to. 12. V Gorici, v soboto dne 10. februvarija 1906. Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto \ 0b 11. uri predpoldne ter stane z izrednimi prilogami tor s »KeHpotom« ob novem letu vred po pošti pre-iemaria ali v Gorici na dom pošiljana; .,-h0 loto .......13 K 20 h. ali gld. fl-UO [mi leta........« ¦ O« » » » 3-30 fietrt leta.......3 • 40 . . »1-70 lV>amične številko stanejo jO \i».r. , ; ^ >V ipnino sprejema »pravniStvo v Gosposki ulici a>\. ?• v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. GabršSek v>:ik dan mi 8. ur« zjutraj do 6. zvečer: ob nedeljah (,a od 8. do 12. uro. Na naroČila brez doposlane na roCnine se ne oziramo. Oglas! in poslanice se raenniju ..uj/ petit-vrstah 6e tipkano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr.. 3-krat 6 kr. vsa1.« vrata. Večkrat po dogo-ibi. - Vt:ej« črke po piostortt __ Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako od-govoniO!»t. Tečaj XXXVI. »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K Lavric. Uredništvo so nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorici v I. nafctr Z urednikom je mogoSe govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne tor od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upr.avniStvo.se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v I, nadstr. na levo v tiskarni. | ¦'; NaroCnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se poiiljajo le uredništvo. NaroCnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvn. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »So5e« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »So&u in »Primorec« se prodajata v Gorici v naši knjigarni, v tobakarni Schwarz v Šolski ulici, Jellersitzv Nunski ulici in v Korenski ulici št. 22; — v Trstu v tobakarni LavrenfiiS na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. — Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Volilna reforma. Nemški poslana s Češkega, izvzomši pri s tuše Schbilererja, so imeli (i. t. m. na Dunaju zborovanje, na katerem so protestirali proti -olilni reformi. Nemci zahtevajo 217 mandatov. Izvedeli so pa, da jih dobijo 2<>.r), in t-icer Nemci na Češkem dobijo -IS mandatov namesto .">5. Sprejeli so protest ter ga izrodili po posebni deputaeiji ministerskemu predsedniku. V protestu grozijo z najhujšimi nvdstvi, ako bi se drznih; vlada ustvariti slovansko vedno potom volilne reforme. Drug«" nemške stranke pa tega protesta niso sprejele tako navdušeno, kakor so pričakovali češki Nemci. V seji vodstva nemških strank je iv-kel celo Perschatta, da naj Nemci počakajo vsaj toliko, da predloži vlada načrt. Ali Nemci iz Češke stojijo baje na tem stališču, da hočejo pokopati volilno teformo, ako se ne ugodi njim na eeli črti. Trst ohrani baje dosedanjo število mandatov, torej 5. V sviho volitve se razdeli mesto v 4 volilne okraje, dočtin bo tvorila okolica svoj volilni okraj. Mesto se razdeli v nastopne volilne okraje, ki bodo volili vsaki po enega poslanca: 1. vol. okraj ineMna okraja sv. Jakob in sv. Vid: 2. vol. okraj Namera Nnova : .*!. vol. okraj Barriora vredna; 4. ud. okraj staro in novo nu*>to. t M druge strani pa se čtije druga verzija, p« kateri bi se nekateri bližnji deli predmestij isuburbiai odcepili odokoličanskega Noliinega okraja ter priklopiii k posamičnim bližnjim mestnim volilnim okrajem. Po tej verziji bi bili tudi mestni s olilni okraji nekoliko drugače razdeljeni in sicer približno takole: 1. vol. okraj kakor gori; 2. Uarriera vecchia in del Barriere trnove do Aeouedottfi (to je oni del Namere, ki je na desni roki Acfpiedotta. ako se gre proti gledališču Kos-seMk :». vol. okraj: stani me.-to in del ito-\»V>i mest« od Corsa do kanala; -4. ud. okr.i;: novo mesto od knnalu naprej proti ;u/;;e::m kolodvoru in oni «i»*l Namere nuo\e, ki j" na levi strani A<\;m dotta v poprej n.v iLitIeni smeri. K tem v o;, okrnim se priklo pijo. kakor gori navedeno, deli predmestij, in sicer sv. Ane, Fanieta, Skoiklje iu Rojana. Baje se je za to zadnjo razdelitev potegnila tudi laška deputacija. To bi pomenjalo, tla žrtvujejo en okraj Slovencem, vide, da se volilna geometrija vendar ne da tako zverižiti, da bi mogli zmagati v vseh 5 okrajih. M vsem tem pa rizkirajo I. mestni vol. okraj, ako se Slovenci in soeijalisti zložijo za skupnega kandidata, v katerem slučaju bi jim ostali le trije maudatje. Zahteva Slovencev v Trstu je in ostane, da so v Trstu uvede proporcionalni /istem, ki bi edino odgovarjal razmeram, /a ta zistem so se opetovano iz-lasti pa na zadnjem shodu v nPoliteama" — izrekli soeijalisti iu tudi laški konservativci. Posl. Hofmann\Vellenhof je v imenu nemških poslancev na Štajerskem izdelal načrt o razdelitvi volilnih okrajev za novo volilno reformo. Ta načrt je vlada baje že. odobrila v vseh točkah. Predvsem se ločijo mesta od kmetskili občin. Slovenci, ki so imeli dosedaj štiri državuozborske mandate (kmetske občine, mariborskega, celjskega iu ptujskega okraja ter fi. kurijo) dobe po novi razdelitvi šest mandatov, in sicer se v ta namen zmanjšajo dosedanji slovenski volilni okraji. Dasi je že v splošni razdelitvi velika krivica za Slovence, izvršiti hočejo Nemci posebno predrzni atetitat na Celje in Maribor. Da ostaneta ti mesti za vedno Nemcem, priklopiti hočejo Celju ponemčene kraje: Slovenji Gradec, Marenberg, Muta; Mariboru pa: Ar vež, Lu-čaue. Ivnica in menda tudi Upnico. Z vlado imajo že sklenjene kupčije i --• Celjska „Do-moviua" piše: ..Vaš spodnještajersko Slovnice posebej hočejo ogoljufati. 40.000 Nemcev, ki žive med nami, naj dobi 2 poslanca, 400.000 Slovencev pa (i, ali kakor se sliši v najnovejšem ča>... celo samo 5 poslancev. Jasno ko beli dan je, da se troti takšni krivici mora postaviti vse spodnještajersko Slovenstvo, da morajo naši po>land stati v prvi vrsti na straži za naše pravice, da moramo mi vsi pozorno čakati dneva, ko pride na vrsto volilna preosnovjt, in v slučaju, da se nam ima res zgoditi taka necuvena krivica, stopiti vsi brezobzirno in krepko na branik !,J tiled" štajerskih Slovencev moramo omeniti še. da je vlada že preskrbela z umetno volilno geometrijo, da celjskega in mariborskega mandata ne dobijo oni, marveč Nemci. Baje imajo tu vmes svoje nečedne roke tudi slovenski klerikalci, kateri radi odstopijo na Štajerskem in Koroškem mandate, samo da jim na Kranskem vlada ugodi tako, da bi prodrli na celi Črti ter bi tudi Ljubljana z okolico padla njim v roke. Listi poročajo, da ima vlada pripravljenih več načrtov volilne reforme ter da Čaka, kako mnenje prevlada v poslanski zbornici, potem pa predloži ta ali oni načrt. Načrt bo predložen baje 15. t. m., gotovo pa do 20. t. m. In mi, goriški Slovenci? Z volilno reformo hočejo udariti tudi nas. Rečeno je, da se da Lahom 2 mandata, Slovencem pa tudi le 2. To je velika krivica. Mi tvorimo v deželi dve tretjini. Glede" izobrazbe je naše prebivalstvo na večji stopinji od furlansko-lašk^ga, in glede davčne moči ni tako, da bi morali Lahi stati na vrhu. Krivično je, če se hoče v taki deželi dati vsakemu polovico. Ce dobijo Lahi 2 poslanca, bi morali imeti mi 4, kajti če ima ena tretjina 2 poslanca, morata imeti dve tretjini 4 poslance. Če se nam da le 2 poslanca, potem pade na tretjino, katero tvorijo Lahi, le 1 poslanec. Tako bi bilo prav — ali vlada skrbi le za Nemce in Lahe, Slovenci pa se za take važne dalekosežne reči ne znamo ganiti pravočasno! Vladne odredbe proti frž. magistratu u držaunem zboru. Koncem seje 7. t. m. je minister notranjih stvari grof Rvlandt-Rheidt odgovoril na tozadevno interpelacijo posl. Mauronerja in dragov rekoč: V seji visoke zbornice od 1. februvarija t. 1. so gg. posl. Mauroner in tovariši vložili interpelacijo, v kateri so se pritožili proti vladni odredbi, s katero so tržaškemu magistratu odvzeti posli politične oblast-nije prve instance, ki jih je isti doslej opravljal, ter okrajno nadzorstvo nad šolami. V navedeni interpelaciji so iuterpelantje zahtevali, naj se jim priobči vzroke te odredbe. Klici pri Italijanih: Čujte! <3ujte! Posl. Pitacco: Fuj \ To je sramota za vlado! Minister notranjih stvari: Odgovarjajo na to interpelacijo, se usojam najprej konšta-tirati, da ni izdane odredbe nikakor smatrati za nenaklonjenost, kakor skušajo to pokazati gg. interpelantje . . . Posl. Pitacco: Ker nočete tega priznati! Minister: . . . marveč, da je vlada, dobro poznavajo važnost tega mesta za vso monarhijo, ravno v zadnjih letih z največimi gmotnimi žrtvami skrbela za njega povzdigo in nadaljni razvoj in da namerava v tem svojem delu napredovati tudi v bodoče. Klici pri Italijanih: To nima s tem nič opravitil Vlada pa mora, zavedaje se svoje odgovornosti, paziti nato, da niso njeni organi, ki po državnem nalogu sodelujejo pri javni upravi, vsaj sovražni državi, kateri pripadajo in čije posle opravljajo. Tekom zadnjih let se je pa opažalo, da se je ne malo število oseb, nastavljenih od tržaškega magistrata, javno vdeleže-valo protidržavnih manifestacij in da vlada v mestnih uradih duh, o katerem se ne more reči, da objektivno zastopa državne interese. Prigovori in klici pri Italijanih: To ni res 11 Te razmere so se v pravi luči pokazale izlasti v lanski kazenski aferi o bombah... Klici pri Italijanih: Kaj ima to opraviti z magistratom'? Minister: ... v katero je bilo zapletenih več mestnih uslužbencev. Tudi mnogo dragih činov je doveij jasno pokazalo protidržavno mišljenje mestnih uslužbencev v Trstu. Med drugim navedem tudi, da so bili povodom najdbe bomb v Trstii zasačeni tudi iredenti-stieni letaki, ki jih je glasom sodnijske kon-statacije sestavil neki raagistratni uslužbenec v svojem uradu. Klici pri Italijanih: Kaj ima s tem opraviti magistrat'? Minister: Opažam, da je v aferi bomb igral vlogo glavnega kolovodje neki mestni ljudski učitelj, ki se je kazenskemu preganjanju odtegnil s tem, daje ubežal preko meje; pripominjam tudi, da je italijansko trikoloro, ki je bila svoječasno na obletnico shoda italijanskih čet v Rimu razobešeua na tržaški mestni hiši, kakor se je dokazalo, razvil neki mestni uradnik. Značilno za razmere na tržaški mestni upravi je dejstvo, da se je med Grof Monte Cristo. napisal fllexandre Dumas. iDalje.) *Ne, na Bartolotnea, na očeta." .Jako dobro, gospod; zdaj mi ostaja samo še jedno vprašanje, glede katerega vas prosim v imenu Boga in vere, da mi odgovorite nanj odkritosrčno." „Govorite, gospod." „Ali veste, s kakšnim namenom je kupil gospod grof Monte Cristo hišo v AuteuilinV" „ Natanko, ker mi je povedali sTorej?B SV nji hoče ustanoviti zavod za blazne, podoben zavodu barona Pisanija v Palermu. Ali poznate ta zavod?" .Po imenu," sO, ta zavod je nekaj veličastnega!" In abbe se pokloni tujcu m% način, ki jasno pokaže, da bi m« ee bilo baš neljubo,, če bi lahko nadaljeval svoje pričeto delo. Bodisi, da tujec ta poklon razume, bodisi, da je s svojimi »;:ra»anji pri koncu, se dvigne. Abbe ga spremi do /rat. -Vi dajete mnogo miloščine, gospod abbe, in dasi ste ! a]«' bogati, se vam vendar drznem ponuditi majhno vsoto za vaše reveže; upam, da ne odklonete mojega daru/' -Hvala, gospod, toda baš to je moja slaba stran, da hočem dobro, katero storim, storiti iz svojih sredstev. ' «V vendar../ „Oprostite, to je moj sklep, katerega nikakor ne izpre-menim. Toda iščite, gospod, in najdete. Ah, verjemite mi, da bogataš lahko posuši marsikako solzo, če le hoče." Abbe pozdrav' zadnjič in odpre vrata. Tudi tujec pozdravi in odide. Voz se odpelje pred stanovanje kraljevega prokuratoija. Uro pozneje krene isti voz proti ulici Fontaine-Saint-Georges in obstane pred štev. 5., kjer je stanoval lord Wil-more. Tujec je pisal lordu Wilmoreu, proseč ga v pismu pogovora, in ta mu je določil za sestanek deseto uro zvečer. Ko pride odposlanec policijskega prefekta deset minut prezgodaj, mu reko, da se lord Wilmore še ni vrnil, da je pa nenavadno točen in da se gotovo ne zakasni. Nato odvedo tujca v sobo, ki ni imela na sebi čisto nič posebnega. Kamin z dvema finima porcelanastima vazama, ura z Ar.oijem, ogledalo, na vsaki njegovi strani bakrorez, katerih jeden je predstavljal Homera, nesočega svojega vodnika, drugi Beligarja, prosečega miloščine, siva tapeta, oprava, pregrnena rndeče in črno: to je bil salon lorda Wilmorea. Kazsvitljen j*, bil medlo, in zdelo se je, da je ta svetloba pripravljena nalašč za slabotne odposlančeve oči. Ko poteče deset minut in prične biti ura deset, se pri petem vdarcu odpro vrata, in prikaže se lord "VVilmore. Lord VVilmore je bil človek, ki bi ga bilo prej imenovati velikega kakor majhnega. Njegovi zalisci so bili redki in rudeči, njegovi plavi* lasje so pričeli siveti. Obleka je jasno kazala, da je Anglež; njegova suknja je bila modra in je imela zlate gumbe in visok Štepan ovratnik, kakoršne so nosili leta ! 1811. Telovnik je bil bel, hlače prekratke najmanj za tri palce. j Njegove prve besede so bile: »Znano vam je, gospod, da ne govorim francoski." „Vsaj toliko mi je znano, da tega jezika ne govorite radi," odvrne prefektov odposlanec. „Toda vi kljub temu lahko govorite francoski," nadaljuje lord Wilmore, „kajti dasi francoski ne govorim, vendar razu-n." „In jaz," odvrne obiskovalec angleški, „se hočem posluževati v najinem pogovoru vašega jezika, katerega govorim z lahkoto. Ne mučite se.a „Hao lu vsklikne lord z naglasom, ki je lasten samo pravim otrokom Velike Britanije. Odposlanec izroči lordu svoje priporočilno pismo, katero prečita ta s pravo angleško flegmo. „Razumem, zelo dobro razumem," pravi angleški, ko neha citati. Nato se prično vprašanja. Bila so skoro ista kakor pri abbe"ju Busoniju, toda ker lord kot grofov sovražnik ni tako malobeseden kakor abb6, izve tujec zdaj mnogo več kakor prej. Po lordovem pripovedovanju je vstopil Monte Oristo, ko je bil star deset let, v službo jednega onih malih indijskih knezov, ki so se vojskovali z Angleško. Tu ga je lord videl prvič, tu sta se bojevala kot sovražnika : Zaccone je bil vjet, in pripeljali so ga na Angleško na pontone, od koder je zbežal in se rešil s plavanjem. Nato so se pričela potovanja, ljubezni in dvoboji, dokler rii vstopil v grško službo. Tam je našel v tesalskih gorah zlat uradnik, a ni z nikomur govoril o tem. Po bitki pri Navarinu, ko se je konstituirala grška vlada, je prosil kralja Otona, naj mu podeli pravico, da me ta rudnik izrabljati, in kralj, je ugodil njegovi prošnji. Od tod izvira neizmerno premoženje, ki doneša vsaj dva milijona rent, ki pa se naenkrat lahko konča, Če rudnik izčrpajo." podpisan« pozdravne brzojavke, ki je bila svoječasno odposlana na osebe, aretovane radi afere bomb, nahajalo 25 mestnih uslužbencev (Čujtei Čujtel) in da se je tudi znane demonstracije, ki se je svoječasno vrSila v Vidmu, vdeležilo precejšnje število uradnikov mesta tržaškega. Na nepatrijotičnih demonstracijah, ki so se vršile v Trstu, so sploh malokdaj manjkali mestni uslužbenci. Vlada bi ue mogla več smatrati, da se strinja z njeno dolžnostjo, ako pušča posle politične uprave še nadalje v rokah dotičnib organov... Klici pri Italijanih: Doslej je šlo prav dobro! Še pohvaljeni so bili! Minister: . . . najmatje v tako važnem mestu, kakor je Trst in zato je sklenila, da se, kar priznavajo tudi interpelantje, posluži pravice, ki jo ima po zakonu, in da omenjene posle izroči državnim organom. Izjavljam odkrito, da ni v navedeni odredbi nikakega znaka nezaupanja proti osebi župana Sandrinellija. Na drugi strani pa vlado ne smejo voditi osebni oziri, ako so v nevarnosti važni državni interesi. Na zvršetku si usojam še dostaviti, da je za oskrbovanje poslov, odvzetih magistratu, Že nastavljeno potrebno osobje in da je istemu naložena dolžnost, naj vestno vrši svojo službo, pred vsem naj bo strogo objektivno in naj kaže enako skrb za blagor vseh slojev prebivalstva... Klici pri Italijanih: Proti nam! Minister: . . . tako da ne more ta odredba v nikaki smeri biti tržcžkemu mestu v škodo. (Mejklici in nemir pri Italijanih.) Posl. Hortis je izjavil: V očigled temu grdemu nasilstvu in razžaijivemu postopanju c. kr. vlade nasproti magistratu mesta Trsta, predlagam, naj se v prihodnji seji otvori debata o tem odgovoru na interpelacijo ministra notranjih stvari. Ta predlog je bil odklonjen. DOPISI. IZ Deilm. — (V odgovor g. dekanu.) V »Gorici" Št« 7. je napadel naš dekan tudi bralno pevsko društvo »Ladija" radi dopisa v »Soči" št. 2. G. dekanu ni bilo toliko mar udariti po dopisniku, marveč po društvu, kajti njemu in njegovemu cerkovniku je društvo trn v peti že od ustanovitve naprej. Mislila sta, da bo društvo »Ladija" društvo procesij ali pa pojedin j ali ker društvo nima tega v pravilih, sta vzela društvo na črno piko, seveda brez najmanjšega pravega povoda. Gospod dekan, kaj imate Vi z društvom? Saj društvo nima nič z Vami! Dolžni, upamo, da Vam nismo nič, Vaše podpore in nasveto^ pa tudi ne potrebujemo. Pustite društvo pri miru, in nadi.;>rajte svoje zadeve in stvari, ki spadajo v Vaše področje. Društvo »Ladija" nima tistih namenov, kakor Vi mogoče mislite, ker ste nas napadli in obrekovali. To je že škandal. Društvo hodi po svoji začrtani poti za ohranitev slovenske narodnosti v Devmu. Čemu ste nas napadli, ko nimamo nič opraviti z dopišem v »Soči" Št. 2. Mi nimamo nič opraviti se s cerkvenim petjem in ne z orglja-njem in se ne utikamo v te reči. Vi pa imate vedno kaj, da nas dregate ter napadate. Vi in tista sodrga okoli Vas nazivljete nas, da je društvo liberalno, ker nam hočete Škodovati. V društvu pa ni ne liberainosti ne kleriknl-nosti, sveti cilj nam je ohranitev slovenske narodnpsti v Devinu. Tudi Vam, g. dekan, je bila nekdaj narodnost v Devinu čez vse. Spominjamo se$ kako ste se potegovali radi slovenske prepovedi ter niste hoteli slišati ničesar o Italijanih. Ali sedaj ste obrnili barvo ter se zavzemate za onega, proti kateremu je vse občinstvo razun onih, ki so okoli Vas le radi tega, da si polnijo žeL«ec ter Vas napeljujejo k sovražnosti proti nam. In Vi delate s tem prepir in zdražbo v občini in napadate po vsem nedolžne osebe in društvo. Dolgo smo molčali na Vaše napade, ali zdaj je pa preveč tega. Svaka sila do vremena! Povemo, da bodemo vsakomur, ki nas napade, odgovarjali z vso odločnostjo. Prosimo, g. dekan, ke-naj Vas je udarila „ Ladija" ?" Vas, prvega Slovenca v Devinu, kakor se nazivljete. Tega »prvega Slovenca" pa ni sram tako krivično se izražati o društvu „Ladija". Ima dosti drugih nasprotnikov. Sedaj je še dekan povečal njihovo število. Društveni odbor je imel radi tega seja. Vsi odborniki so se izrekli, da naj se Vam odgovori, kakor zaslužite. Odbor obžaljuje, da se spuščate na tak* pota ter Vam svetuje, da bodite v prihodnje previdnejši. Odbor je sklenil, da ako ne boste mirovali, se Vam utegne ! posvetiti še z drugim gradivom. — Kristus je svojim sovražnikom odpustil, Vi pa še nedolžne osebe in društvo napadate. Ali je to prav? Pustite nas v miru! — Kar se tiče izraza živina — mislimo, da je večja živina oni, o katerem se govori po celem Devinu pa je Vaš ljubljenec. V krogu »liberalne Ladije" ni živine. — Kar se tiče potem še butcev, povemo, da bi bili res butci, ako bi molčali na Vaše napade. In devinska mizerija!! Vprašamo : Kdo redi Vas ? Ali ne devinska mizerija? Vi hočete očrniti Devin z mizerijo. Ali vendar Vam ugaja ta mizerija ? Vživate jo, še se ne motimo, približno 16 let. Kar se tiče časti Devina, je Vi ne morete vzeti in ne dati. Butci bi ostali, ako bi se pokorili Vašim ukazom; butci so v krogu Vašem. Pristavljamo posebej, da naše društvo nima nič proti poštenim duhovnom in ne gre proti nikomur, ako ni izzvano. Bili so tu gg. , duhovniki, častiti, ki so šli društvu na roko. I Bil je prejšnji kaplan č. g. Lavrenčič spošto- * vanja vreden in priljubljen, ki nam Oitane v vednem spominu. Zato pa je bil pri Vaših ožjih prijateljih zaničevan. Za sedaj naj to zadostuje, v bodoče ako potreba pa še kaj. Odbor »Ladije". \l Vrtove, dne 6. svečana. — »Prismo-jenea" je „Soča" že prav dobro po lažnjivih ustih lopnila; prav mu stoji. Kako se je vršil sv. misijon pri nas, pa povemo v naslednjih vrsticah. — Prva dva dni, ko so prišli, še nobeden se ni za nje zmenil, potem do četrtka je bilo zelo malo ljudi v cerkvi. Misijonarji so se jeii pritoževati, da samo stare ženice k Spovedi prihajajo. Oh, kje so pa možki, so tarnali. | Tedaj je začela gonja: matere so jele | poditi svoje »neposlušne" sinove k pridigam, Žene svoje može so vlekle v cerkev, in le radi ljubega hišnega miru je bila v petek in soboto cerkev polna. Pridige, izvzemši sobote in nedelje, so bile še vzdržljive; pridigalo se je o božjih resnicah, o dolžnosti stariše? do otrok itd., kar je bila zasluga dopisov h Vrtojbe v »Soči", ter so gospodje vedeli, da so pod kontrolo. V soboto in nedeljo pa so se misijonarji zadrli v »pohujšljive" časopise, rotili so in razgrajali na leči, naj ljudje za božjo voljo nikar ne berejo »pohujšljivih, zamazanih in zakotnih listov!" Vrzite tiste peklenske časopise v peč, boste videli, kako bodo goreli! Gada redite na svojih prsih, ako naročujete take časopise; gad se okoli Vas ovija, kadar berete take liste — tako in enako je grmelo s prižnice, da so stare ženice (mlajše itak nič ne marajo) plašno se proti vratom ozirale, misleč, da gadov v cerkvi kar mrgoli. Misijon ni imel vspeha, kakor so si ga nekateri želeli, ljudstvo je ostalo ravno isto. Naročnikov »Soče" in »Primorca" je tudi kot prej, torej škoda misijonarjev in ljudij, bili so si drug drugemu v nadlego in dolg čas! Blagoslovili so vodo sv. Vincencija, ki baje ozdravlja vse bolezni. Mogoče! Saj je je vaški zdravnik (reete mazaS) znosil domov čez 20 litrov, da potem to vodo kot zdravilo nevednim Furlanom drago prodaja! Gospod vikarij, ako hočete imeti mir, in si prihranite stroške in trud, ne vabite jih nikdar več, ker verujte, da pri nas ni več posla za njih; ker ako hočete resnico povedati, morate ostrmeti nad razločkom letošnjega misijona in zadnjega, ki se je vršil pred 8 leti. Kakšna razlika, kaj? ! »Primorskemu listu", temu najpriprav-nejšerau listu za zavijanje kranjskih klobas, svetujemo : le nikar ne ljudi farbati! Ne na-namigavajte tudi na osebe, ki nimajo pri tem nič opraviti! Napredna in svobodna misel je v občini toli razširjena, da dopisnike lahko iščete skoro v vsaki hiši. Iz Sežane -- Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Melodija je imela svoj občni zbor dne 2. svečana. Žal, da udeležba ni bila tako obilna, kakor se je pričakovalo. V novi odbor so izvoljene: predsednica Anica Bajec, podpredsednica Zvezdoslava De-lak, blagajničarka Ivanka Škerl, namestnica Milena Pirjevec, tajnica Klema Gaspari, namestnica Rozina Kante, odbornici Franja Gu-lič in Pavla Lorenzutti, Predlagalo se je tudi, naj se v prid družbi priredi veselica dne IS. svečana. Iz Tolmina. — Na dolgo glavarjevo, Lasi-čevo in Kašcevo pojasnilo v nSoči" z dne 7. t. m. štev. 11. kratek odgovor. — Kašca priznava javno, da je priobčil svojo notico (Pohvalo glavarju in Lasiču) tako, kakor jo je vzel iz naročila g. okraj. šol. nadzornika. — Povdarjal sem v »Soči", daje Redlieh daroval onih 123 K. Glavar piše v pojasnilu javno, da sta dr. Maier in Redlieh dala najvišje svote. S tem potrjuje glavar mojo trditev vsaj deloma kot resnično, v kolikor pa ni resnična, rad preklicujem. SIcer je pa obstajala glavna teža mojega očitanja v tej le misli: Čemu nabiralce toliko javno hvalisati, darovalce pa prezirati. Sedaj pa nastopita v pojasnilu hvalisana nabiralca ter sama pritrjujeta mojemu očitanju s tem da se umikata javno v ozadje ter navajata resnične darovalce. Domače in razne nouice. Poroka. — Danes dopekdne je poročil papežev nuncij v svoji kapali na Dunaju vi-sokorodnega g. Ivana grofa Attemsa-Pet-zensteinskega, sina c. i kr, komornika in c. kr. konservatorja centralne komisije za vzdržavanje in raziskavo umetnih in zgodovinskih spomenikov, grofa Žige v Podgori, s prebhigoroduo baronico Štefanijo B i e d e r-mannovo pl. Turonjsko. Gospa grofica je Čehinja. V Št. AfiidreŽU bo jutri lepa veselica. Priredi jo tamkajšnje bralno in pevsko društvo Št. Andrež. To vrlo društvo se živo giblje ter je vsestransko delavno, Radi tega pa tudi zasluži podpiranja. Pričakovati je, da se udeleži te veselice tudi mnogo gospode iz mesta, ker V Št. Andrež ni daleč in je lep, prijeten kraj. Naši Štandrežci pa tudi zaslužijo, da se jih poseti pri veselici, kajti tudi oni kaj radi zahajajo v mesto k raznim prireditvam. Če bo le vreme ugodno, je pričakovati lepega popo-ludne v prijaznem Št. Andrežu. Bralno In pevsko društvo v Št. Andrežu vabi k veselici, ki bode jutri dne II. febriivarja 1906. v dvorani gosp. Petra Lutmana. 1. Muchvič: »Suša", nar. koračnica, godba. 2. Parma: »Pozdrav z Gorenjskega", godba. 3. Zadrafil: „Dvoboj", ouvertura, godba. 4. M. Hubad: »Venec narodnih pesmi", mešan zbor. 5. Parma: Intermezzo iz opere »Ksenija", 0. J. Stoka: »Trije tički". igra. 7. Komzak: »Ljubica", mazurka, godba. 8. a) A. Foerster: „Milica", b) Eisenhuth: »Moja ljubav", poje ženski kvartet, 9. K Korael: „Mojemu rodu", možki zbor z orkestrom. 10. J. Stoka: „Ne kliči vraga", igra. 11. Javni ples. Začetek točno ob 3'/, popoldne. Vstopnina k veselici 40 vin. Sedeži od I.—II. vrste 1 K, od III.—VI. vrste 60 vin., ostali sedeži po 30 vin. —- Po veselici javni ples po 20 vin. Pri veselici in plesu sodeluje oddelek vojaške godbe 47. pešpolka iz Gorice. Letošnji glavni nabor se bo vršil za sodni okraj: I. Gorica v Gorici, Piazza Catterini Nr.o 2, in sicer po občinah: v petek dne" 0. marca 1006. 1. Št. Peter, 2. Orgar, 3. Trnovo, 4. Opatjeselo; v soboto dne" 10. marca 190(3. 1. Solkan, 2. Podgora, 3. Sovodnje; v ponde-ljek dud 12. marca 1906. 1. Vrtojba, 2. Oze-ljan-Št. Mihel, 3. Šempas, 4. Osek - Vitovlje. 5. Renče; v torek dn<5 13. marca 1906. L Miren, 2. Vogersko,. 3. Št. Ferjan, 4. Kojsko: v sredo dne 14. marca 1906. 1. Št. Andrež, 2. Ločnik, 3. Bilje, 4. Prvačina, 5. Dornberg, 6. Čepovan, 7. Tribuša; v Četrtek diu? 15. marca 1006. Ptujci. (Dalje o prilogi.) »Toda, pravi tujec, »ali veste, zakaj je prišel na Francosko?" »Špekulirati hoče pri železnicah," odvrne lord, »in ker je izvrsten kemik in naravoslovec, je iznašel nov telegraf, katerega vporabo študira zdaj." »In ali mi lahko poveste, približno koliko porabi na leto?" BNajveč pol milijona frankov, kjer je jako skop." Bilo je jasno, da govori iz Angleža jeza in da predba-civa grofu skopost, ker ne ve, kakšno napako naj si izmisli. »Ali veste kaj natančnejšega o njegovi hiši v Auteuilu?" »Da, gotovo." »In kaj veste ?" »Vi vprašate, zakaj jo je kupil?" „Da." »Grof je špekulant in se e tem gotovo minira, gospod. V bližini te hiše je po njegovi trditvi baje mineralen vrelec, ki lahko tekmuje z vrelci v Bagneresu, Luchonu in Cauteretsu. Tam hoče vstanoviti jBadehaus', kakor pravijo Nemci. Že trikrat je dal prekopati ves vrt, da bi našel ta znameniti studenec, in ker je bilo to dozdaj zastonj, gotovo kupi v kratkem tudi vsa sosedna poslopja. In upam, da ga te železnice, električni telegrafi in kopališča uničijo popolnoma." »In zakaj želite to?" vpraša obiskovalec. »Ker je zapeljal na Angleškem ženo jednega mojih prijateljev," odvrne lord Wilmore. »Moj Bog, zakaj se z njim raje ne bijete?" »To se je zgodilo že trikrat: prvič s pištolami, drugič z meči in tretjič s espadoni." »In vspeh teh dvobojev je bil ?" »Prvič mi je prestrelil roko, drugič me je zabodel v pljuča, in tretjič sem dobil to rano." Anglež odpne ovratnik in pokaže rdečo, še precej svežo, do ušesa idočo brazgotino. jTa vrag mora umreti in tudi umrje po moji roki," pravi Anglež. »Toda zdi se mi," pravi prefektov agent, »da si niste izbrali pravega pota, da ga usm.tite." »Hao!" vsklikne Anglež. »Vsak dan grem na strelišče, in vsak drugi dau pride k meni Grisier." Agent se dvigne, kakor je videti, zadovoljen, in zahva-livši se lordu Wilmoru, ki vrne njegov pozdrav z angleško okornostjo, zapusti sobo. Lord stopi v svojo spalnico, in kakor bi trenil izginejo plavi lasje, rdeča brada, ponarejena brazgotina, in pokažejo se črni lasje, bledo obličje in biserni zobje grofa Monte-Crista. Res pa je tudi, da mož, ki je obiskal abbeja in lorda, ni bil agent policijskega prefekta, ampak gospod Villefort. Ta dva obiska kraljevega prokuratorja nekoliko pomirita; sicer mu ne dasta popolne gotovosti, vendar ni izvedel ničesar, kar bi ga strašilo. In izza usodepolnega obeda v Auteuilu to noč prvič spi nekoliko mirneje, XIII. Bal. Med najbolj vročimi dnevi meseca julija je napočila sobota, dan, ko je hotel grof Morcerf po zakonih finega sveta prirediti bal. Bilo je proti desetim zvečer. Dočitu je besnela podnevi grozeča nevihta, so se zdaj raztrgali oklaki, in skozi veje velikih dreves v vrtu grofove palače se je lesketalo ažurno nebo, posejano z zlatimi zvezdami * Iz dvoran v pritličju se je razlegala hrupna plesna godba, in svitla luč se je kradla skozi oknice. Dozdaj so še dvomili, ali naj večerjajo v sobi ali v velikem šotoru na prostem; to lepo, modro, z zlatom posejano nebo je odločilo za vrt. Pota so razsvetlili z barvastimi svetilkami, kakor je običajno v Italiji, in na mizo so postavili voščene sveče in svet-lice kakor v vseh deželah, kjer le nekoliko razumejo, kako je pogoščati družbo. V trenotku, ko je dala grofica Morcerf zadnja povelja in se je vrnila v svoje salone, so se ti polnili bolj in bolj, kajti še bolj kakor visoko dostojanstvo grofovo je odločala pri povabljencih Mercedina gostoljubnost, da so prišli radi, tem raje, ker so bili lahko prepričani, da se bodo imeli dobremu grofi-činemu okusu zahvaliti zajkaj novega, posnemanja vrednega. Gospa Danglars, ki so jo dogodki, katere smo opisali, močno razburili, se še ni odločila, če poseti bal, ka se je zjutraj srečala njena kočija s kočijo kraljevega prokuratorja. Kočijaža sta na dano znamenje pridržala konje, in gospod Villefort je vprašal: »Ali pojdete h gospej Morcerf?" »Ne, preslabo mi je," je odvrnila baronica. „To ni prav," je rekel Villefort s pomemljivim pogledom; „prav bode za vas, če vas bodo videli tam." »Mislite0" „ Gotovo. „Torej poji ;a." In kočiji sta se odpeljali v nasprotne smeri. Gospa Danglars je držala besedo in prišla. Lepa kakor vedno in razun tega še z izbranim lišpom preste;:? prag, ko odpre Mercedes nasprotna vrata. Grofica pošlje gospej Danglars Alberta naproti. Albert se ji približa, ji prične delati uajizbranejše poklone o njeni toaleti in jo odvede na prostor, ki si ga izbere sama, Albert pogleda okoli sebe. »Vi iščete mojo hčerko?" vpraša baronica smehljaje. s, Priznam vatn/ pravi Albert; »ali ste bili res tako kruti in nam je niato pripeljali?" (Dalje pride.) 69 PNIOgl i«ou6v h* «• l uiic iu. iGuruvarija lauo. 0, K a n al v kanalskem občinskem uradu in sicer po občinah: v petek dne- 16. marca 1906. 1. Kanal 2. Anhovo, 3. Ajba, 4. Banj-Sice, 5. Lokovec; v soboto dne* 17. marca 1906. 1. Avče, 2. Deskte, 3. Rončinj, 4. Kal, 5. Bate, G. Ptujci. (. III. Ajdovščina v ajdovskem občinskem uradu in sicer >o občinah: v torek dne" 20. marca 1906. l/Ajdovščina,- 2. Sv. Krjž,.J 3. Šmarje, 4. Kaninje, 5. Gojače, 0. Črniče, 7. Gaberje; v sredo dne 21. marca 1906. 1. Lokavec, 2. Dol-Otlica, 3. Skrilje, 4. Vrtovin, 5. Rihemberg, 6. Ptujci. Opomin. C. kr. okr. glavarstvo izda osebna vabila. Kdor ne pokaže"*sv"ojega" vabila komisiji, mora čakati do konca. Nabor prične v Gorici ob 8. uri, v Kanalu in v Ajdovščini pa 8l/8 uri predp. Stavljenci morajo biti pred naborno dvorano navzoči pri poklicu. Kdor zamudi poklic svoje občine, bode kaznovan. Kdorkoli (bodisi stavljenee ali za preiskavo določen sorodnik) pride nesnažen, bode zavrnjen ; stavljenci bodo vrh tega kaznovani. Na-.ornikom je prepovedano, ob nabornih dnevih razgrajati po mestu s petjem ter prinesti v mesto katerekoli zastave. Sklepni fačun plesa združenih obrtniških I mojstrov v Gorici 27. januarja 1906. — Do- I hodki: Vstopnina K 467*80. Ker se niso mogli vdeležiti plesa, so poslali p. n. gg.: Baron Winkler Gorica K 10, Mozetič Franc z. m. Gor. K 7, Caharija Ivan Nabrežina K 5, dr. Turna H. Gorica K 10, Aut. Jerkič fot. Gorica K 3, Grof Baguer Gorica 3, dr. Kovačič Gorica K 2, Jeretič Anton Gorica K 3'9'6J Batistič Vrtojba K 1, ŽniderčiČ Raj. Renče K 3. Preplačali k vstopnini p. n. gg.: dr. Treo Gorica K S, Jos. Pavletič ps. Miren K 3, Alojzij Zajec trg. Gorica K 8, Iv. Medved trg. Gorica K 1, R. Drufovka trg. Gorica K 1, Ant. Černigoj miz. Gorica K 2, Alojzij Živic ključ. Gorica K 2, GaŠp. Hvalic sped. Gorica K 2, I. Kopač sveč. Gorica K 2, Alojzij Mozetič zid. moj. Gorica K 2, P. Cotič čev. Gorica K 2, J. Kruvos sedi. Gorica K 2, Ant. Krušič kroj. Gorica K 2, Iv. Tomšič pek Miren K 2, Iv. Mozetič zid. pomoč. Gorica K 2, Fr. Rusjan sod. Gorica K % Ant. Fajt pek. Gorica K 2, K. Čufer klep. Gorica K 2, V. Rojic kroj. Gorica K 2, Fr. Oberdank sod. Gorica K 2, Fr. Obidič Gorica K 2, Silič Gorica K 2, Mihilič Gorica K 2, Pet. Lutmaa krč. Št. An-drež K 2, Bednafik knjigovez Gorica K it, Kr. Krnelo trg. Gorica K 2, Bajt kroj. Gorica K 2, Fr. Pavčič miz. Gorica K % Fr. Benedetič čev. Gorica K 2, Jos. Valentinčič pek. Gorica K 2, Šuligoj miz. Gorica K 2, Stepančič zidar, mojster Renče K 2, Gorjanc Gorica K 2, Jos. Mozetič zid. moj. Gorica K 522, Bratuš pek Gorica K 2, Fr. Saunik Gorica K 2r M. Blažica t. m. Gorica K % Budihna pek Gorica K 2. Iv. Gleščič krč. Gorica K 2, A. Mikulus miz, pomoč. Pevma K 2, P. N. B. K 2. Dohodki skupaj K 01 1*1*8, skupni stroški K 604-98, ostaja še K 7. --- Ta svota se je izročila obrtni Šoli. Podpisani se ob tej priliki zahvaljujem toplo vsem tovarišem, ki so delali tako požrtvovalno, da se je omogočil ples združenih obrtniških mojstrov v Gorici dne 27. jan. t. 1., posebno pa še g. P. Cotič u, čevljarskemu mojstru, ki se je največ trudil, da je naš obrtniški ples uspel tako povoijno vsaj v moralnem oziru. Josip Mozetič, bivši predsednik odseka za prireditev plesa obrtn. mojstrov. Vesellčnl odsek Slov. brat. in podpornega društva V f&rlcf naznanja: Plesna zabava v Trgovskem domu izvršiia se v najlepšem redu. Gmotni vspyh je bil povoljen, če tudi se ne da primerjati z onim pr. 1. — Vstopnine se je nabralo K 222.40. Doposlali oziroma preplačali vstopnino so gospodje: dr. Alk. Rojic 5 K, Josip Hrovathi 5, Jos. Rovan 4 K, G. Bra-dasehia 2 K, Aloj. Živic 1 K, dvorni svetnik grof Attems 5 K, dr. Treo 5 K, D. Gilčvert 5 K, Jos. Bregant 1 K, Ant. Koren 3 K, Rudolf Drufovka 3 K, Jos. Gorjanc 1 K, Jos. Tomažič 2 K, Ivan Meljavec 2 K, Andrej Fajt 1 K in dr. Pnc 6 K, skupaj 51 K. Vsi dohodki znašajo K 273*40. Stroški: 1. Godba K 1.12*24, 2. dvorana in svečava K 100, 3. okinčanje dvorane K 20, 4. varuhom odškodnine K 9, 5. znaki za vstop K 7-37, 6. vabila K 1350. Vsi stroški K 262*11. Prebitek od K 11*29 se izroči domaČemu bolniškemu zalogu v Gorici Soški podružnica slovenskega planinskega društva 0d86k Gorica napoveduje za nedeljo 11. t. m. prvi svoj letoftftji izlet, na Goto sv. Valentina nad Št. Mavrom (537 m). — Zbirališče: Kavarna Central in na Goriščeku, odhod točno ob 2. popoldan. Pristop od barke v Solkanu, povratok ^oz Pevmo. — Hoda za turiste 3 ure. Soška podružnica slov. planinskega društva opozarja, da so je v spored izletov za letos vrnila tiskovna pomota. Med n povedanimi iz-Jeti mora biti: Grmada (.325 m) nad Dovinom, Veliki Rob (1237 m) naTtTrničami. Občni zbor .»Narodne Prosvete" se je vršil v četrtek zvečer Mpri Jelenu" ob majhni udeležbi. Iz poročila tajnika dr. Puca posnemamo, da je takoj s početka pristopilo društvu do 100 članov, društvo je sedaj jedno najmočnejših in najvažnejših, ker zbira v svoji sredi ves naš srednji stan. ^Narodna Prcsveta" si je nadela celo vrsto nalog, katere je hotela rešiti po vrsti. Podjetje se je gmotno osigu-"ralo s tem, da je daroval gosp. B. Vošnjak društvu 2000 K. Došli so še drugi pripomočki, Knjige se izposojujejo članom brezplačno, nečlanom proti izkaznici po 20 v in odškodnini 4 v za vsako knjigo. Obisk knjižnice je bil nad vse povoljen, izposojenih je bilo 4500 knjig. Ob jednem s knjižnico se je napravila bralnica, ki je postala povsem javna. V njej Čitajo danes različni sloji. Na razpolago so skoro vsi slovenski časopisi in nekaj drugih. V knjižnici pomaga cela vrsta mladih gospodov, za kar se jim izreka zahvala. Knjižnica in bralnica sta bili otvorjeni 15. marca 1905. Dramatični odsek je začel delovati brez vseh pripomočkov; posrečilo pa se je takoj spočetka privabiti celo vrsto dam in gospodov v ta delokrog. Glede obiska pri gledališčnih predstavah pravi poročilo: „Kdor ve, koliko truda in žrtev od strani igralcev in voditeljev je potreba, da se vzdržuje tako diletantsko gledališče, ki ima resnejši namen in ki je bilo izrecno osnovano ne samo v zabavo in kratek Čas, ampak zato, da ustvarimo trdno podlago bodočemu dramatičnemu društvu v Gorici, se mora čuditi malomarnosti občinstva, ki sicer sili v vsako še tako malenkostno iti otročjo prireditev v drugih jezikih v našem mestu. Do danes so bile še vso naše predstave razun jedno pasivne, in samoposebi je umevno, da s takim vspehom dramatični odsek ne bode mogel delovati dalje tako, kakor je doslej. Seveda je treba na drugi strani vpo-števati, da smo si morali nabaviti garderobo, igre itd., tako da bodo izdatki tekom let nekoliko zmanjšani. Po zadnji predstavi dne" 14. januarja 1906. imel je dramatični odsek nad 1300 Iv nedostatka, kateri je seveda deloma krit z inventarjem v vrednosti nad 1200 K." — Ker si je »Narodna Prosveta" stavila v svoj program tudi javna ljudska predavanja, oglašali so se tekom leta večkrat glasovi, naj društvo vendar že prične izpolnjevati to svojo nalogo. Vsled preobilega dela — kajti vsi odborniki so bili pošteno vpreženi ali v enem ali v drugem odseku se žal ta misel ni mogla realizovati. - - V ostalem je »Narodna Prosveta" kjer in koli je mogla s svetom in dejanjem šla na pomoč drugim narodnim društvom. Porabila je vsako priliko Širiti prosveto. V posameznem navajamo, da je naročila „Nar. Prosveta" o priliki odkritja Prešernovega spomenika 200 izvodov brošure „Slava Prešernu", katere je razdelila brezplačno po Goriški okolici. Pri odkritju Prešernovega spomenika je bilo društvo zastopano po deputaciji. Skupaj s »Pevskim in glasbenim društvom" priredila je »Narodna Prosveta" Silvestrov večer v »Trgovskem Domu", Poročilo se je sprejelo z odobravanjem na znanje. Iz blagajnikovega poročila je razvidno, da je imelo društvo dohodkov 6247 K. 33 vin.; stroškov pa 6078 K 54 vin. Med dohodki so tudi darovi po 500 K od strani ,,Trg. obrtne zadruge" in „Gor. ljudske pos." Premoženje znaša 347 a K 58 vin. V odbor so voljeni gg.: dr. Podgornik, dr. Šorli, dr. Puc, A. Gabršček, prof. Mastnak, cand. jur. Koršič; pregledniki so: dr. Lev-pušček, dr. Dereani, prof. Seidl. OdstopivSemu odborniku g. Zadelu se je izrekla zahvala. Farovško izdajstvo na Jesenicah. — Jeseniški rimski priganjač župnik Zabukovec in nemški liberalec Lukman se bojujeta roko v roki proti napredni slovenski večini v starešinstvu, ki se zavzema za gospodarsko in narodno neodvisnost jeseniške občine. Klerikalno - nemška zveza je s krnto silo prisilila bivšega župana Klinarja, da je odstopil in s tem dosegla, da so prišli volilni posli v roke vladnega komisarja Schittnika. Župnik Zabukovec je vložil na to rekurz, v katerem zahteva, da mora vlada izbrisati slovenske častne občane iz volilnega imenika ter vpisati v I. razred na pr. nndučitelja privatne nemške šole na Savi iu v II. razred nemška kapitalista Gross in Madille namesto slovenskih volilcev. Ali je to zveza z Nemci ali ne? Da ni, morejo trditi le klerikalci in ž njimi Zabukovec, ki je v »Slovencu" izjavil, da zaupa vladnemu komisarju in nemškutarju Pongratzu, Slovencema Trevnu in Schrevu pa ne more zaupati, dasi ju je sam Schittnik doložil za reklamacijski odsek. Zabukovcu sejjre j>red vsem seveda za sv. vero! Zato izkorišča sedaj pred volitvami prižnico kar se da. Zadnjo nedeljo je obljuboval volilcem, ki bodo volili njegove kandidate, da jih bode kar v snopih porival, skozi nebeška vrata. Slikal jim je angelčke, ki jim bodo že na vse zgodaj nosili „malco" v posteljo in popisoval orgle, ki bodo še čisto drugače brenčale kakor jeseniške. Na drugi strani pa jim je z živimi barvami predočil pekel in kosmate hudiče, našteval, koliko brušenih konic imajo njih vile, s katerimi bodo liberalce na dan volitve kar žive prebadali in v večni ogenj metali. »Torej volite le moje može, da ne boste trpeli, ampak deležni večne sreče in večnega veselja v svetih nebesih", s tem je končal svojo „divino komedijo". Tako je delovanje zastopnikov „ Slovenske ljudske stranke". Tak pop zasluži, da ga navežejo na osla ter z bičem ženejo po celi domovini, da bi videlo ljudstvo pravega žegnanega izdajalca ter mu dalo, kar zasluži! Važno za GbČIne. — Pravosodno minister-stvo je izdalo odcedno, da velja izgon iz kake občine le proti stalnemu bivanju v občini, ne sme se pa izgnanca preganjati, ako se mudi v občini le mimogrede brez stalnega bivanj-i. „L'EC0" nas vprašuje, kateri so tisti laški duhovniki, ki so tvorili deputacijo, ki je šla k namestniku v Trstu intrigirat proti dr. Sedeju — Češ, da je naša vest zlagana. Na to ne odgovarjamo nič drugega nego to, da smo mi dobili vest h povsem verodostojnega vira. — Saj je vendar tudi dosti znano, da so bili laški duhovniki v Gorici že s prvega početka proti dr. Sedeju, in s protestom v mestnem svetu tržaškem stojijo tudi v zvezi. Torej le bolj ponižno! - Treba le poznati izvestne gospode! Saj dr. Gregorčič tudi sedaj feiji, pa je vendarle res, da je delal zase proti dr. Sedeju. Le lepo tiho! Glas našega d3lavca rojaka Iz severne Amerike, — ,,Tukaj v Vavkeganu v severni Ameriki je ena prvih slovenskih naselbin v Ameriki. Ako se bodo Slovenci sem. tako selili in množili, bo kmalu slovensko mesto. Delamo pa vsi v dveh tovarnah v sladkorni in žičarni. Zasluži se še precej dobro, da se pošteno živi ter tudi nekaj prihrani, ako hoče biti delavec pameten. Nikar pa naj ne misli nihče, ki bi rad morebiti sem prišel, da se tukaj denar meri in ne šteje*, mora se ga trdo prislužiti in človek je zmiraj v nevarnosti. Skoro vsaki dan odnesejo kakšnega iz tovarne. Rad bi tudi omenil glede" vojaških stvarij. Eden ali drugi gre s trebuhom za kruhom v daljno Ameriko. Ko si pa v potu svojega obraza pribori par vinarjev ter bi se rad vrnil v ljubljeno domovino, premišljuje, ali bi to storil ali ne, ker ga čakajo na stežaj odprta vrata zapora. Zato pa rajši ta in oni dlje časa ne gre nazaj aH pa nikoli več. Zato pa kličem gg. poslancem, naj upli-vajo na vojno ministerstvo, da se olajša delavcu-trpinu desetkrat pretežko vojaško breme". Ker ga ne hvalijo drugI, se hvali pa sam. Lastna, hvala se pod mizo valja — pravi pregovor. Gregorčičeva hvala pa se valja po blatu ,,Gorice". Drugi ga nočejo hvaliti, zato se hvali sam. V „Gorici" št. 11. smo čitali: »naš politični voditelj", »prebrisan politik", pa zopet „naš voditelj", ,.naš narodni voditelj". V ,. Gorici" je naslikan kot jako velik gospod — ie še ljubljenec naroda" manjka, Kdor je čital to, se pač ni mogel vzdržati smeha. Tudi klerikalci so se smejali, kajti don Antonio je »voditelj", ki ničesar in nikogar ne vodi, je ničla v sami klerikalni stranki, človek, ki životari le od milosti vlade in Lahov. Hvalisajo se radi ljudje, kadar padajo. To je ena zadnjih rešilnih bilk, ki se pa tudi trga, da te-lebne tak človek tcliko globje. In don Antonio je že v mlaki, iz katere se ne izkoplje več. Zato pa bi bil rad splezal na vrh po škofovski palici, pa ga je tudi »fratalo". Mož tiče prav res le v — predpust! Slovesno ustoličenje novega nadškofa in kneza se bo vršilo najbrže dne 25. marca t. 1. na praznik oznanjenja M. D. Kako so naravnavali »prst božji". — iz članka „Vsakemu svoje" v »Gorici" odseva, kako so naravnavali prst božji, kam naj kaže, na katerem kandidatu naj se ustavi. Gregorčič farba, da ga je naravnaval' na dr. Sedeja. Je že mogoče, da je na zunaj imenoval kako ime, ali kolikor je tipal okoli, je tipal le z namenom, da bi izvedel, kako stojijo šance~zanj. Nekateri duhovniki so hoteli naravnati prst božji na »odličnega dostojanstvenika, bi biva zunaj Goriške", pa prst božji jim je tudi smuknil iz rok. Nič ni bilo. Gregorčič ga je lovil še naprej, da bi ga naravnal nase, aH vse zaman; tudi Berbuč in Grča nista mogla ujeti prsta božjega, da bi ostal ha don Antonij'!. Prav ga je naravnal le tržaški namestnik. In tako se ni izpolnila srčna želja ne don Antonia, ne tistih, ki so kazali na Mahniča ter hoteli imeti tako škofa po svojem kroju in ukusu. Najhujše je »Gorici« pri srci radi tega, ker ni izbran oni, ki bi delal čast mitri ter kateremu bi ne stala slabo v rokah škofovska palica; revež je ostal le »vrsenski škof". Naše sožalje! IaW|UČek prvega tefiaja na srednjih šolah se je izvršil danes. Na gimnaziju je splošen uspeh precej povoljen. Najboljši je 8. razred, kjer je 9 odličnjakov, med njimi 6 Slovencev. Hrvatski tamburašt v narodni noši so kon-certovali pri Jelenu in v Trg, Domu. S koncertom je bilo občinstvo vedno zadovoljno, ker svirajo res izvrstno. Bralno In pevsko društvo V Podbrdu vabi na predpustno veselico, katero priredi v nedeljo dne" 25. februvarja 1909. v prostorih gos. Iv. Torkarja (na pošti) s sledečim vsporedom: I. Vilhar: „Bodi zdrava domovina«, mešan zbor. 2. Laharnar: „Vesela tovaršija«, mešan zbor. 3. Zirovnik: „Kako ozke so stezice", mešan zbor. 4. — Deklamacija, »Neiztrohnjeno srce". 5. A. Foerster: „Ah, ni-li žemljica krasna", mešan zbor. 6. Laharnar: „Pticani", mešan zbor. 7. — »Venček«, možki zbor. 8. Zirovnik : »Kukavica", mešan zbor. 9. J. Ž. ,,Potrkan ples", mešan zbor. 10, Šaljivo srečkanje. 11. Prosta zabava. Med posameznimi točkami igra domača godba. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina : sedeži I. vrste 80 vin,, II. vrste 00 vin., stojišča 40 vin. Preplačila se hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Bralno in pevsko društvo „Kras" v Opatjemselu priredi predpustno veselico v nedeljo dne" 18. februarja 1906. v prostorih gosp. And. Jelen. Vspored: l. Parma: „Mladi vojaki" svira godba (koračnica). 2. F., J. Vilhar: »Slovenac i Hrvat", možki zbor. 3. H. Volarič: »Raz-stanek". možki zbor. 4. H. Volarič: »Slovenski potpuri" svira godba. 5. Veseloigra: „Lokavi snubač", enodejanka. 0. %* „ Venec" svira godba. 7. H. Volarič: „Nof" šaljiv prizor, možki zbor. 8. Ples po polurnem odmoru. Začetek točno ob 2'/a uri popoidne. Med igro in pri plesu bode svirala godba iz Mavhinj. Vstopnina k veselici: za neude 40 vin. Sedeži : prvi prostor 80 vin dragi prostor 50 vin. Vstopnina k plesu ' 10 ure zvečer K 2. K obilni udeležbi vabi odbor. Bralno in pevsko društvo na Slapu priredi dn%, s hrano 33*3 %. Darila se vštejejo ako iznašajo tretjino redne plače. Vlada bode naredbenim potom izdala natančnejše določbe. Umrl Je nagloma v Trstu g. Ivan Bavdek, prelagatelj spisov na slovenski jezik pri dež. sodniji v Trstu. Bil je zaveden Slovenec, rodom Ljubljančan. LIOKdOVl kurjači in mornarji štrajkajo naprej. Zahtevajo 20—25% zvišenja plače. Ravnateljstvo ponuja 10—15%. Aktivna volilna pravica za ženske — 7. t. m. se je oglasila pri ministerskem predsedniku deputacija dunajskih ženskih društev in zahtevala, naj se podeli ženskam ne le pasivna nego tudi aktivna volilna pravica. Gautsch je odpravil deputacijo z nekaterimi galantnimi, a brezpomembnimi frazami. Nemška nasilnost na Dunaju, -- Nemci so hoteli preprečiti Stritarjevo slavnost na Dunaju, katero je priredila „Slovenija". Policija je preprečila nasilstvo, aretirala 22 oseb. Vozove so Nemci napadali ter jih obmetavali s kamenjem in snegom. Policija je morala vsak voz spremiti do uhoda. »Odlikovali" so se pri tem tudi nekateri nemški poslanci. Slavnost pa je uspela sijajno ob veliki udeležbi. Na Reki stavkajo vsi lekarniški in droge-rijski pomočniki. 10 gospodarjev se je udalo zahtevam, drugi se nočejo udati. Spojite* nove bavarske železnice s turško železnico. — Zbornica poslancev v Monakovem je po večurni razpravi s 106 proti 32 glasom vsprejela vladno predlogo o gradnji železnice od Miihldorfa do Freilassinnga, kjer se spoji s Turško železnico. Senzacionalna razprava pred porotniki v Zadru skonča danes. Naslednik župnika Tomaževiča v Polesniku je izpovedal, da je našel velik nered v cerkvi in v župnem uradu, ko je prevzel župnijo. Od zadnjih 3 let ni bilo računov. Kot priča je pozvan tudi sodniji poštni ravnatelj v Trstu Pattai. Sodnija je izločila župnika iz obtožbe kot glavnega krivca na izpovedbi orožnika Kalajdžiča. Danes se pričakuje razsodba. Milijonarjev sin delavec v tovarni. — Milijonar Westinghause, posestnik mnogih tovaren, je bil poslal svojega sina na gimnazij in na vseučilišče. Po takih študijah bi bil odšel naš človek v državno službo ali kaj takega, ali oni milijonar je pozval sina domov ter ga namestil kot navadnega delavca v jedni svojih tovaren. Diplomirani sin se je rad pokoril očetovi volji, prepričan, da mu bode tako delo v tovarni le mnogo koristilo kot bodočemu tovarnarju. Srbija In Avstrija, — Avstrijska vlada je baje pripravljena za nova trgovinska pogajanja s Srbijo, ako odstopi Stojaničevo ini-nisterstvo. Odkar je avstrijska vlada zaprla svoje meje izvozu živine in mesa iz Srbije, je uprava klavnice v Belemgradu sklenila pogodbo z Nemčijo, Belgijo in Francijo v vrednosti 2 milijonov. Tudi iz Anglije in od drugodi so prišla naročila. Radi zaprte meje bo imela škodo le Avstrija. Žepne ranče Iz papirja so začeli deliti po šolah v Parizu po kitajskem običaju, da bi se tako preprečevalo širjenje tuberkuloze. Zdravnik dr. Labbe je rekel, da je ta misel dobra, toda le, ako bodo otroci metali te robce, ko jih obrabijo, v za to določene posode, polne vode; ako pa bo delali iž njih krogljice ter se obmetavali, potem se bo tuberkuloza še veliko bolj širila nego po običajnih platnenih robcih. Denar Iz Amerike. — Izseljenci iz satao-borskega okraja na Hrvatskem so poslali tekom lanskega leta iz Amerike domov 270.000 K. Velikanski Štrajfc. — Eudniški delavci v Ameriki se pripravljajo na štrajk, ki bo kolo-salen; takega še ni bilo v Ameriki. Štrajku-jočih bo 550.000, razpolagali bodo s fondom 15,000.000 K. Industrija bode imela veliko škodo. Na Francoskem popisujejo cerkveno premoženje. Nekateri duhovniki so izrabili to priliko, da so nahujskali ljudi proti državnim organom. Zaprli so tudi nekaj hujskajočih duhovnikov. Vsled tega je prišlo že tudi do pro-tiklerikalnih demonstracij. V Saint Cloudu je 200 oseb pobilo okna v škofiji, udrlo potem v cerkev ter jo precej razdjalo ; neki Marijin kip so vrgli v reko. Plavajoča razstava, — Kakor naznanjajo iz Amerike, odpluje od tam v kratkem razstavna ladija, določen^ da pokaže celemu svetu večje amerikanske proizvode. Ta ladija poseti na kontinentu 75 luk, med njimi Genovo, Napelj, Benetke in Trst. Amerikanski konzuli bodo mižtii.njali dohod razstavne ladije. Ladija bo imela tri dele; v prvem bo razstava indu-strijalnih proizvodov in novosti, v drugem poljedelske reči, stroji, kola, glasbeni inštrumenti itd., tretji pod bo za mašine v velikem obsegu, za proizvajanje eletrične luči itd. Bodoči knjižni program »Slovenske Matice". - Knjižni odsek „Slovenske Matice" je poveril v seji dn6 28. rožnika 1905. pododseku peto-rice iz svoje srede nalogo, naj sestavi osnovo bodočemu društvenemu knjižnemu programu. Omenjeni pododsek je poverjeno mu nalogo v svojih sejah dne' 3. in 18. velikega srpana 1905. izvršil in osnovo predložil knjižnemu odseku. Ta je o tej osnovi v svojih sejah dne 20. vinotoka, 14. listopada, 20. grudna lani in 16. prosinca letos razpravljal, jo z malimi izpremembami sprejel jn odboru v odobrenje priporoči!. Odbor je njegovemu nasvetu v redni seji dne 18. prosinca t. 1. pritrdil in obenem sklenil, naj se program v časopisih objavi. Njegovo besedilo je sledeče: 1. „Zbornik" se kot pe-rijodična knjiga obdrži v ta namem, da se v njem objavljajo krajše razprave strogo znanstvene vsebine. 2. Letopis ostani še nadalje društvena knjiga za objavljanje pisarniškega poročila. 3. Matica izdaj vsako leto po eno ali dve monografiji. Kot primerna tvarina tem monografijam se priporočajo sledeh razprave: a) Zgodovina Ilirije, kot spominska knjiga z ozirom na bližajočo se stoletnico, b) Zgodovina ilirizma, c) Zgodovina reformacijske dobe v Slovencih, č) I$Ieiweis in Novice, ob stoletnici pokojnikovega rojstva, d) Zgodovina slovenskega naroda, e) Zgodovina slovenske in ostalih slovanskih književnosti, f) Opis ostalih slovenskih pokrajin, g) Prešernov zbornik, h) Etnografske študije o Slovencih (z ilustracijami), i) Novejše tehnične pridobitve (z ilustracijami), j) Občna zgodovina v monografijah (ilustrirana), k) Zgodovina umetnosti v monografijah (ilustrirana). 1) Kemična tehnologija, m) Bakteriolo-gija in mikroskopija (ilustrirana), n) Narodno gospodarstvo, o) Socij&lizem in socijologija. p) Poučni spisi iz zdravstva, r) Etika, s) Estetika. š) Poetika, t) Astronomija. 4. Leposlovju naj se pridrže vsako leto vsaj po tri knjige pod splošnimi naslovi a) Knezova knjižnica, b) Zabavna knjižnica, c) Iz svetovne književnosti. Kot tvarina prvima dvema knjigama se priporočajo poleg izvruih leposlovnih del po-natiski izbranih spisov umrlih ali pa tudi še živečih domačih pisateljev. Izdajala naj bi se tudi izvirna dramatična dela in pesniški zborniki. Za prevode v knjigi „lz svetovne književnosti" se priporočajo pesniške antologije; dalje najboljša starejša in novejša slovanska leposlovna in dramatična dela ter klasična in moderna dela tujih književnosti. Sprejemajo se pa le prevodi po izvrnem besedilu; prevodi iz nemščine se načelno odklanjajo. Vsakemu teh prevodov naj se pridoda kot uvod kratek pregled o avtorjevem življenju in delovanju. Slavno občinstvo se s to objavo opozarja na bodoče društveno delovanje „Slovenske Matice". Slovenski pisatelji se prav uljudno prosijo, naj stopijo v kolo sotrudnikov „Slovenske Matice", ako niso že med njimi. Program je tako bogat in raznovrsten, da vsakdo, ki čuti v sebi poklic in voljo, najde v njem obširno in hvaležno polje za sodelovanje. Hvaležni mu .bodo za to društvo, odbor in društveniki. Kdor bi se utegnil za program natančneje zanijr^iti, ga dobi lahko na ustno ali pismeno zahtevo iz društvene pisarne. — V Ljubljani, dne 24. prosinca 1906. V imenu odbora »Slovenske Matice" : Predsednik: Fr. Leveč. Odbornik: I. Šubic. loterijske šleuilke. 3. februvarija 1906. Trst Lino. 77 68 75 13 21 , M 11 G 12 80 Odlikovana pekarija in sladčičarna. Kapol JDi*aščil<, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu v (lastni hiši.) Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte itd. Priporoča se slavnemu občinstvu za mno gobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Prodaja tudi različne moke. ®yis^a3Wj& ?%M> ?& Ss »ts^^M Kdor trpi na božjasti, krčih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico, o teh boleznih. Dobiva so zastonj in franko v priv. Scawannen • Apoteke, Frankfnrt a. BI Ceniki zahtevano brezplačno. Dražbeni oklic Županstvo Gojače odda delo I10V6 mrtvašnice na javni dražbi dne 18. svečana l. i. ob 12^ popoldne, Delo je cenjeno 1000 K. Varščine je položiti 5°0. Dražba bode na licu mesta da si lahko vsakdo ogleda. Županstvo GojaSe. Župan A. C Ig o J. Oglas. C. kr. gozdno oskrbništvo (Via Salcano št. 5) objavlja, da se bode prodajalo od dne 10. februarja t. 1. naprej drva za kurjavo in oglje v tukajšnetn skladišču po novem v skladišču in v uradu priobčenem ceniku. V Gorici, dne 7. februarja 11'OG. Heidler m. p. 5 kron in še več zaslužka na dan. Družba za domača dela in strojev za pletene. Iščejo se osebe obojega spola za pletenje na našem stroju. Lahko in hitro delo skozi celo leto. Ni treba nobenih znanosti]. Se ne gleda na oddaljenost in delo prodajamo mi. Družba 'za domača dela in strojeu za pletenje Tomaž H. Whittick & C.o ~ Praga trg sv. Petra 7. I. 434. — Trst, ul, Campa-nile 13-434. J. Primožič - ...........- optik ==== naznanja, da je otvoril svojo delavnico Gorica - ulica Marim št 3. Na prodaj ima: očala, zlata in uiklasta. vse številke, barometre, toplomeve, zdravniške toplomere, kukala, vage za vina in Špirite, različne mikroskope ter druge v to stroko spadajoče reči, Sprejema popravila ter pošilja ista na željo domov ter je sploh občinstvu na razpolago z najboljšim blagom. \nton Potatzky v Gorici. Nn Bre4i BufftelJ« 7. TR60VINA NA DROBNO IN DEBELO. Nafoaneie kupovalo nlrnberškega In arobiiega N"J Jb!»Biiter tkuli, preje in nitij. POTREBŠČINE Za pisarnice, kadilce in popotnike.- NajboljSe Sivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE ga Jtrojašo in favljarfe, STefcliiJioo. — Božnt venet*— Masne knjižico. fiišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenja^, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kroSnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi, i 35-8 Zaščitna znamka: „Sidro" Liniment. Capsici comp. Nadomestek za P m i n - E * p e 11 • r je splošno priznano kot imfmtno bol IiUžuJoie mašilo; cena 80 vin., K 1-40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se leuiije le originalne steklenice v škaftahTs n»šo zaščitno znamko .Sidro- iz ftienterje»e lekarne, potem .«p je g»>tovo prejelo originalni izdelek. (RICHTERJEVA LEKARNA k „zlatcm levu" v Pragi I Elisabotbgasso 8t.5uova. Dnevno razpošiljanje. Anton Milost, v Solkanu hiš. št. 318. blizu državnega kolodvora, naznanja, da je otvoril . = riotfogostilno, = kjer toči domača in istrska bela in Črna vina in pivo kakor tudi žganja več vrst. Dobra kuhinja postreže v vsakem dnevnem 5asu z gorkimi in mrzlimi Jedili. gpgr- Prenočišča za piujce. ^H| •Obširno dvorišče za krogljanje. Rojakom iz mesta in dežele se za obilen obisk toplo priporoča, zagotavlja je solidno postrežbo in zmerne cene. v Gorici, Via Duomo št. 3. Zastopstvo dveh tovaren. Postavno zavarovano. Vsako ponarejanje in ponatis je kaznjiv. .ledino pristen je THIEBRY-iev balzam z znamko zelena nuna. Hajstareje in neprekosljivo sredstvo proti motenju prebavo, želodčnim krčom. koliki, katarju, prsnim boleznim, ioflucnci itd. itd. Cena: 12 malih aH 0 dvoj-naiih steklenic uli I velika posebna steklenica s patentov. zamaSkom K 5 poštnine prosto. TIUEltltl-jevo Centifolijno mazilo znano kot neprekosljivo sredstvo proti zastarelim ranam, vnetjem, poškodbam, oteklinam vseli vrst. Cena: 2 lončka K. 3*60 poštnine prosto se razpošilja proti povzetju ali predplačilu zneska. Lekarnar A. 1BIERRY v Pregradi pri Rogatcu-Slatini. BroSura s tisočerimi eripnalnimi zahvalami je na razpolago zastonj in poštnine prosto. Doniva se skoraj v vseh ^večjih lekarnah in mirodilnicah- I Q>^ Mizarska zadruga »* v Gorici - Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna r strojevniin obratom na parno in vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva useh slogou ^^^==- ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela,'------------------- Podružnica v Trstu Via di Plazza vocrhla 1. Podružnica v Spljotu. Zastopstvo v Orijantu. Cene zmerne, delo lldno in solidno. RAZGLAS. Podpisana si usojata naznanjati, da smeta od 1. avgusta tekočega leta daljo — vsled pridobljene koncesije od obrtne oblasti — sprejemati vsa naročila električne luči A tik fe M M in gonilnih naprau, kakor tudi vsa popravila spadajoča v to stroko. Z ozirom »a dolgoletno vefebnnje pri najboljših tvrdkah te stroke (Sclm-ckert, Siemens & Halke) pričakujeta da, se bode slavno občinstvo ravno tako zaupno obračalo na podpisanca kakor doslej ter zagotavljata solidno in ceno izvršitev vsakega naročila spadajočega v našo stroko. Sprejemata eenj. naročila ter dajata razna pojasnila spoštovanjem udarni Ivan Potočnik & A. Hugel Mehanična delavnica. Vpeljava plina, vode in električne luči. V Gorici, za vojašnico štev. 13 s cesarskimi brzoparniki „KAISER VVILHELM n.«, »KRONPRINZ VVILHELM" in »KAISER VVILHELM der GROSSE«. Prekoitiorska vožnja traja samo E 6 dni. T* Natančen, zanesljiv poduk in veljavno vozno listke m parnike gori navedenega Jj""* parobrodnega druStva kakor tudi liatko za vse progo ameriških, železnic dobite CSI v Ljubljani edino le pri sr EDVARDD TAVfiHJD, KolOftTorstB Bliee Št 35 ^ | t! nasproti obče;:tiani gostilni „pri Starem Tišlerju". Odhod iz Liabljane je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se tičejo pot* juija, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, reelna in solidna. Potoikom, . cenjenim v zapadne državo kakor: Colorado, Mexiko, Caiifcrnijo, I Arfr . Utah, Wioming, Nevada, Oregon in Wasliington nudi nage druStvo pOBeSmo ugodno in izredno c6no urez G al ves ton. Odhod na tej progi iz Bremna enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Bal Umora in na vae ostale dele sveta, kakor: p Brazilijo, Kubo, Buenos-Aires, Colombo, Singapore v Avstralijo itd. tod Čas je denar tako misli skrbna gospodinja, ki rajši kupuje izborile testenine Žnlderšič & Valenčič-a, nego da bi tratila zlati čas z izdelovanjem. Zastopstvo za Goriško pri Josip Rovanu, Gorica. Lekarna Cristofoietti v Sorici na travniku. POTNIKI V AMERIKO Pozor! Pozor ! Kdor hode dobro in hitro potovati a francoskimi parobrodi čez Havre v Ameriko, naj piše pred odhodom od doma za pojasnila na našo --------¦'¦¦¦"—...... ...... '" najstarejšo .firmo -—:—- mmm -------,— Zwilchenbart, Basel (Švica) Centralbafinplatz 9. Za dobro in hitro ekspedicljo se garanti a. J Bil Trskino (štokfiževo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splošni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno-rmene barve po K 1'40, bele barve K 2. Trskino fceleznato jetrno olje. - . ^^H—Hg^—^-.« Kana toga olja ju sosebno piiporoč- --^•i* ^^^^^^^0^^^^^[Jjr ljiva otrokom in defikom, ki so ner- •^ *4r ~ vozni in noZno narave. 'irskino jetrno olje se železnim jodecem. s tem oljem s<* ozdravijo v kratkem času z gotovostjo \si> kosfno lioK-zni, zložni otoki," soISo, malokrvnost itd. itd. Cena ene steklenice je l krono 40 vinarjev. -----t---—— Opomba. Olje, k&terega naročam direktno iz Norvegije, preišče se vedno v mojem kem. laboratoriju predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim čč. odjemalcem glede čistote in stalne sposobnosti xa zdravljenje. 4H CFistoLol6ttyeva pijada iz kine in železa Ht najboljši pripomoček pri zdravljenju s trskinim oljem. zzzr: Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. -------- Novo! A. B. C.-gorilec za petrolejsko model t906- žarno luč stane samo K 8"— kompletno z žarno mrežo, cilindrom in stenjem. Gori tako svetlo kakor plinova žarnica in porabi v okoli 18—20 urah liter petroleja. Stenja ni treba pristrigavati in snažiti, ker je nepremakljiv, rabijo se premenljivi obroči velike trdnosti. Ta luč je tako preprosta, da jo lahko opravlja vsak otrok, zato ime „A. B. C". Pristoja na vsako svetiljko 10"' in 14"' in z vmesnim obročem tudi na vsako drugo posodo. 7n\i\n& 11 finHri • J0Š'P Bratina, tekališče Josipa ilalOCJC U UDI SLI. Verdi 45. Evg. Maras, Morelli-jeva ulica 15. Jos. Miani sin, na Travniku 23. j. Potočnik, za veliko vojašnico. Saunig & Dekleva, Magistratna ulica. J. Gyra, na Travniku 28. Vsakdo naj ohrani podobo ter prepiše ime JI Ottoman" papir se Sam hvali ter ne rabi uikake reklame. za cigarete. Hotel, restavracija in kavarna Balkan -+- =—— TRST. Podpisan anaznanja ta; da sta prevzela dne 21. \ januvarja zgoraj omenjene prostore. Poslovanje je popolnoma reorganizirano. Dvigalo, kopelji, električna razsvetljava, najU.čnejša po.s!režb.i. Izvrstna kuhinja Izbrana vina. Za mnogobrojen obisk se priporočata Počkaj & Kogl. < Mm & Čf zi..,1 : v Gorici — Stolnitrgšt.9 (PiazzaDuomo) priporočata svojo zalogo šivalnih strojev raznih sistemov, za umetno vezenje (rekamiranje) Mehanična delavnica konec Raštelja št. 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvo-koles, pušk in samokresov. Šivalne stroje In poprave jamčiva od 5-10 let. Semenska trgovina. Edina na Kranjskem strokovno urejena in odlikovana zaloga najboljših poljskih, zelenadnih in cvetličnih semen, nad 460 vrst katera se oddajo nadrobno in debelo. Blago je zanesljivo in dobro, vse preskušano za katero kokovosti jamčim. Izdelujejo se tudi sveži in suhi venci in šopki s trakovi in napisi, mnogovrstne cvetlice, kakor tudi vse druge predmete prav po nizkih cenah. Cenik za leto 1906. je brezplačno na nazpolago*— Z odličnim spoštovanjam se priporočam ¦= .^—-=~ —,,-.-...-_,..,--. ^ Aloizij Korsika v Ljubljani. ^Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. Načelstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako: Hranilno vlogo se obrestujejo po 4»/»%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama. Posojila s na vknjižbe po 5»/,%, na varščino ali zastavo in na menice po 6%. Glavni deleži koncem leta 5'/,%. Stanja 31. deo. 1904. (v kronah): Članov 1781 z deleži K= 113.382. — Hranilne vloge 1,554.98913. — Posojila 1,570.81039 — Vrednost hiS 110.675-— (v resnici to vredne več). — Res ervni zalog 75.101 01. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon št. 79. mm^MKMKK Varstvena znamka. * Zdravlje je največje bogastvo! ., |J Kapljice su. IYlarka.| Te glasovite in nenadkriljive kapljice 9 sv. Marka se uporabljajo za notranje.9 in zunanje bolezni. 9 JJ i» Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo J? J? vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri Želodčnih boleznih, ublažujejo jj *¦# katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in ktfe, pospešnjujeio in zboljšujejo Y* mp prebavo, čistijo krt in žre«. PreženO" velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. <& tfA Deluje izborno proti hripaVGStl in prehlajenjll- Lečijo vse bolezni na jetrih in Slezeh ter dg, ljjx koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako flirzliCO in vse iz nje izhajajoče bolezni. V ^K Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi IT jjP smele raditega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: Tj *w Mestna lekarna, Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom: t# 5 ITflesina lekarna, Zagreb, ITIarkou trg št. 5 poleg cerkue su. marka, 9 ^i Pošilja se po povzetju aH naprej poslanim zneskom. Manj kot ena dvanajstorica <** Tk se ne pošilja. -— Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto: 1 ducat \P «L/; (12 stekl.) 4 K, 2 dac. (24 stekl.) 8 K, 3 dac. (06 stekl.) 11 K, 4 dac. (43 stekl.) 14 60 K, S duc. (60 stekl.) 17 K. (^ #A Imam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo rfi J( imena nekaterih gg., ki so 7 posebnim uspehom rabili kapljiee sv. Marka ter popolnoma IJ ^Q ozdravili: Ivan Itarentinčič, učitelj; Janko Kisvir, kr. nadlogar; Stjepau Boreie, župnik j tP Ilija Mami«, opankar; Zofija Vukelič, šivilja,* Josip Seljanič, seljak itd. dL ^l ^s^ijena leta f36o." fflestna lekarna, Zagreb," 0stanovlJ^_i!iSE f| 2? Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka. h j? Izvrstna prilika potovanja AmerikoJe(!a,,es5rez HAMBURG l najnovejšimi parobrodi, s katerim je sigurnost vožnje najpopolneja, ter zibanje parobroda skoraj popolnoma preprečeno. Še več povejo šte-nike, obsežnosti novih par-vilkov katera se imenujeta : proi: „fllTTerika" 690 če uljeu dolg 74širok 53 globok nosi 22.250 ton drugi: „Kaiserin flugusta Diktoria" „ 25.000„ toraj vsaki še enkrat večji kakor danes veliki parniki ki obsegajo samo po 8.—12.000 ton. — Vožnja preko oceana samo cca 7 dni. Potniki odhajajo —------ponedeljek, torek In četrtek vsakega tedna iz Ljubljane.-------— Na željo pošilja natanjčni poduk brezplačno zastopnik *vL&2LL* Fr. Beiinig LJubljana Prosiva * a h tavati I s t k al! Največja zaloga vseh »tatbiilh potrebščin, kakor: cement, stavbne nostelje, vsakorrstne okore, želeje, streSnu olna, cofi za atranlSea itd. Ima v zalogi wodje za vsa rokodelst?* iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na bvojo bogato izber kuhinjskega In hišnega s ~ , orodja, pečl|, štedll- X ^ ^ Q? nlkOV po brezprimerno yS *^p * ^ Edina zaloga stavbnih msiteljev v Sorlei. Pocinkana Žic« za vinograde po Milanih ceuaM PozorI mm- Eno krono nagrade Izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdil! najine nove amerlkanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 K blaga. Prosiva zahtavatl listka!! Se dobiva v vseh lekarnah. Najboljše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarnah. - REVMATIZMU in PROTINU je liker Gorilna t^^rL5fiLZ?L2ZF......Me Cena stekleniee % 140. Iz Trata se ne razpoi Madonna della Seluto" pri Sv. Jakobu; Josip Godina, a manj nego 4 steklenice proti povzetju aH naprej poslanim zneskom K T— proBto poStnine.