190
Politične  stvari.
Zakaj so judovski časniki v Avstriji zoper
Ruse in drže s Turki.
Večkrat je bilo že omenjeno, da skoro vsi judovski časniki (in teh je veliko) v Avstriji se na vso moč po-tezajo za Turčijo. Vzroka sta dva. Prvi je sovraštvo do Slovanov sploh , katere Turek najhuje tišči. Drugi vzrok pa je denar ali dobičkar i j a, kar bomo natančneje dokazali.
Časnikarstvo v Avstriji je prišlo večidel judom v roke, pojudiio se je. Zvonec nosi Dunajska turkinja ,,N. fr. Presse^*. Kdor poznd razmere tega lista, se ne bo posebno čudil njegovi pisavi; čuditi bi se bilo marveč , ako bi pisal drugače — pisal bi lastnikom svojim v škodo, ako bi se poganjal za propad Turčije. Ko so se izdale Turške srečke (loži) in je bila ,,N. fr. Presse^' prodana neki banki, ta časnik ni več Avstrijski, kajti služil je lastnikom svojim samo za izpeljavo njihovih namenov na vzhodu. Da je od prvega začetka vzhodnih homatij posebno ta list Avstrijo klical na hrambo mohamedanstva, godilo se je iz samopridnih namenov onih ^bogatinov'*, katerih lastnina je „N. Presse'* Njim je veliko ležeče na tem, da se Turčija ohrani. Glavni delničar tega lista je baron Hirsch, ki je po Turškem največ železnic delal. Za to mu je Turška vlada zdaj še lep znesek 11 milijonov frankov dolžna. To je pač vredno, da njegov list Avstrijo kliče Turčiji na pomoč in svoje mnenje prodaja svetu za javno mnenje, da bi tako pritiskal od spodej navzgor. Ako propade Turčija, kdo mu bo dal onih 11 milijonov fr.! Če prav tedaj ta „Turški*' list na vso sapo upije, da je „neodvisen", kdo mu bo to verjel?
Mnogi drugi veliki časniki,   ki so podporniki Turkov,  tudi so pojudeni,   pa po drugi poti.    Rusija je naredila postavne   meje   oderuštvu,   in   tako   si ondi judje   ne   morejo   v kratkem   času nabrati velikega bogastva;   to   pa skli tudi Avstrijske jude ,   ker judovski rod po   vseh   deželah   „skup drži'*.    Dalje   je   Rusija z močno roko iz Ruskih judov naredila judovske Ruse, ta je:   vsi morajo biti Rusi,   če prav so judovske vere;   a tudi to jej   je naklonilo   sovraštvo Avstrijskih časnikarskih judov, ker ti so v prvi vrsti judje in se le po tem Avstrijci ali pa —  kaj druzega.    Kdo se bo toraj čudil temu, da so vsi ti zagnali krik nad Rusijo in si prizadevajo še Avstrijo spraviti v orožje zoper njo!
Vendar mora človek strmeti nad predrznostjo teh listov, ki navdušujejo ljudstvo za stvar, pridu Avstrijske monarhije ravno nasprotno. Kdor ve vzroke, se sicer ne d4 zapeljati; al veliko jih je, ki vse, kar bero, verjamejo. To je posebno nevarno pri takih , kateri ves svoj poduk zajemajo le iz enega časnika; taki se nazadnje poprimejo načel in misel svojega lista in tako trobijo v en rog z onimi, ki jih potrebujejo le za svoje samopridne namene. V to veliko pripomore izurjenost in iznajdenost nekaterih Časnikarjev, ki umejo dokazati^ da črno je belo, belo pa črno, in to, kar ni mogoče, da je mogoče. Posebno Dunajski listi 8o v temu mojstri. Vsako, samo na sebi še tako škodljivo, neverjetno ali neumno reč ved<S ti sukati, reaetati in mesti tako dolgo, da, če jo še z navideznimi razlogi zabelijo, se bralcem kratke pameti popolnoma verjetna zdi. Tako na pr. je nek Dunajsk list na lažnjivi telegram, da je 10.000 Kurdov (konjikov) vzelo Rusom trdnjavo Ardahansko, brž spisal uvoden članek, v katerem je dokazal, da je to mogoče, akoravno vsak človek ve, da konjiki brez. topov ne bodo vzeli trdnjave s topovi vtrjene drugače,, ako bi njihovi   konji   kakor kobilice čez visoko zidovje
v njo skakali. Ker — žalibog, da je še tako neumnih ijudfv gosposkih suknjah —taki časniki imajo precejšnje število vernih bralcev, se strašno napihujejo, češ, da zastopajo ne le mnenje svetd, temveč so tudi velika politična oblast, s katero mora cel6 ministerstvo pogajati in o važnih reč^h posvetovati se ž njimi. Zato pišejo celo v množnem številu o sebi — ,»nai". Saj ni davno, kar se je nek Dunajsk list predrznil pisati glede govora Angleškega ministra Derby-a o vzhodnem vprašanji: ,,Vse to ve lord Derby o Avstrijski politiki, mi pa — mi (namreč vredništvo lista) tega ne vemo?** Ali ni to orjaško smešna prevzetnost, prav žabje napihovanje? —
Iz teh kratkih stavkov je razvidno, zakaj bi Avstrijski judovski časniki in njihovi privrženci radi tirali Avstrijo v Turški tabor proti Rusiji. Mi pa upamo, da ima Avstrija še tudi m6ž zdravega uma in lojalnih državljanov, ki vedo, kaj je njej na korist, kaj pa na pogubo.
191