem svetu zlasti zaradi tega, ker na strnjenem kompleksu vsako leto prikaže tehnične novosti in dosežke s področja radia, televizije, telekomunikacij, merilne in vakuumske tehnike ter nitki eonike. Letos bo na sejmu razstavljalo skupaj 60 tujih in 44 domačih razstavljavcev. Z inozemskimi raz- Ha Gorah so praznovali zasavski planinci Vsa zasavska planinska društva, ki so povezana v koordinacijsko "kupnost, so pred nedavnim zborovala v novem planinskem domu ha Gorah pri Hrastniku. Planinsko *Vezo Slovenije je zastopal tov. Milan Kristan. Razen Trbovelj in Hrastnika so bili navzoči številni **stopnikl planinskih društev od Hrežto do Litije. Mimo uspešnega dela na pod-N*č,iu gradnje In upravljanja planinskih tlamov so zasavska planinska društva v pretefcH poslovni ■lobi delovala predvsem na utr-dltv| mladinskih odsekov in na ■•opularlzaciji zasavske planinske noti od Kumrovca do Kuma. V *Ve« s tem so planinel pripravili Vse gradivo za Vodiča, ki ga nameravajo Izdati v počastitev 20. obletnice vstaje naših narodov. Vo-bo zraven opisa zasavske Dlaninske poli vseboval bogate Podatke o zgodovini Zasavja, zla-st| zgodovine NOV na tem področ-Geološki, geografski in opis dr“Kih prirodnlh posebnosti bo dal tej knjižici značaj učbenika, ** Ra bodo lahko s pridom uporab- ljali na vseh šolah. Prizadevni redakcijski odbor je sklenil, da bo še letos zbral potrebna denarna sredstva, ki bodo omogočila, da pride ta Vodič čimprej v roke mladini v šoli in vsem ostalim, ki bodo z njegovo pomočjo hodili po zasavskih vrhovih. Koordinirano delo zasavskih planinskih društev je v letošnji sezoni zaznamovalo lepe uspehe, saj je bilo samo za zasavsko planinsko pot izdamo doslej okrog 1290 kontrolnih legitimacij. Obisk v zasavskih planinskih kočah se je povečal, mimo štirih plodnih sstankov pa so planinska društva izvedla še mladinski tabor s tekmovanjem na Cemšcmišld planini In v skupinah obiskali skoro vse planinske domove in koče od Bohorja do Janč. Vskladill so Judi cene prenočišč in ostalih uslug v planinskih domovih, ki naj bi 13lc vsakomur, zlasti pa mladini, dostopne. Nedeljski obiski zasavskih vrhov naj bodo tudi v bodoče ena izmed oblik za rekreacijo delovnega človeka, ki coni vrednost nedeljskega odpočitka v prirodi. stavljavci bodo zastopane Anglija, Avstrija, Belgija, Danska, Italija, Japonska, Nizozemska, Zvezna republika Nemčija, Demokratična republika Nemčija, Švedska, Švica in Združene države Amerike. Številni eksponati domačih in tujih razstavljavcev bodo prikazani v pokritih prostorih Gospodarskega razstavišča, vštevši tudi novozgrajeni paviljon, ki je bil v sejemske namene odprt ob začetku Mednarodnega sejma gradbeništva. — Ob letošnjem mednarodnem »Sejmu elektronike« bodo tudi številna strokovna posvetovanja. V starem poslopju LS LRS na Trgu revolucije bodo ves teden zasedali številni strokovnjaki, ki sta jih pridobila za sodelovanje Zveza strojnih inženirjev in tehnikov Jugoslavije in Elektrotehnično društvo Slovenije. Pripravila sta posebno posvetovanje o električni merilni opremi ter posvetovanje o uvedbi avtomatizacije v jugoslovanskih železarnah. Nič manj pomemben pa ne bo jugoslovanski simpozij, ki bo obravnaval vnsto tehnično gospodarskih vprašanj, razdeljenih v 7 skupin. obeležje, ki doni na sodobnih aktualnih problemih, kot so: delitev osebnega in čistega dohodka .poglabljanje samoupravljanja, sprejetje nove ustave, naša zunanja in notranja politika itd. K tako razširjeni izdaji programa je delavsko univerzo napotilo tudi vedno večje zanimanje državljanov za delo, dosežke in delavske univerze. Mimo tega je pa tako obširen program tudi izdelan z dvojnim namenom. Prvič: regi- Izdelava tako obširnega hrtica-ževalnega programa je bila nakazana tudi v predlogih posameznih družbeno političnih in gospoiter-skih organizacij v občini, M so s nasveti, predlogi, spodbudami in kritičnimi pripombami pomagate delavski univerzi, da je lahko izdelala tako obširen in temeljit program izobražetssSnega dote V sezoni 1961/62. L Savšek POSVETOVANJE ZAGORSKE MLADINE V IZLAKAH Problemi mladine V petek, 13 .oktobra, so se posvetovanja vodstev aktivov LMS na področju komune Zagorje udeležili zastopniki mladine iz Zagorja in okolice v velikem številu. In prav ta udeležba je doprinesla, da je bil posvet ploden im da je razkril problematiko mladega človeka. Posveta sta se nadalje udeležila sekretar ObK ZKS Zagorje tov. Milan Vidic in predsednik občinskega odbora SZDL Zagorje tov. Anton Lavtar. Na začetku je predsednik ObK LMS Zagorje tov. Tone Drnovšek v svojem referatu o delu in problemih mladine v Zagorju nanizal aktualne naloge, saj je do VII. kongresa LMS le še nekaj mesecev in se pred mladino postavljajo vse večje naloge. Iz poročila 'je razvidno, da so se aktivi le premaknili iz dosedanjega mrtvila. Referent je navedel tudi primer ,da na neaktivnost mladine vplivajo marsikje nedemokra- Katere filme najraje gledamo ali kakšen je naš okus Od 71 predvajanih filmov v pr- dat vib dtvetih mesecih letošnjega leta je bUo v kinu Svobode Trbovlje II 430 predstav, ki si jih je ogledalo 70.090 obiskovalcev. Preseneča pa zelo slab obisk nekaterih domačih filmov, zlasti pa vzhodnih. Največji obisk je imel nemški fHm ,Grofica Marica< (3966 obiskovalcev), ameriški fibn »Zlomljena zvez- (2581 obiskovalcev), »Cola Maja. (2186), >Mladi levit (2135), >Mačka na vroči pločevinasti stre-hit (1949) ter nemški fitm »Petro-grajske nočit, ki ga je obiskX-25 poročat z 2373 gledalci, naj- - , . • , slabše pa je bil obiskan naš fHm pristojmm čmiteljem, zlastt pa dn~ »Košček modrega nebat, ki ga je videlo le 156 ljudi. Slabo obiskan je bil nadalje poljski film »Eva hoče spati* (171 gledalcev) m sovjetski fHm »Nasredi-nove spletket, ki ga je obiskalo 151 tjndi. Preseneča nas obisk zlasti domačih filmov. Vse to narekuje vsem Zakon o organizaciji in finansiranju zavodov socialnega zavarovania Na zadnji sefi premije (morebitni primanjkljaj, ki bi nastal na skladih osnovnega zavarovanja, hi krili zavarovanci), v pokojninskem in invalidskem zavarovanju naj M s® uvedli razni skladi za pokrivanje skupnih ob- a Ljudske skupščine LRS so I plačujejo •"ril drugim sprejo« tudi Zakon ? socialnih zavodih. Predlog za- '"»a o socialnih zavodih Je po-?a,a članica Izvršnega sveta, Ada Hf,vlc. . ^"membno za novi zakon Je, 4 regulira status socialnih usta- | v”v na novi osnovi, po načelu f' je samostojnosti ustanove z ''sirjenjem družbenega samo-ravUanja Sc na upravni odbor °rgan delovnega kolektiva. rti. ^Vc"n korak naprej pomeni tudi la h v°' do Ima socialni zavod . ko več soustanoviteljev hkrati, « v pogodbi določijo svoje pra-J* !n dolžnosti, kar je Izredno 0a!?/mi’no zlasti Pr* urejanju fl-kP*nlh vprašanj tistih zavodov, j,* »voj,, drjavnosljo zadoščajo rnjcm sistemu socialnega 4rrvf.nja so narekovale potre- ^ spremembe v samem »Istemu V« zavarovanja, ki naj sc Mte * splošnim družbenim in . ‘:n»»k|m razvojem. 'istem organizacije ln M-»l^anja socialnega zavarovanja ®a naslednjih principih: vsa-” č»’avcu In uslužbencu Jamči pravic iz so ’ i-e-a kovanja, ki »o enotne v oeli nosil zavarovancev. Omenjene skupnosti M hit« samostojne organizacije, organizirane pa. bi bile po načelih družbenega samoupravljanja. Skupnosti kot nosilci socialnega zavarovanja opravljajo in razpolagajo s sredstvi, Id so namenjena za Izvajanje zavarova- zdravstveno zavarovanje , se bo volila za dobo treh let. Na osnovno v celoti: socialno zavarovanje se bo izvajalo v skupnosti zavarovancev ln skupnosti socialnega zavarovania po kategorijah zavarovancev (delavci, kmetje, obrtniki) ter otr. dodatek: skupnosti zavarovancev so samostojne organizacije zavarovancev, ki poslulejo po splošnih ekonom, rrinclpih: samoupravljanje skupnosti sc izvaja preko skupščin zavarovancev: vse strokovne, administrativne in upravne, posle opravlja zavod za socialno zavarovanje: otroški dodatek Je oblika sgelalaega varstva, za katerega jamči družbena skupnost. Sprejeti osnutek zakona Ima devet poglavij, ki se dele na ganlzaeljsko, upravno in stratlvno delo. Socialno zavarovanje naj bi Izvajale organizacije zavarovancev, občini pa naj bi »e ustanovile [ loge skupščine so določene, prav I tako tudi naloge komunalne skup-! noeti. Člane skupnosti pa bodo voli« zavarovanci. Sredstva za kritje Izdatkov zdravstvenega zavarovanja se ustanavljajo iz rednih in dodatnih premij. Premije za zdravstveno zavarovanje predpiše skupščina komunalne skupnosti v soglasju s pristojnim občinskim ljudskim odborom. Premije bodo služile za kritje Izdatkov v zdrav-st vernim zavarovanju (režijski del). Za zavarovanje za nezaposlenost sc bodo predpisale posebne premije, delile pa sc bodo na funkcionalni in režijski del, ki pripada zavodom za zaposlovanje ndminJ- delavcev. Vsaka skupnost bo imela rezervni sklad, ki se bo lahko uporabljal za kritje morebitnega primanjkljaja. Višek v skladu komunalne skupnosti pa se bo lah- or- , tako imenovane komunalne skup-' ko uporabil za zboljšanje varstva zavarovancev, za povečanje rezervnega sklada ali pa se bo vrnil gospodarskim organizacijam. Gospodarske in druge organizacije, organi In ustanove so dolžni skrbeti, da so vsi člani kolektiva zavarovani ter da plačujejo zanje premije ter da vodijo predpisano evidenco. Organizacije bodo plačevale za zaposlene zavarovance: nadomestilo osebnega dohodka za prvih 30 dni, razen za zavarovanca — Invalida; stroške zdravstvenega varstva zavarovancev, ld so poškodovani pri delu ali pa oboleli zaradi profesionalne bolezni. Sredstva za kritje izdatkov za otroške dodatke bo določila Zvezna ljudska skupščina na predlog jugoslovanske skupnosti. Iz skupnih sredstev bi jugoslovanska skupnost dodeljevala republiški skupnosti svoja sredstva za otroške dodatke in sredstva za kritje režijskih stroškov pri republiških In komunalnih zavodih. V primeru ,da bi nastal v zaključnem računu višek, se bo uporabil za zboljšanje varstva otrok. Zoper odločbe komunalne skupnosti se zavarovanec lako pritoži na svet zavarovancev republiške skupnosti. Skupščine zavarovancev pa volijo svete zavarovancev, ki rešujejo pritožbe zavarovancev. štvom Svobod, da v svoj program dela zajamejo tudi problematiko na še filmske dejavnosti, da se o tem razpravlja, zlasti pa da se to delo prenese na filmske klube, ki naj bodo pri društvih in po šolah, da čimveč razpravljajo o domačem filmu in ga popularizirajo. Prav bi bilo, da bi bile v vseh kinematografih redne nedeljske matineje, ki bi imele na programu zlasti jugo-1 slovanske filme. V tem pogledu je programski svet kina Svobode Trbovlje II ie napravil korak naprej, saj je vključil v program nedeljskih matinej za šolsko leto 1961162 okrog 10 domačih filmov. Mladina bo videla sledeče filme: Kota 905, Dobri stari pianino, Zvezda potuje na jug, Vrata ostanejo odprta, Košček modrega neba, Edini izhod, Dolina miru, Aleksa Dundič, Sam in Male stvari. Po vsaki matineji bi bilo prav, da bi se sešli mladi obiskovalci v šolah in v okviru mladinskega filmskega kluba razpravljali o vsebini prikazanega filma, dali svoje mnenje o njem ali pa morda napisali spis v obliki šohke naloge. Prav verjetno bi na ta način pri naših najmlajših le vzbudili zanimanje za naš domači film, če ga je teiko pri starejših. S. Šuštar Nova avtobusna proga Trbovlje—Ljubljana Avtoprevazniško podjetje »Avto-prevoz«, kt se bo zdaj združilo z ljubljanskim »SAP-Turistbirojem« je v ponedeljek, 16. oktobra odprlo novo avtobusno progo Trbovlje — Zagorje — Trojane — Ljubljana. Iz Trbovelj odhaja avtobus ob delavnikih ob 15., ob nedeljah pa ob 11. Iz Ljubljane pa se vrača avtobus ob delavnikih In nedeljah ob 20. uri. Istočasno je bila odprta tudi nova avtobusna proga Trbovlje—Zagorje. Iz Trbovelj odhaja od 16. oktobra naprej avtobus vsak večer ob 22. uri. fma) tični odnosi med nadrejenimi in mladimi. Dogaja se tudi, da so mladinci za enako delo slabše nagrajeni kot starejši uslužbenci. Taki in podobni nesocialistični odnosi vsekakor zavirajo delo mladine. Predsednik je tudi poudaril pomen proizvodnih konferenc, kluba mladih proizvajalcev, idejno-vzgojnega dela v aktivih, mladinskih tribun itd. Dotaknil se je prav tako dela mladih komunistov v aktivih, prostovoljnih akcij, problematike vaške mladine in potrebe ustanovitve še več vaških aktivov in podobno. Iz konkretnih podajanj problemov aktivov pa je bilo mogoče razbrati življenje zagonske mladine. V Tovarni elektroporcelana na Izlakah se na primer mladina dobro uveljavlja v organih delavskega samoupravljanja in je tudi tretjina mladine v delavskem svetu, nadalje v upravnem odboru in v sindikalni podružnici. • Razveseljivo pri tem je tudi, da pri reševanju problemov aktivno sodeluje' celoten aktiv. V Tovarni konfekcije »Sava« je pa stvar popolnoma drugačna. Naj govorijo primeri: Na svojih sestankih mladinke kratkomalo ne morejo vsaj skušati rešiti odnose med nadrejenimi in mladimi, ker bi nato med »mojstrico« in diskutantko (ki bi povedala resnico!) nastal osebni besedni boj in še, različne posledice itd. Neka mladinka bi bila rada šla na to posvetovanje na Izlake in je prosila tehničnega vodjo Borisa Faleta za dopust. Odgovoril je: »Za takšno prismodijo ne bom dajal dopusta!« Razen tega tehnični vodja vzdiguje tudi kult svoje osebnosti in ne dovoljuje tikanja. Ker je le-ta tovariš član ZK, se upravičeno sprašujemo, kako so mogoči takšni odnesi. Mojstrica v pletilstvu — Anica Baudek — uporablja proti mladinkam psovko »hudiči« in podobno. Iz tovarne so odšle že najboljše delavke prav zaradi podobnih primerov. V Lesno-industrijskem podjetju v Zagorju je nerazumevanje mladine glavni problem. Ena tretjina mladine je v, delavskem svetu, vendar mladi na sestankih ne morejo priti do besede. Mladinci so na primer želeli športne rekvizite — namreč da bi si jih sami napravili, tako n .pr. mizo za namizni tenis, kar v podjetju ne bi bil noben problem. Žalostno je, da se je odgovor glasil: »Nemogoče!« Aktiv na Izlakah je zadnje čase začel s kultumozabavnim življenjem. Zelja je bfla organizirati plesni tečaj ob sobotah in nedeljah v Medijskih toplicah, vendar so morali načrt opustiti zaradi cene 2000 din za uporabo prostorov za en dan. Razmere pri delu so, kar vidimo, zelo različne. Vedno pravimo: uvajajmo mlade moči v organe delavskega samoupravljanja — toda taki primeri, kot smo jih navedli* in podobni ustvarjajo malodušnost med mladino, zato ni uspehov. Kadrovski sestav učiteljstva zadovoljiv Na minuli seji izvršnega odbora občinskega odbora SZDL Trbovlje so mimo drugih vprašanj razpravljali tudi o posameznih problemih šolstva v občini. Ugotovili so, da stoje pred vodstvi šol velike in odgovorne naloge, tako glede samoupravljanja šol, razdeljevanja osebnega dohodka in glede samih proračunov šol, o čemer bo treba še precej razpravljati in nuditi šolam tudi konkretno pomoč. Proučiti je treba materialno stanje šol, njihovo finančno stanje glede na tekoče posle, potrebno je proučiti vprašanje šolskjh proračunov in ugotoviti morebitne vsote, če bi bile premajhne za redno poslovanje šol. Ugotovili so tudi, da bi vsaka šola morala v svoj proračun vkal- * tako pa mora vsaka šola imeti tudi obratna sredstva za prehod z enega šolskega leta v drugo. V razpravi o delu in izvrševanju nalog posameznih šolskih odborov so ugotovili, da se šolski odbor šole na Dobovcu v preteklem šolskem letu ni sešel niti enkrat. Glede na prejšnja leta, ko v kraju ni bilo dovolj učiteljskih moči, so ugotovili, da se je vprašanje učiteljskega kadra letos izboljšalo. Na vseh šolah Je popotna kadrovska zasedba, razen na Ekonomski srednji šoli, kjer mesta niso bila razpisana. Člani izvršnega odbora so poudarili, da je treba ugotoviti tudi povprečno število storjenih nadur učiteljstva, kulirati tudi amortizacijo, pravto še zlasti, ker ob preobremenje- Modernizacija kina Svobode II Na minuli seji občinskega ljudskega odbora v Trbovljah so odborniki sprejeli sklep o poroštveni izjavi za investicijsko posojilo iz sklada za pospeševanje kinematografije v znesku 800 tisoč dinarjev, za katero je zaprosil kinematograf Svobode II. S tem zneskom bodo kupili nove »Xenol« žarnice. Z nakupom in montiranjem teh žarnic v kinoprojektor bo to prvi kinematograf v Zasavju, ki bo Imel zboljšan in sodoben proces predvajanja filmov. Z vgraditvijo teh žarnic bo odpadel n-k up dragega kino ogiia in velika izraba zrcal. Letni prihranek na oglju bo znašal približno 160 tisoč dinar- Problemi stanovanjskih skupnosti in hišnih svetov Na prihodnji seji občinskega ljudskega odbora bo na dnevnem redu tudi razpravljanje in proučevanje problematike stanovanlsklh skupnosti in hišnih svetov. V ta namen bodo odborniki dobili obširen material z določenimi predlogi in osnutki sveta za komunalne in stanovanjske zadeve, ek jev, na zrcalih pa 60 tisoč. Odpadla bo tudi nevarnost vžiga filmov, ker oglje proizvaja izredno visoko temperaturo, pepel in saje. Vse te nevšečnosti bodo odpadle, razen tega pa se bo izboljšala tudi projekcija, ker je pri teh žarnicah svetloba enakomerna, medtem ko pri oglju niha. Hkrati z vgraditvijo teh žarnic bodo v kino dvorani namestili tudi nove sedeže, tako da se bodo obiskovalci kina -Svoboda II- kaj kmalu počutili res udobno. ek ni učni moči trpi kvaliteta pouka. | prišla tudi na dnevni red plemu- Vsem šolam je treba zagotoviti potrebno materialno osnovo, ker samo tedaj lahko zaživi samoupravljanje šol in lahko izpolnjujejo svoje naloge. Le na osnovi ugotovitve števila učencev v posameznih šolah in razredih, na analizi dela in sestava šolskih odborov, ob finančni analizi šol v odnosu na proračun, na osnovi ugotovitve povprečnih osebnih dohodkov, nadalje kako šole pripravijo pravila za poslovanje, kako učiteljski kolektiv sodeluje pri celotni šolski reformi itd. je mogoče izdelati določene teze. o katerih bi razpravljal občinski ljudski odbor na svojih zasedanjih in nato dal določena konkretna priporočila svetu za šolstvo v upoštevanje in izvršitev. Tudi morebitno nesmotrno in negospodarsko dejavnost je nu*r>o treba proučiti, da ne bi prišlo do težav ali celo do anomalij. Vsa ta problematika bo kajpak ma Socialistične zveze, katerega naloga je, da družbena vprašanja obravnava na širšem področju m skrbi, da se pravilno rešujejo. ' ek Na občnem zboru Svobode II v Trbovljah so nastopili tudi mladi harmonikarji Znaten napredek hišnih svetov Pred kratkim je bilo v Trbovljah posvetovanje predstavnikov hišnih svetov te občine in predstavnikov stanovanjske skupnosti. — Razpravljali so o družbenem upravljanju stanovanjskih hiš in o nalogah, ki jih to upravljanje nalaga. Na tem posvetovanju so predstavniki hišnih svetov zvedeli, da bo občinski ljudski odbor najel 5 milijonov din posojila in ga razdelil najpotrebnejšim hišnim svetom, ne da bi ta sredstva morali vrniti. Gre predvsem za tiste hišne svete, ki nikakor ne morejo napraviti najnujnejših popravil zaradi tega, Do konca meseca telefonske govorilnice PTT podjetje iz Trbovelj je te dni dobilo šest telefonskih govorilnic. Štiri telefonske govorilnice bodo postavili v Trbovljah ter po eno v Hras*niku in Zagorju. Za pet telefonskih govorilnic imajo že telefonske aparate. Kot 60 nam dejali na upravi PTT, bodo do konca meseca postavil; vseh pet Odobrena investicijska posolila podjetje -1. junij« dobilo posojilo od Trgovske zbornice LRS, ki ga bo porabilo za poravnanje lastnih investicij. ek Potrebna je kadrovska okrepitev Člani izvršnega odbora občinskega odbora SZDL v Trbovljah so ugotovili, da bi bila potrebna | kadrovska okrepitev Gospodinj- Na seji ObLO v Trbovljah so dali poroštvene izjave za investicijsko pesojilo za Kmetijsko zadrugo Trbovlje v znesku 1,101.000 dinarjev ter za trgovsko podjetje »1. junij« iz Trbovelj v znesku 5 milijonov din. Odobreni znesek je potreben kmetijski zadrug! za nakup tovornega avtomobila TAM 4500. Omenjeni znesek bo dobila kmetijska zadruga od Komunalne banke v Trbovljah kot investicij- UhkoTbrfi- nko posojilo za osnovna sredstva iz občinskega družbenega investicijskega »klada. | S poroštveno izjavo bo trgovsko če uspešno reševal In dajal pobu da za odpravo nekaterih problemov, kot je vprašanj« toplih malic na šolah in podobno. ek govorilnic in montirali v njih tudi telefonske aparate. Tako bodo postavili samo iri telefonske govorilnice v Trbovljah, četrto pa bodo postavili po vsej verjetnost; šele drugo leto, ko bodo dobili še šesti telefonski aparat iz Švedske, ker je dobavni rok dolg eno leto. Morda se bo montaža aparatov zavlekla za nekaj dni, ker jih je treba še preurediti na dvajeet-dinarske kovance, ker so bili urejeni doslej na desetchnareke. Nesreče S FICKOM V ZID V petek, 13. oktobra se je pripetila v Zgornjih Trbovljah, pred cenovno šolo Ivana Cankarja prometna nesreča. Voznik Stanislav Sajevic se je zaletel s Fičkom v ograjo omenjene šole. Avtomobil se je obrnil, udaril z desno stranjo v zid in se ponovno postav'1 na kolesa. Vzrok nesreče Je bila prevelika hitrost. Sopotniki v av- Karel Urankoie je zadobil rahle tomobilu 60 dobili rahle telesne j telesne poškodbe, na Fiču, last Jo-poškodbe. Materialne škode je za I žeta Cestnika ,pa je za približno približno 150.000 din. 35.000 cfin škode. ker jim primanjkuje sredstev. Za nujne primere ureditev predvsem greznic bo občinski ljudski odbor poskrbel za 800.000 din. Na posvetovanju je bilo govora o načinu razpolaganja sredstev, ki jih imajo na razpolago hišni sveti. Znani so namreč primeri potratnosti, ko gre za težnjo, da bi si že sicer nova stanovanja preurejali povsem po svojem okusu. Nekateri namreč želijo zamenjati oljno barvo v kuhinjah z belimi ploščicami, drugim se zdi prav zamenjati lončene peči z železnimi in podobno. Nasprotno temu so zopet hišni sveti, M nimajo MOPEDIST PCVZROCIL NESREČO V nedeljo, 15. oktobra, se je pripetila na Vodenski cesti, nasproti bencinske črpalke lažja prometna nesreča, ki jo je zakrivil nepreviden mopedist, kri pri zavijanju ni nakazal smeri. Materialna škoda: 30.000 din. AVTOBUS SE JE PREVRNIL V nedeljo zvečer, se je pripetila nenavadna prometna nesreča na Podmeji. Iz smeri Žalec—Trbovlje je peljal avtobus »Avtoprevcza« iz TVbovelj lovce, ki sp bili na izletu v Šempetru. Zaradi odpovedi zavor se je avtobus dvakrat prevrnil. Toda pri vsej nesreči ni niti ene telesne poškodbe. Skoda: nekaj nad 300.000 din. PEŠEC ZAKRIVIL NESREČO V ponedeljek 16. okt. se je na Lokah v Trbovljah pripetila prometna nesreča, ki jo je zakrivil nepreviden pešec, ki je iznenada prečkal cesto. Nepreviden pešec, sredstev včasih niti za odvoz fle* kalij. Najtežji položaj je, kot jo kazala diskusija, na Tereziji-Predstavniki hišnih svetov so s® pritoževali tudi nad načinom popravil hiš in nad cenami uslug. Na dan pa je priMo tudi vprašanj* honorarjev blagajnikov, ki v nekaterih primerih poslujejo povsem svojevoljno in nekontrolirano. Honorarji so bili lani v razponu od 700 din celo do 10.000 din mesečno. Na te zneske pa *° znatni družbeni prispevki, ki v določenih primerih podvojijo izdatke za honorarje. Da bi pocenili finančno potovanje hišnih svetov in zagotovili tudi njegovo pravilnost, so nekateri menili, da rt bilo prav, prenesti to potovanj* v servis stanovanjske skupnosti-V zvezi s finančnim poslovanje!* je bila priporočena tudi previdnost pri najemanju posojil za po-pravila in druge pertrebe. V splošnem je bila razprava zek živahna in vsestranska, tako da j* že po raepravi bilo mogoč* ugotoviti, da so hišni sveti re*» in Skrbni v upravljanju Stane" vanjskih hiš, kar so potrdEi tu® predstavniki občinskega odbora prisotni predstavniki bank. V o*" sprotju s prizadevnostjo sam® hišnih svetov pa kaže, da je 2*^ nimamje zborov stanovašoev, ki so najvišji organ upravljanja st*" novamjSkih hiš, pomanjkljivo N in v glavnem nezadovoljivo. Z*" radi tega bo potrebno ob sprejem** Oju proračunov hišnih svetov *** gotovitd močnejše sodelovanje srt' novalcev, katerim ne more t®3 vseeno, kako bodo sredstva ra*" deljena in kako so porabljena. To posvetovanje je bilo sfcHc*° pred sejo občinskega ljudske** odbora, M bo te dni razpravlja^ o družbenem upravljanja sta**1 vam jekih hS. Zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev Poslopje Komunalne banke In Zavoda za socialno zavarovanje v Litiji Je mestu lahko v okras Za nadaljnjo krepitev in razširitev zdravstvene zaščite je Ml tudi na področju litijskega občinskega ljudskega odbora sprejet na podlagi osnovnega zavarovanja tudi odlok o razširjenem zdravstvenem zavarovanja kmetijskih proizvajalcev. Zdaj Je na področja litijske občine zdravstveno za« Kaj je novega na Dolah pri Litiii PRODAJALNA MESA Domača KZ Je uspela, da je na | dom dveh novih učnih moči Je pa _________ I domačinom uspelo, da je v novem Dolah pri Litiji odprla prodajalno I »otokem letu v kraju tudi 5. in 8. mesa. Čeprav je meso naprodaj samo enkrat tedensko, je to za kraj velika pridobitev, eaj so morali doslej hoditi po meso 15 km daleč v Gabrovko in se je zgodilo, da ga celo niso dobili. Ko bo prodajalna mesa dokončno urejena in bo v njej še hladilnik, bodo kupci še bolj zadovoljni, ker bo tedaj meso vsak dan na razpolago. NA DOLAH ORADE KINO razred. Ze sedaj razmišljajo, kako bi prišli do toga, da bi Dole v naslednjih letih imele popolno 8-let-ko. Šolski odbor že razmišlja o vprašanju in potrebnih sredstvih v ta namem. Treba bi bilo zgraditi še eno učilnico in dobiti še eno učno moč ter potrebna učila. Ob pomoči KZ, ki šoli zelo pomaga, upajo, da bodo uspeli. Srečni bodo tedaj učenci in starši, saj morajo sedaj hoditi otroci po več ur daleč k pouku v višjih razredih. KZ napeljuje v šolo tudi vodovod, tako da se bo stanje šole tudi v higienskem pogledu izboljšalo. TELEVIZOR Na pobudo članov prosvetnega društva je bil prejšnji teden na J Dolah sestanek predstavnikov j množičnih organizacij. Razgovor se je v glavnem vrtci okrog kino- A . . aparata, ki ga je društvu na prot- Štirikrat ali rolo petkrat teden-njo dodelila Zveza Svobod in PD.<*».*c hirajo prebivalci ob tele-Litija. Člani množičnih organlza- vizijskcm sprejemniku. Sprejemen go to pridobitev pozdravili in n'k P* «)<>. P™v tako nertelj-montlrivnju kinoprojektorja, zida- «*e predstava z. o!roke - Proti nju kinokabine in balkona, akr-, nizki vstopnini 20 din prihajajo k beli pa tudi za ob'sk kina. Za iz- [nedeljskim oddaiam kmetijskih biro In izposolanje filmov bolo nasvetov kmetje Iz okolice in do-Izvolili posebno komisijo, M bo mačini. stalno v stiku z Litijo. - Co bolo vsa dela potekala tako, kot je bilo sklenjeno, bodo tudi Dole kmalu dobile kino. Tako bodo ljudje imeli prijetno razvedrilo za sobotne večere in nedeljske popoldneve. OBČINSKI PRAZNIK Tudi na Dolah se pripravljajo na praznovanje občinskega praznika občine Litija. Dolani bodo pripravili za to proslavo svoj program v času od 18. do 24. decembra. Med raznimi prireditvami bo na Dolah tedaj koncert godbe iz Sola na Dolah je imela do le-1 Litije, gledali bodo pa tudi igro te* samo štiri razrede. S griho- ] -Draga Ruth«. Takrat bodo v po- »PREMEMBE NA SOI I častitev občinskega praznika mladinci prižgali po vrhovih kresove. «i- SPORT VECKO PRESTOPIL K ODREDU Dosedanji član namiznoteniške sekcije pri -Kemičarju« iz Hrastnika Edo Vccko je prestopil k Odredu. Kot član ekipe Odreda je igral že v nadaljevanju republiške namiznoteniške lige proti Ljubljani. V odličnem slogu je premagal Kerna in Zajca. Odlikoval se je z odlično igro tudi v igri dvojic, iz katerih je vselej izšel kot zmagovalec. Ekipa -Kemičarja« bo sedaj močno okrnjena, ker Je njene vrsto zapustil najboljši igralec. varovanih že 1487 kmetijskih pro- | izvajalcev, skupaj pa Je vseh zavarovanih oseb v kmetijstvu 5*71. Iz statističnih podatkov Je razvid-1 no, da se Je število zavarovanih proizvajaleev povečalo od lug za *74, števflo zavarovancev pa za 875. Problemi invalidov v Litiji Komisija za rehabilitacijo in prekvalifikacijo invalidov pri podružnici OZSZ v Litiji Je letos posvetila vso pozornost proučevanju problemov invalidov s področja litijske občine. Izdelan Je bH pregled stanja invalidov, M niso zaposleni in o tem, kako stopnjo invalidnosti Imajo. Predlagamo Jo bilo, da se pošljejo vM tisti Invalidi, ki so še starejši in stanujejo v oddaljenejših krajih, na ponovni pregled za Invalidsko upokojitev, ker ni upov za prekvalifikacijo ali rehabilitacijo. Iskali no tudi možnosti za ustanovitev kake servisne delavnice, kjer bi lahko zaposHH sa delo manj zmožne Invalide aM po že prekvalificirane tnvaMde. Sklenili so, da se Izdela točen pregled vseh Invalidov, Id so zaposleni v gospodarskih organizacijah. Posebno pozornost po so posvetili ocenjevanju Invalidnosti tisam Skupščina podružnice OZSZ v Litiji Pre dnevi je v Litiji zasedala skupščina podružnice OZSZ in razpravljala o poslovnem poročilu za prvo polletje letošnjega leta. Ugotovili »o, da je bilo delo samoupravnih organov uspešno, saj so na zasedanjih obravnavali vso problematiko socialnega zavarovanja, zdravstvene službe In še druga vprašanja. Organizirane so bile tudi širše razprave, tako o preventivni službi, ki jo finansira litijski občinski ljudski odbor itd. Izvršilni odbor podružnice je imel v tem času pet zasedanj, na katerih Je razpravljal o vsej aktualni problematiki. Odbor za zdravstvo In preventivo se jv sestal le enkrat in raz- pravljal o letovanju in okrevanju otrok, o dodatnem programu zdravstvene preventive tn o organizaciji službe nege bolnika na domu. Tako je bilo s soglasjem litijskega zdravstvenega doma sklenjeno, da se uvedejo rodni mesečni pregledi za žetve in otroke na Vačah in v Gabrovki, občasni pa na Dolah, Gradišču, Potš-nlku, Javorju in Primskovem, v sodelovanju t občinrdum odborom In osnovnimi organizacijami RK. Razpravljali pa so tudi — kot že omenjeno — © službi nege bolnika na domu. ki je uvedena na področju litijske občine od I. aprila naprej. Sklenili so tudi, da bodo letos zdravniško pregledali okrog 800 članov Zveze borcev NOV. zavarovancem, M Jim J« ocena potrebna zaradi slabega zdravstvenega Manja ali pa so zaposleni na delavnih mestih, kjer Je ogroženo njihovo zdravje. SklonlM so še, da bodo organizirali seminar, na katerem bodo vodilne uslužbenec gospodarskih organizacij, zdravstvene delavce tn predsednike upravnih odborov nekaterih večjih gospodarskih or-sanlzaelj seznanili z vsemi problemi Invalidov, poseben poudarek pa M dali v tej zveni tudi delu v zdravstveni službi. (ma) V prvih štirih mesecih leto* znašali izdatki za zava-rovaAe kmetijskih proizvajalcev že 8 d" IIionov 808.471 din (lani celo 12,592.2*2 din), od tega za lanlno zdravljenje 1.487.257 dl". * prevozne stroške 133.907 din. 3 zdravljenje v bolnicah dinarjev ter za zdravila in trtni material 363.942 din. Sk*P nlh dohodkov pa Je bilo r času le C,591.607 din, in siri*3 dotacije ObLO 331.779 din, I* ** slova 4 "/o prispevka od kmetij* dohodnine 2.502.511 din ter <*■ g vari ne 3.777.317 din. Zalo zdaj že nastaja vpraš‘,oJ. kako v prihodnje na področJ0 lljske občine kriti vse izdatke 3 zdravstveno zavarovanje kn»* s kih proizvajalcev lz rednih 31 hodkov sklada. <01*^ Kratke iz Litije in okolice Razprava o učnih načrtih je Pred dnevi so ee zbrali prosvetni delavci vseh šol v osnovni šoli v Litiji, kjer so deljeno po idcu-plnah obravnavali učne načrte za šolsko leto 1961/62. Namen razprave Je bil v tem, da bodo vse šole v občini imele približno enak obseg učne snovi. Z vnkladitvtjo gradiva v učnih načrtih bo delo učencev iz nižje organiziranih šol, ki nadaljujejo obvezano šolanje v popolnih osemletkah, zelo olajšano. V Kon.tšld bodo adaptirali šolo Prejšnji teden so začeli z zadnjimi deli na adaptaciji osnovne šole v Konjšld. Pleskarji Splošno obrtnega podjetja t2 Litije bodo v šoli opravili svoje delo. Poprava šole, ki je imela do sedaj najslabše prostore, bo končno opravljena, s čimer bo izpolnjena dolgoletna želja učiteljev, ki so tu službovali, In vaščanov samih. Učenci, ki so imeli medtem šolski pouk zasilno v domu re, sc bodo preselili nazaj v ske prostore. Pisarna za finančne poN* __ Ta mesec so v Litiji irvcd^^f-tralno pisarno za vodenj« cr-nlh poslov vseh Sol. gVjj«l pisarne bo za m šol« ra' vse finančno posle, piflčfU'««-čunov in dvigal plače. S t3’T_n| 3 upravitelji šol razbremeni precejšnji mert, dn se posvetili samo šolskemu Izlet na Dolenjsko ^ji Sindikalna podružnica , k3311 uslužbencev v Litiji je P3 .jj, čl* kim organizirala izlet ®v jc b nov v znane partizanske Dolenjskem. Izleta "« Jc jmo K 30 uslužbencev, ki so <*» 3,3 jj«"' jev Žužemberk, Crnon’«!-^ J* ka ogledali tudi Bazo > bil leta 1944 glavni jr *kega narodnoosvobodilna*" Glasbena šola v Hrastniku Cvetlična ulica1' potrebuje obleko Prejšnji torek je bil v Zidanem mostu zopet zbor volivcev. Udeležilo se ga je, kot navadno, okrog petdeset ljudi. Sodeč po izjavah volivcev so sprejeli enake sklepe, kot že na številnih zborih volivcev v tem železničarskem kraju. Med sklepi je označen z »zelo nujno« tisti, ki govori o tem, da je potrebno cestišča Zidanega mosta prevleči z asf^tnim premazom. Ji a ta način bi se iznebil kraj večnega prahu, ki se domala nikdar ne poleže zaradi močnega prometa na tej mednarodni cesti. Najbolj prašna ulica kraja, ki jo imenuje zato, ker ob njej ne morejo z uspehom nasaditi cvetličnih gredic »cvetlična ulica«, je obleke najbolj potreba. Kaže, da je osnova vseh. ostalih problemov v Zidanem mostu prav cesta. Ko bo cesta asfaltirana, bo mogoče kraj tudi olepšati, začeti z urejanjem lokalov — trgovskega, Pekarne in mesnico in ostalega. Izračunali so, da bi stala ureditev ceste le nekaj milijonov dinarjev, ki jih pa sami ne morejo zbrati, pa bi lahko pričakovali denar od železnice, kjer je zaposlenih večina prebivalcev iz vse okolice, je v danih razmerah nemogoče. Sami železničarji so rekli o tem takole: »Mi imamo od železnice Je delo, nič drugega.« Tudi od cementarne ni mogoče pričakovati kaj več, kajti ta je le obrat cementarne v drugi občini — v Trbovljah. Drugih podjetij v Zida-hem mostu ni. Razen ceste in lokalov je zelo Pereče vprašanje izselitve stanovalcev iz hiše št. 23. To je stara hiša, v kateri je šest družin, ki so v nenehni nevarnosti zaradi neposredne bližine kamnoloma. Ob razstreljevanju v kamnolomu pada kamenje na prostor, kjer stoji hiša. Ker je to v območju cementarne, in zato ker je republiška Inšpekcija že odločila, da je potrebna nujna Izselitev iz hiše, je 2bor volivcev sklenil, naj se cementarno ponovno pismeno obvesti o odgovornosti, ki jo ima tovarna do stanovalcev te hiše. Hkrati so volivci izrazili obžalovanje nad dejstvom, da ni no-' henega izmed članov kolektiva ce- mentarne na zboru volivcev, čeprav šteje kolektiv okrog 200 ljudi in ima tudi osnovno celico družbenih organizacij. »Ce bi bil kdo tukaj, bi nam lahko podrobneje pojasnil položaj,« so menili. Volivci so se v celoti zavzeli za to, naj ima cementarna stalne stike z občinskim ljudskim odborom, ki zastopa tudi interese tega kraja. Naslednji sklepi so poudarjali potrebo po ureditvi hiše št, 14, ki je potrebna nujnih popravil in adaptacije, in torej znatnejših sredstev. Zavzeli so se tudi za dokončno ureditev vodovoda in kanalizacije od »Vile«, in za to, da je nujno potrebno uvesti zdravniški pregled za šolske otroke v smislu ustrezne uredbe, ki lani ni bil ivzršen. Na vsa ta vprašanja, o katerih sta bila že poprej obveščena okr. ljudski odbor in obč. ljudski odbor, naj bi po zadnjem sklepu zbora volivcev dobili prebivalci Zidanega mosta odgovor, ki naj pove, kako sta oba ljudska odbora odločila o željah in potrebah Zidanomoščanov. Kot zaključek k razpravi na zbora proizvajalcev, je zanimivo ponoviti misel učiteljev tega kra- ja, da se tudi pri šolskih uspehih otrok pozna razpoloženje njihovih staršev. Resnično se kaže v vsem dogajanju v Zidanem mostu, ki stagnira že vsa leta po vojni, vse od prizadetosti, užaljenosti, kljubovanja in nerazumevanja, nekakšno utrujeno čustvovanje. Nedvomno je potrebno dati prebivalcem tega kraja primernega poleta in zadovoljstva. To pa je mogoče storiti z urejevanjem ceste. Sami prebivalci so rekli na zboru volivcev, da so pripravljeni sami pomagati z deli na cesti in mobilizirati vse razpoložljive sile za nadaljnje oblikovanje kraja, pri urejevanju lokalov, olepšavanju kraja in drugod. V bistvu želje niso prevelike, kot tudi niso neutemeljene. Žal je res tako, da trenutno ni mogoče dobiti sredstev od nikoder iz krajevnih virov, ker železničarji v kraju nimajo lastnih skladov, Cementarna pa prav tako ne. Do neke mere pa prav gotovo vpliva tudi to, da prebivalci tega kraja ne čutijo v polni meri odgovornosti upravljanja, kot delavci v drugih krajih, in živijo pač v čustvovanju, da so slej ko prej v odvisnosti od drugod: železničarji od Ljubljane, cementarjt od Trbovelj, in tako se tudi krajevna skupnost cepi na dvoje ali 1 roje in tako nima take moči kot na primer krajevna skupnost v Radečah ali katera druga krajevna skupnost, ki si lahko sama kroji svojo podobo. Gre torej predvsem za to, da »cvetlična ulica« dobi spodobno obleko. Viktor Sirec Glasbena šola v Hrastniku je j začela resno posegati v glasbeno življenje svojega okoliša. Razen " olj glasbenega pouka sodeluje tudi na raznih koncertih v kraju in izven kraja in prireja samostojne koncerte. Uspeh zadnjega časa je vsekakor ustanavljanje glasbenih ansamblov. Ustanovljen je komorni orkester. Začeli so intenzivno delo tudi z orkestri. Javnosti sta se predstavila godalni in pihalni orkester. Harmonikarski zbor je spremljal mladinske pevske zbore in nastopal tudi sam. Proslavil se je zabavni ansambel, ki zastopa osnovno šolo Ivana Cankarja, a je sestavljen v glavnem iz gojencev glasbene šole. Kljub temu, da učiteljskega kadra primanjkuje; pa šola le pomaga tudi okoliškim šolam, ob- činskemu svetu Svobod, sodeluje pri organizaciji pevskih revij in v strokovnem aktivu glasbenih pedagogov občine. To vse ob pičlih sredstvih, ki ne dovoljujejo primerno opremo z instrumenti, katere si v nekaterih primerih šola izposoja pri drugih glasbenih šolah. Ker je med učenci večina takih, ki so iz delavskih družin in si ne morejo instrumente oskrbeti sami, je vsekakor prizadevanje šole, da bi si zagotovila dovolj instrumentov tudi zanje, zelo pohvalno. V zadnjem času so uredili tudi šolske prostore, kar je zelo važno zaradi tega, ker se je zaradi premikanja zemeljskih plasti, na katerih stoji stavba, pričelo poslopje občutno kvariti. or Iz Zidanega mosta Sklep teria uresničitev V občini Hrastnik so le ob polletnih zborih delovnih kolektivov odločili za to, da bodo v bodoče pregledovali izpolnjevanje plana proizvodnje vsak mesec, ne le ob polletju in konec leta. Takšni delovni sestanki so se v eni izmed tovarn namreč že izkazali za zelo primerne. Kljub temu. da so delovni kolektivi industrijskih podjetij te občine veliki, Je mogoče organizirati takšne razgovore o gospodarjenju po skupinah obratov ali pa po obratih. Sestanki s kolektivi so hfli mišljeni tako, da bodo obravnavali stanje gospodarjenja vsak mesec sproti na osnovi najnovejših podatkov, torej na osnovi mesečne izpolnitve plana proizvodnje. To priložnost so hoteli izkoristiti tudi na občinskem ljudskem odboru in so zaprosili podjetja, naj jim mesečno pošiljajo najosnovnejše podatke o gospodarjenju, tako finančni in fizični obseg proizvodnje, stanje upnikov In dolžnikov, stanje zalog zgotovlje-nih proizvodov in še druge podatke. Očitno je, da je v primeru, če imajo v podjetjih že pripravljena poročila o gospodarjenju v preteklem mesecu za sestanek kolektiva, obveščanje ljudskega odbora o stanju v podjetjih zelo preprosto in nezahtevno delo. Kljub temu pa so dobili na občinski ljudski odbor le polovico poročil iz podjetij o stanju v gospodarjenju v prvih osmih mesecih, torej vključno avgust, a je že oktober. V obrti manjka od petnajstih pet poročil, v industriji od treh eno, razen dveh podjetij, ki imata Pretekle dni so bili v Zidanem mostu občni zbori, zbori volivcev in letne konference družbenih političnih organizacij. Med prvimi so pričeli mladinci, ki so se zbrali na letni konferenci in pregledali svoje delo v preteklem poslovnem letu. Aktiv LMS Zidani most je povabil na letni obračun vse predstavnike političnih in družbenih organizacij v domačem kraju. Po izčrpnem poročilu predsednika 6e je razvila vsestranska razprava o delu, o doseženih uspehih in pomanjkljivostih, ki so ee pojavile v preteklem letu. Uspehi, ki so jih dosegli, so bili plod aktivnosti mladine in so zato s ponosom sedež v drugi občini. Povsem so se odzvali občinskemu ljudskemu odboru le trgovina, gostinstvo in kmetijska zadruga. Na občini se že dalj časa pritožujejo, da težko zberejo potrebne podatke o gospodarjenju v podjetjih, vendar je očitno tudi to, da prav tako težko informirajo podjetja tudi svoje kolektive o najnovejšem stanju v proizvodnji in sploh gospodarstvu podjetja. Zdi se namreč, da tedaj, če ni podatkov za občinski ljudski odbor, le-teh ni niti za kolektiv, razen morda približnega pregleda po posameznih oddelkih, ki pa skozi svoje gospodarjenje ne morejo slediti gospodarjenju celote. Ne glede na to, da gotovo tudi v drugih občinah niso uveljavili doslej bolj pogostih sestankov kolektivov, terja sklep uresničitev. sprejeli priznanje, da so v tekmovanju mladinskih aktivov v okviru krajevnega mladinskega komiteja v Radečah na drugem mestu. Dejavnost mladinskega aktiva v Zidanem mostu je potekala predvsem v delovnih akcijah, predavanjih in v skupnem sodelovanju s Svobodo. Tako je mladina opravila okoli 1500 prostovoljnih delovnih ur pri gradnji igrišča, organizirala je predavanje v počastitev 20. obletnice vstaje naših narodov, debatne večere o filmu, ustanovila je tudi klub, o čemer smo že poročali. V zaključnem delu konference so mladinci sprejeli slep, da se bodo v naslednjem tromesečnem tekmovanju, ki ga Je razpisal krajevni komite LMS, še bolj potrudili in da bodo skušali odpraviti še tiste napake, ki so doslej ovirale delo. Dokaj slabo obiskani občni zbor Svobode ni motil najbolj delavnih članov, ki so ee po prebranem letnem poročilu društva oglasili k ostri debati. Največ so govorili o pritegnitvi ljudi v prosvetno društvo, ki je edino v kraju, Tei lahko nudi vsaj malo razvedrila delovnim ljudem po opravljenem poklicnem delu. Izvolili so nov upravni odbor društva, v katerega so predlagali predvsem mladince, ki so doslej tudi pokazali največ volje do dela. Sklenili so tudi, da se tudi dokončno uredi vprašanje kina, ki ne ustreza svojemu namenu. Prav tako so sklenili, da bodo odslej izvoljene člane v upravni odbor, ki ne bodo delavni, izključili in izvolili nove, ki bodo aktivni in bodo prosvetno društvo vodili po pravi poti. Zbor volivcev je popolnoma uspel in so volivci na njem prerešetali vsa krajevna vprašanja. Društvo prijateljev mladine je prav tako podalo obračun letnega dela in izvolilo nov odbor. Udeležba je bila prav dobra in so ugotavljali na občnem zboru le uspehe, ki jih ni bilo malo. Mišo Mladina gradi športno igrišče v Zidanem mostu Na gradnji športnega igrišča v Zidanem mostu je mladina doslej naredila dela v 1400 prostovoljnih urah, v tem času izkopala in navozila 670 ma zemlje, prepeljala 20 kaminov (40 m3) zemlje in napravila še nekatera druga dela. Po dosedanjih predvidevanjih bo igrišče primemo za uporabo do 29. novembra brez tega, da bi bilo pokrito z ugaskom. Mladina z delom še nadaljuje, vendar se pritožuje nad tem, da ne pomagajo ostali prebivalci kraja v delu mladini. Imenovana komisija Da bi se lahko proučila dejanska osnova za morebitno združitev gostinskih obratov trboveljske komune, je svet za blagovni promet imenoval komisijo, Id naj bi Izdelala določene predloge, ter jih predložila svetu, da bi se tako do konca leta lahko napisali tudi potrebni pravilniki, tako da bi novo podjetje lahko začelo poslovati že v začetku leta 1962. OBČNI ZBOR DPD SVOBODA V KISOVCU Oživiti klubsko živlienie **°gled na Zagorje — tokrat iz nekoliko drugačnega *0rnega kota kot običajno V okviru društva je v zadnjem poslovnem letu delovalo pet sekcij, glaribena šola, knjižnica in gospodarski odbor doma. Dramaitska sekcija je postavila na oder sodobno odrsko delo, dramo »Včeraj popoldne«. Igralci so gostovali še na Javorniku ter sodelovali tudi na reviji amaterskih dramskih skupin v Zagorju. Na nedavni mladinski konferenci kisovškega aktiva so govorili tudi o tem, da bi ustanovili mladinsko dramsko sekcijo, o čemer so se na občnem zboru Svobode odločili, da tej sekciji odstopijo enega režiserja. 2elja je pa tudi, da se ustanovi pionirska — otroška dramska sekcija. Na društvenem odru je bilo v letošnjem letu precej različnih gostovanj, skušali pa bodo, da bd s povabilom Celjskega gledališča uvedli tudi abonma. Pevska sekcija »Loški glas«, ki šteje .27 aktivnih članov, je priredila sedem nastopov. Loški pevci pa želijo, da bi sc v pevske vrste vključilo čimveč novih sil, saj bo pevski zbor prihodnje leto prazrto- KOLEKTIVNO VODSTVO — 7-CLANSKO PREDSEDSTVO — NOVOST V novo ustavovljenem študentskem klubu v Zagor|u val 35-letnico obstoja. Tudi plesna sekcija se je pokazala kot delavna, saj je organizirala plesne vaje, katerih se je skozi šest mesecev udeleževalo preko 40 mladink in mladincev, ob koncu so pa plesalci priredili plesni venček. Se letošnje leto bomo ponovno uvedli začetne in nadaljevalne plesne vaje. Knjižnica posluje po enkrat tedensko (razen v poletnih mesecih) in Ima skupno okrog 1200 knjig. Verjetno bo pozneje, ko bo obratovala kot podružnica zagorske knjižnice, mogoča tdui večja preskrba in boljša izbira knjig. — V prihodnje želijo ponovno ustanoviti filmski klub in lastni zabavni orkester, o čemer so govorili že lansko leto. V razpravi so govorili tudi o šahovski sekciji in o ureditvu klubskih prostorov. V načrtu je, da se preurede spodnji prostori sedanje knjižnice za klubsko sobo, kjer bodo namestili televizijski sprejemnik, radijski aparat, revije, časopise, šahovnice in podobno, tako da bi se ob dolgih zimskih večerih marsikdo rad zatekel v to urejeno sobico, se razvedril in tudi v svojem znanju izpopolnil. Nadalje so predlagali, da bi organizirali več družabnih večerov za razvedrilo vsega domačega prebivalstva. Za požrtvovalno delo v desetih letih v društvu so podelili tov. Francu Koprivšku, Viktorju Drnovšku, Albinu Cukjati in Albertu Kovačiču lepe umetniške slike. Da bi pa v celoti zagotovili v društvu še večje uspehe, bo treba v domačo Svobodo vključiti več članov, saj je v društvo od 2000 prebivalcev vpisanih samo 228 članov. Zagorju so že dalj časa raz-'®II o ustanovitvi organa, ki ®vezoval vse tiste mlade do-n<>. ki »e šolajo na višjih šo-pobudo občinskih poH-h vodstev je btl prejšnji te-u*Unovnl obč ni /.bor Sludent-* kluba, ki im ga je udeležilo študentov, na ustanovnem '7» zboru pa Je bil tudi pred-'* °bLO, Dušan Kolenc. 1 Ustanovni skupščini so nav-“DreJeli vrsto zaključkov za »tudenlskega kluba v prihod-riuai; so se zavzeli, da ‘‘udenle kar najbolj »ezna->n povrzanl z življen’em in “knjepj v itumiinj in v Usti gospodarski organizaciji oziroma ustanovi, ki Jih štipendira. Dogovorili so se tudi, da bo klub pomagal knmiaiji za politično-ideo-loško drlo ObK LMS, v svojem delu pa bodo okušati uveljaviti nekaj novih oblik dela, ki ao se drugje že uveljavila . Zdaj pa Je bila tudi že prva seja novoizvoljenega 7-fIanskoga predsedstva Študentskega kluba Zagm-je. Na seji je bilo sklenjeno, da bo 7-člansko predsedstvo zagorskega študentskega kluba kolektivni vodstveno organ — torej brez predsednika. — tipajo, da bodo tako dosegli, da si bodo prav vsi člani predsedstva prizadevali, da bi bilo njihovo delo kar najuspešnejše. S kem so že takoj v začetku preprečili, da M vm od- i govomosl in delo zajeta le nekaj članov predsedstva. V Delavskem domu bodo ure- j din za člane klubsko sobo, kjer bodo študentje prirejali tudi organizirane razprave in razgovore o nekaterih aktualnih vprašanjih. Ob prilikah pa bodo v klub vabili tudi srednješolce. Sicer pa bo zagorski študentski klub v najtesnejši zvezi z organizacijo IMS. (ma) Gamberg NaJveČji safir Največ}! safir ra svet«, ki so %a 1700 karatov. Safir je eden od naj-nasli v zahodnem dela Severne Ko-Uepiib tv orite, liforetije, tehta 4J& gmauoo ■mVmafl KONČNO DOBI ZAGORJE CVETLIČARNO Ze nekajkrat smo pisali, da Zagorje potrebuje cvetličarno. Letos pa se je Komunalno podjetje iz Zagorja le odločilo, da z lastnimi sredstvi uredi to prepotrebno poslovalnico. Poslopje nove cvetličarne ob Vinski cesti, ki jo je gradilo Komunalno podjetje samo, je že dozidano in opravljajo te dni zaključna dela. Računajo, da bodo ta dela končana že v nekaj dneh, potem pa bo bržkone tudi takoj odprta cvetličarna. (ma) 2. novembra — pričetek pouka v večerni politični šoli Tudi za letos je pripravil občinski komite ZKS v Zagorju skupaj s komisijo Obli ZK za ideolosko-politič.io delo večerno politično šolo. Šola bo delala v dveh cddel-kih, z rednim poukom pa bodo začeli 2. novembra. (ma) Mladinska politična šola v Zagorju Kakor predvideno, bo s 1. novembrom pričela delovati v Zagorju večerna mladinska politična šola, ki bo imela okrog 40 sl’/atrijev. Zelja je, da postane zagorska mladinska politična Sola ustanova za Idejno Hi politično izobraževanje mladih ljudi, ki naj slušatelje usposablja tudi za aktivno družbeno delo v vodstvih in organizacijah LMS ter v drugih družbenih organizacijah In organih delavskega in družbenega samoupravljanja. (rap) OBVESTILO LASTNIKOM GROBOV NA POKOPALIŠČU V ZAGORJU Pokopališka uprava Zagorje ob Savi obvešča vse lastnike grobov na zagorskem pokopališču, da je določena oskrbnina za 1 grob na pokopališču v višini 100 dinarjev, samokolnica peska za posip okrog 1 groba pa velja 160 din. Vso uslugo pa Izvrši Pokopališka uprava Zagorje ob Savi za 300 dinarjev. Pokopališka uprava, Zagorje ob Savi ’ ^ i TEDENSKI ŠPORTNI PRECIED Prodam »Fiat« 500 B v voznem stanju za 150.000 din. — Naslov v prodajalni »Peko«, Trbovlje. Jeklene žične vložke — šlarafija — za kauče, postelje, stole in fotelje vam po ugodni ceni izdeluje RABIČ JUSTIN, žično pletilstvo - Bled. PREKLICI Preklicujem izgubljeno zdravstveno izkaznico št. 532597 na ime Edo Rajner, Trbovlje. Preklicujem žaljivke, izrečene proti Tereziji Zupančič iz Trbovelj, Žabjek št. 2. — Ana Perti-nač. Trbovlje, Žabjek št. 2. ZAHVALA Podpisani smatram za svojo dolžnost, da se po tej peti zahvalim primariju bolnišnice v Trbovljah dr. Krasniku in dr. Kerštajnu za vse njuno izredno prizadevanje, ob poškodbi mojega 6ina Erna, da je lahko zapustil bolnišnico, ozdravljen v tolikšni meri, kot je bilo glede resnosti poškodbe sploh mogoče. — Enako se zahvaljujem tudi strežnemu osebju za vso nego in skrb. Ernest Sihur, Hrastnik, Log 346 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili na zadnji poti našo ženo, mamo in staro mamo Apolonijo Ledinek. Enako se zahvaljujemo zdravnikom in strežnemu osebju bolnišnice za zadnjo pomoč, nadalje vsem za tolažilne besede, darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so nam na kakršen koli način pomagali. Žalujoči mož, otroci z družinami in sorodstvo DEŽURNA SLUŽBA ZDRAVNIKOV v Trbovljah 19. oktobra: dr. Kramberger 20. oktobra: dr. Južnič 21. oktobra: dr. Kramberger 22. oktobra: dr. Kramberger 23. oktobra: dr. Komorowsky 24. oktobra: dr. Drnovšek 25. oktobra: dr. Kramberger 26. oktobra: dr. Južnič v Hrastniku 19. do 22. oktobra: dr. Jože Toplak 23. do 30. okt.: dr. Boža Smrekar. Kino »Delavski dom« v Trbovljah: 19. oktobra ameriški barvni film »Toma Palčič«; 20. do 23. oktobra jug.-franc. film »Ograja«; 24. do 26. oktobra grški film »Nikoli v nedeljo«. Kino »Svoboda — Trbovlje H«; 21. do 23. oktobra slovenski film »Ti loviš«; 24. in 25. oktobra francoski barvni CS film »Lepotica ln cigan«; 26. do 30. oktobra francosko-španski barvni film »Prodajalka vijolic«. Predstave ob 17. in 19, uri. Kino »Svoboda — Zasavje« v Trbovljah: 20. do 23. oktobra jug. CB film »Pet minut raja«; 27. do 30. oktobra ameriški CS film »Tetovirana roža«. Kino »Delavski dom« v Zagorju: 19. oktobra madžarski film »Ljubezen na razpotju«; 21. in 22. oktobra ob 17. in 19. uri in 22. oktobra ob 10. uri dopoldne ital,-nemški film »Ne pozabi me«; 23. in 25. oktobra ital. cin. film »Gremo v San Remo«; 26. oktobra poljski film »Smrti zapisani«. Kino »Svoboda II« v Hrastniku: 19. oktobra nemški barvni CS film »Od Aljaske do Meksike«; 20. okt. ameriški film »Grand Hotel«; 21. oktobra ital. CS film »Moralist«; 22. in 23. oktobra ameriški barvni CS film »Dober dan tema«; 22. edetobra ameriška barvna risanka »El Magnifico«; 25. in 26. oktobra Češki film »Pet v milijonu«. Kino »Svoboda — Kisovec« v Zagorju: 19. oktobra ruski zgodovinski film »Ivan Grozni« I. del; 21. in 22. oktobra ameriški barvni zgodovinski cin. film »Mlada kraljica«; 25. in 26. oktobra ruski zgodovinski film »Ivan Grozni« — II. del. Kino Šmartno pri Litiji: 19. oktobra Jug. film »Krvava srajca«; 21. in 22. oktobra ameriški fiarvni cin. film »Zeleni ogenj«; 22. oktobra mladinska predstava ob 9. tiri dopoldne jap. barvni film »Konj Fantom«; 25. in 26. oktobra vzhodno nemški film »IJzi«. OBVESTILO Šolski odbor osnovne šole Alojza Hohkrauta Trbovlje—Vode razpisuje mesto tajnika šole. Pogoji za sprejem: dovršena srednja ekonomska šola in praksa v proračunsko finančnem poslovanju. ČETRTEK, 19. oktobra 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — Prost ko ptič na veji; 10.10 Ruleta za zabavno glasbo; 11.30 Popevke in plesni zvoki; 12.05 Orkester Raphaele; 12.25 Trio Rudija Bardorferja; 13.30 Pisani zvoki z Dravskega polja; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Ansambel Jožeta Priv-ška; 17.05 Vsak dan za vas; 19.05 Zabavna orkestra; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. PETEK, 20. oktobra 8.55 Pionirski tednik: 9.25 »14 zborov — 14 pesmi«; 11.00 Ansambel Srečka Dražila; 12.05 10 minut igrajo Štirje fantje; 12.25 Zabaven opoldanski spored; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Zgodba, ki jo je povedal svinčnik; 14.35 Zvočna mavrica; 14.34 Popevke in zabavne melodije; 16.45 Jezikovni pogovori; 17.05 Vsak dan za vas; 18.10 Posnetki s festivala zborovskih pesmi v Mariboru; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 21. oktobra 8.30 Češka in poljska zabavna glasba; 11.00 Klavir v ritmu; 11.30 Zvočni kaleideskop; 12.05 Štiri slovenske narodne pesmi; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Rado Linzner: Vrsta in količina krme za intenzivno živinorejo; 12.25 Zabaven opoldanski spored; 13.30 Narodne pesmi iz Argentine; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Moški zbor »Zarja« iz Trbovelj p. v. Jožeta Skri-narja; 15.35 Za oddih in razvedrilo; 16.00 Gremo v kino .. .; 18.45 Naši popotniki na tujem — dr. Bogdan Tekavčič: Paberki iz nju-jorške beležnice; 19.05 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 20. Polke in valčki v izvedbi Alfred Scholz; 20.54 Melodije za prijeten konec tedna. NEDELJA, 32. oktobra 8.00 Mladinska radijska igra — Aleksander Popovič: Skrivnost neke noči; 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden; 10.00 Se pomnite, tovariši... Janez G ovc: Pobeg iz pisk ra; 11.30 Mitja Kreft: Povest o generacijah (reportaža); 11.50 Zabavni orkester RTV Ljubljana; 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo I.; 13.30 Za našo vas; 14.00 Dobri znanci iz Celja s pevci; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo II.; 16.00 Humoreska tega tedna — Simo Klarič: Očim Očimovi č zahteva svojo pravico; 17.05 Trio Horwedel; 18.30 Športno popoldne; 20.00 Izberite melodijo tedna. PONEDELJEK, 23. oktobra 9.25 Gorenjski vokalni oktet; 9.45 Četrt ure z ansamblom Honst Wende; 11.00 Pevka Ljiljana Pp-trovič in Marko Novosel; 12.15 Radijska kmečka univerza — dr. Drago Sabec: Kužne bolezni na svinjerejskih obratih; 12.25 Poje vokalni kvartet »Veseli fantje«; 12.40 Orkester Raphaele; 14.10 Majhni zabavni ansambli; 14.35 Naši poslušalci čestijajo in po- zdravljajo; 15.15 Križem po naši domovini; 17.05 Vsak dan za vas; 19.05 Poje moški zbor DPD Svoboda »Slava Klavora« iz Maribora; 21.35 Lepe melodije z velikimi zabavnimi orkestri. TOREK, 24. oktobra 8.05 Igra pihalni orkester JLA p. v. Pavla Brzulje; 8.55 Radi jska šola za srednjo stopnjo — Krilata karavana; 10.10 Izberite melodijo tedna; 12.05 Polke in valčki v izvedbi »Cmih oglarjev in pevk Dragice in Marije; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jaka Ferjan: Nasveti za pitanje mesnatih prašičev; 12.25 Dunajski valčki; 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 14.35 Godala in zabavni zbori; 15.15 Trio Slavka Avsenika; 15.30 V torek na svidenje . . .; 17.05 Vsak dan za vas; 18.45 S knjižnega trga: 20.09 Poje Komorni zbor ! RTV Ljubljana p. v. Milka Sko-bemeta. SREDA, 25. oktobra 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb; 10.10 Flavta, obča in fagot; 10.40 Popevke in zabavni zvoki; 11.15 Človek in zdravje; 11.25 Ali vam ugaja?; 12.05 Trio Maksa Kovačiča; 12.25 Zabaven opcldan-Gki glasbeni spored; 14.35 Zabavni potpuri; 15.15 Koncert po željah poslušalcev; 16.00 Šoferjem na poti!; 18.45 Ljudski parlament;' 20.00 Spoznavajmo svet in domovino; 21.00 Za vsakogar nekaj. TRBOVLJE Rojstva: Hilda Frol, Trbovlje — deklico; Friderika' Zlak, Hrastnik — dečka; Karolina Reberšek, Zagorje - dečka; Eva Lendero, Hrastnik — deklico; Ana Brezovšek, Zagorje — dečka; Antonija Jelen, Trbovlje — dečka; Cvetka Blitva, Trbovlje — dečka; Frančiška Baloh, Zagorje — dečka; Silva Renko, Trbovlje — deklico; Margareta Dremelj, Hrastnik — deklico. Poroke: Miroslav Potokar, delavec iz Celja in Erika Hostnik, delavka iz Trbovelj; Milan Zuža, trg. pomočnik z Reke in Marija Hribar, bolniška strežnica iz Trbovelj; Alojz Leon Legvart, ekonom z Raba in Marija Ivana Obreza, avtoličarka iz Trbovelj. Smrti: Apolonija Ledinek, roj. Petrič, gospodinja iz Trbovelj — stara 72 let; Marija Končar, roj. Laznik, družinska upokojenka iz Hrastnika — stara 55 let; Lovrenc Grablič, upokojenec iz Trbovelj — star 76 let; Janko Jereb, ključavničar iz Trbovelj — star 65 let. ZAGORJE Rojstev (na domu) ni bilo. Poroke: Franc Fric, šofer, Ljubljana, Ptujska 19 in Marija Trdin, uslužbenka, Zagorje, Ulica talcev št. 10; Zvonko Zdeličan, delavec, Zagorje, Podvine 26 in Veronika Petek, delavka, Zagorje, Polje 5. Smrti: Franc Rotar, upokojenec, Zagorje, Podvine 4 — star 58 let; Rudolf Grčar, rud. upokojenec, Zagorje, Levstikova 11 — 6tar 67 let; Tomaž Jerman, rud. upokojenec, Zagorje, Kisovec 95 — star 65 let. SLOVENSKA CONSKA LIGA Tekme v Trbovljah ni bilo Ljubitelji nogometa so v nedeljo zaman pričakovali prvenstveno srečanje med enajstericami Rudarja in Gorice. Disciplinsko sodišče Liga odbora ze kaznovalo NK Rudar s prepovedjo igranja ene prvenstvene tekme, češ da mladinec Pajer ni imel pogojev za nastop v prvem moštvu. Kladivar in Celje pa sta se pritožila proti odločbam tekmovalne komisije, ker je verificirala tekmi Rudar : Celje in Rudar : Kladivar. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA Rudar : Mp.ribor 2:4 (o:2) V lepi in borbeni tekmi so gostje zasluženo osvojili obe točki. Medtem ko so gostje pokazali hitro in smiselno igro, so se domačini odlikovali z neborbenostjo in ležernostjp. K tako izdatnemu izidu je pripomogel tudi vratar Krasnik, ki je bil precej nezanesljiv. Sele v zadnjih dvajsetih minutah drugega dela igre so mladinci Rudarja uredili svoje vrste in dosegli dva gola. ek LJUBLJANSKA NOGOMETNA PODZVEZA Rudar (H) : Papimičar 1:3 (0:2) Kljub tipično prvenstveni igri, ki je bila na momente tudi ostra, so bili simpatizerji Rudarja razočarani nad prikazano Igro domačinov. Napadalci Rudarja niso znali izkoristiti priložnosti, prav tako pa so se tudi odlikovali z nepotrebnim zadrževanjem žog. Vsi trije goli so padli po krivdi obrambe. Sodnik Podlipnik je zadovoljivo opravil zadamo mu nalogo. Proletarec : Sava 3:0 (1:0) Tekma je bila vseskozi zanimiva. Domačini so bili tehnično boljši kot gostje. Gole so dosegli: Mitič, Kordež in Starc. Srečanje je vodil sodnik Veneli iz Trbovelj z manjšimi napakami. Bratstvo : Litija 10 : 1 Mengeš : Svoboda (Kisovec) 5:2 iiiuiiiiiiiiuiiiiiHiiiiiiiiiinniiiRiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiihru BREŽICE Rojstva: Marija Božič, Vrh 1 — deklico; Ana Levičar, Videm-Kr-J-ko — deklico; Anica Vegelj, Drnovo 70 — deklico; Marija Volk, Krška vas 27 — dečka; Ivanka Klemenčič, Velika Doijpa 1 — deklico; Pavia Fabijanec, Brežice — dečka; Frančiška Grilc, Čanje 6 — deklico; Terezija Savrič, Sela 54 — dečka. Porok ni bilo. Smrti: Marija Kramer, gospodinja, Ples 22 — stara 25 let; Marija Taškar, gospodinja, Pleterje 3 — stara 64 let; Janez Kožar, kmetovalec, Dol. Pirošica 6 — star 68 let; Ivan Šetinc, delavec, Mlhalo-vec 20 — star 31 let. LITIJA Rojstva: Ana Gradišek, Šmartno 87 — dečka; Ana Avbelj, Velika Kostrevnica 15 — deklico; Rozalija Grošelj, Leskovec 11 — dečka. Poroke: Bogomir Anžur, železničar in Marija Sončar, gospodinja; Franc Avsec, železničar in Jožefa Klančar, gosp. pomočnica; Mihael Krišelj, gradbeni tehnik im Štefanija Renko, knjigovodkimja. Smrti: Anton Grom, Jastretani, Litija — star 64 let. LNP — MLADINCI Rudar (H) : Papimičar 7:2 Bratstvo : Litija 8:3 Proletarec : Sava 0:0 ZASAVSKO PRVENSTVO PIONIRJEV Rudar (H) I : Svoboda (K) 2:2 Rudar (H) II : Rudar (T) II 1:0 OSTALA SREČANJA Rudar B : Triglav B 5:0 (2:0) Po prikazani igri bi moral biti rezultat še večji v korist Rudarja. Z borbeno igro in lepimi kombinacijami so domačini popolnoma prevladoval na igrišču. Gostje ee imajo zahvaliti res odličnemu vratarju, da rezultat ni evčji. ek Proletarec B : Odred- Krim B 1:6 (1:4) II. ZVEZNA LIGA Odred : Rudar 19:17 (9:7) Čeprav so rokometaši Rudarja pustili v minulem kolu obe točki v Ljubljani, 60 v tem srečanju prikazali eno svojih najboljših iger. Z malo več sreče bi morda uspelo Rudarju, da bi osvojil vsaj eno, če že ne obeh točk. 2e to, da je bila v prvem polčasu največja razlika tri gole v korist domačinov, pove, da je bilo to srečanje enaluivrednih nasprotnikov. V prvih minutah drugega dela Igre so gostje z ofenzivno in hitro igro skoraj izenačili, toda kasneje so bili žrtve lastnega tempa in pa taktične igre Odreda. ek Republiška moška rokometna liga Ajdovščina : Brežice 27:18 (15:8) V minulem kolu republiške rokometne lige so rokometaši Brežic v srečanju z rokometaši Ajdovščine izgubili s precejšnjo razliko. Domačini so bili 6kozi vso tekmo tisti, ki so narekovali tempo in imeli vso pobudo v svojih rokah. ek Krško : Kovinar (Maribor) 11 :11 (4 : 5) Za srečanje 5e vladalo v Krškem zelo veliko zanimanje. Domačini so igrali taktično zelo dobro, kar priča tudi rezultat, saj se Kovinar poteguje za najvišje mesto. Pri gostih sta se odlikovala Pokovič in vratar, Pri domačinih pa Zgomba I in Zgomba II ter vratar. Domačini so bili ves čas tekme boljši, saj so vodili do nekaj minut pred koncem 11:9. Toda siloviti napadi gostov so jih popolnoma porazili. or Košarkarji Proletarca pred disciplinskim sodiščem Disciplinsko sodišče pri Košarkarski zvezi Slovenije Je suspendiralo štiri igralce Proletarca in tehničnega vodjo Rami ca na csno- Ob 20-letnici revolucije čestita vsem delovnim ljudem KOLEKTIV KOMUNALNE BANKE KOČEVJE V v# VOHUN NA LETALIŠČU vi prijave sodnikov Lešnika in Gaubeta, ki sta vodila prvenstveno tekmo slovenske republiške lige med Šoštanjem in Proletarcem. Po neposrednem zaslišanju vseh prizadetih in po temeljiti preiskavi je disciplinsko sodišče oprostilo Dušana Remica vsake krivde in kazni, igralca Stvarnika kaznovalo s prepovedjo igranja na dveh tekmah, igralca Kranjca pa z ukorom. Postopek proti Anžuru in Juvanu še ni končan. O tem bo razpravljalo še disciplinsko sodišče. ek Republiška košarkarska liga Proletarec : Moste 50:59 (24:27) Zaostala tekma republiške mo-Ske košarkarske lige med Proletarcem in Mostami je bila oOigra-na v sredo. Kljub temu, da je domače moštvo nastopilo okrnjeno, je nudilo krepak odpor gostom, kar nam dokazuje tudi rezultat. — Zaradi petih osebnih napak sta morala zapustili igrišče Anžur in Stelerl. Rudar : Svoboda (K) 5:2 (3:1) V sredo popoldne sta se v prijateljski nogometni tekmi pomerili enajstorici Rudarja iz Trbovelj in Svobode iz Kisovca. Maloštevilni gledalci so pričakovali* da bo ligaška enajsterica Rudarja pokazala lepo in povezano igro in da bo kaj kmalu položila orožje. Toda gostje so se pokazali kot borbeno in solidno moštvo. Odlikujejo se zlasti s starti na prvo žogo. Opazilo se je pa, da jim manjka rutina in da igrajo še preveč individualno. Kot celota pa so gostje presenetili z borbenostjo in vztrajnostjo. ek V soboto in nedeljo je bilo na športnem igrišču Rudarja republiško prvenstvo v mnogobojih in štafetah, na katerem so nastopili najboljši slovenski atleti in atletinje. Vsekakor so največjd uspeh dosegli celjski atleti, saj so zmagali v več kot polovici disciplin. Rezultati: člani — 200 m ovire: Kopitar (KI) 26,8; 4 krat 800 m: Ljubljana 7:49,8 (nov slovenski rekord); 4 krat 200 m: Olimpija -Svoboda 1:32,6; deseteroboj; Molk (KI) 4619 točk; 4 krat 1500 m: 1. Olimpija - Svoboda 17:00,6, 3. Rudar 17:50,3; peteroboj: Kopitar (KI) 2466 točk. Članice: 4 krat 200 m: Kladivar I 1:44,3; 3 krat 800 m: Kladivar 7:06,2 (nov slovenski in jugoslov. rekord). Starejši mladinci: 3 krat 1000 m: Branik 7:58,8. Peteroboj: Vravnik 3071 točk (daljina 644, met kopja 46,83, 200 metrov 23,7, disk 51,78, 1500 m 4 minute 53,9); 4 krat 200 m: Olimpija - Svoboda 1:36,0, 3. Rudar 1:40,9. Starejše mladinke: 4 krat 60 m: 1. Kladivar 31,3, 3. Rudar 35,0; 3 krat 600 m: Kladivar 5:29,2; troboj: Kroflič (KI) 1957 točk. Mlajši mladinci: 3 krat 1000 m: Kladivar 8:30,1 (nov slovenski in jugoslovanski ter mladinski rekord), 2. Ljubljana 8:30,9 (nov slovenski in jugoslovanski pioni-ski rekord); troboj: Piškur (Ol. - Sv.) 1862 točk. Mlajše mladinke: troboj: Lubej (KI) 2071 točk; 4 krat 100 m: 1-Kladivar 50,9, 2. Rudar 59,9. ck PONESREČILI SO SE HRASTNIK Ivan Teman, 17, delavec, Kemična tovarna — desno nogo; Franc Rodič, 42, delavec, Cementarna Zid. mest — levo roko; Karel Star, 51, delavec, Železniška P0-1 staja Zid. most — poškodba rok; Milan Sladič, 23, delavec, Železniška postaja Zid. mort — roko ih nogo; Ivan Samec, 29, delavec, Papirnica Vevče — desno roko; Franc Bervar, 19, Papirnica R-9" deče — poškodba očesa: Ivan Blaj. 26, delavoc, »Peta« Radeče " ključnico; Mariin Planko, 21, delavec, Podj. sekcija za vleko Zid. most — poškodba roke; Fran« Burkclc, 30, sprevodnik. Postaj0 Zid. most — desno roko; Jože Ccč. 34, delavce Obrt. podj. »Pota« Rodeče — roko; Vinko Avsec, 29, delavec, Cementarna Zid. most " poškodba roke. LITIJA Jože Berčon, 29, ključavničar Tovarna usnja Šmartno — roko-Fant Gorenc, 47, delavka, Tovorn® usnja Smarino — nogo; Ahmc® Dirakovlč, 25, delavec, Remont PVP — obraz; Nedo DuElč, 1®’ delavec, Remont PVP — levo nog«1 Ahmed Nldžan. 29, delavec, PrC' mogovnl odsek Litija — prst n* roki; Jože Kovič, 22, kmet. tehnik. KZ Litija — Izpahnil sl jo nog0; Ivan Stefin, 58, Gradbenik — P05* na roki; Stojmi Mušič, 29, delavO* Remont PVP — prsi na nogi. Zaključni računi gospodarskih organizacij Aktiva KMETIJSKA ZADRUGA DOL TRI HRASTNIKU na dan 31. decembra 1960 Vodja računovodstva: Karlo Medved Predsednik UO: Vilko Post Pasiva Aktiva -PETA« RADEČE na dan 31. decembra 1960 Znesek Postavka Znesek Postavka (v 000 din) (v 000 din) A. Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev Osnovna sredstva ...lili 15.739 Sklad osnovnih sredstev .... 6.524 Denarna sredstva osn. sredstev . 4.032 Drugi viri osnovnih sredstev . . 10.781 B. Sredstva skupne porabe B. Viri sredstev skupne porabe Sredstva skupne porabe .... 5.645 Sklad skupne porabe 5.591 Denarna sredstva skupne porabe 26 Drugi viri sredstev skupne porabe — C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva .111 — C. Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev .... Drugi viri obratnih sredstev . . 458 5T5 D. Izločena sredstva D. Rez. sklad in drugi skladi Denarna sredstva rezervnega skla- Rezervni sklad in drugi skladi 1.445 ' da in drugih skladov .... 1.513 Viri nerazporejenih sredstev . . — Denarna sredstva nerazporejenih E. Viri sredstev v obračunu in sredstev druga pasiva E. Sredstva v obračunu in dru-' Kratkoročni krediti za obratna ga aktiva sredstva 1 10.240 Kupci in druge terjatve ..11 / 6.401 Dobavitelji in druge obveznosti . 5.230 Druga aktiva ....1111 20.111 Druga pasiva 9.633 Skupaj . . . 50.517 Skupaj . . . 50.517 Direktor: Dušan Roš Postavka A. Osnovna sredstva Osnovna sredstva . . . . i i . Denarna sredstva osn. sredstev . B. Sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe .... Denarna sredstva skupne porabe C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva . i i D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega sklada in drugih skladov .... Denarna sredstva nerazporejenih sredstev ........................ E. Sredstva v obračuna in druga aktiva Kupci in druge terjatve . . . 1 Druga aktiva ........ Skupaj . . Znesek (v 000 din) 24.315 6.252 264 357 21.458 1.939 4.016 12.371 3.419 Postavka A. Viri osnovnih sredstev Sklad osnovnih sredstev ..11 Drugi viri osnovnih sredstev . . B. Viri sredstev skupne porabe Sklad skupne porabe.............. Drugi viri sredstev skupne porabe C. Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev . . 1 . Drugi viri obratnih sredstev . . D. Rez. sklad in drugi skladi Rezervni sklad in drugi skladi . Viri nerazporejenih sredstev . . E. Vir! sredstev v obračunu In druga pasiva Kratkoročni krediti za obratna sredstva ..................... Dobavitelji in druge obveznosti . Druga pasiva..................... 74,421 | Skupaj . . Vodja računovodstva: Pasiva Znesek (v 000 din) 15.088 15.876 1.057 17.821 1.900 1.730 19.184 1.765 74.421 Direktor: A. Zupančič L r. SPLOŠNO mizarstvo litija na dan 31. decembra 1966 Postavka Znesek (v 000 din) Postavka Znesek (v 000 din) A. Osnovna sredstva Osnovna sredstva ..... 1 1 2.534 A. Viri osnovnih sredstev Sklad osnovnih sredstev .... 3.347 Denarna sredstva osn. sredstev . 813 Drugi viri osnovnih sredstev . . ~ B. Sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe .... B. Viri sredstev skupne porabe Sklad skupne porabe 203 Denarna sredstva skupne porabe 203 Drugi viri sredstev skupne porabe — C. Obratna sredstva 1.566 C, Vir! obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev .... 1.24D Skupna obratna sredstva .... Drugi viri obratnih sredstev . . - D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega skla- 340 D. Rez. sklad in drugi skladi Rezervni sklad in drugi skladi 340 da in drugih skladov .... Viri nerazporejenih sredstev . . 2.546 Denarna sredstva nerazporejenih sredstev ......... - E. Viri sredsiev v obračunu in druga pasiva E. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kratkoročni krediti in obratna sredstva 800 Kupci in druge terjatve .111 1.111 Dobavitelji in druge obveznosti . 61 Druga aktiva 5.477 Druga pasiva ........ 507 Skupaj . . . 9.044 Skupaj . . . 9.04? Vodja računovodstva: Predsednik UO: Direktor: Jelena Trampuž Franc Razpotnik Edi Skušek KOMUNALNO PODJETJE MLEKARNA RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU Aktiva na dan 31. decembra 1960 Pasiva Postavka Znesek (v 000 din) Postavka Znesek (v 000 din) A. Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev Osnovna sredstva 11 42.249 Sklad osnovnih sredstev . . . 45,631 Denarna sredstva osn. sredstev , 3.382 Drugi viri osnovnih sredstev . 1 - B. Sredstva skupne porabe B. Viri sredstev skupne porabe 265 Sredstva skupne porabe .... Sklad skupne porabe Denarna sredstva skupne porabe 285 ■ Drugi viri sredstev skupne porabe ** C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva ... 1 6.880 C. Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev ..11 Drugi viri obratnih sredstev . . 6.000 D. Izločena sredstva D. Rez. sklad In drugi skladi Denarna sredstva rezervnega skla- Rezervni sklad in drugi skladi . 20 da in drugih skladov .... 89 Viri nerazporejenih sredstev . . 3.00? Denarna sredstva nerazporejenih sredstev 1.332 E. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva E. Sredstva v obračunu in dru- Kratkoročni krediti za obratna | ga aktiva sredstva Kupci in druge terjatve .... 7.008 Dobavitelji in druge obveznosti . 6.232 Druga aktiva . 201 Druga pasiva 245 Skupaj . . . 61.417 Skupaj . . . 61.417 Vodja računovodstva: Predsednik UO: Direktor: Stanko Rošker Kristina Kovačič Stanko Bratec TRGOVSKO PODJETJE -GABROVKA« V GABROVKI na dan 31. decembra 1966 Postavka Znesek (v 000 din) Postavka Znesek r Abramdovič, 23, delavec, Anion Cestnik, 31, delavec, Rud-Rudnik - levo roko; Iscn Mcca- nik - levo roko; Stanko Zaplatar, •'»vet, 26, delavec. Rudnik - desno 20, delavec. Rudnik - levo roko; f«mo; Svetozar KarabaScvlč, 38, Ivan Žagar, 39. delavec, Rudnik — delavec — levo nogo; Stojan Ra- glavo; Franc Roba, 32, delavec, Benkovič, 23 delavec. Rudnik — Termoelektrarna — roko; Alojz desno roko; ’ Miodrag Kosili1, 27, Urbajs, 69, delavec, Termoelok-delavec, Rudnik — poškodba gla- Irnrna — opekline po roki; Fredo J'0; Franc Slokan, 36, delavec — GumzeJ, ?>, drlavec. Rednikovo roko; Alojz Bratce, 25, dela- levo roko; Ivan Klanjšek, 42, drln-Joc, Rudnik — desno roko; Peter vec, Rudnik — desno nogo; Željko Fokrlvaf, 32, delavec — desno Romih, 32, delavec, Rudnik — ievo ri»ko; Ivan Kostanjšek, 28, delavec, nogo; Bernard Napret, 39, delavec, "hdnik - poškodba boka; Drago Rudnik - levo nogo; Alojz Bratec, '•“vbi. 32, delavec, Rudnik - des- 20, Rudnik - poškodba nog; Franc 110 roko; Vlado Bogovič, 24, dola- 1’erkif, 27, delavec, Rudnik - Ponesrečili so se desno roko; Ivanka Zabrložnik, — dCisno roko; Anton Gnus, 47, 20, doD ’ka, Rudn;k - poškodbe delavec Rudnik — poškodba po glave; Štefanija Korte, 53. ddav- obrazu; Anton Kreže, 24, delavce, ka. Rudnik — ievo nogo: Rudolf Rudnik - levo roko; Franc Strovs Polanc, 18, delavec. Rudnik - levo I., 34, delavec. Rudnik - desno roko; Edi Lavrenčič, 35. delavec, koleno; Jože Jager, 47, delavec, Rudnik — levo nogo; Bajro Kostič, Rudnik — poškodba rame: Ivan 28, delavec, Rudnik — levo roko; Jerman II., 31, delavec, Rudnik — Franc Razoršek, 58, delavec - poškodba po glavi; Ivan Bokal II., prsni koš; Ivan Kastelic 46, de- 35, delavec, Rudnik — posl.odba lavec, Rudnik - poškodbe telesa noge; Anton Logonde-, 31. deia-in nog; Adolf Jesenšek, 29, dela- vec, Rudnik - desno roko; Jote vec, Cementarna — 'evo nogo; Jerman. 27, delavec, Rudnik — Adolf Jesih, 42, delavec, Cemen- desno roko; Alojz Kurnik, 38, de-tarna - levo nogo; Anton Žohar lavec Rudnik - desno roko; Vinko ’delavec Rudnik - levo koleno; Pušnik, 32, delavec. Rudnik - ko-M ari jan Zoks, 23, delavec, Rudnik leno; Alojz Kastelic, 33, delavec, STT — poškodba roge; Jože Sar- Rudnik - desno roko; Smajo Sba-dinšek, 20, ključavničar, STT — novič, 29, rudar, Rudnik — desno levo oko; Tone Valant, 18, delavec, nogo; Jože Rozman I., 23, rudar, STT — vnetje očesa; Alojz Tram- Rudnik — desno roko; Alojz Mi-puž, 22, ključavničar, STT - des- klavčič, 48, delovodja, Gradbeno no roko. podjetje — desno nogo; Inzo Av- ZAGORJE dič, 19, rudar, Rudnik — desno Stanko Grošelj, 33, rudar, Rud- roko; Vojislav Vračevič, 18, rudar, nik — levo roko; Stanko Lebar, Rudnik — glavo; Jože Vresk, 31, 28, rudar, Rudnik — sredinec d os- rudar, Rudnik — desno roko; Kanc roke; Mira Prošt, 29, poslovod- rel Benčič, 35, rudar. Rudnik — kinja, »BOROVO« — nogo; Jakob desno nogo; Ivan Uranič 5., 40, Dejč, 27, rudar, Rudnik — desni rudar, Rudnik — desno oko; Ivan bok; Jernej Gorišek, 49, rudar, Pirc 7., 52, rudar, Rudnik — levo Rudnik - glavo; Mijo Cvetič, 22, nogo; Franc Grožclj, 11., rudar, delavec, Komunalno podjetje — Rudnik - levo roko; Stanislav oči; Karel Rupnik, 15, delavec, Petrič, 17, vajenec, IRS — levo Lesno podjetje — levo roko; Jože roko; Franc Ocepek, 18, delavec, Boršt nar, 42, rudar, Rudnik — Lasno podjetje — levo nogo; Alojz hrbet; Franc Germin, 18, rudar, Borštnar, 27, dedave«^ ZANIMIVOSTI - FILM - ROMAN= Ugrabitev tožno opoldne Zaljubljen miHčnft ugrabil dekle pet minut pred poroko — Srečen epilog — Želela je, da bi bila njena poroka »nekaj posebnega« Iz jugoslovanskega filma »Servisna postaj*« Kal pripravila ¥es§ta film Točno opoldne bi se morala poučiti mlada trgovska pomočnica rana Sendekovič iz Arilja. Toda et minut pred poroko so jo grabili čisto v stilu divjega za-ada. Na kancu se je vse dobro tončalo: nesojeni ženin se je po-olažil, ugrabitelji pa so napravili eselo svatovska pojedino. Pred kratkim so začeli v Arilju .'.Sijati, da se bo Brana poročila električarjem Milošem Radojči-em. To je zvedel tudi mladi miličnik Mitar Perišdč, ki je bal hudo zaljubljen v mlado dekle, pa :udi Brana ni bila ravnodušna do njega. Ko je Perišič zvedel še za točni datum in uro poroke, je skoval načrt, kako bo ugrabil izvoljenko. Določil je tudi rok: pet minut pred poroko. Tisti dan je v bližini prodajalne, kjer je delala Brana, bilo videti nenavadno dosti miličnikov. To so bili Perišičevi kolegi, ki so pomagali pri načrtu. Na pomoč je prišel tudi direktor podjetja -Pro- za novo sezono Slovensko distribucijsko podjetje VESNA FILM v Ljubljani pripravlja ta novo filmsko sezono vrsto novih odličnih filmov svetovne vrednosti. Z bogato izbiro najboljših filmov želi to podjetje praznovati lS-letnico svojega delovanja. Med francoskimi filmi bo zastopan film RESNICA z Brigitto Bardot v glavni vlogi. To delo ;e prejelo najvišjo državno nagrado v letu 1960 kot najboljši francoski film; nadalje film IGRE LJUBEZNI, ki je dosegel lani najvišjo nagrado na festivalu v Berlinu; film DO ZADNJEGA DIHA, ki je ravno tako prejel nagrado na ber- linskem festivalu in drugod. Italijanska kinematografija bo zastopana po filmih: PUSTOLOVŠČINA, nadalje JAZ LJUBIM, Tl LJUBIŠ — film, ki je bil v Italiji prepovedan — KROŠNJARJI (ki je bil pravkar na sporedu v k;nu Delavski dom v Trbovljah) ter film CRIMEN, komičen doživljaj v Monte Carlu. Angleški filmi bodo zastopani s filmom SINOVI IN LJUBIMCI (ki je bil tudi že na sporedu v Del. domu v Trbovljah), prav tako s filmom OBTOŽENI STE, ki se šteje med najboljše filme lanske proizvodnje v Angliji. — Švedi bodo v novi sezoni zastopam s filmom LEKCIJA V LJUBEZNI, Grčija pa po slovečem filmu NIKOLI V NEDELJO. Bogat je izbor filmov ameriške proizvodnje, tako na primer ZADNJI VLAK IZ GUN HILLA, odlična melodrama DOM NA GRIČU. Se letos bomo lahko videli v kinu Svobode Trbovlje II aocstern film ČRNI NAREDNIK, nadalje veliki spektakl ALAMO. Temu bo sledil še psihološki svestern film OSEDLAJ VETER. Med poljskimi filmi bosta v novi sezoni zastopana film KRIŽARJI ter MATI IVANA ANGELSKA. Ta dva filma bosta na sporedu v Trbovljah prihodnje leto. Vesna film pa ima za prihodnje lete. še v načrtu nakup velefilma SPARTAK, nadalje ŠTIRJE APOKALIPSKl JEZDECI, prav tako PARIŠ BLU-ES, UGODI E V TRAVI. RIMSKO POLETJE GOSPE STONE, napeto vohunsko delo DVOLIČNI IZDAJALEC ter dolgo pričakovani film MOST NA REKI KWAI. To je samo nekaj filmov, ki bodo na sporedih naših kinematografov. Načrtov ima Vesna film še več. ALI VSE PTICE GRADIJO GNEZDO? Ne. Nekatere morske ptice, med njimi galeb, ne delajo gnezdi, prav tako tudi ne ptiči, kot so nočni sokol in nek ameriški nočni ptič. Nekatere ptice ležejo jajca v gnezdo tujih ptic, ne da bi si kdajkoli gradile lastna gnezda. 6e enkrat: »Povest o Nesebbru« z razstave ing. arch. Popova VTOMSKI POIZKUSI BODO POMORILI 140.000 LJUDI Izjava ameriškega Nobelovega nagrajenca za krmijo Ameriški Nobelov nagrajenec za kemijo dr. Linus Pauling je izjavil v nekem intervjuju, da bodo reaktivni odpadki v letu 1958 ustavljenih atomskih poskusov povzročili smrt 140.000 ljudi. Smrt teh oseb bodo povzročili v obliki levkemije, kostnega raka in nekaterih drugih bolezni. Sedanji atomski poizkusi pa bodo po njegovem mnenju povzročili še večje nevarnosti. Težavno je — je povedal dr. Pauling — navesti točne številke, ker je pri tem treba upoštevati vedno večje število prebivalcev na svetu. Ce bodo sedanji atomski poizkusi povzročili iste množine radioaktivnih odpadkov kot prejšnji poizkusi, potem je treba računati, da bodo postopno pomorili okoli 280.000 ljudi na svetu. leter« Branko Boškovič s svojim avtomobilom. Vse se je odigralo s filmsko naglico. Ko se je Brana pojavila na vratih trgovine, so pristopili Perišičevi kolegi, jo prijeli za roke in odvedli s sefcoj. Pravijo, da se dekle ni niti najmanj upiralo. Sama pa je potem pripovedovala, da je bila »vsa iz sebe«. Ko je Miloš, ki je čakal na ne- i se dogaja, je stekel na ulico. Toda takrat je hilo že prepozno. — Lahko je samo še zažugal s pestjo za ugrabitelji. Pa 6e je hitro sprijaznil z usodo in je, kot pravijo, na kancu želel novemu ženinu vso srečo. Ko so ugrabitelji z nevesto prišli do avtomobila, je voznik pognal in »studebaker« je zdrvel skozi Arilje v bližnje Sevalje, kjer so v hotelu vsi skupaj veselo proslavili svatbo. Nevesti pa se je izpolnila tudi velika želja, saj je poprej pripovedovala tovarišicam, da si želi poroko, ki bo »nekaj ZAKAJ TAKO REDKO SREČUJEMO POGINULE ŽIVALI? Večino poginulih živali v naravi takoj požro druge živali. Živali, ki poginejo zaradi bolezni ali iz kakega drugega vzroka, pojedo mnogoštevilni veliki mrhovinarji, šakali, volkovi itd. Toda najbolj se mastijo ob crknjenih živalih drobceni hrošči, imenovani pogrebci. Ti lahko v eni sami uri pospravijo truplo mrtvega zajca. ALI SO KAČE GNUSNE? Morda niti en pojem ni tako pristen za občutje, kot ta, da so kače »gnusne«. Toda brez osnove. Kača sodi med najbolj čiste živali in prav tako nedolžno je, če se dotakneš kače ali pa, če prime', spolzko skorjo olupljenega dre- RADIOAKTIVNOST DEŽEVNIC RASTE Po ugotovitvah državnega bakteriološkega instituta v tViirzbur-gu v Nemčiji se je radioaktivnost deževnice v zadnjih dneh 30-krat povečala. Meritve, ki so jih izvršili na univerzi v Hirošimi, so pokazale, da je tudi na Japonskem radioaktivnost znatno porasla. Tako nemški kot japonski institut menita, da porast radioaktivnosti še ni tolikšen, da bi ogrožal zdravje ljudi. Dva prijatelja — Franček in hrček mniiiniimniffifliiiiiiiinniiniiiiiiiittiiiniiiiiiniiiiiiiiiinniininiininniiiinniinniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiininnnniiiiniiiiiiimi | ŠE NEZNANA ZGODBA IZ ZGODOVINE ZADNJE = | SVETOVNE VOJNE: 1 Epopeja slave in ljubezni == a Ko je bil star 28 let, je živel George Masten6on kot srednje-3 veški vladar. Bil je lastnik velike plantaže čaja v Matambri na a Javi in je vladal 1500 domačinom, tako moškim in ženskam, a Ko je odhajal na sprehode, so morali klečati pred njim vsi | in se mu klanjati kot pred junakom, dekleta pa so imela za naj-3 večjo čast, če jih je samo bežno preletel s pogledom. H Kakor sodijo, George Masterson ni bil pristaš monogamije § vse dotlej, dokler ni srečal Maležanke, ki ga je osvojila. To je S bilo tistega dne, ko je z lastnim letalom odletel do otoka Bali. § Ko je po poletu počival na obali neke mirne reke, je zagledal, s kako se reki približuje dekle izredne lepote. Trenutek pozneje g je dekle, ne da bi se dosti zmenila zanj, odvrgla s sebe obleko g in veselo skočila v svežo vodo reke. || Mastenson je zamaknjen gledal njeno prelepo telo, dokler se jg je kopala. Ko pa je odšla iz vode na kopno, se ji je približal in g jo vprašal, kako ji je ime. H — Lana, — mu je odgovorila z ljubeznivim nasmeškom. P To je bilo zadosti, da se je Masterson zaljubil v Lano. Od-§ tlej je prihajal vsak dan z letalom na Bali, kjer sc je shajal U z lepo Lano. Sestanki pa so morali biti tajni, ker je bila Lana § hči brahamca, čigar vera ni dovoljevala, da bi se Lana lahko H poročila s človekom druge vere. Zato bi jo oče prav gotovo ubil, a če bi vodel za te sestanke. 3 Toda kljub tajnemu shajanju ta idila ni trajala dolgo. 3 Po napadu na Perl Harbour so začeli Japonci osvajati zemljo H današnje Indonezije. Masterson, ki je bil odličen pilot, je stopil s kmalu med letalce — prostovoljce. S svojim turističnim letalom H je opravil vnslo nalog in je imel šo to srečo, da se je vselej | g vračal nepoškodovan. S Nekako istočasno so v Malango na Javi prišle tudi prve g oskadrile ameriških letečih trdnjav in lovcev. Kljub temu pa se g, je stanje vse bolj slabšalo. V noči med 18. in 19. februarjem so j| se Japonci izkrcali na Baliju in ga zavzeli v nekaj urah. Muster-g son je bil tedaj na plantaži Matambri in jo vodel, kaj grozi tako |? lepemu dekletu, kot je Lana, če pride v roke Japoncem. (Se nadaljuje) .................................................................................imT Giierjean jo ustavi zaničljivo: — Trideset Msoč letne rente? Malo manj kot nič! Tudi to Je revščina. — Trideset tisoč rente malo manj kot nič? ja? vsa prepadena ponavljala Perina. — Toda dragi prijatelj, o čem sploh sanjaš? — O neizmernem bogastvu, o imetju brez meja! Želim sl neizmernega bogastva. Sprašuješ me, o čem sanjam, o čem hrepenim? Povedal tl bom: sanjam o neprekosljlvem vzhodnjaškem sijaju in razkošju. Hrepenim po milijonih, ki bi dnevno šil skozi moje roke in bi kot vrtinec, kot mogočen slap deževali na presenečen Pariz. Sanjam o kraljevskem sijaju, o knežjih slovesnostih in sreči. Skratka: hotel bi hiti kralj dneva. Okrog sebe bi zbral dvorjane. To bi bila moja vojska. Ali sploh veš, koliko razbojnikov in podobnih izmečkov človeške družbe se dnevno skriva po Parizu, koliko je rok, ki nenehno krše zakon? Vidiš, vsi ti bi bili moji dvorjani, vst ti bi ml bili neomejno zvesti. Zato je pa potreben denar, mnogo, zelo mnogo denarja. — In kako priti do njega? - Ne veš? Stvar je enostavna: nič drugega kot poroka s plemkinjo, ki bi prinesla za doto milijon, pozneje pa še dva. Perina se je začela smejati. - Tako malo? je vzkliknila. - Tl sl vsekakor prelep in prepričan v to, dragi baron. Alj si morda že našel oboje? - Upam, da sem, Je odvrnil Querjean precej resno. - Poslušaj, kaj ti bom povedal. Kot veš, je bil včeraj lega, toda hladen dan. Približno ob dveh popoldne sam odšel na Tuillerijskc vrtove, kjer je bilo veliko Mudi. Trem gospodom z Sežele sem obljubil, da se bom z njimi se či v »Gostilni pri lisici«. Dan prej smo kvartali in priigral sem precejšen znesek, o sedaj so me hiteli oni oskubsti. Ko sem šel tja. sem srečal dve dami: prva Je bila stara, druga pa lepa, mlada deklica ... — Lepa? - Prekrasna! Sodeč po zunanjosti bi dejal, da je izredno bogata naslednica plemenitega rodu. - lu kal potem? - Trije lakaji v bogatih livrejah so šli za njima. Naenkrat Je prihrumelo iz nekega kr.bnrcta deset do dvanajst častnikov švicarsko garde, vsi bolj ali minj pijani. Eden izmed njih je zagledal deklico, šel proti nji in jo hotel poljubiti. Zavpila je, stara gospa pa ni vedela, kuj naj stori. Služabniki so hoteli zaščititi gospodarico, toda kaj kmalu so lili ra orož/eni, kajti vsi so se zavzeli za nesramnega častnika. Ze so hoteli odvleči mlado damo v kabinet, ko sem se zrinil med nj“. Napadli so me z meči. Branil sem se s pomočjo ljudi, ki so mi priskočili n* pomoč. In kaj kmalu so se morali Švicarji umakniti. Mladi dami sem ponudil roko In jo edpeljul med navdušenim zahvaljevanjem starejše gospe, njene VTSfOjltEljtce, do vrat njene rojstne hiše. Pomislil sem, kako sem srečen: družina, v XAVIER DE MONTEP1N g Maščevanje in ljubezen katero sem prišel na tako nenavaden način, je ena izmed najslavnejših in najbogatejših v Franclji. Takoj ko sem jo zapustil, sem sc pozanimal za njihove premoženjske zadeve. Bogastvo te družine je neizmerno, njihova edinka, moja varovanka, pa bo dohila na dan poroke milijon. — In ti misliš, da bi te hotela vzeti ta bogata plemkinja? — Zakaj pa ne? Sem Iz stare; plemiške družine. Vsekakor sem rešil čast in morda celo življenje te mlade dame, katero želim poročiti. Skratka — prepričan sem, da me ne bo odbila, če ml boš ti pomagala. Perina je zmajala z glavo, kakor da dvomi. — Jaz naj bi ti pomagala? je končno vprašala. — Kako pa bi tl lahko pomagala? — Tako, da ml posodiš tisoč loulsdorov. — Znorel si, baron! Kaj boš pa počel s tem denarjem, če smem vprašati? — Saj nihče razen tebe ne ve. da sem čisto na psu. razen tebe. Nihče razen tebe ne ve in se mu niti ne sanja o zvijačah, ki ml pomagajo, da svojo nesrečo zavlačujem in skrivam. Tvojih tisoč loulsdorov bi mi pa pomagalo, da bi zavaroval in ohranil svoje pošteno ime, da bi vsaj nekaj tednov žJvcl tako, kot se spodobi za plemiča. Sicer pa ne zahtevam tvoje usluge zastonj. Za protJusliigo se obvežem, da fl bom takoj po poroki razen sto tisoč frankov, s katerimi bom oTikupll svojo svobodo, izplačal še dve sto tisoč frankov. K«J praviš k temu predlogu? — Ne sprejmem ga! odvrne Perina. — Iver do te poroke nikoli ne bo prišlo. Veliki gospod, čigar premoženje se ceni na več milijonov, ne bo nikoli dal svoje hčerke in premoženja baronu, ki je do vratu v dolgovih, razen tega pa ni ravno na najboljšem glasu. - Perina. Je prosil baron, znkllniam te: daj ml samo priložnost, da vse skupaj srečno Izpeljem. Sprejmi! Ce moj načrt uspe. bo šlo namesto malenkost-.ega zneska, ki mi ga boš dala, v tvojo blagajno tri sto tisoč frankov. - Koko se pa sploh piše la tvoj veliki gospod? — Vojvoda de SJmeuse. Perina se je vznemirila. — Vojvoda ile Simcuse? Je ponovila. — Da, zadnji potomec ene izmed najstarejšlh francoskih plemiških družin je. — Njegova palača je na oglu ulice Elouls, ali ne, na oglu ulice Fosse—Saint—Victor? nadaljuje Perina. — Poznaš to palačo? vpraša prc ’ oni baron. Ne da bi odgovorila. Perina vstane, vzame Izza pasu sveženj ključev ln odpre v zidu vgrajeno omro. I: nje je potegnila veliko, v rdeče usnje vezano knjigo. Položila Jo na mizo ler začela z tlrhlpčo roko obračati liste. Vsaka popisana strop je bila zaznamovana z datumi. Po nekaj minutah je končno našla t;jto stran, ki jo je zanimala. Z napetostjo Jo prebrala opombe, končno pa poglcdnla barona in vprašala; — Hčerki vojvode Slmcusa je ime Izidora, kajne? — Da, odvrne baron. — Koliko Je stara? — Dvajset let. Tisti trenutek je ura na zidu odbila devet. — Da, je zašepetala Perina polglasno zase, (odn dovoli razločno, da jo je lahko razumel Judi baron. — Da, temu je sedaj natanko dvajset let. Rilo Je ?0. februarja 1752 leta, ravno na dann!nji elan in skoraj ob isti uri, ko se je Izidora rodila. Po tem samogovoru sc Je lastnica hiše brez besed usedla V naslonjač. PUSTOLOVŠČINA 20. FEBRUARJA 1752. LETA Nekaj irennkov je baron čakal, ker je Perina molčnla. Ko P* Je videl, da se je polepila v globoko premišljevanje, jo je vprašal* — Kakšne spomine pa vzbuja v tebi priimek de Slmcus-? - Res Je. lo ime vzbuja v meni spomine, odvrne Perina. *n čudno naključje, da je Izbran prav današnji dan in ura. ki vz.bu * v rqrnl spomine, ki nic vznemirjalo in Jih ne morem prikriti. lipa II bom povedala vso zgodbo, ki za druge ne bi bila zanimiva-zate bo, ker se nanaša na Izidoro de Simcuse, s katero se ?c* poročiti. .j Poslušaj! Pred dvajsetimi leti, ravno na ta dan danes, J** D pustni torek. Takrat sem bila še m!?da. Komaj neka) časa se . živela v Parizu. Stanovala sem v skromni p(Kistrevni sobici, v en Izmed najbolj revnih hiš. v ulici Parvls— Notrc—Dame. Prišla *® iz Breiagne v glavro mesto Franclje. Nisem Se živela v tej mračn^ mogočni hiši. niti niso še ljudje spremenili priimka Perina leVent v skrivnostna »La Goulo«, Tiste čast- som so komaj Pr*’' Ijala z vedeževanjem In niti sanjalo so ml ni, kako donosen Jo ta poklic. Nisem vedela, da bom čez nekaj lot bogata, da me b1** liudje tako cenili, da se me bodo pravzaprav bali. Toda moje j ji* žo Ink vat nekaj pomenilo in vsi so vorjei! v listo, kar je dej-Vvonne Frcal, kakor sciu sc takrat Imenovala. (Dalje prihodnji®