Štev. 37.
Izhaja vsak četrtek popoldne. V slučaju praznika dan poprej. Cena:
*a en mesec..................Din.	4
za četrt leta................... »12
*» pol leta..................... „24
Posamezna štev. stane 1 Din.
Uredništvo:
Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6/I1I.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Poštnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, v četrtek, dne 13. septembra 1923.
Leto II,
Inseratl, reklamacije in naročnina na upravo »Jugoslovanska tiskarna", Kolportažnl oddelek, vhod s Poljanskega nasipa 2.
Inseratl se računajo ::	po dogovoru. ::
GLASILO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
Kmetje in delavci
Slovenska ljudska stranka predstavlja že od rojstva sem pravo sliko slovenskega naroda. V njej se °dcvita ves družabni ustroj slovenskega ljudstva. V ljudmi stranki so zbrani bajtarji, mali in srednji kmetje, Zraven njih je tvorniško in kmetijsko delavstvo, potem s° tu mali in srednji obrtniki, pa tudi duševni delavci, ki so razvili v sebi ideje krščanstva in socialne misli.
Jedro ljudske stranke pa tvorijo brez dvoma kme-jie in delavci. Njim gre glavna beseda v stranki. Dokler bodo kmetje in delavci, ki so združeni v ljudski stranki, ykup držali, bo stranka močna, bo sposobna postopoma jzvajati velike politične in kulturne preosnove in pa glo-bokosežno socialno preuredbo, ki je v programu zapisana.
Pojavi se pa vprašanje, ki ga često čujemo : Ali ‘)0 Ljudska stranka mogla trajno ostati enotna ? Ali niso fred kmetskim stanom in delavskim stanom interesna Jjasprotstva tako velika, da ne more kmet marširati z klavcem v isti vrsti ? Na vprašanje je treba odgovoriti.
Med pravim, velikim kmetom, ki stalno obratuje ,s tujimi delovnimi močmi ter kopiči zemljiško rento in Pa med delavcem so interesna nasprotja gotovo zelo 'fiočna. Koliko pa je teh velekmetov v Sloveniji ? Sko-r° nič. Slovenija je dežela malih in srednjih kmetij. Ma-*emu kmetu zemlja ne donaša toliko, da bi dobil svoje ae>o pravično plačano ; zato si išče, kjer more, še podani zaslužka. Srednjemu kmetu pa nosi s trdim delom gospodarstvo ravno toliko, da more primerno ži-Veti. Svoje delo dobi plačano, navadno nič več, včasi Celo manj.
Od česa živi torej naš mali in srednji kmet ? Ali °d izkoriščevanja, ali mar od rente, ki bi jo zemlja no-s'la brez dela ? Ne ! Naš mali in srednji kmet živita od ^sebnega, produktivnega dela, ki je za vse ljudi, za vso silnega pomena. Naš kmet je delavec, ki do-lva ža švojr~tezKo delo le skromno plačo.
Slovenski kmet in slovenski delavec živita oba le °d osebnega produktivnega dela. Zato je med njima tes-
V eno
Sedanja vlada je vrgla krinko z obraza in se nam naravnost hvale vredno odkritostjo predstavlja kot kar je v resnici : antisocialna, reakcijonarna in pro-%dska.
■ Ko so sedeli v vladi z radikali tudi demokrati, se ,e 2 vso hinavščino liberalne buržuazije markirala ne-a^šna državna socialna skrb in politika. Radikali, ki n- sam> na vladi, so vsaj v toliko pošteni, da ne ‘■nijo tega, kar niso. So stranka srbijanskih povojnih bo-satašev, izvestnega bančnega koncerna in srbijanskega V^šČanskega nazadnjaštva, kar javno in odkrito ka-®l°. Seveda grdobija ostane grdobija, naj je prikrita al1 očita.
. Napram svojim lastnim uslužbencem se obnaša ada ravno tako kakor moderni privatni velekapitalistični pdjetnik ali pravzaprav še hujše. Mezdno gibanje juž-|. železničarjev je udušila z miliarizacijo in podržavljeni. Z žandarskimi bajoneti je užugala tudi delavce ^J^noželezniških delavnicah v Mariboru. Ostalo uradna« m*rno Pusti. da gladuje dalje. V tem oziru se sme ša vlada ponašati s tem, da je v tem oziru edina v m°derni Evropi.
. . Vendar pa se ji to ne zdi še zadosti. Njej je vsa j c'alna skrb trn v peti. Socialna skrb požira preveč Sonaria, tako da ga za druge »državne« potrebe, kakor 0 na Primer volivni fondi za južno Srbijo itd., premalo * ane. Vsled tega se je režim spravil najprej na vojne Prev6’ na 'nva^e* ^ naj se po mnenju vlade zato, ker so jjgv!1Vali za mogotce in njihove profite svojo kri na bo-kruh Po^enej° v sve* vrtet lajno, da si zaslužijo grižljaj |fQ ”a> kakor so to delali veterani rajnega Radeckega, 0 državni socialni skrbi ni bilo še ne duha ne sluha. Cq Nepotrebna je tudi javna skrb za zanemarjeno de-2 ’ Sirote, nezakonske otroke itd. itd. Za te naj skrbi Sam6 dobrodelnost, če hoče. Davke plačujemo itak jje 0 Za oboroževanje armade in druge take prepotrebnih 6 ne Pa za soc‘aln* luksus. Zaščita socialno šibkej-tegJC °a vsak način luksus, ki ga preje niso poznali, vrh-v a pa škoduje kapitalistom, ki morejo svoje profite bre7 ! *Samo s tem’ rnorej° izrabljati delovno moč toere u*tn^*. ^im ve^ sladnih ljudi, izdelanih žen in 'Hit /Cn •	temoblj se polnijo žepi bogatinov. Če-
orej socialna skrb ? Tako čisto pravilno misli vlada.
^ržav"ategaC*e^ P°P°'norna razumljivo, da se naša (lej' na oblast postavlja v bojih med velepodjetniki in trbov°>i-^!tno na stran prvih. Jasno to dokazuje štrajk viad	rudarjev. Ves čas tega mezdnega boja ni
Dos™ z mez'ncem ganila, da med obema strankama tuje. Nasprotno, ves vladni aparat se jc postavil
v ljudski stranki.
na interesna skupnost, zato se oba morata boriti zato, da priborita delu veljavo in čast. Kaj hočemo s tem reči ? Ali delo danes nima prave veljave ? Ne, nima je ! Kmet ne dobiva plačanega polnega dela, on ne dobiva plačanih vseh dobrin, ki jih je z delom ustvaril. Ko prodaja, mu organizirani velekapital določa cene in utrguje od njegovega dela zase dobiček. Ko kmet kupuje, mora plačati kapitalu davek. Tudi delavcu utrguje velekapital zasluženo plačilo. Kdor ne verjame, naj si ogleda dividende, ki jih izplačujejo industrijska velepodjetja svojim delničarjem.
Tako sta kmet in delavec tesno združena v boju za življenjski obstanek. Skupaj morata marširati. Oba živita le od dela, zato morata skupno priboriti delu polno veljavo. In skupno se morata boriti proti orjaškemu kapitalizmu, ki odteguje delu, kar mu po vsej pravici gre.
Slovenski kmet že sluti, da se bo moral lotiti zla, ki tare vse delovne stanove, prav pri korenini. On čuti, da more rešiti bedo, ki se je razpasla po kmetskih vaseh, le veliko dejanje pravice. Le tega ne ve še jasno, kje iu kako bi začel. Tu čaka vse socialno misleče ljudi velikanska naloga. Zanesti bo treba ideje krščanskega socializma prav do vasi v visokih gorovjih. Na drugi strani pa mora delavstvo zapopasti, da je kmetski stan njegov naravni in mogočni zaveznik v boju za socialno ; pravico.
Kmetje in delavci tvorijo jedro ljudske stranke. Prav je tako. Največjo uslugo bi napravil kapitalizmu, kdor bi zasejal prepir med ta dva delovna stanova. Kmetje in delavci imajo skupne cilje in skupnega nasprotnika. Za te visoke cilje, za popolno zmago dela v družbi in za vstajenje pravičnega krščanskega duha v svetu naj kmetje in delavci združeni delajo v ljudski stranki. Tako bo ljudska stranka postajala vedno bolj in bolj tabor delovnega ljudstva.
V tem je bila moč Slovenske ljudske stranke v preteklosti, v tem bo njena velika zmaga v bodočih dneh.
K.
vrsto!
v pokorno službo Trboveljske internacionalne družbe, ki dela horendne profite. Najprej je začela rudarje delo-žirati. Potem je aretirala delavske zaupnike, osumljajoč jih dinamitnega atentata, ne da bi imela samo senco dokaza proti njim. Nato se je celjsko sodišče spomnilo, da bi se mogli zaupniki obdolžiti zločina zoper zakon o zaščiti države, ker so pisali hrvatskim delavcem pisma, naj se ne ponižujejo do »štrajkbreherstva«. In res je uvedla tozadevna preiskava kakor da je Trboveljska družba država ! Okrajno glavarstvo v Celju je šlo v svoji nenavadni skrbi za trboveljske rudokopne magnate celo tako daleč, da je zaprlo in zapečatilo pisarno »Zveze rudarskih delavcev« ter konfisciralo ves društveni denar, ki sestoji iz prostovoljnih prispevkov rudarjev za bedne člane in njihove družine. Celo v Ameriki, kjer velekapitalizem najbolj divja in ima celokupno vlado v svojih rokah, se kaj takega doslej ni še nikoli zgodilo. Ministrstvo za socialno politiko v Belgradu pa daje vsemu temu svoj blagoslov, se daje informirati samo od družbe in delavstva niti ne pusti k sebi.
Mi pravimo : Čemu se sploh še vzdržuje ministrstvo za socialno politiko ? Vlada naj izjavi, da je vsaka socialna politika popolnoma odveč in naj svojega ministra za socialno politiko pošlje v penzijon. Vlada je samo izvršilni organ velekapitalizm& in kot tak nima nobenega interesa na tem, da se vzdržuje bajka o socialni skrbi in politiki. Saj vse ljudstvo ve, pri čem da je. Stran torej še s poslednjo hinavsko krinko ! Reakcija je reakcija in mi se ne bomo bali pogledati ji odkrito v oči.
Je pa tudi v interesu delovnih slojev, da se reakcija popolnoma razgali in izdivja. Delavci bodo pod udarci kapitalističnega biča uvideli, kako jim je potrebna enotnost, ki so jo sami zapravili, sledeč raznim demagogom, ki so obljubljali svoje čase delavstvu zlata nebesa, danes pa se sami kopljejo v milijonih, nesramno verižijo in so se na delavskih ramenih dokopali do bo-gatstva, potem pa uskočili v demokratski in radikalni tabor. V celi legijon strank in strančič je danes razbito delavstvo. Posledice zdaj britko čuti in jih bo še hujše. To pa bo zdravilo, radikalno zdravilo, da se delavstvo končno zave potrebe enotne, krepke, edinodušne organizacije, ki ne bo slepila delavstva s protiverskimi buržujskimi frazami, ampak zastavila svoje moči edinole v borbi za socialno pravico !
Bog daj, da se to čimpreje zgodi !
Politika je boj — organizacija je moč!
Zahteve invalidov.
Organizacija vojnih invalidov je oblastem predložila sledečo spomenico :
Invalidsko vprašanje se vedno bolj oddaljuje od svojega cilja, po katerem bi se moralo že davno rešiti.
Tekom dolge povojne dobe so se doprinesli vsi poizkusi, ki so pokazali, kako je treba regulirati to najbolj socialno vprašanje, da bo nudilo vojnim žrtvam zaslugam primerno oskrbo in težko pričakovani zaželje-ni mir.
Čimbolj gremo dalje z regulacijo, tem bolj se kažejo dejanja, po kateri vprašanje mesto napreduje — nazaduje.
Dogodki zadnjih mesecev, ki kažejo vse predznake, po katerih se misli priti do rešitve, so izzvali po vsej kraljevini, tako tudi v Sloveniji med maso vojnih žrtev veliko razburjenje in nezadovoljstvo. Izvršni odbor Udru-ženja vojnih invalidov kraljevine SHS v Ljubljani, kot predstavnik vojnih žrtev Slovenije, je ob današnjih prilikah zadobil utis, da se ne more tako reševati invalidsko vprašanje in noče imeti nobene odgovornosti za posledice, ki bi znale pri takem postopanju nastati.
Noče biti odgovoren za to, da je držal maso svojih prepotrebnih članov pomirljivo disciplinirano v organizaciji, od katere vse pričakuje zaslombe. Predstavniki j udruženja ne morejo več gledati in prenašati očitanja članov, za delovanje onih, ki hočejo deliti mesto pomoči, zlo.
Zato hoče sedaj, ko je čas, da se krene na pot prave smeri in postopanja, razložiti v tej spomenici glavne nedostatke in vsa dejanja, ki mislijo spraviti skoro lahko rečeno vojne žrtve v nič.
Stvari so sledeče :
1.	Pri pokrajinski upravi imamo invalidski odsek, ki je edini činitelj vsega prava invalidov, vdov in sirot. Isti se namerava likvidirati in sicer na ta način, da se hoče reducirati skoro vse uradništvo, posamezne agende pa opustiti, oziroma jih prenesti na druge oblasti.
Bilo je toliko muke, da se je vpostavil in oživo-tvoril ta odsek in izpopolnil tako, da vrši vse posle z vojnimi žrtvami po današnjem zakonu. Izvršuje statistiko, likvidacijo in nakazovanje pokojnin, skrbi za učenje, upravlja zavode in domove, v splošnem peča se izključeno z vprašanjem vojnih žrtev.
Zapreke pri vsem tem dobro zamišljenem in organiziranem delu bi ne bilo, ako bi se centralna vlada brigala za dovoljena sredstva.
Poskrbljeno je bilo v Sloveniji za dobro invalidsko upravo, po zaslugi nekaterih izkušenih uradnikov, ki so znali vse to organizirati.
Pred kratkim pa se je pričela ta uprava zelo krhati z različnimi neumestnimi centralnimi odredbami, ki pobijajo vsako pošteno delo in so za tukajšnje razmere popolnoma neizvedljive.
Po zakonu o dvanajstinah je pričel odstopati invalidski odsek vse nerešene akte o pokojninah rednemu sodišču. Ne da bi se to pustilo invalidskemu odseku, ki je dokaj točno vršil ta posel, ali pa da bi se ustanovilo za presojo pokojnin posebno invalidsko sodišče, akti se odstopajo rednemu sodišču, ki pri nas nima nobenega stika z invalidskim vprašanjem. Pri nas so sodišča namenjena popolnoma za druge zadeve, kakor za invalidsko vprašanje, ki je popolnoma politično-upravnega značaja. Danes leži pri rednem sodišču v Ljubljani že nad 300 nerešenih aktov za invalidske pokojnine in jih nihče ne pogleda, ker po pokrajinskih zakonih in pri naših razmerah nima sodišče z njimi nič opraviti, zato se tega dela najbrž ne bo lotilo.
Po zakonu o dvanajstinah je tudi odrejeno, da se morajo sploh vsi invalidski osebni akti poslati ministrstvu za socialno politiko v Beograd.
Ako se bodo stekali skupaj vsi akti iz cele kraljevine v ministrstvu, bo moral biti tam tak arhiv, da ga nihče ne bo mogel držati v evidenci in ga pregledati. Nastal bo kaos, v katerem se bodo izgubljali posamezni važni dokumenti.
Najbolj značilno za našo bodočnost ter kako se misli reševati invalidsko vprašanje, je dejstvo, ki se je pokazalo pretekli teden, ko je inšpiciral v Ljubljani ustanove ministrstva za socialno politiko neki g. načelnik, ki se je po informacijah invalidov izjavil
a) da je invalidski dom nepotreben in naj se ukine ;
b) da se protezna delavnica ukine in priklopi ortoped. zavodu v Beogradu ;
c) da se invalidski odsek sploh na 4 do 5 zaposlenih moči reducira ;
d) da naj redukcijska komisija reducira vsaj eno tretjino invalidov, vdov in sirot. —
Vse te izjave, ako bi se udejstvile, bi uničile sploh vse in nu mah ukinile vso preskrbo. Po tem bi ne mogli govoriti sploh v nobenem vprašanju in preskrbi več.
•IT :
Kam naj grS^ez sredstev invalid, da se izuči, ako ne bo invalidskega''doma ?
Ali naj se invalid vozi v Beograd, da mu umerijo protezo ? Ali bo to za državo ceneje in prikladneje ? Ako bo komisija za reduciranje invalidov odbila eno tretjino, ali je gotovo, da bodo isti sami invalidi ? Mislimo, da se nikakor ne more preliminirati kar število, ki mora brezpogojno odleteti, pa tudi, ako so zares invalidi med njimi. Ne gre tukaj za sredstva, ker se lahko uredi, da dobijo težki invalidi večjo, polni invalidi manjšo in pol invalidi po potrebi še manjšo državno preskrbo ali odškodnino. Pošten zakon to lahko brez vsake poprejšnje redukcije regulira, samo ako se hoče in je dobra volja.
Invalidska oblastva se ne smejo nič reducirati ; ker je v interesu invalidov, da imajo dobro-upravo.
Kaj naj naredi urad s par uradniki, ako ni moči na razpolago.
Invalidski odsek v Ljubljani naj osatne neizpreme-njen v istem obsegu kot je sedaj. Zato plačuje narod davek, da se črpajo sredstva v prvi vrsti za dobro upravo.
Vsi invalidski zavodi morajo ostati v dosedanjem obsegu, ker jih tudi novi načrti zakona predvidevajo. Otvorijo pa naj se še novi zavodi, ker ako primerjamo z razmerami v drugih državah, jih imamo pri nas skrajno malo. Pa še ti so tako slabi, kar se tiče navadno v razdrapanih barakah, ki niso za človeško bivališče. Ako država vrši redukcijo državnih nameščencev, kar se ču-je danes ravno pri ministrstvu za socialno politiko, naj gleda, da spoštuje prvenstveno pravo vojnih žrtev v službah. Kam naj gre pohabljen invalid brez uda, ako ga država vrže sama na cesto. Kdo od privatnikov naj ga potem vzame, ako ga država, ki mu je dolžna nuditi pomoč in zaščito, sama izbaci. Ali mu ni za obupati, ako mora še zdrav človek, ki je izbacen iz državne službe, trpeti take udarce vsled akega splošno priznanega nesocialnega dejanja, ki se udejstvuje ravno s temi redukcijami činovnikov.
Hočemo, da se vpostavi normalen red in stanje, ki bi ne vznemirjalo ljudi še peto leto obstoja naše tako lepe države, stvorjene na tolikem trpljenju.
Dajte nam, kar nam gre, ne jcmajte nam pa tega, kar imamo in smo težko priborili.
2e tolikokrat smo povedali in pokazali, kaj je treba storiti, da bo vprašanje vojnih žrtev razmeroma primerno človečansko urejeno. Ne čuje se nas, ni odmeva.
Ta spomenica naj bo zelo resen apel, ker ob sedanjih razmerah in pri bodočih predznakih vidimo skrajno nesocialen konec.
Navzdol.
Rektor ljubljanske univerze dr. Aleš Ušeničnik je v svojem govoru na V. slovenskem katoliškem shodu, ki ste ga čitali v »Pravici« z dne 30. avgusta 1923. izrekel tele resnične besede : »Počasi, počasi bodo vendarle začele zmagovati tudi v velikem svetu krščanske socialne ideje. Seveda ne vemo, morda pridejo prej na narode in države še težke preizkušnje, morda krvave socialne revolucije...
Toda ne bojimo se : Ce bodo narodi imeli oči odprte v križ, bo iz svetovnega prevrata vendarle ustal nov srečnejši rod, novo srečnejše človeštvo.
Dr. A. Ušeničnik je govoril resnico. Kakor se zdaj razvijajo gospodarske razmere v nesrečni Evropi, mora priti do krVave socialne revolucije.
Naravnost grozna poročila prihjaja iz Nemčije. V petek dne 31. avgusta 1923 je veljal ameriški dolar v Berlinu 12 milijonov mark ! Vrednost nemške marke pada tako naglo, da si mi tega niti predstavljati ne moremo. V petek dne 29. avgusta so na berlinski borzi v ranih jutranjih urah plačevali dolar z 7 milijoni mark, v večernih urah so ga plačevali izven borze z 9,100.000 markami, uradno so pa poročali, da je en ameriški dolar vreden 7,500.000 mark.
Seveda je draginja v Nemčiji naravnost strašna. Cene žitu se določa v Nemčiji uradno in so jo povišali za tono (1000 kg) na 40 milijonov mark, moki se pa zviša cena od 4 do 17 milijonov mark. Cena kruhu se je za to podvojila in stane hlebček kruha 800.000 mark. V času od 20. do 27. avgusta se je življenje podražilo za 75 % od 753.733 na 1,183.434 mark za človeka, kateri dela.
Nemška državna uprava, o kateri je ves svet znal, da je poslovala točnejše kakor dobro navita najboljša ura, polagoma odpoveduje. Državna tiskarna ne more natisniti toliko bankovpev, kolikor jih je potrebno, da bi mogel narod imeti v rokah toliko bankovcev, kolikor jih potrebuje. Velike banke ne menjavajo več dobrih inozemskih bankovcev, ker primanjkuje državnih bankovcev. Mesta in tudi velepodjetja izdajajo zasilen denar. Nekdaj mogočna Nemčija drči z brzino bliska v največji nered, v gospodarskem polomu je že. Ali morda ne stoji Nemčija pred krvavo socialno revolucijo ?
Francoska revolucija koncem 18. stoletja je tudi sledila gospodarskemu polomu ljudstva, ker so francoski bankovci, asignati so jim rekli, izpulili vsako vrednost.* Toda poleg bankovcev je krožil takrat v Franciji tudi cekin in dasi je bila francoska revolucija krvava, bo strašnejša tista, ki jo mora v Nemčiji pričakovati zdaj vsakdo, ki ima odprte oči.
Nemci čutijo polom svoje marke bolj, kakor smo mi čutili polom krone in kakor čutimo posledice nestalne vrednosti našega'denarja. V Nemčiji so pred svetovno vojsko ljudje bili plačani in so plačevali v zlatu : zlasti cekini po 10 in po 20 mark so bili navaden denar, bankovcev je krožilo le malo v Nemčiji med ljudmi.
V naših krajih smo bili navajeni bankovcev. Cekinov je prišlo med ljudi le malo in ljudje jih niso marali,
ker so se bali, da jih zamenjajo za krajcarje. Bolj priljubljeno je bilo srebro in baker. Zato pri nas, ki smo bili navajeni pred leti popirnih goldinarjev, grozna množina krožečih popirnih bankovcev ne plaši in Avstrijci kujejo kovinast drobiž, da dvignejo ugled svoje države, mi se pa zadovoljujemo z natisnjenim popirjem.
Nemec je discipliniran, toda če bo izstradano ljudstvo mirno preneslo sedanji polom, je neverjetno. V strašnih skušnjah, ki jih sedaj prestajajo v rajhu, se pa vidi volja Boga. Materialistično vzgojen človek tega ne umeva in ne more umevati. To umeva le človek, ki veruje v večno Resnico. In Božji mlini meljejo počasi, toda meljejo ! Nemčija je bila napuhnjena. Napuh se je še vedno kaznoval. V Nemčiji so se zamislili v minulem stoletju vsi protikrščanski nauki. Nemčija je vodila pred i stoletji odpad katoličanstva. Bog zdaj Nemčijo tepe, da ! bi Nemci spregledali in spoznali Resnico.
Ali jo bodo ? Ne vemo. Vsi znaki kažejo, da sto- I jimo pred dogodki, ki jim pravijo, da so zgodovinski.
Fran Jordan. j
Obtok bankovcev v Nemčiji je znašal po izkazu i z dne 22. avgusta 1923, 273.906„406,882.000 mark. To j je torej že popolnoma sovjetska številka.
Pogajanja stavb, delavcev.
Dne 30. VIII. 1923 so se vršila pri Zvezi indu-strijcev mezdna pogajanja med odsekom gradbene stroke in stavbinskimi organizacijami. Sklenil se je naslednji dogovor :
Zapisnik
o dogovoru, sklenjenim med Zvezo industrijcev, Odsek gradbene stroke ter zastopniki stavbinskega delavstva.
Navzoči :
Za odsek gradbene stroke g. dr. Golia, za Delavsko zbornico g. dr. Stane Likar, za Osrednje društvo stavbinskih delavcev g. Ivan Kralj, Raniboj Drezgič, Janez Osel, za Unijo stavbinskih delavcev g. Alojz Leskovšek, Ciril Lapi, Franc Jelen, za Jugoslovansko strokovno zvezo in Strokovno zvezo lesnega in stavbinskega delavstva g. Avgust Cvikelj, za Narodno socialno strokovno zvezo (stavbinskih delavcev) g. Vladimir Kravos.
Zaključil se je nastopni
d o g o v o r.
I.) Mezde stavbinskega delavstva se v prvih 4. kategorijah regulirajo tako, da bodo	znašale :
1.) za polirje na normalno delovno	uro od Din.	7'—	do	9'50
‘2.)	,	preddelavce ,	,	„	„	„	,	5 75	„	7*50
3.)	„	izuč. profesioniste	„	„	...	5 25	.	6 75
4.)	,	kvalificirane težake	(odrarje, pažiljce
za betonske stavbe	.	.	...	4*25	.	5 50
Za ostale kategorije ostanejo mezde v dosedanji višini in	sicer:
5.) za težake na normalno delovno	uro od Din.	3 25	do	4 25
6.)	.	mlad. delavce „	»	„	„	„	„	2 50	,	3'25
7.) . delavke „	,	.	2 50’ . 3*25
8.)	.	vajence „	,	.	....	2-50	,	4*25
II.) V času stavbne sezije se uvrsti največ 30% delavstva dotične kategorije v najvišjo mezdno stopnjo. V kategorijo preddelavcev se uvrsti največ 10 % pro-fesionistov.
III.) Za polirje in preddelavce veljajo dogovorne odpovedi, za ostalo delavstvo ni odpovednega roka ter se more delavno razmerje ob koncu vsakega delavnega dne razvezati.
IV.) Ta dogovor stopi z današnjim dnem v veljavo. Ljubljana, dne 30. avgusta 1923.
Podpisi!
Objavljamo ta zapisnik oziroma dogovor, da bo tovarišem stavbinske stroke znan in da gledajo, da se bo izvrševal.
Kot zvemo, se baje podjetniki ne držijo sklenjenega dogovora. Zadevo bomo preiskali in ukrenili potrebno, da bodo podjetniki, če se izkaže, da se ne držijo, držali dogovor.
Rudarska stavka.
Rudarske stavke še ni konec. 2 meseca se že trudi družba, da bi zlomila stavko, a dosedaj brezuspešno. Poslužila se je trb. premog, družba vseh dovoljenih in nedovoljenih sredstev, da bi spravila obrat v polni tek, pa se ji do danes še ni posrečilo. Rekli smo nedovoljenih sredstev, da bo to bolj jasno, naj omenimo zadnji slučaj v Kočevju. V Kočevju je bilo odpuščenih 21 delavcev, dobili so nekateri knjižice na dom, drugi pri okrajnem glavarstvu. Ko dobijo knjižice je imel skoraj vsak napravljeno v knjižici gotovo znamenje z črnilom in sicer vijugasto črto. Na protest prizadetih se jim je reklo, da se je podpisal uradnik bratovske skladnice. Črta ni bila podobna nikakemu tudi ne ministrskemu podpisu, sploh pa, kaj se ima uradnik bratovske skladnice, če bi tudi bilo res podpisovati v delavsko knjižico. To je že nedovoljeno sredstvo, vendar pa je danes družbi dovoljeno vse samo, da se pritisne ubogega delavca rudarja k tlom.
Pri vsemu temu gibanju je pa najbolj značilno to, da je vlada, kar smo že večkrat povdarjali popolnoma na strani trb. premog, družbe. Radi tega je to gibanje treba gledati z drugimi očmi kot druga mezdna gibanja. V začetku smo rekli, da je trud trb. premog, družbe bil brez pravega uspeha in lahko pridamo, da združeni vlada in trb. premog, družba nista bili v stanu v 2 mescih zlomiti stavke. Očita se vodstvu stavke, da je šlo delavstvo brez pripravljenosti v boj in da se boji ne vrše oziroma začenjajo tako. Povemo, da kdor trdi danes po 8 tedenski stavki, da ni bilo delavstvo pripravljeno, ta
ne misli iskreno in ne pozna rudarjev. Razumljivo, da bi pri drugih stavkah to ne bilo mogoče. Če pomislimo, da traja stavka že 8 tednov, da je proti stavkujočim nastopala družba z vsemi sredstvi, da je družbi pomagala vlada, ki se je očitno postavila na stran družbe, tedaj moramo reči, da je ta boj res boj in resen opomin družbi in vladi.
Gospodje pri trb. premog, družbi so bili mnenja, da bo šlo zanje gladko, poklicati na pomoč oblast in z njeno pomočjo nekaj rudarjev zapreti pa bo stavka končana. Gospodje so se precej zmotili, čim hujši pritisk tem hujši odpor.
Položaj v revirjih.
Zagorje. Položaj neizpremenjen. Delavci pripravljeni vstrajati do konca, če pade delavstvo, naj pade še družba.
Trbovlje. Položaj neizpremenjen, radikali obljubljajo, da bodo rešili delavstvo. V Trbovljah sklicujejo shod in kličejo delavstvo, da poda svoje mnenje. Pravimo : naj pokažejo v dejanju ne samo z besedami.
V ostalih revirjih se od zadnjič ni nič izpremenilo.
K političnemu položaju.
O političnem položaju bi se dalo napisati za nekaj številk našega lista. V bistvu pa je stvar taka, da si je velika antanta med sabo tako v laseh, da prav za prav ne more biti več govora o enotni antanti. Neprestano se rujeta med sabo Anglija in Francija. Ruvala se bosta toliko časa, dokler ne bo ena teh velesil drugi podlegla. Kje in kako in na kak način pa velesila velesili podleže, ve delovno ljudstvo prav dobro. Zato mora biti neprestano na straži, da nas ne prehiti nov svetovni požar.
Vsled tega iščeta tako Anglija kakor Francija zaveznikov na vseh koncih in krajih, seveda tudi v malih državah. Jugoslavija je za enkrat zaveznica Francije* Pač zato, ker vodi državo velesrbstvo, na katero se Francoski militaristi predvsem opirajo, Anglija pa bi rada prišla do večjega vpliva v naši državi po Hrvatih, in tako bo delavstvu jasno, zakaj je odšel Radie preko Pariza v London.
Naš notranje politični položaj sc bistveno ni izpre-menil. Besede o pogajanjih tu, besede o pogajanjih tam, vendar pa je stvar stara. V Belemgradu bo radikalni klub sklenil, parlament pa bo glasoval. To vse dotlej, dokler ne bodo posledice neznosnega političnega položaja padle na srbski narod sam. Tedaj šele bomo mogli govoriti o bistvenih izpremembah. Delavstvo ima mnogo večji interes na tem, da v tern splošnem metežu, kjer samo ni dovolj zastopano, zbira svoje raztresene ude in jih do ugodnega hipa popolnoma zbere, kakor pa, da bi po nepotrebnem tratilo čas in čitalo politične larifari.
- - ■ L -    —
Na podrobno politično delo!
Katoliški shod je za nami. Krščansko socialno delavstvo je govorilo na njem po svojih zaupnikih in voditeljih tehtno besedo. Vplivalo je, da je delavski shod v soboto dne 25. avgusta napravil na javnost silen vtis ! vplivalo je v debati na zborovanju socialnega odseka v taki meri, da shod ni mogel iti preko zahtev najbednejšib.
In tako imamo v resolucijah, sprejetih na V. katoliškem shodu, določeno široko področje, v katerem lahko delujemo do prihodnjega katoliškega shoda ne da bi nam mogel kdo očitati, da skačemo preko ojesa in da je naša smer preveč začrtana na levo.
Vse resolucije, ves štab zaupnikov in vsi najidealnejši voditelji najnovejšega krščansko delavskega gi' banja pa ne bodo zalegli popolnoma nič, ako se krščaU' sko socialistično delavstvo ne bo zavedalo neoporečne važnosti celokupnega sedanjega političnega položaja.
Ves današnji svet plava v politiki. Politika je kraj, kjer se danes o vsem odloča. Politika pa ni čisto nic druzega, kakor vprašanje moči. Velekapital sam na sebi je velika sila. Ne pomenil pa bi mnogo, ako bi se mu ne bilo posrečilo dobiti političnih vajeti v svoje roke. Zato gospoduje vsepovsod in tlači delovno ljudstvo vsepovsod*
Za nas Slovence in posebej še za slovensko delovno ljudstvo moramo naglasiti nepobitno dejstvo, da je delavstvo danes na javnem torišču vse premalo zastopano, odnosno, da tisti, ki naj bi poleg drugih stvar* zastopali tudi koristi delavstva, nimajo pravega vpogleda v današnji položaj, ali pa nimajo zadosti primernih sposobnosti. Krivda je tu v pogledu na druge stranski stvar. V toliko pa, v kolikor je delavstvo na tem sam0 krivo, moramo izreči končno jasno besedo : Delovi*0 ljudstvo je danes vse povsod, tudi seveda v Slovenil* najbolj tepeno. Ako se hoče teh udarcev obvarovati z° bližnjo bodočnost, mora vsakega posameznika prodret* trdna in neomajena zavest, da se mora baš to delovi*0 ljudstvo najbolj trdno organizirati v enotno fronto. Šel® tedaj bomo rnogli reči, da smo sposobni na bojni pohod* Vse do tistega časa pa moramo neprestano zbirati raztresene ude, svojie somišljenike, svoje pristaše, svoj® zaupnike, svoje prijatelje in vse tiste, ki so sposobni, d* v armadi delovnega ljudstva govore več ali manj važt*0 besedo. Za tako delo pa ne zadostuje sedmorica ali dv°' najstorica ljudi. Noč in dan, dan in noč mora biti **a delu vse krščansko socialistično delavstvo. To naše delavstvo, ki je od početka ustanovitve ljudske strankf tvorilo predstražo ljudske bojne armade, mora spoznat** da je danes tako, kot bi ne smelo biti samo zato, ke. slovensko delavstvo ni organizirano, ni dovolj organiZ*' rano v svojih lastnih vrstah ! Komunisti so delavst^® organizirali. Organizirajo ga danes. Organizirali ga bod jutri. Ali naredili niso ničesar, ne napravijo in ne b nikdar v naših razmerah. Socialni demokratje so delav
stvo dolgo zbirali. Zbrali so ga dosti v svojih vrstah. A s° se raztepli sami na sebi na toliko struj in strančic, da k v°ben veleum več ne bo zjedinil v Sloveniji. Ostale buržujske stranke ne prihajajo v poštev, ker so si ena-Ke kakor krajcar krajcarju, tepejo sc med sabo samo v toliko, v kolikor so ene prizadete in zainteresirane pri enih bančnih koncernih, a druge pri drugih. Delovnemu ljudstvu Slovenije ne preostane nič drugega, kakor to, se do zadnjega člana in članice zbere v Delavski Zvezi za Slovenijo.
Dne 10. maja t. 1. se je izvršil silno važen občni zbor te Delavske zveze. Ves čas po občnem zboru se ^elavska zveza giblje in sistematično napreduje. Vzdržuje svoje neodvisno glasilo, in ga je že zasadila globoko v 5emlio, da ga ne bo podrl prvi veter. Ali vse to veliko Qel°> ki je že za nami, je še silno malo. In ne bo doseglo sv°jega cilja do tedaj, dokler ne bo v Delavski zvezi ®r8aniziran in naročen na »Pravico« zadnji hribovec in ter najmanjši kmetski posel in hlapec.
Zato more iti glas od tovariša do tovariša, od to-arišice do tovarišice, da je skrajni čas, da se celokup-0 delavstvo, vsi tisti, ki žive pretežno od svojega osebja zaslužka, končno politično organizirajo, tako, da Pristopijo kot člani k Delavski zvezi, da naroče delav-ko glasilo »Pravico«, da jo čitajo in da razširjajo prodam in ideje, katere to naše edino neodvisno delavsko gasilo v Sloveniji zagovarja. Iz okraja v okraj mora lei1 glas, iz vasi v vas, od človeka do človeka.
Samo tako bomo dosegli iz katoliškega shoda pri-eren sad. Brez podrobnega dela ne bo žetve, kakor ni °ruze brez okopavanja in osipanja. France Žužek.
Pokret Delavske zveze.
. Iz tajništva. Tovariše, ki pošiljajo dopise na taj-stv°, mesto naravnost na uredništvo »Pravice«, pro-In^0’ da jih pošiljajo tako, da jih bo tajništvo spreje-ca,° najkasneje v ponedeljek dopoldne, ker obstoja si-r nevarnost, da ne pridejo v številko dotičnega tedna. jj.y 1'ajništvo je prejelo precej pritožb na naslov uredil va »Pravice«, ki v nekaj številkah važnih dopisov ^Priobčilo. Dovolili bi si pripomniti, da je bila »Pravi-Pred in po katoliškem shodu tako okupirana, da ni sobn0 čudno, če so nekateri dopisi izostali, ker smo °rali priobčiti poročila in govore ob priliki katoliške-
Ka shoda.
j Resolucije socialnega odseka V. katoliškega slio ’ so tako važne, da naj jih še vsaj vsi zaupniki hra-
nijo
s ln jih imajo vedno na razpolago. Resolucije nudijo °v za obširne socialne tečaje. k .	1'ajništvo	pogreša	intenzivnejšega	dopisovanja iz
^Jev, kjer	obstojajo	po najnovejših	pravilih sestav-
okrajne Delavske	zveze, tako iz	Medvod, Viča,
v Polju,	Tržiča in	Jesenic. To se	mora sedaj od-
„	'M-	I>nevi Kisith Kumare so minuli, začenja se vse-
POV;
^ 'Sod več ali manj živahno politično delo. Nihče dru-PoiDa nima tako velikega interesa, da se izrabi jesenska Žat sezona do skrajnosti, kakor ravno delavstvo. Kred Drosimo vsc> ki še niso vrgli puške v koruzo, da $ko °	p'an ’n nam Pomagajo pri organizaciji delav-
Dolitične organizacije.
2bo ^u*0mer* Pr' nas pripravljamo ustanovni občni nakn avske zveze za Slovenijo za ljutomerski okraj, Ijst r opozarjamo vse tovariše in tovarišice že danes, v "-ni občni zbor mora biti veličastna manifestacija •'ajm plovnega ljudstva iz ljutomerskega okraja. Tudi Hiti	*n naibednejši se morajo končno enkrat str-
V nei)remasljivo delavsko politično organizacijo, v nem’ Preko katere ne bo šla nobena sila. Na ustanov-2vez 0P^nem zboru bo poročal ali predsednik Delavske ^Žek Za .^ovenijo dr. Andrej Gosar ali tajnik France 0brJ j a*‘ poslanec Kremžar, ali poslanec Gostinčar. U0 ^ 2*°žil nam bo program in dal smernice za podrobna k Tovariši in tovarišice ! Mislite na ta veliki dan, S4rii ajerega bo delavstvo iz našega okraja vstalo, se XlIo in zavpilo po pravici!
VeniiCe>.ie, Načelstvo okrožja Delavske zveze za Slo-Hilo	na	sv°j‘ Plenarni seji od 9. t. m. skle-
v ^ klicati za nedeljo dne 23. t. m. ob 10. uri dopoldne ne i)°lano pri »Belem volu« ustanovni občni zbor okraj-D°rovelavske zveze za celjski sodni okraj. Na shodu bo traie . aJ* eden delavskih poslancev ali eden od cenečo2 ^ubIjane- Na tem zboru si bo celjsko delavstvo U(lejst° Postavilo vogelni kamen v svojem političnem •tih j)eV°Vanju- Nam je dovolj obljub in resolucij in praz-r>iat DSecl ! hočemo dejanj ! Mi hočemo, da proleta-tiidi !r,(*e.do besede v celokupnem javnem življenju, struj]. naimanjšem zastopu! Zato bomo svoje vrste Ščansi..V ncProdirno delavsko politično organizacijo. Kr-Celju 1 socialisti! Dne 23. septembra 1923 mora biti v 2astopano celokupno delavstvo iz celjskega sod-°koiiga M^a' vTa dan dan delovnega ljudstva iz našega • Naj živi delavska zavest in zmaga naša !
Pilo *anb“k°vca. h krajevni organizaciji D. Z. je pristo-Vilo nar '; 28 nov^1 člailov in plačalo članarino. Na šte-ocnikov »Pravice« smo tukaj lahko ponosni.
^eru v°ln®manja vrednot Na zadnjem soc. izobraž. ve-jletavske +• Se razPravljalo tudi o važnosti našega P- Dri^M -!Ska' drugi dan je naš zavedni tovariš ^lo vnpt 3 nove nar°čnike »Pravice« in hoče svoje ‘eto nadaljevati med tovariši.
Poselska zveza.
Celje. Na praznik 8. t. m. je priredila tuk. skupina P. Z. izlet v Vojnik, kateri nam ostane vsem v veselem spominu, ker nam je spored nudil tako prijetno razvedrilo in veselje v prosti naravi, kjer smo se po dolgem času zopet enkrat, proste tesnih mestnih sten, napile svežega zraka.
Dve naše tovarišice so nas presenetile z zanimivim in poučnim dvogovorom, tajnik Gajšek pa je izzval veliko navdušenje s svojim govorom za našo organizacijo, v katerem je povdarjal važnost vzajemnosti in kršč. strokovne organizacije služkinj, katere so dostikrat poleg svojih drugih opravil tudi vzgojiteljice mestne mladine, a še danes vsled neurejenih soc. razmer nimajo zaščitenih svojih pravic tako, da bi lahko mirno gledale na svojo bodočnost, kadar jih zapuste moči. Naša skupina je kupila že 5 dr. Gosarjevih brošur, katere krožijo med nami in uredili smo tudi potrebno, da bo vsaka naročnica »Pravice«. Mesečne sestanke imamo redno vsako prvo nedeljo, udeležujemo se pa tudi soc. izobraževalnih večerov ob sredah v tajništvu .lug. strok, zveze. Vsem tovarišicam širom Slovenije naše pozdrave !
Strokovna zveza drž. cestarjev.
Jz tajništva. Automobilna prom. deln. družba v Ljubljani je odgovorila na našo prošnjo glede enkratne mesečne proste vožnje, da bo o tem sklepal upravni svet in je upanje, da se prošnji ugodi.
Načelstvo zveze je sklenilo na svoji zadnji seji, da se skliče občni zbor zveze v prvi polovici meseca oktobra t. 1.. ker je vlada pravila zveze že odobrila. Kraj in čas obč. zbora se pravočasno naznani skupinam, ki pošljejo svoje zastopnike. Na občnem zboru bo na dnevnem redu tudi stvarna razprava o naših strokovnih zadevah in sklepi bodo dali smernice našemu delu. Načelstva skupin naj že sedaj razpravljajo o predlogih ki jih bodo njih zastopniki stavili na občnem zboru. — Ker prihajajo na tajništvo razna vprašanja radi popisovanja po gradb. sekcijah, ki se je zadnji čas vršilo, povdar-jamo, da se vsled tega za sedaj šc ni treba razburjati nikomur.
Socialni vestnik.
Proletarski otroci. Zadnji Avtonomist prinaša tole umestno notico : Te dni smo videli hoditi po ljubljanskih ulicah male dečke napol nage, namazane z »bik-som« po obrazu, po nogah in rokah, ko so nosili reklamne plakate za neko mazilo čevljev. To je že višek poniževanja proletarskih otrok in pravi škandal. Proletarski otrok si mora služiti solde tudi s tem, da ga namažejo z »biksom« kot bi bil zamorec. Čudno, da teh stvari ne vidi oblast in ne kaznuje podjetnika-agenta z občutno globo v korist teh-le revčkov, ne pa v prid državne kase!
Mednarodni boj proti brezposelnosti. Te dni, 9. do
11.	septembra je zborovala v Luksemburgu glavna skupščina mednarodne zveze za boj proti brezposelnosti. Pred svetovno vojsko je bilo v zvezi včlanjenih 39 držav, med vojsko je pa zveza z delovanjem prenehala. Sedanje zborovanje ima v prvi vrsti nalogo, da vsled vojske ukinjeno delo zopet začne ; z največjo pozornostjo pričakujejo zaključkov. Saj je boj proti brezposelnosti vsled gospodarskih razmer povodne dobe postal eden najvažnejših problemov socialne in gospodarske politike v posameznih državah. Glavna skupščina se je poleg organizatoričnih vprašanj pečala z vprašanjem izseljevanja in kolonizacije v inozemstvu kot odpomoč-nega sredstva proti brezposelnosti, z vprašanjem odškodnine, ki jo dobijo nezaposlenci, in dobave dela, dalje z vprašanjem brezposelnosti intelektualcev, poklica in organizacije delovnega trga. O rezultatih posvetovanj bomo poročali.
elavec
!e vsakdo, ki živi pretežno
svojega osebnega zaslužka!  delavci v Delavsko Zvezo!
Čevlje kupujte z znamko »Peko« tovarn Peter Kozina & Ko., ker so ti priznano najboljši. Glavna zaloga Ljubljana Breg 20, na drobno Aleksandrova cesta 1.
V. Šarabon :
Telovadba Orlov na Stadionu.
Malo pozen sem, pa nisem mogel prej. Slišali smo vse vrste zvonov, pro in contra, kdo je kriv in kdo ni kriv.
Prav gotovo je, da Stadion ni bil še dosti pripravljen. Odgovorni so tisti ki so pred tremi meseci rekli, da bo vse v redu. Voditelji Orlov so to morali vedeti, in če so bili kljub temu za nastop, je ta njih sklep diktiral program, ki ni pripustil drugega kot nastop. Veliko krivde prevzame lahko dež, onemogočil je postavitev orientacijskih znamenj. Krivda voditeljev je pa ta, da so pustili vkorakati v Stadion tako veliko armado ; morali bi bili vedeti, da to ne gre. Saj so se morali telovadci ogibati celo telovadnega orodja. Ob štirih je bil določen začetek, začeli so pa ob pol petih. Prav posebno telovadec mora biti točen.
Potem pa tista brezkončna vrsta figur pred nastopom za vaje ! Ali jih mora biti res toliko ? Ko sem lani gledal Sokole, sem opazil, da so ljudje po drugi sliki začeli zdehati, po tretji pa seveda še bolj. Letos se je to ponovilo. Dve efektni sliki, telovadba, pa hiter obhod ; to učinkuje. Ja, in ali morajo biti res zmeraj štiri vaje ? To se z neko trdovratno doslednostjo ponavlja pri vsaki telovadbi. Kaj pa, če bi bili samo dve, in ti dobri ? Sicer pa izvedba prostih vaj ni bila slaba, kakor je pisal nekje neki nergač. Boljša v teh razmerah ni
mogla biti in bi prav nobena telovadna organizacija ne mogla biti uspešnejša.
Prav ni bilo, da so nastopile Orlice. Voditeljski zbor je moral takoj vedeti, kakšna je situacija ; ne pustiti Orlic v Stadion in zato podaljšati orodno telovadbo. In tudi ko so se napačno uvrstile, zakaj ni ostalo tako, kakor je bilo ? Zakaj so hoteli izravnavati, ko so že pri prejšnjem nastopu videli, da to ne gre ? Veliko krivdo imata dež prejšnjega dne in pa godba.
Orodna telovadba je bila dobra. Škoda, da so bili pohvaljeni najbolj tisti, ki so bili sicer pridni, a niso pohvale tako zaslužili kakor drugi. Saj so skupine lepe, a to je stvar zase. Ne z drugo telovadbo obenem! Rekli so, da je nastopila pariška tekmovalna vrsta. Kdo jo je videl ? Vaditeljski zbor in nekaj Orlov, sicer pa prav nihče. Videl sem izvrstne telovadce, ploskal sem jim, pozneje sem zvedel, da so to naši Parižani. Tabla z napisom v takih slučajih ! ! Koliko večje bi bilo zanimanje ! Pa ne vem, če bo to kaj izdalo, kar pišemo. Lani sem nekaj grajal, pa se je potem čisto isto ponovilo. Ne biti preveč trdovraten ! Samo take vaje, ki jih zmagamo z največjo lahkoto ! To je lepo. Ne truda! Ne ponavljati veletoča, to ni nič. Vsak telovadec bi moral prav v prvi vrsti misliti na lep obhod z orodja. Zakaj ni bilo nič lahke atletike, štafetnega teka ali kaj podobnega ? Poznati moraš psiho ljudstva. Pa brez zamere ; prihodnjič bo gotovo vse dobro.
Za stavkujoče rudarje je nabrala tovarišica Pilih Ivana v Celju med člani J. S. Z. na polo tajništva JSZ. Din. 76.50.
Prosimo, da tudi ostali, ki so prejeli nabiralne polo, oddajo kmalu svoje nabrane svote v tajništvu v Celju.
XXX
Za tiskovni sklad je nabral Franc Zajec iz Velenj 50 Din. Pridnemu tovarišu lepa hvala, vsem drugim pa v posnemanje !
Razno.
Šerlok Holmes — varalica Conan Doyle, znani pisatelj Šerlok Holmesa, predava zdaj o New Yorku o Spiritizmu in o prikaznih duhov. Ljudi ga veliko posluša, ker se predstavlja film posnet, kakor Doyle trdi, pri gomili neznanega vojaka v Londonu, na katerem je videti pred klečečo množico nekaj svitlih strahov, kateri naj bi bili duhovi padlih vojakov. Proti Doyleju je pa pričel nastopati zelo odločno jezuit Maria de Heredia, profesor španščine na Holly Cross College v Worcestru. Pater se je pečal dolgo vrsto let z zvijačami špiritistov in je svoja odkritja prednašal v več kakor 200 predavanjih. Zdaj je nastopil proti Conanu Doyleju in zatrjuje, da lahko predstavlja s filmom brez pomoči duhov ravno tako lepe fotografije, kakršne kaže Doyle. Posrečilo se mu je v resnici svoje trditve tudi dokazal in je spremenil celo sam sebe v vojaka, ki prezentira puško.
Kuhanje — zakonska dolžnost. V Tottenhamu pri Londonu je prvič nastopila v Angliji ženska sodnica mrs. Smellie. Neki delavec ni lepo postopal s svojo mlado ženo, ker mu ni dala večerje, ko je prišel z dela domov. Sodnica mrs. Smellie je nagovorila mlado ženo : »Ljubo dete ! Nimate prav. Skrb za jed v hiši je dolžnost vsake žene. Vse smo dolžne skrbeti za to, da dobe jesti, ko pridejo z dela domov. To je dolžnost, ki nam jo nalaga zakon. V bodoče kuhajte redno svojemu možu !«
Zanimiva pojasnila o nesreči pri Lourdesu. Listi so te dni poročali o nesreči pri Lourdesu, ob kateri je izgubilo 22 Nizozemcev življenje. Nizozemsko časopisje objavlja zdaj o tej nesreči velezanimiva pojasnila. List »De Tyd« poroča, da se niso ponesrečili lurški romarji, marveč turisti protestanti po veroizpovedanju. Izletnike je vodil publicist M. Klerk iz Dortrechta, kateri je s sovražnim namenom prišel v Lourdes. M. Klerk je bil tajnik nekega društva, ki si stavlja v svojih pravilih smoter boja proti katoličanstvu. M Klerk je urejeval društveno glasilo »De Protestant«, v katerem je zelo rad smešil češčenje Marije. »De Protestant« je v neki zadnjih svojih številk napovedal serijo člankov proti Lourdesu in v številki, ki je izšla tisti teden, ko se je s svojo družbo ponesrečil gospod M. Klerk, je naznanil izdajatelj lista, da bo imel gospod Klerk kmalu priliko pisati proti Lourdesu temeljni lastnik opazovanj na licu mesta. »De Tyd« poziva svoje bravce, naj molijo k Bogu za milost nesrečnim žrtvam.
Delavski pekelj v Alaski. Spomladi prično loviti v Alaski ribe. Lov traja 8 mesecev. Delo izvršujejo nalašč v najem najeti delavci. Ker so vedno prihajale pritožbe, je poslala inehikanska vlada v Alasko svojega konzula, ki je razmere preizkusil in objavil naravnost strašno poročilo o položaju. Delavce ogoljufajo prej, ko pridejo v Alasko. Nakupiti si morajo v Alaski potrebne reči, ki jih preplačajo dvakrat ali trikrat nad navadno ceno, toda najlepše je, da plačanih reči nikdar ne vidijo. Ko se delavci pripeljejo v Alasko, se prične njihovo muče-ništvo. Vročina je velika, za delavce ni čisto nič preskrbljeno. Delati se mora od ranega jutra do noči. Kdor med delom zaostaja, ga kitajski paznik neusmiljeno prebiča. Delovni pogoji so skoraj v vseh obratih enaki. Konzul navaja v svojem poročilu dobesedno : »Če je paznik večja ali manjša hamalja, če dobe delavci bolj ali manj pokvarjene jedi ; vsaki delovni obrat je pravi pekel, v katerem se najgroznejše, najponiževalnejše in najinfamnejše izkorišča nevednost in lahkovernost ljudi.
Kdor v opisanih strašnih razmerah ne more delati naprej, ga prepuste usodi, ne da bi mu plačali vozne stroške nazaj domov, vsled česar veliko ljudi umre v peščenih puščavah Alaske vsled lakote ali pa zblaznijo.
Kdor prestane vse telesne in duševne napore, je
L
kljub vsem naporom revnejši, kakor je bil, ko je prišel v Alasko. Za dnevno hrano mu zaračunavajo cene v taki višini, da mu od zaslužka ne ostane ničesar. Zdrav se od takega dela vrne malokdo domov.
Boj golim rokam ! V Atenah so pričeli mazati ženskam, katere kažejo gole roke, s smolo. Ker se ženske niso hotele odreči modernim oblekam, je nedavno neki vojaško oblečen mož polil s hudičevim oljem goli roki neke dijakinje.
Tolstega pristaši in vojaška dolžnost. Na temelju nekega sovjetskega zakona iz leta 1920., ki predvideva oprostitev od vojaške službe v slučaju antimilitaristične-ga verskega prepričanja, se je te dni moskovsko sodišče bavilo s prošnjami dveh pristašev Tolstega. Na podlagi izreka izvedencev, ki so proučavali življenje te dvojice, je bil eden izmed njih oproščen vojaške službe, a drugemu je bila prošnja odbita.
Radi smeha v smrt. Londonsko časopisje poroča, da se je neki ameriški državljan po imenu John Chamberlain v kinu pričel nenadoma strašno smejati. Smeh je trajal četrt ure, a kmalu nato je počila Amerikancu žila na vratu in se je zgrudil mrtev s stola. Komisija je ugotovila, da ga je zadela radi prehudega smeha kap.
Kdo največ potuje po zraku. Francoska velezra-koplovna postaja Bourget je pred kratkim objavila statistiko o zrakoplovstvu. V Evropi se poslužujejo aero-planov ponajveč Američani, najmanj Francozi. Za Američani pridejo Angleži, Nemci, Skandinavci in Rusi. Zaostajanje Francozov na tem polju je pripisati njihovi fizični slabotnosti.
Gospodarstvo.
Ljubljanski velesejm.
Letos se je vršil v Ljubljani tretjič velesejm, ki ni izpadel slabo. Slovenija je po svojih vodnih silah in po svojih premogovnikih poklicana, da v naši državi glede na industrijo prednjači. V Srbiji je vojska industrijo uničila. Hrvatska tudi nima razvite industrije. Po vojski se je industrija v Sloveniji močno razvila. Vsi dosedanji velesejmi v Ljubljani so pokazali, da smo Slovenci ustvarili močno industrijo, kar se more tudi z delavskega vidika pozdravljati, samo delavske organizacije sc morajo tako okrepiti, da bodo tvorniški delavci v Sloveniji primerno plačani, kar se zdaj še ne godi.
Na prvem ljubljanskem velesejmu I. 1921 so tvor-ničarji pridobili zelo zelo veliko novih odjemalcev.
Na I. ljubljanskem velesejmu 1. 1921 je razstavilo 470 razstavljalcev, obiskalo ga je nad 100.000 obiskovalcev, kupčij se je sklenilo za 600,000.000 j. k.
Drugi ljubljanski velesejm 1. 1922 je obiskalo 120.000 gledalcev, razstavilo je 700 razstavljalcev svoje predmete, kupčij se je sklenilo za 1.340,000.000.
Letošnji tretji ljubljanski velesejm je glede na razstavljene predmete svoja prednika močno prekosil. Veliko praznino, ki je motilo oko pri glavnem uhodu na I. in II. velesejmu, je na III. velesejmu odstranila okusno prirejena razstava Vil. Na prostem si videl zvonove vlite v Ljubljani in na Jesenicah, dalje so na prostem razstav-ljalci razstavili zelo veliko poljskih strojev, ki so jih prav dobro prodajali.
Blago se je po posameznih lopah zelo strokovno razvrstilo in razstavilo. V paviljonu E so razstavile tvrdke papirne industrije, grafike, kartonaže in pisarniške potrebščine : grafične industrije, lepenka, papir, pisarniške potrebščine, štampilje in zvezki so bili razstavljeni. Nekoliko manj je bilo zastopano pohištvo in stanovanjska oprema, toda kar je bilo razstavljeno : kopalnice,
pisalne mize, pleteno pohištvo in slike so bile skrbno izdelane. Videli smo čolne, lesno galanterijo, okvirje, parketne deščice, plutovino, ribniško robo in zamaške. Kemična industrija je razstavila čistila za čevlje in kovine, etri, fotomanufakturo, gnojila, jedilno olje, mazililo olje, milo, parketno voščilo, sveče in vosek.
Kozmetika je razstavila parfum, puder, toaletno milo, zobno pasto in zobni prašek. Brane, brusila, kose, motorni plugi so privabili veliko gledalcev in kupcev.
Najrazličnejši stroji, izdelki iz železa in jekla, orožje, municija, avtomobili, dvokolesa, električni motorji, lopate, krampi, mlatilnice, motike, slamoreznice, stiskalnice, izdelki konfekcije, usnje, klobuke, slamnike, bonbone, čaj, konzerve, likerje ; sploh vse si lahko naročil in kupil, če si imel denar.
Obisk III. ljubljanskega velesejma je bil velik. Največ se je prodalo v Srbijo, Vojvodinjo in v Slovenijo.
»Orjuna« je zaradi podlistka »Mekeke«, ki je izšel v zadnji »Pravici« pod šifro — k — naslovila na moje ime nekaj »zrn«, ki se odlikujejo prav po tonu omenjenega člančiča. K temu moram pripomniti tole : Orjuna ima to pot popolnoma prav ! Zmotila se je samo v tem, ker je svoja zrna naslovila name. Ni bilo namreč težko uganiti, da bi tisto pisanje, — pa naj bi veljalo, ne vein komu, — če bi bil jaz vedel zanj, ne zagledalo belega dne. Pa nič ne de ! — Treba bo pač bolj poskrbeti, da take stvari ne bodo mogle zlasti ne brez podpisa uhajati v list. In to se bo zgodilo prav gotovo, kakor bi se, tudi če Orjuna ne bi rekla k temu niti besedice.
Dr. A. Gosar.
KUPUJTE PRAVICO !
»Pravica se dobi v prodaj v sledečih ljubljanskih trafikah :
Šterkovič, Dunajska cesta. — Šoukal, Pred Škofijo. Sitar, Florjanska ul. — Leskovšek, Dunajska c. — Jeler, Krakovski nasip. — Posamezna številka stane 1 Dinar.
Dobra gospodinja skrbi,
da ima njena hiša pri najmanjših izdatkih vseeno snežnobelo perilo. Zato vporablja ona le MILO z znamko „<2AZEIA“.
©ar Ustanovljena Seta 1911.
Hranilnica kmetskih občin
Dunajska cesta št. 38 v hiši Zadružne zveze nasproti „Bavarskemu dvoru".
Hranilnica kmečkih občin sprejema In obrestuje hranilne vloge po
5%.
Rentni in invalidni davek plačuje od 1. julija 1922 dalje hranilnica sama. — Vložne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar ter se obrestovanje ne prekine.
Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani je pupilarno varen zavod, v katerega nalagajo kr. sodišča denar mladoletnih. Njeno poslovanje je pod nadzorstvom posebnega komisarja kot zastopnika pokrajinske uprave V Ljubljani. Posojila daje na zemljišča, občinam in korporacijam na amortizacijo.
GOSPODARSKA ZVEZA
Z. z o. z.
LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA 29
1. Blagovni oddelek:
a) poljedelski pridelki in mlevski izdelki,
b) krmila,
c) kolonijalno blago.
2. Kmetijski in strojni oddelek:
a) poljedelski in drugi stroji
b) semena, umetna gnojila,
c) cement, bencin,
d) galica, žveplo.
3. Mesni oddelek:
a) izvoz goveje živine in prašičev,
b) tovarna mesnih izdelkov,
c) hladilnica,
d) izdelovanje umetnega ledu.
4. Lesni oddelek:
a) nakup in prodaja lesa ter oglja,
b) lastne parne žage, lastna parketna tovarna.
5. Vinski oddelek:
a) domača in tuja vina v sodih in buteljkah,
b) vse vrste žganja, konjak, špirit.
Telefon 137. — Brzojavke: Gospodarska Ljubljana.
KNJIGOVEZNICA, [KARTONAŽA IN GALANTERIJ Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 29
se priporoča slavnemu občinstvu ter p. n. tvrdkam za cenj. naročila vseh v to široko spadajočih del.
VELIKA ZALOGA ŠOLSKIH MAP, NOTEZOV IN BLOI<0'1
Cene nizke I Postrežba točna 1 Delo solidno!
Pravkar je izšla v založbi „Socialne Mis!i“ knjiga Dr. A. Gosar:
ZA KRŠČANSKI SOCIALIZEM
Pomisleki in odgovori
z velezanimivo in aktualno vsebino.
Cena 117 strani obsegajoči knjigi znaša 14 Din. ^ se naroči in takoj plača vsaj 10 Izvodov, znaša ec®1 za Izvod samo 12 Din. Dobi se v knjigarnah ali P* v upravi „Soc. Misli", Jugoslovanska tiskarna, k° portažni oddelek, Ljubljana, Poljanski nasip 2.
To knjigo mora Imeti vsak krščanski — sociali
Q Kdo bo skrbel za te, — če se zanemarjaš sam ? NihČ6! ^	
E ©* Vsak član I. DELAVSKEGA KONSUMNEGA DRUŠTVA naj nabavlja vse svoje potrebščine, posebno oblačilno blago izključno pri lastni zadrugi, s tem bo podprl tudi svojo :§* strokovno organizacijo, samega sebe ^ in svoje somišljenike, t II MF mr Najceneje in najbolje kupiš	4 - £ Ce kupiš pri zadrugi po konkurenčni ceni 1 kg sladkorja, ^ si ga kupil dejansko 3 K ceneje, — če kupiš 3 m blaga za * obleko, si ga kupil dejansko 90 K ceneje kot pri konkurenci, ^ ker dobiš 3% popust od vsega kupljenega *5j: * in takoj plačanega blaga! .> vedno le pri lastni zadrugi. n j
PODRUŽNICE: Djakovo, Maribor, Sarajevo, : Sombor, Split, Šibenik. :
TELEFON št. 57 in 470.
MMMM MM«M« IMItMIMOM«« •••*••■•
Pooblaščen prodajalec srečk Državne razredne loterije.
ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA 2^
UUBUANA, MIKLOŠIČEVA C. 10
(v lastiti palači vis-a-vis hotela Union).
Daje trgovske kredite, eskornptira menice, lornbardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter oskrbuje vse bančne in borzne transakcije
pod najugodnejšimi pogoji.
Kapital in rezerve skupno nad 15,000.000 Din., - vloge nad 100,000.000 Din,
•61
EKSPOZITURA: Bled.
Interesna skupnost: Gospodarska banka d. d. Novisad.
Račun poštno-ček. urada: za Slovenijo št. 11.945, v Zagrebu št. 39.080.
Pooblaščen prodajalec srečk Državne razredae loterije«
Izdaja konzorcij.
Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani.
Odgovorni urednik Dr. Andrej Gos3f'