HfeViiKa 43
TRST, v četrtek 18 februvarja 1909
Tečaj XXXIV
//// IZHAJA VSAKI DAN aura
t-.fjt ob nedeljah ;n praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9 zjutraj.
P<D8Bi!čne žtoT. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) y mno^fc lo »kamah. v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petr«, Pevtojni, Sežani. Nabrežini, Sv. Luci„i, Tolniiuu, Ajdo^-Dornbergu itd. Zastarele Štev. po 3 nvč. (10 stot.). C GLASI SE RAČUN/1 JO KA MILJMETRE v girokosti 1 kolone. CENE : Trgovinske ia obrtup r.gla^e po S st. mm, osmrtnice, zahvaie. poslanice, o^Uvse denarnih zavodov p® 20 st mm. Za ogla e v ttk.~vj li.^ta do 5 vr.-t 20 K, v^aka cadaljna vr-ta K *2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-inaoj pa 40 stot. Oglase sprejema In-- ratni oddelek uprave „Ed nosti— Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
i ' 1	iT' ■	i . —ii———»
Glasilo političnega društva „Edinost" za
V edinosti
Primorsko.
je moč 1
****** FAROČNItfA ZNAŠA
sa vse leto 2* K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na ai-ročbe brez doposlano naročnine, se uprava ne ozira.
Varočnina na node2j3Ko Izdanje „EDIIffOSTI" stana : oela-—— lutao K 5-20, pol leta 2 GO —— -
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma se na sprejemajo in i*okopi3l iB ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO : ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konzorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija
lista „Edinost* v Trstu, nI. Giorgio Galatti št. 16. PoStno-hranilniSni ra?un St. 841 652. TELEFON 5t 11-57.

Brzojavne vesti.
Šole „Svobodne Sole" zopet odprte.
DUNAJ 17. — Narnestništvo je razveljavilo odredbo msgistratnih okrajnih uradov v I. in XVI. okraju, da se zapro šole »Svobodae šole". — Šole se jutri zopet odoro,
Car Ferdinand na Donajn.
DUNAJ 17. Bolgarski car Ferdinand je prispel danes semkaj iz Koburga in ostane tukaj bržkone eden sli dva dni.
Požar gledališča v Aoapulco.
MEKSIKO 17. Glasom privatnih vesti s« izpod razvalin zgorelega gledališča v Aca-pulco izkopali 200 mrliče v, ki so bili popolnoma sežgani ali pohabljeni. Gledališče je bilo v malo minutah vse v ogaju. Pogorelo je tudi osem sosednih hiš.
Slučaj kuge v Holandiji.
ROTTERDAM 17. „Nieuve Rotterdam-sshe Courant" poroča, da je v Loosduinen eri Haagu umrla neka zakonska dvojica za feubonsko kugo.
HAAG 17. Pri dveh »lučajih bubonske kuge, ki so ee baje pojavili v Loosduinenu, se gre, kakor je zvedel Reuterjev biro, bržkone za legar.
Ruska duma.
PETR0GRAD 17. Na današnji pred-peludamki seji je duma v prvem čitanju vsprejela agrarni zakon.
Budimpešta 17. Danes je po daljši
bolezni umrl bivši predsednik in generalni ravnate!? ogrske hipotekarne banke baron Ferdinand Mudarassj.
Petrograd 17. Umrl je danes po dvodnevni bolezni za srčno slabostjo veliki knez Vladimir.
Ogrski državni zbor.
BUDIMPEŠTA 17. Prijavljenih je več interpelacij, med temi je interpelacija post. Jfotfaaanna (izven stranke) o zakonskem načrtu glede ustave v Bosni, potem interpelacija posi. Berzoky-ja (neodvisna levica) glede povečanja vojaškega koutingenta in madiar-?kega jezika v armadi, nadalje interpelacija radi srbske trgovinske pogodbe, interpelacija posl. Nagj-ja glede novega vojaškega kazenskega pravdnega reda, in posl. Farkaahazj-ja (neodvisna levica) o finančnem položaju. — laterpelacije bodo dotični poslanci utemeljeval« koncem seje.
Zbornica je nadaljevala generalno debato o zakonskem načrta glede rekrutnega kontingenta.
Del. Roje je v hrvatskem jeziku podal kratko isjavo, da ne bodo njegovi pristaši radi protiustavnih cdaošajev v Hrvatski glaso vali za predlogo.
Posl. grof Battbyany je ▼ imenu stranke neodvisnosti izvajal, da bo glasoval za to predlogo vsled dogovora, sklenjenega med ▼oditelji nareda in krono. Govornik je zavračal včerajšnja izvajanja posl. Maniu-a ter izjavil: Mi vemo prav dobro, da se te govore a& Dunaju, kjer se narodne madjarske ide;e skrajno sovraži, dobesedno priobči in se lih bo pismeno tolmačilo. Konečni cilj politike stranke neodvisnosti na vojaškem polju Je uresničer je samostojne ogrske armade. (Živahna pohvala). Vodilni krogi vojne uprave
PODLISTEK.
Nad grobom.
— Spisala LJUDMILA PODJAVORINSKA.
Poiskal je poslednji sveži grob, ter se takoj oprijel dela. Potoma se je bil cekriiko zase pel, ali sedaj se ni zmenil za to. Hitel je. ker je hotei dogotoviti delo do večera, da bi mogel iti potem na večerno pobožnost. Z lopato je naj poprej odstranil blato ter jel kopati v globel. V gornji plasti je Šlo to pof?em lahko; prediranje ▼ globel pa je zahtevalo tem večjega napora moči.
„Saj mi ta Bog kako pomere !" je spregovoril poluglasno, kar je delal zmerom, kadar je bil sam in zlasti na delu. S tem si je krajšal čas in odganjal misli, ki ga mudijo vedno in povsod. Navadno premišljuje o svojem sina, predstavlja ni ga tako, kakor si ga želi imeti niegovo očetovsko srce ter se učulja nad mnogim, kar tako bolestno skriva pred svetom.
Danes pa, da-si si šiloma privablja spo-auao na sina, mu ti ubfgavajo in ca njih ■šesto so vrivajo drage — ono, ki so se ga polastile pri onih belkastih parah. Za trenutek je sicer p&tlečil t sebi prijetni občutek
polagajo veliko važnost na spopolnienje armade in zahtevajo v očigled današnjemu političnemu položaiu še večje ojačenje armade. Stranka neodvisnosti je pripravljena pokazati dobro voljo tudi na tem polja, stavlja pa kakor predpogoj, da se nadaijno razvijanje armade vrši v znaku narodne madiarske ideje in da se t armado uvede madjarsko mišljenje. Govor posl. Maniua se je gibal v istem miselnem krogu, kakor posamičnih poslancev v avstrijski zbornici. Govornik je zaključil: Mi zelo ljubimo vse državljana te dežele, tudi one nemadjarskih narodnosti, ali z ljudmi, ki tako govorijo, kakor je govoril včeraj ?03l. Maniu, bomo tako postopali, kakor zaslužilo : kakor z veleizdainiki. (Živahna pohvala. Ploskanje in eljen-klici.)
Posl. Bozabj (neodvisna levica) je predlagal, naj se stavi predlogo z dnevnega reda ter naj se najprej razpravlja predlogo glede samostojne ogrske banke. Eo je bil ta predlog odklonjen, je zahteval, naj zbornica odkloni predloge, ki so na dnevnem redu ter je pozval vlado, da stori t tem letu potrebne korake za ustanovitev samostojne banke. — Svoje predloge je utemeljeval v skoraj dve-urnem govoru. Ker se je večkrat oddal]il od predmeta, mu je konečno predsednik odtegnil besedo. — Sledila je poslovna debata radi tega, ker je predsednik ponovno prekinjeval poslanca Bozokj-ja. Nato je bila razprava prekinjena in odgodjena na jutri.
Gibanje delavcev
na Francoskem.
n.
Prvi početki do nastopa Proudhona.
Z delavskim vprašanjem so se pričeli pečati teoretiki na Prancoskem v pričetku minulega stoletja. Ideje, ki so jih zastopali Saint-Simon in njegovi učenci, E n f a n-t i n, Fourier, Considerant in drugi, so bile zelo fantastične in niso imele z realnim življenjem nobeee posebne zveze. lavirale so iz raznih političnih špekulacij, vendar se jih v splošnem smatra kakor ustanovnike one smeri, ki si je kasneje nadela ime: socijalist i č n a.
Pričetkov delavskega gibanja na Francoskem je iskati namreč ob času, ko je pretkani Orleanec Lrais Filip nastopil kraljevi prestol v Parizu (1830). Eao leto potem so se uprli delavci v južno-francoskem mestu Ljon. Vojaki so upor s silo zadušili.
Ta prvi poskus delavskega gibanja se ni opiral na nobeno teorijo, na nobeno tradicijo. Vskipel je sam iz sebe, kakor gorjš, ki je doseglo nekega dne svoj vrhunec. Nobene gotove in izražene oblike ni imel, ampak bil je kakor nejasen kaos, kakor zamolkel spootan klic celih delavskih armad po pravici delavca do svoje eksistence. S tem je stopil obenem bistveni problem delavskega vprašanja v ospredje.
Šele teoretiki, kakor Louis Blanc in P r o u d h o n, so dali temu gibanju točen in jasen izraz.
Prvo politično organizacijo so dobili francoski delavci v raznih revolucijonarnih klubih, ki sta jih vodila B a r b k s in B 1 a n q u i. Ali, dasi jih je napolnjeval instinktiven socijalističen duh, čut stanovske samozavesti, vendar so tvorili Se vedno levo krilo republikancev, ki sta jim načeljevala de-
mokrat Ledru-Rollin in socijalist Louis Blanc. N ih o'gan „Reforme", ki so si ga ustanovili leta 1843, se je imenoval „glasilo šest milijonov duš, ki so hetotje v svoji laBtni domovini."
Nemški nacijonalni ekonom, L o r e n z v. S t e i n, ki je živei dolgo časa v Parizu in zasledoval na lastne oči francosko delavsko gibanje, je izdal leta 1850 troje zvezkov znamenitega dela „Geschichte der sozialen B^vregung in Frankreich von 1789 bis auf unsere Tage." V tem deiu, ki je bilo dolgo časa edini vir spoznavanju modernega prole-tarskega gibanja, omenja zlasti popularnost voditelia Ledru R »llina, češ, da je iskati to v fiksiranju stavka, ki je bil razglašen tedaj na Francoskem prvič in je veljal nato kakor nepobiten aksjom: „politična vprašanja ne smejo biti nič več samonamen javnega gibanja, ampak morajo biti samo sredstva in pota, po katerih je pričakovati socialnega poboljšanja in splošne odpomoči delavskemu stanu."
Pojmi so se jeli polagoma bistriti. Besede, ki jih je zapisal eden izmed lijonskih tkalcev na delavsko črno zastavo „V i v r e en travaillnot ou mourir en com-battant — Živeti kakor delavec ali umreti kakor bojevnik* — so vplivale tedaj kakor električna iskra. Fourier jih je formuliral na kratko kakor „Droit au Travail" (pravico do dela) in te besede so bile desetletja geslo francoskega delavstva.
Droit au Travail — pravica do d9la, ki je tvorila v manifestu „de la Democratie", ki ga je izdal Considerant leta 1843, ene prvih in glavnih zahtev, se je smatrala obenem kakor ena najbistveoejih toček vseh človeških pravic. V znamenju tega postulata stoji delavsko gibanie na Francoskem do leta 1848.
Delavci so zapisali na svojo zastavo novo zahtevo, ki jih je prvič ločila od meščanskih socijalistov in postali so vedno bolj dostopni komunizmu. Tako ni čuda, če je ime! C a b e t s svojim utopičnim „Vojage en Icarie" („Potovanje v Ikariji") tako velik vspek.
Mnogo delavskih voditeljev je romalo pod orleanskim kraljem v ječo. Revolucija 1848 je pahnila Louis Filipa s prestola in Francija je postala iznova republika. Provi-zorično vlado so tvorili poleg zmernega A rago in Lam ar ti ne še Ledru-Rollin, L o u i s Blanc, Flocon in delavec Al b e r t. Revolucionarni klubi, ki st* jih vodila nekoč Barhds in Blauqui, so zopet oživeli, ko sta prišla njih stvarnika iz ječe in so pričeli glasneje in odločneje stavljati svoje zahteve. Prej so klicali po politični, sedaj že po socijalni revoluciji.
Ob tem čara so dobili francoski delavci svoja prva teoretika v osebah delavcev Leroaz in Proudhona. Slednji je postal kmalu glava novemu gibanju. Z vso silo je zapričel boj najprej proti socialističnim demokratom.
ProvizoriČna vlada se je v svojih prvih dneh popolnoma udala delavskim zahtevam oo „Droit au Travail". Louis Blanc, Ledru-Rollin ic Flocon so imenom vlade v uradnem „Moniteur" z dne 27. februarja 1848 objavili slovesen dekret, v katerem se republika zavezuje, da hoče garantirati delavcem ekzi steneo s tem, da jim priskrbi delo pod vsa kim pogojem.
Omutek ustave z dne 19. junija je ob segal še vedno to točko. »V s a k i človek ima pravico, da se preživlja
zadovoljnoBti, ki ga vedno vzbuja v njem okus pijače, toda sedaj, ko se je že nekoliko ohladil, se mu neprestano vriva na misel ona, za katero tukaj dela! Sam Bog vedi, zakaj mu tudi to delo ne gre tako izpod rok kakor druge krati.
Ha, vtrudil sem se, zelo vtrudil! si je mislil, dvignivši lopato gline iz jame, ki mu je že segala do kolena. Eo se bližamo že sedemdesetim letom ter imamo toliko šare za seboj, se ni čuditi, da nam tako delo že dela nekoliko preglavice. Ne, to že ni več za-me.
Tcda kaj pomaga, ko pa sem primoran. Ko bi Janko le kaj več poslal! Toda, kako naj zadostuje za vse šest goldinarjev ? Nu, saj bi morda poslal, ko bi vedel, da mi ne zadostuje ; izgovarjal je sam pred seboj svojega sima in trpki izraz njegovega lica se je vsaki hip kremiil na smeh. Eo bi le znal pisat, pa bi mu lepo razložil, naj mi pošhe vsaj tobaka vsaki mesec. Toda tako, kdo neki ve, kaj Schvrarz vse piše in če se morda pismo ne izgublja kje na peti, ko že ed tistega časa ne prihaja odgovor od nikoder... Ali, ko bi mogel sam žajim govoriti...
Oh — kaj še! je mahnil odločno z roko i obstavii pri delu, se je zamislil kako se je zadnjikrat razgovarjal s svojim sinom. Bdo je to pred petimi leti, takrat, ko je le vedno imel upanje, da preživi svojo starost v miru, a ni slutil niti od daleč, da oo tako vara ▼ »je*, aa katerega bi ob del svoje
življenje. Ni slutil, da se je sin njegov odtujil ne le svoji rojstni vasi, naroda, ampak tudi — očetu.
Bilo je to že četrto leto, kar je bil Schwarz zavzel njegovo mesto — po četrtem letu neprestanega pričakovanja, češ, da ga pozove sin k sebi. Toda poziva ni bilo; d&, kakor mu je povedal Schwarz nekega dne, tndi denar ni dohajal, kakor je dohajal do alej. Sin Janko je pisal Schwarzu, da, ker mu rokodelstvo ne gre izpod rok tako, kakor poprej, ne more pošiljati več, nego po pet goldinarjev na mesec, in teh da ne bo dobival oče na roko, marveč mu jih hoče izročati v obliki žganjice in živeža. Tako vsaj mu je čitsl Schw*rz. Toda v Juričku se je mah -ma vzbudil sum, da to ni resnica, kajti čemu naj bi Janko prikrajševal lastnemu očetu košček lastnega kraha? Vzbudila se je v njem posebna misel: dal je napisati pismo s polnim naslovom, in ne rekši nikomur niti besedice, se je podal na dolgo pot r za sinom v Budimpešto, del je peš, užiraje suh kruh, ali korakal je veselo, z nadejo na radostno snidenje s sinom. Ucru-ea na smrt je dospel naposled v g avno mesto — toda, kam se naj obrne v tem trušča ia vrtincu, med ljudmi, govorečimi nekak čuden, „nekrftčansk" jezik ? In ko še naslova ni znal prt čitati 1 Ali pomagal mu je srečen slučaj. Klateč se po mestu 96 je bil sešel z rojakom in ta ga je sprovel tjakaj, kamer so jo glasil naslov.
delo m." Polagoma so prodirale nove tendence. V zbornici so bile dan na dan hude borbe. Ledru-Rollin in Louis Blanc sta se pomikala vedno bolj proti desni in njunemu izgledu je sledilo mnogo drugih.
Ko je bila na jesen 1848 nova ustava končno sprejeta z ogromno večino 739 glasov proti 30, je bila bitka za delavce že davno izgubljena. O karainalnem postulatu „Droit an Travail" ni bilo ne duha no sluha veš.	XXX,
MinisterstTO Bienerth in Slovani.
V včerajšnjem članku smo omenili, da jo tadi bivši minister za trgovino dr. Fiedler minole nedelje v svojem govora o sedanji politični situaciji naglašal zavezništvo med Čehi in Jugoslovani,
Minole nedelje je namreč v Plznu zboroval okrožni kongres mladočeške stranke, na katerem je dr. Fiedler govoril o politiki te stranke.
Pasaža, ki nam je gori na mislih, se je glasila:
„Tudi na Jugoslovane se n i jemalo obzira ob sestavljanju novega kabineta. Neuvažena je ostala tudi naša zahteva, da bi se ministerstvo sestavilo po polovici iz Slovanov in po polovici iz Nemcev. Će je kdo svetoval Bienerthu k sestavi tega kabineta, je bil to slab nasvet. Ni smeti prezirati, da — ker so danes vnanjo razmere posebno na jugu monarhije zamotane ia nejasne, — ne kaže v takih časih žaliti ravno tistih narodov, katerih se ta razmere ravno dotikajo — Jugoslovanov (Pritrjevanje). A to se je zgodilo po imeao-vanju ministra za nauk in bogočaatje in pravosodnega ministra iz nemških, Jugoslovanom sovražnih vrst, (Pritrjevanje).
Jeden jedini dober vspeh je vendar dozorela ta sestava novega kabineta, namreš združenje med nami Čehi, Jugoslovani In nekaterimi Malorusi.
Po tem obrazloženju me boste vprašali najbrže, kako mislijo češki poslanci, oziroma oni naše stranke postopati v državnem zboru ? Na to vprašanje sploh ne morem dati odgovora, ker to ni odvisno samo od nag. Mi hočemo z Jugoslovani ustvariti zvezo; ne smemo torej a priori diktirati bodočega postopanja, ampak se moramo zjediniti žnjimi in drugimi strankami. Na drugi strani pa tudi ni potrebno že govoriti o taktiki ter dajati sovražnikom orožje v roke. — Izbero taktike morate že prepustiti nam poslancem".
Dr. Fiedler je zaključil: Ako pa je vladi in nemškim strankam — ne izvzemši krčau-skih sociialcev — namen, da nas v parlamentu, kakor to izhaja iz sedanje sestave kabineta, potisnejo na stran in urejati svoje razmere brez nas, morda tudi proti nam, potem bomo že znali skrbeti za to, da se nas na tak način — ne postavi aa stran.
— Praška „Union" odobruje, da dr. Fiedler in Fort — poslednji, tudi bivši trgovinski minister, je govoril istega dne v Ko-stehu nad Labo — nista dajala nikakih izjav glede bodočega postopanja čeških poslancev. — Ako hočejo češki poslanci — pravi rečeni list — skupno postopati z Jugoslovani ia jednim delom M*l<jrusov, je neizogibno, da se • temi sobojevniki poprej sporazumejo in jih ne smejo postavljati pred dovršen čin. Vzlic temu ne dopuščajo izjave imenovanih dvek odličnih čeških politikov baronu Bienerthu
BjIo je to visoko poslopje, na katerem jo stalo napisano nekaj z zlatimi pismenkami. Njegov sprevodnik mu je pojasnil, da to pomeni Gjrorfi Janos, strojar. „Gy<irfi !" O takšnem čudnem imenu še ni slišal nikdar ! Gotovo se je bil zmotil za kako hišo t Slednjič se je dal vendar pregovoriti od sprevodnika, da je vstopi, ves tresoč se od ganot'a in koprneč radovednosti. Vso pot si je bil slikal ta dragi trenutek, in si je predstavljal že v naprej, kako radostno bo sin iznenađen. Objame ga v naročje in mu poreče : Hvala bodi milemu Bogu, da ste le prišii I Počijte si! Žena njegova pa doda: S2daj vas več ne pustimo odtodi...
Po dolgem hodniku je prišel v vežo ia potem v kubiajo, kjer se je vse svetilo, kakor pozlačeno. Neka gosposka deva je imela posla pri štedilnika. Ker pa ni mogla razumeti došleca, je šla klicat gospoda. Čakal je precej časa stoje skromno pri durih in obupno vrteč v rokah klobuk. Naposled je zagledal krepko postavo svojega sina. Hotel je spregovoriti, toda solze so ga polile. V tem trenutku se je zamogel le zasmejati krčevitim, blaženim smehom. Janko ga je pogledal začudeno kakor bi ga ne poznal; v bližnjem trenutku pa je, zamračivši se, rekel z glasom, od katerega je očetu sabnelo srca v telesu:
„Odkod sto so to vzeli ? Gemu ste prišli ?«	(Dalje.)
3faan H
sikakega dvoma, da je na slabih poteh, ako meni, da more ■ češkim narodom postopati kakor z nečim, kar se more prezirati. Pot, po kateri hodi sedaj baron Bienerth ne dovaja do pomirjenja, ampak do ie večih zmešnjav ki bi se jim z ozirom na razmere na jngu monarhije izogibali sleherni avstrijski dr ž a miki.	____
„SlOTanska Jediiota".
„Slovencu poročajo z Dunaja od 17. t« m.: Slovanski akcijski odbor je imel zopet sejo. — Sklenilo se je ustanoviti „Slovansko Jednoto41 z točasnimi pravili. Načrt pravil je danes predložil dr. Šusteršič ter 00 bila pravila z malimi, nebistvenimi spremembami sprejeta. „Slovanska Jednota" obstoji iz fcksekutivnega klnba in parlamentarne komisije. Eksekutivni odbor obstoji iz načelnikov v „Jednoti" zastopanih strank, ekiekutivni odbor zastopa „Jednoto" na zunaj, ne sme pa sklepati obveznih sklepov. Parlamentarna komisija obstoji is predsednikov kluba in imajo: „Slovenski klub" 2. „Jugoslovanski klub" 2, češki katoliški narodnjaki 2, Rusini 1, češki agrarci 3, Mladočehi 2, radikalci 2, moravska ljudska stranka 1, Maaarrkovci 1 člana. Če ima kak sklep dvetretjinsko večino in je proglašeno vprašanje solidaritete, je ta sklep za vsak klub obvezen in stranko, ki nastopi proti, se smatra, da je izstopila iz .Slovanske Jedaote". V „Slovanski Jednoti" je 125 poslancev.
Vseučillščno vprašanje.
Deželni odbor kranjski je ustanovil po* seben vseučiiiški odsek. V ta odbor se pokličejo : dva zastopnika deželnega odbora, župan ljubljanski, dva zastopnika mestnega sveta ljubljanskega, Štirje državni poslanci, trije aastopniki bogoslovnega učiiišča, dva zastopnika „Siov. Matice", dva zastopnika „Pravnika", dva zastopnika „Leonove družbe", en zastopnik srednješolskega učitelj stva. Člen odbora je tadi deželni glavar.
HRVATSKA;
Hrvatje in rekrutni kontingent.
V ogrsko-hrvatskem državnem zboru razpravljajo sedaj zakonski načrt e rekrutnem kontingentu. Kakor poročajo iz Budimpešte bo hrvatski delegati sklenili dati na usta del. Rojca izjavo, da z ozirom na stanje ▼ Hrvatski ne morejo oni tej vladi votirati novincev. Hrvatska je vedno pokazala, da ima popolen ozir na državne potrebe, ali vlada ne jemlje nikakega ozira na potrebe Hrvatske. Hrvatski delegatje protestirajo najostreje proti neustavnemu stanju v Hrvatski. V debati bosta od strani Hrvatov govorila del. Gjalski in Šurmin in morda še kateri drugi. Volitve za aabor?
„Hrv. Sloboda" javlja, da je ban Rauch izdal okrajnim predstojnikom nalog, da ga objektivno obvestijo o miiijenju vclilcev v pojedinih okrajih in da se orientirajo glede žaca za kandidate „ustavne" stranke.
DOGODKI NA BALKANU.
BOSNA.
Ustavna enketa.
SARAJEVO 17. Na včerajšnji in današnji seji ustavne enkete se je razpravljalo o vprašanjih volilnih kurij in o volilni pra?ici. Zastopniki delavstva so zahtevali posebno de* lavsko kurijo z dvemi mandati, ker je v Bosni in Hercegovini do 50.000 delavcev. Hrvatje so to zahtevo delavcev zagovaijali, a podpirali so jo tudi Mohamedanci in Srbi. Hrvat Maudić je zahteval pasivno volilno pravico brez izjeme za vse deželane, za državne in železniške uradnike, za posvetne duhovnike in frančiškane. Civilni adlatus Benko je izjavil, da je vlada obl,ubila pasivno volilno pravico duhovnikom, navedel je pa odklok sr. Stolice, ki je frančiškanom v Bosni in Hercegovini prepovedala vBprejetje deželno-zborakega mandata. — Prihodnja seja 6e bo vršila jutri.
SRBIJA.
BELIGRAD 17. — Ruski odposlanec Sergeiev je odpotoval na Dunaj.
BELI0RAD 17. Avstrocgrski odposlanec v Beiemgradu grof Forgbch namerava v kratkem nastopiti osemdnevni dopust radi privatnih stvari ter se o tej priliki uttavi par dni na Dunaju.
Napetost med staro- in mladoradikalci. Ministeistvo odstopi.
BELIGRAD 17. Hudi napadi staroradi-kaieev v skupščini na mladiradikalnega poljedelskega ministra so napetost med obema radikalnima strankama tako poostrile, da pride veled nezaupnice, ki jo dajo staroradi-kalci omenjenemu miuistru v stvari neke interpelacije do razveze kompromisa med obema strankama, in potemtakem do neizogibnega odstopa Velimirovičevega kabineta. Ako ostanejo tudi današnja pogajanja obeh strank brez vspeh8, poda že jutri vlada kralja svojo ostavko.
Vojni minister ostane.
Vojni minister general Živković je umaknil ■rojo ostavko.
Car Ferdinand na prehodu skozi Beligrad.
V Belemgradn je zavladalo veliko razburjenje, ko se je doznalo da se bolgarski car Ferdinand pelje ca Dunaj, kamor da potuje na zadušnico po svoji materi Klementini V Beiemgradu smatrajo kakor demonstracijo, da ni Ferdinand o m k 40 minut, ko se vlak
> EDINOST« Ster. 49
Uktavlja ▼ Beiemgradu, čakal na tamošnjem kolodvoru, ampak je dal s posebno lokomotivo svoj salonski železniški toz prepeljati ▼ Zemun, kjer je potem čakal eno uro na vlak iz Belegagrada ki ga ja odpeljal dalje. A na beligrajakem kolodvora 10 bili 2e pripravili dvorno iakalnico za vsprejem.
Rusija in srbska spomenica.
Beligrajski dopisnik rDai'y Telegrapha" je zvedel iz najboljega vira, da ruski odposlanec ni dal Srbiji nikakega nasveta proti odpoSiljatvi spomenice.
Svarilo Francije.
Iz Belegagrada poročajo, da je francoski odposlanec minolega torka obiskal minister-skega predsednika VelimirovUa ter mu izjavil, da francoska vlada pričakuje od Srbije mirne politike. Franciji bi bila sedaj vojna jako neprilična.	_
TURČIJA.
CARIGRAD 17. TurSki listi poročajo, da je londonski poslanik Rifaat paša odklonil po nuj a ao mu listnico ministerjtva za unanje stvari. V nekem razgovoru z zastopnikom „Jeni Gazeta" je Hilmi paSa izrazil nado, da bodo pogajanja glede sprememb v avstro-ogrsko-turSkem protokolu danes končana.
LONDON 17. Kakor je Reaterjev biro zvedel, je Rifaat paSa prevzel listnico mini-ster&tva za unaige stvari, ki jo je s prva odklonil.
CARIGRAD 17. — Bojkotski sindikat v Valoni je sklenil prenehati z bojkotom, kar je pripisati prizadevanjem Hilmi paše, ko je bil Se minister za notranje stvari. Slično je pričakovati v drugih krajih.
CARIGRAD 17. List „Tanin* poroča, da je včerajšnji mi niste rs ki svet pretres&val finančni proračun, ki pokazuje 30,157 506 funtov stroSkov, 36,575.664 funtov dohodkov in razun tega izrednih strofikov v znesku 13,732.829 fantov*
CARIGRAD 17. Včerajšnji ministerski svet se je bavil ■ programom minuterstva, ki ga bo veliki vezir Hilmi paša danes popo-ludne prečital v zbornici.
DROBNE POLITIČNE VESTI.
—	Dalmatinski namestnikv Južni Dalmaciji. Iz Zadra javljajo, da je namestnik Nardelli iz službenih ozirov odpotoval v Južno Dalmacijo in sicer v Dubrovnik in Kotor.
Prepovedano vsprejemanje črnogorskega denarja. V službenih listih v Bosni in Dalmaciji se javlja: Ker se je v zadnjem Času opazilo, da je v obmejnih mestih mnogo Črnogorskega denarja po 20, 10 in 2 pari, bo stem opozarjajo vsi uradi in oblasti, da tega denarja ne vsprejemajo, ker je izključen od javnih blagajn.
Organizacija angleških kolonijalnih čet. Is Londona javljajo: Za nekoliko časa se vojni urad pogaja s kolonijalni mi vladami radi jednotne organizacije vseh vojnih čet Velike Britanije. Vojni urad v Londonu predlaga, naj vsaka kolonija uredi svoje čete po angleškem uzorcu v batalijone, brigade in divizije, tako, da bi v slučaju potrebe zamogle kolonije podpirati Anglijo s svojimi četami.
Dvenovi d r ž a v i v Z d r u ž e ni h državah. Poslanska zbornica v "VVashing-tonu je vsprejela zakonski načrt, da se teritorija Arizona in Nova Meksika proglasita državama.
—	Angleški parlament je bil otvorjen v torek s prestolnim govorom, ki ga je čital kralj.
Teroristična organizacija v Indiji. Iz Londona poročajo: Neprestani atentati v Indiji so izzvali bolezen, da je preko Bengalena razširjena mreža terorističnih skupin, organiziranih po ruskem vzorcu. — Vsaka skupina se deli v tri krožke, od katerih nainotraniji predstavlja bojno organizacijo. Naj ne varneje je, da tem terorističnim zvezam pripadajo skoraj izkljuino členi kaste Bra-mi nov.	____
Dnevne vesti.
Mestni svet. Edina točka dnevnega reda sinočnegn mestnega sveta so bili predlogi mestne delegacije glede novih vojašnic v Ro-colu. O tem vprašanju in o glavnih potezah načrta novih vojašnic, kakor tudi o stroških smo že poročati v nedeljski „Edinosti". Predlogi ki jih je delegacija stavila v mestnem svetu, so v glavnem sledeči : 1) Sklene se preložitev vojašoic za pehoto na zemljišča v Rocolu in Ktadinu proti istočasni opustitvi sedanjih vojašnic. 2) Dovoljuje se trošek 5 milijonov 174.150 kron za gradnjo novih vojašnic in k istim spadajočih stavb.
3)	Določa se za najemnino novih vojašnic letni znesek, ki odgovarja 6 odstotkom stroškov za stavbe. Pogodba naj se sklene za dobo 95 let. — 4) Sklene ae prodati zemljišča stare vojašnice in drugih sosednih prostorov (med temi trikot trga Caserma pred „Narodnim domom"), kakor je bilo že sklenjeno v mestni seji 16. decembra m. L 5) Poživlja se delegacijo, naj zaprosi za zgornje točke predpisano najvišo sankcijo in na] razpiše javni natečaj za oddajo stavbenih del. 6) Mestna delegacija naj sklene najemninsko pogodbo z vojaško oblastjo. 7) Naj se mestna delegacija ptgaja s kreditnimi zavodi glede sestave zadruge v svrho razprodaje pod točko
4)	na ve lenih zemljišč. A) Etcsekutiva naj stori potrebno, da bodo vse te operacije proste prenosom* 9) Eksekutiva naj preskrbi, da
stopi meste Trst v prvi razred glede odškodnine za vojaško nastanitev. 10) Delegacija naj izvrši vse te sklepe.
O vseh teh predlogih se je razvila širja debata, ▼ katero so posegli svetovalci Rava-sini, dr. S lavi k, dr. Cuzri; Ivan 9oriup, Batcbiera, dr. Zanolla, Polaeco in poročevalec dr. Pitacco. Dr, Slavik je govoril proti onemu detu predlogov točke 4) in 7), ki se tičeta prodaje tadi dela trga Caserma pred „Narodnim doxom\ Dr. Slavik je atemeljal to s tem, da ima Trst itak pramalo trgov in da je ravno na tem trgu promet zelo ži* vahen, radi česar bi bila prodaja tega tri-kota v svrho gradnje skrajno neumestna. Ozirom na vse to je izjavil, da bo manjšina glasovala proti omenjenim točkam. — Svet. Iran Goriup je priporočal, naj se pri gradnji novih vojašnic ozira v prvi vrsti na delavce-domačine.
Na to so bile vse točke predloga z neznatnimi formalnimi spremembami vsprejete enoglasno razau točke 4 in 7, proti katerima sta glasovala navzoča zastopnika okolice. Svet. dr. Rcchetti je opisal žalostne razmere, v katerih se nahajajo lokali tržaških sodišč ; orisal je zgodovino načrta za gradnjo nove justične palače, v katero je v letošnjem še ne odobrenem državnem proračunu uvrščena postarka 900.000 kron. Govornik je predlagal in mestni s vet je enoglasno sklenil, da isti izraža željo, naj se z največo hitrostjo zgradi ju stično palačo in da ae nalaga županu, naj to željo naznani kompententnim faktorjem.
Novoimenovani predsednik višje deželne eodni|e g. Avgust J a c o p i g je došel v to rek zvečer z brzo vlakom južne železnice v Trat. Na kolodvoru so ga pričakovali: dosedanji voditelj višje deželne sodnije, dvorni svetnik L e 11 i c h, predsednik deželne sodnije Milovčić, višji državni pravdnik dr. Chersich, deželnosodni svetnik dr. S t e gu in pa okrajni sodnik baron dr. Rinaldini. Včeraj (v sred)) je nastopil novoimenovani višjesodni predsednik svojo službo ter prevzel takoj vodstvo poslov.
Najnovejše avstrijsko mlnisteretvo! V
včerajšnji zjutrajšnji izdaji „N. Fr. Presse" je čitati na četrti strani v nekem poročilu glede parlamentarne situacije sledeči prezani-mivi odstavek: „Kakor se govori, se do«e-ženo sporazumljenje tiče ne le postopanja nasproti novi vladi barona dr. Ko-rošca, dr. Hlibovickega, K u-rigloviča, Bienerth a, marveč tudi...
Pri tej prezanimivi vesti smo padli v malo omedlevico od samega začudenja. Kdo pa je vraga že vedel, da je dr. Korošec baron in da se nahaja v nekem ministerstvu, katerem figurira on kakor prvi člen, a čisto „purgarski" "Bienerth še-le kakor peti. O ti presneti tiskarski škrat!
Posledice klofute, ali: Nič se ni zgodilo! Ko smo te dni doznaii, da je dr. Da-piera radi klofute, prejete od , dra. J usta Dompierija na javnem trgu, položil v roke vodstva italijanske liberalne stranke vse časti in zaupna mesta, utemeljevaje ta korak rekši, da naj ima rečeno vodstvo svobodno roko v presojanju njegovega Depiere vedenji ob omenjenem dogodku — smo pripomnili mi, da je mogel dr. Depiera lepo kar obdržati vse časti in zaupna mesta, ker gotovo ve že v naprej, kakova bo sodba vodstva stranke !
In tako je prišlo res. Sklep stranko se g;asi: Vsprejemši pojasnila od Depiere, izraža vodstvo stranke svoje uverjenje, da izvršeno nasilje ne more zmanjšati neoporečnih zaslug oseb, ki je toliko storila za stranko."
V	svojem referatu je dal dr. Brocchi karakteristično izjavo, da vodstvo stranke ne mora presojati vedenja dr. Depiere drugega nego se stališča stranke. Na slovenski prevedeno: nič se ni zgodilo, ker je dr. Depiera — pristaš stranke.
Prav smo torej imeli, ko smo rekli, da je mogel dr. Depiera lepo obdržati vse časti in zaupna mesta. Prihranil bi bil le trud sebi in vodstvu strank, obema pa neprijetnost, da more sedaj javnost govoriti, da je tržaško javno življenje zopet obogatelo za jedno — komedijo!!
Tobakaricam. Vsem onim, ki imajo lastne razprodaje tobaka, javljamo, da se na-meruje ustanoviti v Trstu društvo, ali zadruga te stroke. Na posvetovanju, ki se je že vršilo, je nekdo izrazil željo, naj bi sa že v začetku jemalo obzir na obe narodnosti v deželi in naj bi se, ako so ustanovi kako vdruženje, preskrbela tudi slovenska pravila. Predsednik omenjenega shoda je -izjavil — da društvo ne bo politično (!!) in da vsi la it a i ki tobakaren razumejo — laški!
Ta taktika je že zelo stara in je v ve-ljavi vselej — ko gre za enakopravnost med obema narodnostima na tržaškem ozemlju. Vsako zahtevo po enakopravnosti slovenskega jezika, se označa kakor „politiko." A ker ima novo društvo — kakor naglašajo — nepolitično, je zaključek ta, da mora biti vse; laško, tudi če je 90členov slovenske na-' rodnosti!
V	nameravano zadrugo, ali društvo bi spadali vsi lastniki tobakaren, ki se služijo v tržaški zalogi tobaka. Torej Trst z okolico in (ako se ne motimo) Breg in sežanski okra). Večina, ogromna večina pos. tobakaren je slovenska, ali, ker nočejo delati „politiko" (I O« naj hi zadruga bila zopet — sa-molaška I Hi opozarjamo vse nafte prodajalce, naj bodo oprezni in naj že v začetku pokažejo, da nočejo biti la privesek laškim Sova-
T Tre t«, dna Ift. lebiuvarja 1909
rišem. Ravno zato, ker ta ne sme biti peM-tike, naj se da vsakemu, kar mu gre 1 Aka
bi pa Lahi hoteli drugače — pokažejo s tem, da so ravno oni politični smešnjavci, ki jim j je orgaaizirsuje tobakamarje? še-le na dragem, ina prvem mestu pa politika! To smo povs-dali pravočasno, da ne prida pozneje do nepotrebnih narodnostnih bojev, ki so vedno Is na škodo zadrugar jem. Tudi namestoiškega svetovalca opozarjamo že danes, naj bo previden.
Njegova veemožnoet — g. vratar na magistratu. Prejeli smo :
Te dni sem bil šel na magistrat, da vložim prošnjo za podelitev meščanstva. Ker pa sem prišel prezgodaj, ustavil sem se pri vratarju. Vprašal sem ga, v katerem nadstropju vsprejemajo take prošnje. Pokazal sem ma s/oje papirje, ki jih je on pregledoval obrazom učenjaka, Slednjič me je poučil imenitni gospod, da moram — prošnjo napraviti. Jae na to : Saj imate prošnjo že v rokah ! Ia pokazal sem mu to prošnjo, ali on me je zavrnil, da prošnje, ki se vlagajo na magistrata, morajo biti sestavljene v italijanskem jeziku l
Jaz pa sem odklonil ta pouk vsemožnega gospoda vratarja, rekši, da italijansko prošnjo sestavim tedai, ko je napravim za — Rim l
Mož je bil hudo užaljen in mi je jezne dal nasvet, naj grem s svojimi prošnjami v Ljubljano, ker tu da je italitansko mesto.
Gospod vratar žvrgoli tako, kakor pojeje signori gori v nadstropjih : slovenski nočeja snati in če mi vendar govorimo slovenski, sme
—	prepolenti. Nam pa ta pesem nič ne imponira in mi ne mislimo plesati kakor oni žvižgajo. Nič jim ne pomaga. Tretjina prebivalstva občine ima pravico zahtevati, da občinski uslužbenci znajo tudi slovenski. To zahteve občinarjev, ki pošteno piačuiejo lepe davke in občinske doklade, naj upravitelji občine doli do — vsemožnega vratarja uvažujejo ia potem ne bo nikoga, ki bi bil — prepotentea.
Akcija umirovljenih drž. uslužbencev za zboljšanja mirovin. V nedeljo popoludne ob 2. uri se je vršil neki shod državnih umirov-ljencev, ki naj bi povspešil .rešitev vprašanja zboljšanja mirovin državnih uslužbencev nižih kategorij. Ker se je taka akcija izvršila ž* meseca junija z odposlatvijo primerne spomenice poslancem in je stvar Že primerno uvedena, se zavedni slovenski drž. umirovljenei niso udeležili gori rečenega shoda, ker so slutili, da se hoče s tem shodom spraviti vsa stvar na drugi tir, nego so namerovali oni iz prvega začetka.
Ia niso sa motili. Saj je predsednik nedeljskega shoda žo na posvetovanjih minole pomladi hotel delati zmešnjavo, češ, da je te samo slovenska agitacija.
V resnici pa je bi! nedeljski shod le italijanska agitacija. Na shodu je bila namreč vzlic pozivu zavednih slovenskih umirovljene«/
—	velika večina zborovalcev slovenske narodnosti. Če bi bilo Šlo sklicerateljem shoda la za stvar, bi b;li gotovo upoštevali to okolnoBt in bi bili dajali pojasnila tudi v slovenskem jeziku, ne pa samo v italijanskem in — nemškem. —
Da pa se hoče vso akcijo spraviti na drug tir, nego so namerovali začetniki te akcije od minole spomladi, za to je najbolji dokaz dejstvo, da hečejo pritegniti v akcijo tudi vprašanje zboljšanja penzij uradnikov starega stila. — To pabi bilo le na škodo akcije, ker se s tem stvar le komplicira po nepotrebnem.
Na posvetovanjih minole spomladi sa j a debatiralo v vseh treh jezikih, kar dokažejo da inicijatorji tedanje akcije nikakor niso mislili na kako narodno agitacijo ia so imeii le stvar pred očoii. V interesu te stvari je lorej tudi, da se naši državni umirovljenei starega stila ne dajo zavesti, da bi podpisovali kako novo spomenico, dokler nimamo odgovora aa že predloženo našo spomenico.
Na nedeljskem shoda sta intervenirala tudi drž. poslanca Olira in Pagnini. Poslednji je seveda tudi govoril. In govoril je, kakor on že zna: zveneče mamljivo. Ali nam n* bodo koristili nobeni zveneči in bobneči ge-vori, ampak le pametna in razumna akcija. Soglašamo pa z apelom g. poslanca Pagninija do predsednika shoda, da naj se obrne do poslancev vseh strank s prošnjo, da bodo pedpirali težnje umirovljencev in da naj ne p?znajo ljudstva samo ob volitvah ampak tadi tedaj, ko treba kaj pomagati.
Umirovljene «.
Južna železnica. — Zdi se, da so se vsi elementi zarotili proti nam. Kar je na sveta nemštva, ei je stavilo nalrgo uničiti Sloven«3. Divji gonji se je pridružila tudi južna železnica. Postavila se je v caibolj ekrponirano nemško vrsto, ker je naložila v kranjski hranilnici štiri in pol miljone. Ona tedaj izziva. Ia mi ? Nimamo li oroja proti njenemu oh ileH« vodstvu ? Ali nam južna železnica ni ničesar dolžna ? Po čegavem ozemiju teko njeae proge ? Kakšen uradni jezik ima ta zavod V Od Lipnice do Trsta, po Koroškem, oi loil-telda do Ljutomeric, od Grobelnega do Bo-gatca, od Zidanega Mosta do Zagreba, od St. Petra do Reke, od Nabrežine do Kor-mina, od LjuHI ane do Vrhnike teče južna železnica po enakih tleh. In njen sradni jezik ? Vfc i jene tiskovine, vsi njeni doj -t so nemški. Nemiki • o v o z n i i .tki, nemška so vsa potrdila k i. Italijane pozna železnisa dobro, v Trstu so nemško-italijanske tiskovine. Na Slovence se ne ozira, vidi jih le takrat, ko jim hoče pritisniti klofuto. Jata«
v Tiwtu, dne IS. februvarja 1S09
»EDINOSTc fter. 49
Stran III
železnica naj arede takoj po Slovenskem slovenski uradni jezik in naj pri nas nastavi le Slovence. Izdajati mora slovenske vozne 'iafcke, slovenske sprejemnice za prtljago, slov. oddajne liste za brzovozno in tovorno blago, slovenske izkaznice za povzetja, slovenska obvestila ob prihodu blaga. V slovenskem je-liku naj se vrši vse dopisovanje s slovenskimi strankami. Ta bi bila lepa, da bi nam ta družba ne dala tega, kar je uvedla že zdavnaj državna železnica. Da se te zahteve realizirajo, pozivamo občinstvo, trgovsko in obrtno zbornico (kranjsko) ter poslance vseh slovenskih pokrajin, da zahtevajo od uprave, da se r^am plača stari dolg. Nikdo, ki ima kaj opra* viti pri tem zavodu, naj ne spregovori več besedice nemški z uradniki in drugimi uslužbenci, vsak naj dopisuje le slovensko, rsak naj zavrne brezpogojno in brezobzirno vse nemške dopise in tiskovine.
„Notranjec."
Deželna skupina za Kranjsko in Primor.
osrednjega društva c. kr. poštarjev in poštnih odpravnikov obojega spola ima dne 21. t. m. ob 3. uri popoludne v hotela „Ilirija" v Ljubljani svoj redni občni s-bjr, h kateremu se vsi člani najuljudneje vabijo. Tovariši nečlani dobrodošli 1
Maškarada tržaškega „Sokola." Od strani sokolskega odbora smo naprošeni objaviti: ako kdo ni dobil vabila na maškarado in bi se rad udeležil, naj se obrne na društvenega blagajnika, brata Ljudevita Modica, katerega je dobiti vsaki dan od šeste do osme ure zvačer v kavarni „Balkan" drugače pa ulica Fontana 4. — Omenjeni brat daja tudi razna druga pojasnila glede maškarade, ki se bo vršila — kakor javljeno — v nedeljo, dne 21. t. m.
Poroke, rojstva, umrljivost. V tržaški
občini se je od 7. do 13. t. m. poročilo 45 parov. Rodilo se je 136 otrok, in sicer 66 moških in 70 žensk ; od teh 20 nezakonskih. Umrlo je 109 oseb in sicer 60 moških in 49 žensk; od teh 15 izpod enega leta.
Bliža se sobota in vsi se pripravljajo za krasno maškarado, ki jo priredi ta dan „Št. Jakobška mladina v „Nar. doma".
Pred izložbo nar. knjigarne v ulici Val-dirivo se kar tave občinstva, ki občuduje krasne dragocene negr&de, ki so določene raj lepšim skupinam in maskam. Po pripravah in zanimanju sodeč bo ta maškarada ena najlepših letošnjih pustnih zabav.
Z ozirom na razne okolnosti je mladina določila le 1 K vstopnine, ker je pa čisti dobiček namenjen v kulturne namene, se pre-plačila hvaležno vsprejemajo. Opozarjamo da so sedeži na galeriji Je po 60 stot. in ne po 80 stotink kakor je bilo včeraj pomotoma objavljeno. Opozarjamo tudi vse, posebno si. društva, naj 6e pripravijo na tekmo.
Za Sokolovo maškarado, ki se bo vršila na pustno nedeljo v „Nar. domu", vlada v krogih naše mladine veliko zanimanje.
Prijavilo se je veliko število krasnih skupin in celo armada elegantnih domino, pierreti in bebe. Nočemo se spuščati v podrobnosti, ker velika presenečenja morajo cstati za posetnike te naše najpriljubljenejfie predpustne zabave, vendar si dovoljujemo priobčiti danes došlo brzojavko : „Pripravite vse za moj prihod na maškarado. — Vsem Slovencem, ki se zanimajo za moj zrakoplov kličem: Na svidenje na pustno nedeljo v tržaškem „Nar. domu" ! —
Stotnik Zeppelin
Prihodnji torek završimo pu>tne zabave z velikim plesom „Nar. delavske organizacije". Pričakovati je mnogoštevilne udeležbe članov vseh prijateljev našega zavednega delavstva. Razven zabavnega plesa za l&hkonogo mladino ne bode primanjkovalo raznovrstnega razvedrila. Posebno opozarjamo na dramatični intermezzo ob 9. uri ter šaljivi srečclov. Z* primerne darove in prispevke priporoča se uljudilo vže sedaj rodoljubnemu občinstvu pripravljalni odbor.
Tržaška maša kronika.
Ovadba umirajočega, — Bolniški strežaj
Ahil Galeazzi, ki je predvčerajšnjem zvečer v bolnišnici umrl za rano, ki jo je dobil z bj-daiom v ul. Soiitario, je predvčerajšn.em zjutraj, ko je čutil, da »e bliža umrti, izrazil željo, da bi ga policija zaslišala. Njegovi želji so takoj ustregli. Policijskemu funkcijonarju, ki je prišel k njegovi postelji, je bolnik povedal, da mu je smrtno rano zadel nek Pepi, r e g n i k o 1 o, t služben v Modiunovem zavodu. Podrobnosti ni hotel povedati. Malo ur pozneje je bil na podlagi iod cij rauitelj aretiran v osebi 33-letnega nekdanjega čevljarja in sedanjega dninarja v M »diano%em zavodu Marij Serafin iz Pesara v Romanji, stanujoč v ul. Giuseppe Caprin št. 5. Pnvedli so g»| k smrtni postelji Galeazzija, ki je v njem takoj spoznal ranitelja, pač s pridržkom, da bi tozadevno ne mogel priseči. Obdolženec je od očno tajil svojo Krivdo, ali mnogo okoliščin govori proti njemu. Nož namreč, s ka te rim je bil Gileazzi zaboden, je bil lastnina Galeazzija ia mu ga je vkradel pred nekaj časa nek fant, ki ga je zopet dal Serafiaiju. Ko se je pozneje podala sodna komisija v bolnišnico, se je Galeazzi že nahajal v agoniji in ni mogel bili zaslišan.
Bil j« samomor! Komisijoner Humbert Mantovani, ki so ga včeraj našli mrtvega ▼ postelji, ni — kakor se je prej mislilo — umrl na: avne smrti, marveč se je sastrupil ■ karbolno kislino. Stekleničieo s tem stru-
pom so pozneje našli v sobi. Vzrok samomora
ni znan.
prvi urad za revizijo prizive in info

v davčnih zadevah
Navihana tatica. Včeraj popoldne je prišla v vežo hiše št. 6 na trgu Barriera veechia, neka ženska, kjer je našla samo 9-Ietno vratari-čino hčerko Marijo Baldassari. Rekla ji je, i
naj gre k neki rodbini, stanujoči v drugem ,	Trst. Ulica d©lF IstitutO IO, III., 5.
nadstropju. Med tem je neznanka odprla lo-;	'	.	.... " .	'	.
pico in odvzela odejo v vrednosti K 6, ki se! Sprejema sestavljanje pol za bisoi, rentni, obrtni in osebni davek; preskrbuj u
je tam nahajala. — Tatico so pozneje are-	prizive proti pretiranim odredbinam in pogrešenim klasifikacijam
tirali. Imenuje se baje Tereza Cumin, stara1 42 let
Nezgode pri delu. V javno bolnišnico sta; bila včeraj med drugim sprejeta: 45-leten	Qp soba s hrano pri boljši družiui v bli
ogljar Anton Ribarič, kateremu j6 težak koš	OO 2ini „Narodnega doma". Ponudbe m
s premogom padel pri delu na roko in jo I Ineeratni oddelek Edinosti pod »looo*	""
zmastil; 44-letni težak Sikst Suchi, na kate-j oin^pncifjj Hrn*ino rega se je zvrnil voz z materijalom in mui wluvoiloiU» uiu^lllct zlomil desno nogo.	j Bel™dere 30, nhod prost.
Loterijske številke izžrebane dne 17. fe-i Mačka bruvaria 1909.	!
Urad je skrajno zanesljiv in tajen.
Odprto od 9. ure preop. Bo 1. pop.
na
505
odda v najem sobo zsi dva gospoda.
302
Praga 29, 46, 53, 22, 16 Levov 18, 13, 8, 62, 29. Koledar in vreme. Danes: Simeon škof. — Jutri : Julijan muč. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -H 6° Ceis. — Vreme včeraj: lepo.
Vremenska napoved za Primorsko : Oblačno premenljivo. Zmerni vetrovi. Temperatura hladna.
se dajo v najem. Velika izbera kostumov, domino in vsakovrstne obleke. — S. Lazzaro ednajst.	305
■ Kašlja ni več!
Pastiljke za prsi so edino sredstvo proti kaftlj« prehlajenju. hripavosti In vsakemu vnetju v sapnik organih. Škatlja z navodilom stane 70 stot. ter m dobiva samo v lekarni	■■ ■ —-—--
PRAXMARER (Ai due mori)
Trst, Piazza Grande - Mestna palača. - Tel. 377
(Bat-
Triaika gledališča:
VERDI. Danes opera „Krstnik" tista).
FENICE. Danes zvečer ob 8. -uri se uprizorita v tem gledališču kar dve noviteti in sicer dramatične scene v enem dejanja „Kri od krvi" in dramo v 3 dejanjih „Je-dinikrat", ki jo je spisal Lazzarino.
Jutri, kakor že javljeno, bo imela vrla umetnica Vitaliani svoj častni večer z drame „Magda"
EDEN. Novi vspored, ki se je proizvajal predtiaočniem in sinoči spopolnil, ni bil izbran vseskozi srečno, ker večina vsporeda je več ali manj že znana tržaškemu občinstvu.
Največje zaaimanje so vzbujale „Žive slike" ki so vspele kar najlepše, posebno slike : „čas," „studenec" in „nositeljice voda".
Danes ob 8 in pol uri se vspored po*
novi.
Gledališčna dvorana »APOLLO« ulica Domenico Rossetti Št. 4. Marijonetistična družba. — Danes (četrtek) predstava ob 5. in pol.	__
Društvene vesti.
Odborova seja „Dramatičnega društva" bo jutri v petek ob 7. uri in pol v druStveni pisarni.
Povabljeni so tudi gg. fuakcijonarji odbora za „Umetniško noč". jž^k: Telovadno društvo „Sokol" v Trstu.
Danes zvečer cb sedmi in S3 vrši pevska vaja,
Podpisani si usoja naznaniti si. občinstvu, da bo odprl v soboto
svojo novo
v ulici S. Caterina št. 9.
Točil bo vsakovrstna domača in tuja vina in Plzensko pivo. Kuhinja bo vedno preskrbljena z mrzlimi in gorkimi jedili.
Za obilen obisk se najuljudneje priporoča Viktor Kosič,
TT.IIT"!
Umetni zobje
Plombiranje zobov.
Izdiranje zobov brez ■ ■ vsake bolečine
v zobozdravniškem kabinetu
DrJ.ČermakinS.Cuscher
TR.ST
uliea delim Caserma štev. 13, II. n&dst
Zlat radnik za vsakega gostilničarja, kavarnarja in lastnika so naši novi I
iPiano Orchestrionil
z godbo na lok zvonilom, mandolino in Xylophonom
s težo, ki se zamo-1 rejo postaviti pov-sodi. Krasna god--ffti ba in strokovnja-| ghj I lili žka izvržba jam-" 4rrr čita za gotovi dobiček. Elek-1 trieno - pneuma-tiči.1 Orehestrionl | učinkom. - El« k-tričnl g lasovlrji | z mandolino Xj-lophonom ln godbo na lok. Govo-rlaz z v o k i in | odmevom za gostilničarje in za-1 sebnike. Znamka | Tion-Tion.
• Ceniki brezplačne le poitn ne prest*.
I. odlikovanja Tovarna internacionalnih Piano-Orkestrov
F. MACHINEK & SOHNE
Dunaj XVII. E Ortliebgasse 5.
laloga v Trstu: Ferdinand Kasimir, nI. Oo»-| [merciale 13; v Ljubljani: Josip Droll, Sod-1 nijske ulice 3.
!ll
CENO!CENO!
uri
Goveje ali te-
pol	w	i lečje meso,
katere dnevnega svežega zakola netto 9 fantov _== 41/, kg
bratje pevci zagotovo
nai se vdeleže. Na zdar!
Pevovodja Mahkota.
Glasbeno društvo »Trst" vabi one gospode, ki so bili povabljeni na posvetovanje minclo nedeljo, da se polno&tevilno vdeleže drugega posvetovanja danes, dno 18. febru-varija točno ob 9. uri zv. v zgornjih prostorih restavracije „Balkan".
(Da se sestanek ne zavleče preveč oz. do pozne ure, so g. naprošeni. da pridejo točno.)
Ker je to posvetovanj 3 velike važnosti glede ustanovitve prepotrebnega glasbenega društva v Trstu, so omenjeni gospodje najuljudneje itaprošeni, da se polnofiteviino vdeleže tega važnega sestanka.
Pripravljalni odbor.
Z materinim mlekom prehranjeni otroci prav poredko trpe na oškodovanju ali motenju prebavnega aparata. Kako se pa godi obžalovanja vrednim otrokom, ki jih preživljajo s steklenico ? Ako kDPEKE11 pa imaJ° n e*
jim ne dajo >M»Wšmi« prestano moteno prebavo. ,,K.UFEKE" je najboljše 2ivilo ob driski, bljevanju, čreves. kataru itd.
Restavracija Aurora
TRST, nI. aioaue Carduocl 13
Trg, P«n GioTanni It. 4
Vsaki večer koncert
Ob nedeljah ln praznikih
MATINEfi
od 10. ure predpoludne do 1. popoludne katerega proizvaja druZba Michlos Nagy
(5 dam in 6 gospodov) Tamburanje, petje in plea. V kratkem dospe velika in znana družba „SLAVULJ" pod vodstvom goap. — — V. REBERSKEGA — — Raznovrstne jedi po nsjzmerne]. cenah. Kosilo 48 »L, zajutrak 28 at. Mesečne naročnine za kosilo in večerjo po dogovoru. Točijo se najflnejia vina, kakor OPOLO, ISTRSKO, lEliAS, BELO FURLANSKO in BRIŠKO, kakor tudi PIVO znane Štajerske pivovarne Gdss. P. H. obtinslvo j«, naproAeno, da J*t1 mko saj-maojAo DetoćDoat »U slabo postretbo r»Tnat- lja
IVANU CAISUTT1.
3-30. CHR. JAGOLMZER Podwoloczyska (Avstrijsko St. 117)
Nova prodajalnica ur in dragocenosti
G. BUCHER
(ex drug Drag. Vekjeta)
COBSO štev. 36 — TRST
Ia«roti jrelšils prodajal. DE10 TSS1£T.
Bogati Izbor zlatanlna, srebrnlne, dragocenostt In žepnih ur. Kupu]« In zmenjuje staro zlata In srebro z novimi predmeti. — Sprejema narotbe ln popravlja vsakovrstno, srebrni*« In Žepne ure.	Gene smerne. ,
Mnenje gosp. dr. V. Desguin-a
na c. kr. belgijski akademiji zdravilstva v Antwerpenu

Gosp. J. SERRA VALLO
TrsU
Prejel sem poslane buteljke Vašega izdelka ŽELEZNA TO KINA- VINO SERRA VALLO (Vino di China Ferrugi-noso Serravallo). Jako zadovoljen z vspehi istega, sem ga večkrat predpisal klijentom, in zamogel konstatirati, da je to vino v prvi vrsti jako priljubljeno bolnikom, ki je lahko prenašajo, v drugi vrsti pa izvrstno sredstvo v onih slučajih, ko je potrebno želez-nato zdravilo.
ANTVERPEN, 5. decembra 1807.
Dr. V. DESGUIN.
ODPRLA SE JE
„G-ostilna Fanada"
TRST, ulica Gioachino Rossini 20
Domača kuhinja - Izborna vina
Kraški teran, farlansko, istrsko chianti, briško in peneča vina.
Prostor popolnoma prenovljen, z Točna postrežba.
Lutziik: NATALE PUPOVAZ
prej I. natakar gostila« „Benavia".
Stran IV
>EDINOST« štev. 43
V Trstu, 18. februvarja 1909
Narodni pipča ski klub Gd Sv. Jakoba S. tc»od a Šesto stotnijo 7. pešpolka v 4 me-
%!iudoo vabi glavno občiast o na maskiram j sečno jc-Čo in izsmbo četovoelfl šb-ga me*ta.
pi sni venček v p esr,i dvcraci »Trgov ko iz braže^alcega d uštva* v soboto zve> er, dn-; 50, februvarja t. J. ob 9 uri zvečer. Ker bo ta plesni Ter ček bolj p'idob*r- domačemu za-bs*nemu i in, in ker je polovica čistega d -b: k* nhi_e j- na Družbi sv. (lirl^ in Mediš, prič - nje so prav mnogoštevilne udeležbe. "	___
Darovi.
Za veliki Ciril-Metodov ples združene slovanske miadine datovtl ie gosp. : Vekoslav • slje*&čtk, c. k. fii. svetnik v Trotu K 6, doposlal p. Aloizij Goriup. velepo-estdk na Prošeku K 10, dr. A. Pechotscb, c. k. pol. uadkom. v Trstu K 4, R. Lučič trg. v Tr sin K 2, G egor Bartol c. k. poštni kontr. Trst K 4, Jufcip Vatovec veleposestnik Sv. Ivan K 5. potom ugledne Japranske banke : g. A. Hra»t Trst K 10, Ž-gar Fran vele tržce in posestnik S ar trg K 20, si. glavarstvo občine Kastav K 20, glavarstvo občine IPszin K 20, Županstvo v Sežani K 10t g. Filip IvaniŠeuč veletržec in brodolastcik v Trbtu K 20, Kaspar Kastelic, velep. v Materiji K 10, Furlan Vekoslav Trst K 10, J. Pacich c. k. šumski nadzornik Trst K 10, I. Kaiič podrav. Ljubljanske Kreditne banke ▼ Trstu K 10, Franjo Lašič Krk K 10, F. Mirt trgovec v Trstu K 10, Pesso Dino Trst K 6, Pavlo Tripcovich Trst 6, dr. Vaclav Svoboda Nabrežina K 6, slavno bralno pev. društvo „Ladija" v Devinu K 5, g. Miroslav Pless veleposestnik v Devinu K 5, Anton Kuička Trst K 5, dr. Viktor Gregorič okr. zdravnik v Senožečah K 5, Josip Koren učit-vod. na Proaeku K 4, A. Valentič šolski ravnatelj v. p. K 4, Josip Štolfa velep. v Sežani K 4, Fran Bolle učit. vodja Misliče pri Divači K 4, ugledna „Izvozna Pivovarna in tvornica Slada v Senožečah K 4, A. Ži-berna Trst K 3, Josip Veiikonja v Jurišičih pri Vodnjacu K S, Bargine A. naduči. v Sežani K 2, Vekoslav Cotić c. k. davč. prakt. Pazin K 2, F. Vendramin nadučitelj v Du-tovljah K 2, Fani Živec uč.teljica v Dutov-Jjah K 2, Gregor Zidar trgovec in posestnik v Hocolu K 4, Ivan MarušiČ trgovec v Trstu K 2, I. Cabariia Nabrežina K 6. — Vsem vrlim rodoljubnim darovateljem iskrena hvala. Nadaljnje prispevke prosi so blagohotno do-pcšljati na ugledno „Jadranako banko" v Tratu ali Da gosp. Vladko Ternovec,
t. č. blagajnik, Trst, ulica Fontana št. 4.
Gospa Olga Dabinovich Radimiri je da-revala velik krožnik fino garniranega na-reaa.
Vesti iz Goriške.
Iz Nabrežine. Tukajšnji oddelek Trž. kol. društva „Bblkan" priredi v soboto dne 20. t, m, ob 8. uri zvečer v prostorih restavracije g. Nemca plesni venček, pri katerem bo sviral vojaški orkester iz Gorice. Sjditi po pripravah, utegne biti ta prireditev najlepša izmed vseh, kar se jih je priredilo v tej sezoni pri aas. Nadejati se je radi tega velike udeležbe,
Novo društvo. — C. kr. utmestništvo je vselo na znanje pravila novega društva: „Kolesarsko društvo Zarja" s sedežem v Ajševici pri Gorieii
Turska železnica, V torek so prišii uradniki in dru^i v lužb rci na kolodvore in čuvajnice nove lur«ke železnice.
Razne vesti.
Dezertacija avstrijskih vojakov. „Gaz-zetta d' Venezsa" dobiva iz Vidma vesti, da se pri temefinjem redarstvu dan r.a dan prijavljajo dezerterji avstrijsko voiske. K>.kor so dunajski ižsti zvedel? od merodajne strani, ne odgovarjajo te vesti resici
Za 500.000 rubijev je kupila kniigarna „Koriita via dela grofa Le?a N. Tolstega.
Slap Nhgare zamrznil. Iz New-Jorka po ročajo, da je pr?ič po 50 letih zamrznil slep Ni^are.
Nova vojna akademija v Rusiji. Rusko vojno miii-ter. namerava ustanoviti orijentalno vojaško akademijo, v kateri se bodo izobraževali (častniki za službovanje na skrajnem V2tuku.
IMALI OGLASI
je računajo po 3 stot. besedo; mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina stane 40 —	Plača se takoj.
TER
tno t/ ■nkrat več. »O stotink. ^ j
Tamburaški odsek pev. društva
AHriia ' izl^arkovelj svira v soboto 20. t. m „MUriJa v gostilni „BALKAN" (Alla Grotta"
^•innP istrskega vina lastnega pridelka b pro-' <č«Uya rfajo na drobno Črno izvrstno po -18 /j j ®
>t. liter, belo L vrste po 56 stet. liter. — Ulic-i / f I s«n A	70fl0l/0
6eUi. Ivan Jurković lastnik. j ^^ U le. U Zd	VMUM Zai!6Ve
101 g avtorizovavan	od c. k. namestništva^
stot
Ciiiozza 16, vogel ulice
rin»nho»«ČI/n najboljše in	i.-trsko vino bom •
L/U HI L? C I OKU točil v ulici	Solitario štev. 3. i
O d gretje 18. febru vaija. SI vnemu	občinstvu se pri ; poročam ndani DORNBERŽAN. 285:
fir'CC^n pisarniškega praktikanta i-če mladi nič, ; ffiUo L U dober slovenski korespondent, v kakoršni-, koli večji pisarni. Pod ugodnimi pogoji za 3 leta Naslov pove -Edinost".	1958
Rod. Falconeiti
— Trst, ul. Nuova 21 —
I DnS nova hiša, enonadstropna, in na lepem L&|JC1 prostoru trga Svete Alargarite štev. 1165 v Kopru, je na prodaj. Kdor želi natančnejšega pojasnila, naj se ( giasi na goriemenjenem naslovn. (270
Lepa
mtblirana seba odda se a 1. marcem pri hrvatski družini. Via Boccaccio 14, IV. n
Proda $6
l,eo št. 2.
moderna spalna soba ter kuhinsko pohištvo po nizki ceni, Mizarnica
201
od 9. zvečer do 4. ure zjutraj.
306
m
zgubil se je
velik črn pes angleške pasme _	J C z nagobčnikom Ur novim
ovratnikom z kolajno št. 284. Kdor ga najde, je na-prošen, da ga pripelje preti nagradi v ul. Farneto št. 32, IV.	311
OKAVICE
prve vrste iz usnja in blaga po jako zmernih cenah v * PRODAJAL-N1CI ROKAVIC =5
n. EUBMRMN m
Trst, Corso 19 - Ustan. leta 1865. S
Informacije. - Iskanja. - Azistenza. - v sodnih in civilnih
kakor tudi trgovinskih in privatnih zadevah. .Mehanično posnemanje za strojno prepisovanje. Vsakovrstna upisanja. Naslovi in reklame.
Konkurenčna tarifa.
ANTON SKERL
mehanik, zapriseženi lzvedoneo
TRST, Carlo Goldonijev trg štev H
Zastopnik tovarne toles in motGkoles tM
Napeljava In zalog3 električnih »rončkov, laCl ln prodaj« gt,* mofoaov, sonofonov, ln fonografoT. Zaloga priprav ntoćliipTr. L^aina delavmlca ra popravljanje iiv. »trojev, koles, motokol« '.tfl ■
Velika zaloga pripadkov po tovar, cenah TELEFON štev. 1734.
Eugenia Cossovel
prej ravnateljica Tržaškega grafi?, zavoda (Stabilimento grafico Triestino ejc H. (3. Salom)
fasti se naznaniti slav. občinstvu in cen j. klijentom, da je odprla ulici del le Poste št. 6
Prodojalnico novih In rabljenih pisalnih strojev vseh zlstemov.
Apara re produkterii veeh zietemov. — Potrebščine. — Čiščenje in poprave. — Pečtti in table.
w Gramofoni in slovenske, italijanske in nemške plošče
fini in navadni ie najboljših tovarn. — MENJAVA RABLJENIH PLOŠČ. — Telefon 16-82.
Trgovina z manifakturnim blagom
Ant. Sanzin pok. Frana
TRST — ulica Barriesra vecchia štev. 11
Velika izhera: Srajc za moške belih, barvanih in fuštanjastih. Zimske maje. spodnje hlače, konfecijonirano blago za delavce; ovratnice in ovratniki. NAJNIŽJE CENE.
n£iiar Giounnnl LeKan
TRST, ulica Giulia 7, TRST
odlikovana z državno kolajno 1908 na modni razstavi v Trstu. =====
Izdeluje vsakovrstno obuvalo po meri z največjo eleganco in solidnostjo. Specijaliteta
ortGpeđičiiiii in ainerifr. cerljsT.
CENE ZMERNE.
Josip Zigon
nI Cmm 8
FILIJALKA NA PROŠEKU ŠTEV. 140
Izbor dregr, barv, čopičev, pokoati parfumov, fin. milo. — Zaloga mineralne vode voska za parkete, na mrzlo pripravljenega* lirapa, tamarinda, malino voa Itd. Itd.
Vesti iz Istre.
Poskusen samomor v Kanfanaru. Iz Kan-tenara naaa poročalo od 17. t. m.: Včeraj je prišel iz Pu!e sem z vlakom ob 2. mi io psi pop. mladenič, ki je sedel potem do 6. ■re zvečer ? postajni restavraciji, k]er je po rabil zadnjih 48 stotiok za pol litra Tina iu dva ko»a kruha. Ob 6.20 zvečer ga je dobil ksrjai Sktarč ležečega v postajnem stranišču s samokresom v roki. Bil je de pri življenja. V drugi roki je držal listič, na katerem je pisal sb i. uri: Prihajam z Dunaja, imenujem se Anton Kraineder in sem trgovski pomočnik. Moja nifcti Ivana in sestra stanujeti v Krum« baehu pri Asp&ngu. Hotel sem iti k marini, a spoznan sem bil ne&posobnim. Zato cenim ^riie smrt nego to gnjusoo življenje. Moje zadaje pozdrave priljubljeni materi in sestri." Kano je imel rad arcem, ki pa je le malo krvavela. Nudilo se mu je prvo pomoč in na te se ga je prepeljalo v bohišnico v Pulo. — Upati }e, da okrevs, Razven različnih drugih predmetov in spričeval se je dobilo pri njem (Mih od no spričevalo trgovskega gremija na Dunaju, ki je bilo izdano 12. t. m. Rojen je ete 1890 in pristojen ▼ SchoUwien pri Du-Sftju.
Iz Herpelj. — Pevsko bralno društvo „E^ezda" priredi veselico s petjem, igro v trt h dejanjih „V Ljubljano jo dajmo", šaljivi prizor „Krojač in čevljar", ples in ša-£ivo pošto, v novi dvorani g, J. Križman v ierpeljbh v nedeljo dne 31. svečana 190®. Zh4ttf-k cb P, mri pop.
Vinska kriza v Istri traja dalje. Vina ni xac?ao predati, ako ga pa kdo proda, mora ga dati pod ceno. Na nekaterih krajih so se združili posestniki ter hočejo ustanoviti v Teslu sadrmftno krčmo.
Vesti iz Kranjske.
Ledi se je to zimo napeljalo v ljubljan bke mestne in privatne ledenice 1606 voz. — Piofiče so kila povprečno po 8 cm debele.
Vesti TzTKoroške.
Radi trpinčenja vojaških novincev je bil na •elo\!xem vajaliea sodidča obuofea neki
Ugodna prilika! | Nova prcdajalnica manifakturnega blaga
Eugenio Della Torre
prej agent tvrdk F. CASTELLITZ e Successorl G. SCANTIMBURGO
Trst, ulica Stadion 11, tik pekarne Covacich.
Velika izbera izdelanega perila in na meter. Specijaliteta: oprema za zaročnike. Bogata izbera čipk. Specijaliteta : črne nogovice za ženske, možke in dečke.
Ubera drobnih predmetov in modnega blaga.
CENE, DA SE NI BATI NIKAKE KONKURENCE.
iSKOS
i Zaloga.
fj ■■■ |ANTON STA
„Tržaška posojilnica in hranilnica"
registrovana zadrugi z omejenim poroštvom.
Piazza della Caserma št. 2, I. n. — TRST — Y lastili hiši.
(Vhod po glavnih stopnicah)
— TELEFON št. 952
Hranilne vloge sprejema od vsakega, Če tudi ni ud in jih obrestne po
Rentni davek od Jiraailnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5°/0—6«/0J na menjice po 6•/„ na za-
'	* ............XI___ • • ___JnliKn HnKn nft rtAnftiTftMi
J6
stave po 5 V/o in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. Uradne ur© : od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. Izplačuje se vsaki dan ob uradnih arah. — Ob nedeljah in praznikih
3ma najmodenieje urejeno varnostno celico n shrambo vrednostnih papirjev, listin iti.
kakor tudi hranilne pušice, s katerimi se najuspešneje navaja štediti svejo deco. Poštno - hranilnični račun 816 004
A\\\\V\\\V

I
Umetni
fotegra/icni atelje
pri sv. Jakobu
ulica Rivo Št. 42 (pritličje) T B S T.
IrvrSnje vsako fotografično delo kakor tadi razglede posnetke, notranjoatflokaioT,porcelanaste,ploftče ca spomenike, itd. Itd. POSEBNOST
Povečanje mlatere fotoffraflje.
Radi udobnosti P. N. oarsčalksv spre-Jen« oaroobe ia Jih tzvriujt u d»i ali zunaj vesta.
1
iwm
vina
STARCI aaa
se ja preselila iz ul. S Lazzaro 22
v ulico Squero ffuovo štev. 17.
SPECIJALITETA: KBAŠKI TERAN iz laatniii kleti — Belo istrsko in vi-
j pavako. — Prodaja na drobno in debelo, j
I
I
Piv« I. vrtte
Pivo i. vrsto
93T Natf 40-ieT«n vapeh
% PASTISLIE FHE^SDINi
»i ogrolanjoa« tlftlk« ik*rj« 3 lasJ^HelJ In izdajatelj P. PREHDINI v Trsta *	Počaičene s kolajnami La dipUa«
tf Stiravttilko priporočana pri |rl»b«itf, kalij« '	hrlptvatfi, Katar«.
3 Podeljujejo petcem in jororaiko* flis* glaa. g Zaloga v lekarni PF.ENDINI In v vseh hotjiih lekarnah v Trsta In Evrepu. g^^. Poiiti jt na nepoiUna ponarejanj* 5 ZAHTEVAJTE VEDNO „PASTIBLIE PRENOSI",
XXXXXXXXXXXXXXXX
===== T V R D K A =
Novo pogrebno podjetje
Pisarna ia prodajalna Dia Dincenzo BelHni it. 13.
Telefon it. 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon št. 1402 Zaloga oprave ulica Maasimo D* Azeglio it. 18
Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih, kakor tud. v 3 kristalom zaprtih vozovih.
Tm» bogato zalogo veeh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene
rakve; čevlje, vence is umetnih cvetlic, kovine, porcelana in perL Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE.	Cene nizke, dn se ni bntl kenkurenoe.
Za alačaj potrebe se uljndno pripoiočajo HENRIK ST1BELJ in drugi.
Adolf Kostoris
skladišče oblek za moške tn dečke
Trst, Via S, Oiovanni 16, I. n.
(zraTen RestaTraclJe Cooperatlva ex Oaoker»
prodaja na mesečne ali tedenske obroke obleke in površnike^ za moške, perilo i- d.
flajdogovorncjše ecnc.
xxxxxxxxxx)ioogocx
8F. Pertot
urar I. vrste
Trst Dl. dElie Poste 9