s
CORREO ARGENTINO
TARIFA REDUCIDA
Concesión 2466
EL NUEVO PERIODICO
REDACClOi» Leto L

PMINISTRACION: BUENOS AIRES, Lavalle 341, Escr. 316 31 — Retino 5839 BUENOS AIRES, 31. MARCA 1934	štev.. 27
NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in . za celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev.
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs.
LIST IZHAJA OB SOBOTAH
Nedeljske volitve v Italiji
Kakor je biio pričakovati, so volilci z ogromno večino „odo-ibrili" vladno listo — Podatki o izidu takozvanih volitev v goriški pokrajini in v Trstu - Nekatere vesti iz drugih krajev
Preteklo nedeljo so se vršile po vsej Italiji takozvane „volitve". na katere je fašistična vla-
tev udeležil prav velik odstotek volilnih upravičencev, ker so prištevam med nevarne naspro-
da pozvala italijanske državlja- j tnike fašizma tudi takšni dr-ne, da „odobrijo" listo, ki jo je žavljani, ki se volitev ne udele
sestavilo vodstvo stranke in ki vsebuje imena od 400 zvestih pristašev režima. Kakšne so fašistične volitve in kakšen pomen jim gre, tega pač ni treba na dolgo razlagati. Ves svet je že v naprej vedel, da bo fašistični režim dobil skoro vse glasove, ker bodo glasovali proti listi
prav redki posamezniki, in še ti (poročala, da je dala italijanska bolj iz obupa nego iz mržnje do vlada natiskati toliko in toliko fašizma, saj takšna mržnja drir ton papirja ter ga razposlala po gib posledic ne more imeti, nego vsej Italiji, da ga bodo uporabili to, da si človek nakoplje sitnosti j na dan volitev, in še kaj hujšega, ker ga skrbno j In samo zaradi kronike poda-zabeležijo v knjigo nasprotni- jamo naslednje podrobnosti: kov režima. In tudi je bilo že j V volilne sezname je bilo vpi-v naprej gotovo, da se bo voli-jsanih to. ¿33.536 volilnih upra-i---	j vičeneev, volilo jih je 10,041,997
nmuilCDMIC n etin IIU !0(i katerih se jih je izreklo za u-BlUUMtllbUt U dVUiflN jradrio in edino listo 10,025.513;
žijo, in to po starem Mussoli-nijevem geslu: Kdor ni z nami, ta je proti nam.
Mi ne bi hoteli pretiravati, ko prav resno mislimo, da je bila za svetovno javnost najbolj zanimiva vest v zvezi, z italijanskimi „volitvami" ona, ki so jo prine- ubežnikov. Dijaka Josipa Begoviča
ter delavca Petra Oreba in Antona Pogorelca .je sodišče obsodilo na smrt.
Srečne in vesele VELIKONOČNE PRAZNIKE
voščijo tem potom vsem našim rojakom širom Južne Amerike, posebno pa vsem sotrudnikom, naročnikom ter prijateljem našega lista.
Uredništvo, upravništvo in Konsorcij „Novega lista"
SMRTNA KAZEN ZA
NAMERAVAN ATENTAT
V sredo, 28. t. m., se je zaključil v Beogradu proces proti skupini obtožencev, ki so priznali, da so na-
1
meravali izvršiti v Zagreba atentat proti kralju Aleksandru ter da so bili v službi hrvatskih političnih
sli listi pred nekaj tedni in ki je
NAČRTIH
] proti listi je glasovalo t 5.265 vo-! lilcev. nekaj glasov pa je bilo V soboto zvečer je francoski mi- j razveljavljenih.
T7. Rima poročajo, da so ta-mošnji fašisti pokazali veliko navdušenje, ko so izvedeli za te uradne podatke, pa razlagajo, da je ves italijanski narod izrekel veliko zaupnico duceju. S posebnim zadoščenjem ugotavljajo tudi, da so se volitev udeležili duhovniki v razmerju od 90 od sto ter da so bili med prvimi, ki so oddali svoje glasove.
V	goriški pokrajini je bilo vpisanih 58.377 volilcev, glasovalo jih je 54.780 in samo 294 je oddalo glasovnico z „ne".
V	tržaški pokrajini jih je glasovalo od 80.164 upravičencev 74.500. ki so se. kakor je popolnoma razumljivo, izrekli z ogromno večino za fašistično listo.
Prav tako je bilo v nemškem delu Tužne Tirolske.
Strašno neurje v Chileju
Veliki nalivi in poplave v severnem delu sosedne republike — Vihar, kakršnega ne pomnijo že več ko sto let — Voda razdejala več his ter železniške proge — Človeške žrtve.
nistrski predsednik Doumergue govoril v radio, s čimer je začel izvrševati dano obljubo. da bo od časa do časa govoril svojim sodržavljanom. Oddajne postaje so prenesle govor po vsej Franciji, pa tudi v kolonije in v inozemstvo.
Povedal je, da se je odločil zapustiti svoje mirno življenje, v katero se je bil umaknil, ko je bil sklenil, da se odpove politiki, ker sta ga poklicala stranka in državni predsednik ter mu obrazložila, da se je bati državljanske vojne, da se ljudstvo v Parizu strelja ter da je bilo že več mrtvih. „Džavljanska vojna", je nadaljeval sivolasi politik, „je pa nekaj strašnega in lahko dovedene do hujšega namreč do vpada tuje vojske na naše ozemlje. Prišel sem v Pariz in pozval stranke na sodelovanje. Sestavil sem vlado, katere delo je obširno in težavno. Pred vsem je treba pomiriti razburjene duhove, vpostaviti mir ter kaznovati krivce, katerih brezobzirnost in prostost je po vsej pravici spravila v obup naš pošteni narod."
Doumergue je tudi naglasil v svojem govoru, da je treba rpet vzpostaviti red in avtoriteto v državi, kar je nujno potrebno, če naj se demokratični režim reši vseh nevarnosti, ki ga ogražajo. V to svrho bo treba najbrž spremeniti tudi nekatere ustavne določbe.
POŽAR NA ,,MARTI WASHINGTON"
Na znani ladji „Marta Washington", ki se sedaj nahaja v Trstu v popravilu, je izbruhnil v sredo velik požar, ki je uničil glavni salon v zgornjem delu ladje in trideset kabin. Ogenj se je širi! z veliko naglico radi močnega vetra. Škodo cenijo na en milijon lir.
^ * ^ ★ it ★ DROBNE VESTI
Nemška vlada je zvišala letos državni proračun za skoro 900 milijonov mark. Predvideni izdatki znašajo približno šest milijard in pol. Znatno se je zvišal proračun za vojno ; določenih je v vojaške svrhe 1.353 milijonov mark.
Tri nemške komuniste so v torek obglavili v Duesseldorfu. Sedem drugih oseb, ki so bile tudi obsojene na smrt, so v zadnjem hipu pomilo-stili na dosmrtno ječo.
Pariška policija je izvršila pretekle dni več preiskav in izsledila zaloge orožja in streliva, ki je bilo baje namenjeno za nove ekstremi-stične izgrede.
Iz severnega dela sosedne chilske republike poročajo o velikih viharjih z nenavadno močnimi nalivi, ki so povzročili hude poplave v coni od Baquedana do Pampe Unión. Nepregleden val vode, dober meter visok, se je vsul po goratih pobočjih v dolino v smeri' proti morskemu obrežju. Hudourniki so vdrli v staro solitrno cono ter so razdejali en del železniške proge, ki gre iz Antofagaste v Bolivijo, kakor tudi državno obrežno progo.
i V ponedeljek zvečer je voda I že pridrla do mesta Baquedana i ter ga popolnoma poplavila. Ka-Irabinerji in skupine delavcev so brž organizirali reševalno akcijo ter so pomagali ljudem, ki jih je poplava spravila v resno nevarnost. Neurje je razdejalo telefonskein brozojavne napelja-telefonske in brozojavne napelja in v notranjost do Puelama. Hudournik je pridrl do nasipa San I Francisco s takšno naglico, da j se delavca, ki sta se tam naha-I jala, nista mogla rešiti. 1 Vodovod, ki zalaga mesto An* tofagasto. kjer je naseljenih tir | di mnogo Jugoslovanov, je pokvarjen. Železniška proga je pretrgana na razdalji od 80 kilometrov.
Kakor zatrjujejo iz Antofagaste, že več ko sto let ni bilo v tistih krajih takšnega neurja, 'kakršno so imeli pretekle dni.
¡ V Yungayu, ki leži kakšnih ,90 kilometrov južno od Antofagaste, so v ponedeljek zjutraj slišali podzemsko bobnenje, o-benem pa tudi rahle potresne sunke. Popoldne pa se je «prožila nevihta.
V „salitrero" Aurelia pri Chacabucu je pridrl dva metra visok val, ki je porušil hiše in
Z VAŽNEGA SESTANKA V ATENAH
VOJNI SVET MALE ANTANTE
Jugoslovanska in češkoslovaška 1 vojaška misija sta prispeli preteklo j soboto v Bukarešt. Udeležili sta se konference vojaških izvedencev dr-1 žav Male antante, ki se je vršila v ¡ kraljevski palači-
Posvetovanj so se udeležili tudi j-romunski kralj Karol ter ministrski predsednik Tatarescu, zunanji minister Titulescu, ki je obenem tudi minister za vojno, in pa general Ui-ga.
		Migr^		IplL^ JI	J ■f^Ld ^Mámm
				Hip	llilM 1
£		iBp™ % " lil		BHjLfcV:	
¿NJI				^ifiijgg	
j j ^^^^^HBpB^VI					
i I					Pili«
Zastopniki Grške, Jugoslavije, Romunske in Turške so podpisali v Atenah sporazum, v katerem se pogodbene države obvezujejo, da bodo skrbele za nedotakljivost balkanskih mej ter obljubljajo, da se med sabo ne bodo napadale. O vsebini in pomenu te pogodbe smo že obširneje pisali. — Od leve proti desni: zunanji ministri Turčij«, Romunske, Grčije in Jugoslavije, ki so podpisali balkanski pakt.

razne naprave. Tu je utonila Carolina de Cortés s svojim šest j letnim sinčkom, ranjenih pa je j bilo še \^eč drugih oseb. j Ker so prometne zveze na j mnogih krajih pretrgane, so po~ jročila, ki prihajajo iz prizadetih (krajev zelo pomanjkljiva. Vsekakor pa je že sedaj ugotovljeno, da je neurje povzročilo veliko materialno škodo ter da je treba računati tudi z znatnim številom človeških žrtev.
★ ^ ★ -V k
RAZNE VESTI
Besedo ..republika" bodo črtali iz besedila avstrijske ustave ter jo nadomestili z izrazom „zvezna država". Tako je sklenila dunajska vlada, kakor javlja uradni list.
O novem incidentu poročajo iz Mandžursije. V Harbinu je man-džurska policija vdrla v tamošnjo rusko tehnično šolo, dodeljeno kitajski vzhodni železnici ter zaplenila knjižnico, ki šteje deset tisoč knjig, j Sovjetski konzul je protestiral pri j tamošnjih oblastih tudi zato, ker I so policaji grdo postopali z aretira-i nimi Rusi.
Dva znana zdravnika, Gomoju in Constantinescu, sta bila aretirana na Romunskem. Obdolžena sta, da sta snovala zaroto proti nekaterim članom vlade ter da sta bila v zvezi s fašistično Železno gardo.
Bivši francoski bojevniki, ki imajo organizacijo s 3 milijoni članov, so sklenili, da bodo pri prihodnjih državnoziborslcih volitvah postavili lastne kandidate. Njihovi poslanci naj bodo skrbeli, da se ne bodo ponavljali več takšni škandali, kakršen je Staviskijev.
Predsedniške volitve se bodo vršile na Češkoslovaškem dne 24. maja tek. leta. Kandidiral bo spet sivolasi predsednik Masaryk, ki je bil doslej že dvakart zaporedoma izvoljen za predsednika bratske republike, in sicer vsaki krat za dobo 7 let.
Dekret o neodvisnosti Filipinskih otokov je že podpisal tudi predsednik Združenih držav Roosevelt. V Manili so sprejeli to vest z velikim veseljem in so se vršila velika ljudska slavja.
Podzemeljsko železnico v Moskvi
gradijo z veliko naglico. Zaposlenih je dvesto tisoč delavcev. Ker je vlada razglasila, da bo treba pospešiti delo, če naj se dokonča do 7. novembra, se je 60 tisoč delavcev prostovoljno odpovedalo svojemu tedenskemu počitku.
V šanghaju si je vzel življenje bivši milijonar in organizator pe-trolejskih družb C. C. Julián. Prejšnje leto je bil pobegnil iz Združenih držav, kjer so ga bili obdolžili neke velike sleparije. Naselil se je na Kitajskem in živel tam v precejšnjem pomanjkanju.
Praznik vstajenja
Nikoli tako, kakor vprav ob velikih praznikih, nam uhajajo misli iz tujine, v kateri živimo, v idiličnost domačih krajev in se nam obujajo sladki spomini na dneve, ki so za nami, in na naše drage, ki so tako daleč od nas, dasi zmerom blizu našim mislim in našim srcem.
Praznik vstajenja: Veselo petje zvonov, praznično razpoloženje v cerkvi, radostni obrazi otrok, namice z žegnom v culi-cah, veličastno brenčanje orgel, procesija v jutranjem hladu bližajoče se pomladi, vesela pesem Aleluje....
Zlati časi!
Misel beži. pa se vrača.
Vrača se in s sabo vodi skrb: nič razveseljive niso vesti, ki prihajajo iz starih krajev in iz stare Evrope sploh. Mržnja in nezaupanje med narodi, rožljanje z orožjem, zatiranje nezaščitenih, predvsem pa: brezposelnost, pomanjkanje in beda.
Ne bo potic na vsaki mizi. Na mnogih še suhe skorje ne bo. Glad bo prežal okrog hiš in bo čakal, da pride njegova ura, da bo zagrenil praznik vstajenja s spominom na boljše dni, ki jih ni več.
In nam misel kroži tudi v bližini in se ustavlja pri naših bratih izseljencih, ki so krenili v svet iskat boljših prilik, a sreče niso našli, še dela ne. Pomanjkanje jih stiska in je le še bolj grenko v tujini.
Hudi časi!
*
Praznik vstajenja.__
PRIREDITEV V CORDOBI
D. K. D. „Iskra" v Córdobi priredi na belo nedeljo dne 8. aprila t. leta svojo prvo prireditev. Vršila se bo v dvorani ..Ukrajina'*. Calle 82, štev. 1533, Barrio Inglés.
Spored:
1.	Pozdravni govor tov. predsednika.
2.	Deklamacija.
3.	Dober večer, solospev za sopran
4.	Lahko noč! ženski zbor
5.	..Carolina", argentinska pesem, solo; pela bo. 10 letna deklica.
6.	,,Idealna tašča", veseloigra v enem dejanju.
Po sporedu prosta zabava s plesom in srečolov. Svira orkester „In-ternacional."
Prireditev začne točno ob 4. popoldne in se bo vršila ob vsakem vremenu. K obilni udeležbi vljudno vabi.
ODBOR.
.Eno željo imamo danes in eno upanje:
Da bi čim prej bila premagana trohnoba svetovnega gospodarstva: da bi spet vzvalovila po njegovih otrplih udih gorka kri novega življenja, ki bi premagalo brezposelnost in prepodilo današnjo mizerijo: da bi praznik vstajenja zasijal tisočem in milijonom, ki žive v stiskah in pomanjkanju; da bi se radost aleluje prikazala na obrazih očetov, ki naj bi spet dobili dela in zaslužka : da bi novo veselje izžarevalo iz lic mater, ko bi spet imele dovolj kruha za svoje o-troke!
To je naša želja. To je naše
V V	1
voščilo.
IZ CORDOBE
TOVARIŠEM BIVŠEGA S. P. D, III. IN NAŠIM DELAVCEM!
Tovariši! Našit dolžnost je, da se vsi, brez izjene, povrnemo v našo edino delavsko organizacijo D. K. D. ..Iskro", da s tem pokažemo solidarnost v naših vrstah, pa tudi do ostalih delavce v-sotrpinov.
Resni in žalostni časi. ki jih preživljamo že nekaj let, so spravili delavstvo radi popolne ali delne brezposelnosti ter radi nizkih plač, v zelo težak položaj. Dolžnost nas vseh, delavcev, je; da si sami skušamo pomagati v teh težkih časih. Naša medsebojna pomoč pa bo najbolj zalegla. če smo organizirani v delavskih društvih, v katerih moremo najbolj izdatno organizirati samopomoč. Iz tega spoznanja ie prišlo do reorganizacije S. P. D. III., ki se je po volji slovenskega oziroma jugoslovanskega delavstva spremenilo v delavsko društvo. Temu mlademu društvu moramo priskočiti na pomoč, postati moramo njegovi redni in požrtvovalni člani. Tu se gre. za skupnost, za slogo v naših delavskih vrstala. in te sloge, v kateri edini je moč, smo prav močno potrebni. Marsikatero društvo se je porodilo iz o-sebnih in egoističnih namenov nekaterih posameznikov; ker je bilo zgrajeno na trhli podlagi, se je kmalu zrušilo, kajti člani so ga razočarani začeli zapuščati.
Pri našem mladem delavskem društvu, ki se je porodilo iz S. P. D. III., pa ni malenkostnih cr sebnih ambicij in koristolovstva, marveč se gre za skupno in soli*
¡ darno delo ter za medsebojno po-| moč. Kolikor bodo razmere in j razpoložljiva gmotna sredstva dopuščala, bo društvo tudi gmotno podprlo svoje člane ter bo sploh skušalo razviti socialno delavnost. Zato je dolžnost vsakega delavca, da takšno delavsko društvo moralno in — kolikor je pač v njegovi moči — tudi materialno podpre. S tem bo močno koristil naši skupni stvari.
Vsem slovenskim in hrvatskim delavcem v Córdobi in okolici kličem: Odprite oči, poglejte nekoliko v preteklost in v sedanjost naše delavske nesloge, pa se potem odločite!
Naše geslo naj bo: Združimo I se v delavskem društvu!
Jugoslovanski delavec.

NOVO DRUŠTVO V CORDOBI
V nedeljo, dne 25. marca t. leta, se je osnovala v Córdobi nova organizacija, ki se imenuje ..Slovensko podporno društvo Ljubljana".
Vabilu pripravljalnega odbora se je odzvalo mnogo Slovencev iz mesta in okolice.
Zborovanje, čigar namen je bil postaviti temelje novemu slovenskemu društvu, je otvoril tovariš Alojzij Erancetič, ki sel ie zahvalil vsem navzočnim za udeležbo, nato pa v obširnem govoru pojasnil namen snujo* čega se društva. Za njim je prečkal tov. Ivan Gorše pravila, ki jih je sestavil pripravljalni odbor. Pravila so bila odobrena z veliko večino in s tem je bilo društvo že ustanovljeno. Mnogo tovarišev je takoj prijavilo svoj pristop, nakar so se vršile volitve prvega odbora in drugih funkcionarjev novega društva.
Izvoljeni so bili:
Predsednik: Ivan Gorše: podpredsednik Peter Žagar: tajnik losip Mesec; blagajnik Martin Mavern: gospodar Erančišek Gec: knjižničar Josip Erancetič; odborniki: Karel Gec, Edvard Kukanja. Eran Oberman in Ivan Mavern. .
Za pregledovalce računov so bili izbrani: Alojzij Erancetič, Josip Šali in Alojzij Eornazarič.
Društvo je izbralo tudi pet svetovalcev, ki so: Martin Pu* šič, Josip Švigelj, Franc lic, Ivan Jagodec in Ivan Škof.
Predsednik se je zahvalil navzočnim za izkazano mu zaupanje ter je obl jubil, da se bo odbor z vnemo lotil dela, da se bo novo slovensko društvo v kratkem razmahnilo in začelo z vnemo delovati. Ustanovni sestanek se je nato zaključil.
Beležke
Znano je, da je Argentinija dežela vele posestev in da so vprav veleposestva ena izmed glavnih ovir na hitrejši in lepši razvoj dežele. Ogromne razsežnosti dragocene zemlje so v nc~ delavnih rokah potomcev družin. ki so si te zemlje nabavile ! za časa diktatorja Rozasa. ali pozneje, za smešno nizke cene in za male usluge; ali pa so potomci vojščakov. ki so za nekaj indijanskih glav prejemali legue in legue. V času. ko zemlja ni r mela vrednosti, so se stvorih ogromna posestva, ki so se s po~ dedovanjem ohranila do današnjih časov. Tako je na pr. v argentinskih territorijih razdeljene (kakor navaja argentinski pisec Oddone) na 1804 osebe toliko zemlje, kolikor je imajo vkupno Italija, Belgija, Holand-ska in Danska. Na jugu imata dve sami družbi toliko sveta, kolikor znaša površine Švice in Belgije skupaj. In tako dalje....
No, pa smo hoteli to omeniti samo v .zvezi s komentarjem, katerega smo slišali te dni iz ust duhovitega človeka, ko je zagovarjal one. ki -se poročijo zaradi denarja. Dokazoval je. da vršijo važno socialno in za napredek Arqentinije prepotrebno delo.
Modroval je tako-le:
V Argentiniji človek lahko postane "estanciero" samo na tri načine: t. če ..estancio" podeduje: 2. če zadene glavni de-bitek pri božični loteriji, pa si ..estancio" kupi; 3. poroči ,,están cierovo" hčerko.
Znani polkovnik Batista, ki ima veliko vlogo v političnem življenju Kube, katere vrhovni poveljnik je postal, s svojo družino
# * it * it */ razkrajanje vele posestev, kar je Argentiniji tako zelo potrebno. Če je resen človek, bo svoje znanje uporabljal za to, da ustvari iz. nakopičenega mrtvega bogastva nekaj produktivnega. In tudi v tem slučaju bo gotovo koristil napredku dežele. «
Tiskarski škrat je spet ponagajal. V zadnji številki čitaj v Beležkah, zgoraj, pravilno: ...... ki ga srečavamo v tukajšnjem življenju, se je posebno močno ohranilo v cerkvah. Ženska, na primer, sme v cerkev, pa naj še tako dehti..." itd. To je škrat požrl, pa naj bi mu ostalo na želodcu, da nebo več tako požrešen!
In, ker smo že pri teh stvareh! Raz-zlogovanja naj se nihče ne uči iz Novega lista! Stavci niso Slovenci in zato delijo besede na najbolj neverjetne načine. Tega pa pri najboljši volji ni mogoče popravljati.
*
Za človeka, ki se ni rodil pod srečno zvezdo in torej ni imel ..estanciera" za očeta, pa tudi na. glavni božični dobitek ne more upati, je tretji način še edina
Pravijo, da bodo nekateri tu-kajšnji frigoríficos" začeli deda tudi ponoči, ker da so prejeli
velika naročila iz Japonske. In zatrjujejo tudi, da so ta naročila v zvezi z vojnimi pripravami rumenokožcev. To bi ne bilo nič čudnega, saj so škatljice
nada. Ljubezen je včasih slepa j l onserviranega mesa za vojno in ne raziskuje vselej, pod kak-.vsaj tako potrebne — za voja-
sno zvezdo se je človek rodil...
Za bogate neveste se navadno potegujejo tukajšnji mladi doktorji, ki so prijazne zunanjosti in so že preboleli sentimentalne ljubezni ter nimajo izgleda, da bi si v svojem poklicu ustvarili srečo. To je vseprav iti dobro, mi porečete, ampak kaj ima to opraviti z napredkom dežele?
Stvar je takarle: Ali je ženin lump, ali pa je resen človek.
Če je lump, bo gledal, da bo premoženje zapravil; skrbel bo, da pride tisto nakopičeno bogastvo spet v promet. Skrbel bo za
Odbor vabi slovenske rojake iz Córdobe in okolice, naj pristopijo v čim večjem številu v vrste „ Slovenskega podpornega
ka pa še mnogo bolj granate in naboji.
kakor
Sedaj pa nekaj za kratek čas!
Tonko Milič je dobil red sv. Save; podelil mu ga je urednik Slovenskega ^Tednika v zadnji številki svojega hu-morističnega lista.
Mr. Tjouis Adamich je postal matematik, kakor smemo sklepati iz dejstva, da se SI. Tedn. posebno zanima za njegove .... ulomke!
Slov. Tedn . je spravil ..patriotični Novi list" v „tesne stike" z dvema bankama. škoda, da je izbral dva takšna zavoda, Ki sta že v likvidaciji. Pol in pol bi bil naredil ter nas spravil v „tesne stike" vsaj z enim solidnim podjetjem!
V Koelnu, Kolinu ali Kelmorajnu, kakor smo včasih pravili, so se naselili .Španci ali Italijani. Nič natančnejšega Se ne vemo, obrazloži nam pa to gotovo Slov. Tedn., ki nas je poučil, da treba pisati imena krajev tako, kakfor jih izgovarja ljudstvo, ki tam živi. V listu, ki „skrbi za izobrazbo slovenskih izseljencev v Južni Ameriki", smo vidali, da se nekdanja Colonia Agrippina, katera se je tekom stoletij razvila v pravi biser, ki krasi bregove Rena-pardon: Rheina, ne piše več Koeln, marveč Colonia. In zato sklepamo, da so tamkajšnje Nemce prepodili Španci ali Italijani. morda celo Portugalci---- '
Gladovni pohod na London: Brezposelni delavci poslušajo v Hyde Parčku govore svojih voditeljev
društva Ljubljana".
Z MIRNIM SRCEM SE LAHKO ZATEČETE	¡
ZASEBNO KLINIKO	(
Calle Ayacucho 1584 U. T. 41 - 4985 Buenos Aires	¡
V VSAKEM SLUČAJU	(
KO ČUTITE, DA VAM ZDRAVJE NI V REDU. NAŠLI BOSTE V	1
NAŠI KLINIKI SPECIALIZIRANE ZDRAVNIKE IN NAJMODER	|
NEJŠE ZDRAVSTVENE NAPRAVE	|
I UPRAVITELJ NAŠ ROJAK DR. K. VELJANOVIČ	f
I NAŠA KLINIKA JE EDINA SLOVANSKA KLINIKA. KI SPREJEMA BOLNIKE V POPOLNO	1
j OSKRBO, IN SICER PO JAKO ZMERNIH CENAH. IZVRŠUJEMO TUDI OPERACIJE	j
¡ POSEBEN ODDELEK ZA VSE ŽENSKE BOLEZNI IN KOZMETIKO	¡
Sprejemamo od 14. do 20. ure.	| 3IMIMMIIIIUIMÍIIIMIIIIIHIHUIII11UIIIIIIHIIIHIMIIIÍIIHI41IIIIIIIIIUIIUHII1III1IIIUIHIIIIHIIIIIII^ MlllllHIIIIHHlMIlHniHllIlHllllMHIIIIIMIMUIIIUIIHIllllllMMOilllIMHIIIUIUIII'HiilItlIinilM
23232353532353234853235323482348482353485348232353532348235353532323232323234823532023232353234823482323235323484848235353232323234848232302234823482353024802894853
NOVI LIST
Stran 3.

ARGENTINSKE VESTI

sS
%
<
s\/>
KRVAV SPOPAD NA VOLIŠČU
V nekaterih volilnih okrožjih pokrajine Buenos Aires so se vršile preteklo nedeljo volitve, ki so v splošnem mirno potekle. E;i sam incident, a prav hud in krvav, beleži kronika: v Lomas del Millón je prišlo v tamošnji šoli, kjer je bila volilna komisija, do resnega spopada med socialisti in konservativci. Socialistični zastopnik se je bil skregal s predsednikom komisije ter je bil odšel v Ramos Mejio k volilnemu komiteju - svoje stranke, da javi nekatere nerednosti, ki jih je za-gnešSl predsednik volišča. Socialistični občinski svetnik Rubinstein se je tedaj odpravil skupno z nekaterimi drugimi člani stranke v Lomas del Millón, da bo v imenu socialistov vložil protest. Ko je Rubinstein prispel na volišče, je bila komisija že zaključila volilne operacije, dasi še ni bila pretekla po zakonu v to svrho določena ura. Zastopnik socialistov je protestiral radi tega dejstva in pa zato, ker je komisija ovirala délo strankinega zaupnika. Ko se je o tem sestavljal zapisnik, se je vmešal neki mladenič, ki je nahrulil Rubinsteina, pa se je radi tega začel prepir, kateremu je takoj sledilo streljanje. Padlo je vsega skupaj več ko 50 strelov. Svetovalec Rubinstein je bil ranjen in se je takoj peljal domov: ena krogla mu je obtičala v trebuhu. Dva druga človeka sta pozneje umrla v bolnišnici, nadaljnja dva, med njima predsednik volilne komisije pa se zdravita v bolnišnici.
Dogodek, ki je napravil neprijeten vtis, v vsej argentinski javnosti, je tem bolj zamotan, ker se je izkazalo, da je krajevna policija dala osnažiti prostore še preden je prišla na lice mesta zadevna preiskovalna komisija. Izkazalo se je tudi, da so krajevne oblasti namenoma ovirale preiskavo, ki so jo takoj
r/SS

g
v,
uvedli višji policijski funkcionarji.
Doslej je bilo aretiranih kakšnih deset oseb.
USODA LETALA „SAN JOSE" Pred približno dvemi leti se je bilo ponesrečilo v Andskem pogorju potniško letalo ,,San José", ki je o-pravljalo službo med Argentinijo in Chilejem. Letalo so dolgo iskali, a zaman. Šele prejšnji teden je slučaj nanesel, da sta dva človeka naletela v gorah na ruševine nesrečnega aviona. Na kraj nesreče se je odpravila poseibna komisija, ki je ugotovila, da je letalo zadelo v neko skalo in se razbilo. Zemeljske ostanke, ponesreičenih potnikov so hoteli spraviti v dolino, da bi jih pokopali, pa jim to ni popolnoma u-spelo, ker je komisijo prepodila velika snežna nevihta.
AFERA „GELRIA"
O „Gelriji", ki je imela kreniti v svet s prekooceansko razstavo argentinske industrije, smo že poročali. Radi finančnih težkoč ter drugih nedostatkov in nerednosti je razstava.... splavala po vodi. Seveda so bili hudo jezni nekateri potniki, ki so se bili pripravili, da bodo krenili na zanimivo potovanje okrog sveta in so že plačali potne listke. Ladje nikakor niso hoteli zapustiti, pa se je morala radi teg£ pomorskoplovna družba obrniti na sodnika, ki je nekaj časa brez uspeha skušal prepričati trmaste potnike, naj spet zlezejo na suho, končno pa odločil, naj policija naredi red.
NENAVADEN SLUČAJ V bolnišnici Santillan v Tucuma-nu se je rodilo dete, čigar zgornji del telesca je bil popolnoma normalen, spodnji pa nad vse čuden: nogi sta bili tesno zraščeni in sta kon-čavali v nekako plavut, tako.da je bil novorojenček od trebuščka navzdol podoben ribi. Po 48 urah je nenavadno bitje prenehalo živeti.
Instituto Medico Moderno
Ta zavod je edini v TJueons Airesu, ki ne razpolaga samo z najmodernejšimi napravami za zdravljenje bolnikov, marveč jih tudi pregleda v, X-žarki ter jim analizira kri in se(č
Konzultacije in analize brezplačno
KAPAVICA — z vsemi njenimi komplikacijami: Hitro in sigurno zdravljenje potom elektrolize.
SIFILIS — 606-914. Periodične Wassermannove analize
KOŽNE BOLEZNI — Zdravljenje ekzema in sraba
REVMATIZEM — Zdravljenje po najnovejših načinih z injekcijami in z žarki
ŽENSKE BOLEZNI — Tok, nerednosti pri čiščenju. Bolnice sprejemamo v posebnem oddelku.
GRLO — NOS — UŠESA
V tej ceni so vključena tudi zdravila in analize
SPREJEMAMO orl 10. do 12. in od 14. do 21. Ob nedeljah in praznikih pa samo od 10. do 12.
347 - SUIPACHA - 347
LETALCI ZBORUJEJO
Pretekli torek se je otvoril v Mendozi drugi državni letalski kongres, ki razpravlja o raznih vprašanjih, katera so v zvezi z razširjenjem letalstva v Argentiniji. Vršijo se tudi razna tekmovanja. PREMAGALI SMO SKUŠNJAVO, ki nas je bila skoro zapeljala, da bi vam razodeli marsikaj zanimivega o županu Porenti, o bogatem ženinu in brhki nevesti, pa še o zaljubljenem učitelju in drugih imenitnih in zabavnih osebah, ki bodo nastopile v zanimivi igri „Trije vaški svetniki", pa smo se še o pravem času premislili in smo rekli: Nak! Prav niftne bomo izdali o komičnih zapletljajih, s katerimi je igra talco natrpana, da je že v naprej zasigu-rano dobro razpoloženje številnih naših rojakov, ki bodo na belo nedeljo obiskali prireditev Sokolskega društva „La Paternal". Kje in ob kakšni uri se bo vršila, to lahko či-tate v oglasu, ki ga objavljamo na tej strani. Brez pretiravanja vam smemo zagotoviti, da vam ne bo žal, če se boste seznanili s „'Tremi vaškimi svetniki".
Sokolsko Društvo "La Paternal"
Priredi dne. 8. aprila t. 1 (na Belo nedeljo), v dvorani „XX Settembre", v ulici Alsina 2832, ob 16. uri popoldne
VESELICO
s sledečim sporedom:
1.	Orkester: Koračnica;
2.	Foerster: „Naše gore'", mešan zbor;
3.	Ludowig: „Angelčkove sanje", klavirska točka;
4.	Real-Ferner: „TRIJE VAŠKI SVETNIKI", kmečka burka v 3 dejanjih.
Po končanem sporedu se bo vršila, kot po navadi, prosta zabava s PLESOM, pri katerem bo sviral društveni orkester.
K številni udeležbi vabi vso cenjene rojakinje in rojake
ODBOR.
DRUŠTVENIVESTNIK CERKVENI VESTNIK
LEP USPEH .PRENSE"
Preteklo nedeljo je tukajšnji dnevnik „La Prensa" objavil v prilogi velik načrt buenosaireškega mesta, v barvah, pa je ob tej priliki dosegel izredno naklado od 573.411 izvodov.
OBNOVLJENE OBVEZNICE
DRŽAVNEGA ZAKLADA
Argentinska vlada je sklenila pretekle dni sporazum z nekaterimi severnoameriškimi bankiriji glede obveznic državne zakladnice v skupnem znesku od nekaj več ko 18 milijonov dolarjev; več ko polovica je imela zapasti v prihodnjih dneh. Ta dolg bo argentinska vlada odplačala tekom štirih let in v obrokih.
NE POZABITE da se bo vršila na belo nedeljo lepa ! prireditev Sokolskega društva „La j Paternal" v dvorani „XX Settem- > bre", UL Alsina 2832. Začetek to- ! čno ob 16. uri.
DELO JUGOSLOVANSKEGA PATRONATA
V preteklem tednu so bile potom urada Jugosl. izseljenske zaščite zaposlene naslednje osebe: Vasilij Gjergjevič, Lazar Stankovič, Angel Simonovič, Todor Nikov, Andelj Vol-čev. Mate Kikolič, Živko Nikolic, Hija Dimitrijevič, Volo Ivanovič in Nikola Kostevic kot težaki pri žele-zobetonu; Jurij Andjič in žena kot ..matrimonio"; Anton Petrovič, kuhinjski pomagač; Anton Heger in Milan Rudolf kot mizarja pri om-nibusih; Vilhelm Šuster kot „cha-pista" pri omnibusih.
Urad je razdelil 86 brezplačnih
CERKVENI KOLEDAR
1.	aprila — vélika nedelja, velika noč — največji krščanski praznik, spomin Kristusovega in našega vstajenja od mrtvih. Slovesne slovenske božje službe ob navadnem času: ob desetih dopoldne in ob štirih popoldne.
2.	aprila — velikonočni ponedeljek — Jezus se prikaže svojima učencema, ki sta potovala iz velikono-. čnih praznikov domov v Emavs. Prikazal se jima je sicer že veliko nedeljo popoldne, dogodka pa se spominja Cerkev današnji dan. Velikonočni ponedeljek ni zapovedan praznik, zato bo sveta maša ob sedmih zjutraj, kakor navadne delavne dni.
3.	aprila — torek — spomin svetega puščavnika Benedikta Palerm-skega.
kosil in 18 malih denarnih podpor. ¡ 4" aPrila ~ sreda ~ spomin V?" Patronat ima vedno na razpolago i like*a škofa in Učenika Cerkve ve-
KDO VE ZA NASLOV?
Kdor bi vedel za naslov rojaka Franca Furlana, doma iz Goč pri Vipavi, je naprošen, da ga sporoči našemu uredništvu. V A'rgeVitinijo je prispel 1928, leta ter je do zadnje ga časa delal kot pek pri rojaku Valentinu Volku v Rosariju, Saladillo.
Prav tako prosimo za naslov Ivana Mrcine, ki je tudi doma iz Goč. Tudi on je prišel v Argentinijo 1928. leta in je do 1930. živel nekje v provinci Córdobi.
razna mesta za kuharice, služkinje, sobarice, mizarje in „chapiste" za omnibuse in kolektive. Patronat išče tudi delavce za pobiranje koruze v kraju Viña: plača znaša 55 centa-vov od vreče, brez hrane; s hrano pa 45 centavov od vreče. Potne stroške si mora plačati delavec sam in znašajo do tja $ 7.15. Dela je za dva meseca.
NAROČNINO ZA NOVI LIST
I lahko plačate tudi v Jugoslovanskem I oddelku tukajšnjega denarnega zavoda „Banco Germánico", Avda. L. N. Alem štev. 150.
POIZVEDOVANJA
Jugoslovansko kr. poslaništvo v Buenos Airesu, Calle Charcas 1705, išče naslednje osebe:
Ivana Materna, starega 24 let, iz Cabune, sedaj živečega v Urugvaju; Ljubomira Rebeka od Ivana, doma iz Mostarja.
Do nejprijetnega incidenta je prišlo med Poljsko in češkoslovaško. V češkem delu Gornje Šlezije so o-blasti aretirale tri Poljake, ki so ob-dolženi, da so se pregrešili proti zakonom. Radi tega so Poljaki izgnali 18 češkoslovaških državljanov. Praški listi pomirjevalno pišejo in na-glašajo, da se gre tu za nespora-zumljenje med bratskima narodoma, ki ga treba pojasniti.
Japonski zunanji minister Hirota je poslal prejšnji teden zelo prijazno brzojavko svojemu severnoameriškemu kolegi ter je v njej tudi naglašal, da želijo Japonci živeti v prijateljstvu z velikim ameriškim narodom. Moskovska „Pravda" piše, da bi se Japonci radi za sedaj pobotali z Združenimi državami, ker si še ne upajo nastopiti proti dvema nasprotnikoma ter bi se radi i so in Andrej Germek in kateremu najprej merili samo z Rusijo.	ravnotako želimo vse dobro.
tega lzidora, primasa Španije.
5.	aprila — četrtek — spomin svetega dominikanskega redovnika Vincencija Ferrerija, rodom Španca.
6.	aprila — petek — spomin svetega papeža Siksta I. — Prvi petek v mesecu: Prilika za spoved četrtek od šestih zvečer dalje in v petek od sedmih do osmih zjutraj.
7.	aprila — sobota — spomin svetega Hermana Jožefa.
8.	aprila — bela nedelja, imenovana tako, ker so svojčas na véliko soboto krščeni odrasli krščenci šele ta dan odložili belo obleko, znamenje krstne nedolžnosti. — Slovenske božje službe po navadi.
CERKVENA KRONIKA
Zakrament svetega krsta je preje-,, la Maria Alojzija Sulič, kateri sta botrovala Alojzija Gregorič in Aleksander Vodopivec in kateri želimo ob začetku mladega življenja vse najboljše.
Zakrament svetega krsta je prejela Marija Irena Ložar, kateri sta botrovala Marija Marušič de Dreos-si in Josip Dreossi. Obilo sreče in zadovoljnosti!
Zakrament svetega krsta je prejel Jožef Marij Kocjančič, kateremu sta botrovala Julija Moyano de Reyno-
EXPRESO „GORIZIA"
Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele Zmerne cene in solidna postrežba
FRANC LOJK Calle Bompland No. 709
Začenja pri ul. Dorrego 931, višina Triunvirato 1500 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094
SLOVENSKA GOSTILNA
CALLE TRELLES 1167 BUENOS AIRES
(Pol kvadre od Gaone 2400) ZBIRALIŠČE NAŠIH ROJAKOV OBŠIRNI PROSTORI
TER IGRIŠČA ZA KROGLE IN KEGLJE Ples vsako nedeljo - Domača - postrežba - Zmérme cene
- Vsak rojak je dobrodošel -
Stran- 4«
NOVI LIST
1 #
SLOVENCI DOMA IN DRUGOD s
m
VESTI IZ DOMOVINE

j
Podatki o državnih nameščencih v Jugoslaviji
Za večjo socialno pravičnost pri podeljevanju državnih služb
Finančni odbor narodne skupščine je predložil koncem februarja svoje poročilo o državnem proračunu za leto 1934—35. V njem, na-glaša, da so. potrebne nove štednje, ki naj izvedejo potom redukcije nepotrebnih državnih nameščencev, z ukinitvijo raznih velikih izrednih doklad itd.
Za plač« in pokojnine, skratka za osebne izdatke je predvidena v proračunu vsota od pet milijard dinarjev, od katerih gre za pokojnine približno ena milijarda, za invalidske podpore pa je namenjenih okroglih 100 milijonov. V državni službi je 207.130 oseb, na katere pride ostalih 3.900 milijonov. V državni upravi je zaposlemih 128.338 oseb, pri državnih gospodarskih podjetjih pa 78.792.
Finančni odbor predlaga, naj se vsi izredni prejemki državnih nameščencev, kakor so dnevnice, honorarji, nagrade itd., zmanjšajo na polovico, počenši s 1. aprila. Pri reduciranju naj se ne upoštevajo samo šolske kvalifikacije, marveč tudi socialni položaj ter družinsko in ekonomsko stanje vsakega posameznega nameščenca. Pri tem naj bi se rešilo tudi vprašanje nameščanja žensk. Naj bi se ne dovolilo, da je od iste družine po več ženskih članov v državni službi, posebno če nimajo zadostnih kvalifikacij. Ženska deca dobro stoječih družin, katera nima visokošolskih študijev, naj bi se ne sprejemala v službo in ji tudi ni treba, da v njej ostane, ko je v državi' mnogo otrok siromašnih družin, ki že leta in leta čakajo na zaposlitev.
Mlada narodna inteligenca prihaja. Zanjo treba najti zaposlitve. Seveda je razumljivo, da bi ne bilo prav, ko bi vsak, ki je končal ka-
Krojačnica
Leopold Ušaj
Calle GARMENDIA štev 4973
kršnokoli šolo, računal na državno službo, vendar pa je res, da je država največji delodajalec, pa mora i-adi tega upoštevati vsa načela ravnotežja in socialne pravičnosti v duhu današnjih časov, ko sprejema državljane v svojo službo. Skrbeti mora, da bo zaposlenih čim več družin, ne pa čim več članov posameznih družin.
Naša inteligenca se v velikem številu obrača za službe na državo, ker ji zasebna podjetja ne nudijo preveč izgledov v tem oziru. V zasebnih gospodarskih podjetjih je bilo od leta 1930 do danes odpuščenih 126 tisoč delavcev in uradnikov.
Država mora poskrbeti, dá na eni strani, in kolikor je pač v njeni moči izvede redukcijo, a skrbeti mora, na drugi strani, tudi za to, da se zaposlijo nove, sposobne in potrebne moči. V vseh ministrtvih ne bo mogoče zmanjšati števila državnih uslužbencev. Tako na primer se ne bo zmanjšalo, marveč se bo moralo povečati v ministrstvu za pro-sveto. Mnoge občine so si z lastnimi sredstvi postavile šole, sedaj pa nimajo učiteljev, ki bi poučevali. Drugod so v nekaterih šolah učenci
BOLGARSKA ODLIKOVANJA \ JUGOSLOVANSKIM NO- j VINARJEM	|
Bolgarski kralj Boris je odlikoval Í več jugoslovanskih novinarjev, med
katerimi so tudi naslednji: Name- TRST GRE RAKOVO POT
VESTI S PRIMORSKEGA
stnik šefa tiskovnega urada Teofil Gavrilovič, predsednik Jugoslovanskega novinarskega udruženja, be-ograjskege sekcije, Dobroslav Ku-zmič, ravnatelj agencije Avala Giorgje Peric ter ravnatelji „Poli-tike", „Pravde" in „Vremena".
Ko so se pred nedavnim objavili v Trstu statistični podatki, ki se nanašajo na promet v tržaškem pristanišču tekom prvega meseca tega leta, sta „Piccolo" in „Popolo" izsle-
ODMEV KONFINACIJE
FRANCETA BEVKA
Pisali smo že, da so o Bevkovi konfinaciji poročali tudi mnogi tuji listi. Tako je na pr. veliki pariški dnevnik „Le Quotidien" objavil na-
dila, da je bil promet letos ^.a slednjo vest:
i 400.000 kvintalov večji nego v istem ..Pokrajinska komisija, ki sklepa
! mesecu prejšnjega leta, pa sta zato POSLEDICE PIJANČEVANJA |hitro začela pisati. da se Trstu spet V Ježovici pri čačku je znorel Ve-; obljubljajo zlati časi. Ker imajo lja Filipovič, človek vdan alkoholu. ¡ tak-ne optimistične napovedi namen S sekiro si je razparal tre#ih tako, j potolažiti nekoliko tržačane, ki se da je kmalu umrl na posledicah vedno bolj glasno prit0žujejo, da se strasne rane. nobenemu italijanskemu pristanišču ■----------ne godi tako slabo kakor vprav Tr-
SIN UBIL OČETA
V Trebovcu pri Dugem selu je živel Ivan Šepec, star petdeset let. Pred leti se je bil vrnil iz Amerike ter si je s prihranjenim denarjem kupil posestvo, na katerem je živel z ženo in tremi otroci. Sprva je vse šlo prav, pozneje pa se je Šepec vdal pijači ter se je tudi zagledal v néko ženšče, s katerim je začel zapravljati denar. Radi tega je prišlo;tekom zadnjih pet let: večkrt do hudih besed med oče tom in njegovim 24 let starim sinom Ivanom. Nekega dne, ko se je bil razjezil, se je stari Šepec napo- j
stu, sta fašistična lista namenoma pozabila opozoriti svoje čitatelje na statistike iz prejšnjih let. Te statistike namreč jasno kažejo, da gre Trst vedno bolj rakovo pot in da tega dejstva nikakor ne spremeni relativno izboljšanje prometa, o katerem šo tako laskavo pisali fašistični listi. Promet v tržaškem pristanišču je znašal v mesecn januarju
o usodi državljanov, ki se zde fašističnemu režimu sumljivi, je obsodila na tri leta konfiniranja g. Franceta Bevka, znanega slovenskega pisatelja, ki je živel v Gorici. Obsodba se je izrekla brez znanja obsojenega, ki |je zanjo izvedel v trenutku aretacije, ker so zasedanja komisije tajna in nimajo obtoženci pravice, da se branijo. Bevk je bil več let pod nadzorstvom fašistične policije. V preteklem letu na primer, ni mogel dobiti dovoljenja, da bi odpotoval na mednarodni kongres Pen-klubov, ki se je vršil v Dubrovniku, v Jugoslaviji".
; Leta 1930 kvintalov 4.364.871
193,1
1932
1933
1934
3.475.991 2.917.102
til k orožnikom ter je sina ovadil, da , preveč nakopičeni in jih pride po 90 ! «kriva doma lovsko puško. Ko se jej do 120 na vsak razred. Na prosve- vrnil domov, se je vnel prepir, v Te številke kažejo položaj Trsta v
tnem ministrstvu pa leži okrog 1700 katerem je sin šel po puško ter jo
kjer boste našli najboljšo postrežbo in solidne cene
Prvovrstno delo
:	NAZNANJAM :
m	cenjenim tojakom, da sem prevzel J J dobroznano	•
;	Gostilno
J	z igrišči in kegljiščem (cancho)
J v ul. Donato Alvarez 2251 J Z	Buenos Aires
Točim dobra vina in prvovrstno
pivo
Priporočam se za obilen obisk
ALOJZ KANDUS
Lastnik
prošenj učiteljev, ki upajo na zaposlitev. Ti mladi ljudje komaj čakajo, da krenejo v sela ter začnejo izvrševati poklic, za katerega so se izučili.
Mnogo je tudi takšnih, ki so ab-solvirali filozofsko fakulteto, pa čakajo, da bodo dobili službe na srednjih šolah. Za te ljudi treba narediti prostor. Ker sedanji finančni položaj države ne dovoljuje, da bi se povečali krediti, bo treba pa proučiti, ali bi ne bilo mogoče odpustiti brez posebne škode nekatere izmed ohih, ki so zaposleni. Po predlogu finančnega odbora naj bi ministrski svet proučil položaj državnih uslužbenk, ki so poročene in imajo može, ki že sami dovolj zaslužijo za vzdrževanje družine. Prav tako naj bi proučil slučaje družin, kjer je več članov v državni službi. Z odpuščanjem takšnih, ki jim ni velike sile, bi se izpraznila mesta za bi'ezposelne in zaslužka potrebne ljudi.
imam
sprožil v lastnega očeta, ki se je mrtev zgrudil na tla. Sin se je nato sam napotil do orožnikov ter jim povedal, kaj je storil.
nekoliko drugačni luči. Pred petimi leti je bil promet v mesecu januarju za več ko poldrug milijon kvintalov
večji nego letos.
IZVRŠITEV DVEH SMRTNIH OBSODB
V torek, 27. marca, je bila v Beogradu izvršena smrtna obsodba, ki jo je izreklo sodišče dne 6. februarja proti tolovajema Krandjiču in Jovanoviču. Obdolžena sta bila, da sta izvršila celo vrsto napadov na vlake ter mnogo bombnih atentatov. Bila sta člana razbojniške tolpe, katero je vodil zloglasni Stan-kovič. Tudi njega je beograjsko sodišče obsodilo na smrt, a je (bila obsodba izrečena v kontumaciji, ker se Stankovič skriva in ga oblasti doslej še niso prijele.
CHKK 3C KKK H K U KMHKH)
NAROČITE SE NA
"Novi list"
* *
SLOVENSKE OTROKE VPISUJEJO V BALILLO
I
Lep primer, ki jasno kaže kakšno i vzgojo imajo naši otroci, se je zgo-: dil pred kratkim v Temnici in Opa-2.447.875 j tjemselu na Krasu ter v Ločniku 2.836.572 . prj Gorici. Učitelji so vse učene« vpisali v Balillo in v Piccole Italia-ne, tako da ni ostal prav nobeden izven organizacije. Višje oblasti ne morejo tega nikakor prehvaliti in gotovo bodo omenjene učitelje postavili za vzgled drugim.
T?
Vodja avstrijskih nacijevcev Frau-enfelder je bil ohsojejn na šest mesecev ječe radi sodelovanja pri terorističnih akcijah
Clínica Médica "SLAVIS'
Ravnatelj: Dr. D. CALDARELLI Upraviteljica: bolgarska rojakinja dra. Radka Ivanovič Vestno zdravljenje notranjih, želodčnih, živčnih, srčnih in vseh spolnih bolezni
Posebna sprejemna soba in poseben ambulatorij za ženske, ki jih zeupno zdravijo zdravnice, specializirane v vseh ženskih boleznih.
Govorimo jugoslovanske jezike in sprejemamo od 10. — 12. uro ter od 3. — 7. popoldne
ZMERNE CENE
SAN MARTIN 522, II. nadstropje	U. T. 31 Retiro
wmmmmmmmmmmmmmu rnimmmmmmmmmmmmM
1619
NOVE CESTE OB SOČI
Soška dolina je vse do Gorice zelo ozka, po nekod pa se zoži v tako tesno sotesko, zlasti od Ročinja' do Sv. Lucije, da svojčas niso mogli speljati ceste po njej. Današnja državna cesta, ki pelje iz Sv. Lucije v Gorico, je speljana v velikem ovinku do Ročinja ter gre od tu dalje proti Gorici deloma ob desnem (do Kanala) deloma ob levem bregu Soče. Širi pa se govorica, da nameravajo tudi od Sv. Lucije do Kanala izpeljati cesto ob levem bregu Soče in da so stroški za^to cesto preračunani na 15 miljonov lir. Zelo verjetno je, da ima ta govorica resno podlago, kajti italijanska država zelo skrbi za to, da so vse važnejše ceste čimbolj strateško izpeljane.
VEDNO VEČ OBSODB RADI TIHOTAPSTVA
Naša sodišča imajo vedno dovolj dela. Zlasti mnogo opravka pa ima reško deželno sodišče, kjer je dnevno preko 30 razprav in obravnav radi tihotapstva. Osebe, obdolžene tihotapstva, četudi ¡jim mfnogokrat ne morejo ničesar dokazati, obsojajo na visoke globe in zapore, a tihotapstvo kljub temu cvete. Ljudje se ničesar ne ustrašijo in vse žrtvujejo, samo da nekaj zaslužijo in se tako preživljajo.
SPREMEMBE NA ŽUPANSTVIH
Na mesto cav. Luraschija, ki se je odpovedal mestu poteštata v Anhovem, je goriški pre^ekt imenoval za začasnega upravitelja občine ko-nisarja Maitija. Za začasnega upravitelja občin Bovca in Longa črez Sočo pa je bil imenovan komisar Como, ker je odstopil poteštat Berti.
NOVI LIST
Stran 5.
SIFILIS 606-014. — Moderno zdravljenje BLENORAGIA. — Moderno zdravljenje brez bolečin. — PFo^tatis
vnetja in spolne bolečine. KRVNE BOLEZNI. Slaba kri — oslabelost SRCE. Srčne napake — hibe. ŽELODEC. Creva — kislina.— jetra.
Želodčne bolezni se zdravijo, vzrok, od kje izvira [»-.'ir'—. :> profesorju Glassner, zdravniku univerze rta KOSTNE BOLEZNI. Sušica. REVMATIZEM in OBISTI. Kila — zbadanje. GRLO, NOS, UHO. Zdravljenje mrzlice.
ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje (posebni oddelek)
OTROŠKE BOLEZNI. Rakitika*— otrpelost.
NERVOZA Glavobol.	.
Žarki X — Diatermia — Žarki ultravioletas	>
LABORATORI ZA KRVNE ANALIZE — Wasserman — Tur —
Izpuščaji —• lišaj.	. /
Lastni sanatorji z nizkimi cenami — Operacije za vse bolezni: jetra, obisti, želodec, maternica, spolovilo GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12.
Pregled SAMO $ J.-
Ob nedeljah dopoldne pregledamo brezplačno vsakega, ki se nam
predstavi s tem listom
/A RMIENTO 1017
ORDINIRAodIOcp 12 i 1<.»20 SATI
Zapomnite si nas novi naslov
"NOVI LIST"
Buenos Aires La valle 341, Escr.316 jjj
Restavracija "Vuono" ¡
LA VALLE 940 - U. T. 35-4205 ¡
Prvovrstne italijanska kuhinja | Ugodnosti za bankete ZMERNE CENE

IZ SV. KRIŽA PRI TRSTU IN IZ ZGONIKA
Sv. Križ, februarja. — Kriza je težko zadela svetokrište kamnoseke. Ni zadosti, da jih muči beda in brezposelnost,, nekateri delodajalci so še tako brezsrčni, da niti ne plačajo tiste borne mezde tistim, ki so imeli to veliko srečo, da so delali. Mnogo je delavcev, ki imajo še dobiti za zaostalo mezdo tudi po 2000 lir. Bibiči iz Sv. Križa so preteklo leto utrpeli veliko škodo, ki jo je naredil strašen vihar ter deloma podrl portič. Razbil je tudi mnogo čolnov in pokvaril ribiške naprave. Poleg tega zelo uničujejo ribe italijanski ribiči iz Chiogge s svojim načinom ribarjenja.
Za političnega tajnika je v vasi dobro znani učitelj Mannes, po rodu Albanec, ki je pravi volk med čredami. Fašistične organizacije je razširil in jih hoče na vsak način povečati. Zato vabi kogar le more in prisiljuje boječe, tako da se je že marsikdo vpisal. Ustanovil je tudi pevski zbor. Pri višjih predstojnikih si je s tem delom veliko pridobil na ugledu. Povsod sili in primora va-ščane, da se vpišejo v balilo, avan-guardio in fašistično stranko. Toda nikakor noče stišati o brezposelnih, ki jih je v vasi zelo veliko in tudi ne, kako naj bi se jim pomagalo. Od raznih organizacij in uniform ni bil do sedaj še nobeden sit.
Zgonik, februarja. — Odkar so leta 1933 ob Vel. Noči zaprli staro Grudnovo gostilno (Županovo) je bil Zgonik vse do preteklega meseca brez oštarije čeravno je sedež — občine, šole. župnije, fašja itd. Dne 20. I. 1934 so pa zvoki „Proseške Bande" oznanili otvoritev nove gostilne „Trattoria oziroma občinski vohun Milic (Miljo Kac). Pri celi paradi so imeli godci še največ koristi prvič so se pošteno najedli in napili, drugič pa tudi še nekaj zaslužili, če pomislimo, da danes ni nikjer nič za dobit povsod je le revščina, katera brez milosti seče po našem ubogem Krasu. Sicer pa zadnja beseda še ni izrečena; — Pravijo Lahi: Kdor se zadnji smeje, se dobro smeje.
JACKES DES GACHOUS:
Neumna ko gos
i.
Gospa Germaine, bankirjeva žena, je bila nenavadno podobna dekliču z razbitim vrčem, ki ga tako krasno naslikal francoski slikar Greuz. Ko jo je bil gospod Lemaret vzel, seveda zaradi, dote, je bil trdno sklenil, da mora pod njegovim vodstvom postati pametnejša. To mu po vsej priliki ni docela uspelo, kajti nekega dne je rekel naglas:
„Ljuba moja, ti si v resnici neumna ko gos!"
Šel je bil malce predaleč. Mala gospa Lemaret je bila užaljena. Velike modre oči so ji zalile solze in se ji usule po krasnih oblih rožnatih licih; a potem se je spomnila povabila svoje tete, ki jo je bila že večkrat vabila k sebi in se odpeljala na letovišče s sklepom, da pokaže možu, kako je nanj ogorčena.
II. .
Germaine je bila vzgojena v bogati hiši, zato je razen Pariza poznala samo kopališča in italijanske muzeje. Zdaj je s svojimi drobnimi nožicami prvi pot zašla na pravo zemljo, hodila po pravi vasi z drevjem, ki so ga bili pozabili obrezati, z živalmi na prostem, z ljudmi, kjer moški niso nosili cilindra in žene obrnjenih kotlov. To je bil kraj, kamor še ni bila segla mestna moda. Tu je mogla videti, kako hodijo kmetje s koso na rami kosit, a kmetice so bile v svoji krasni preprosti narodni, noši lepše od nališpanih mestnih deklet in žena.
Pozabljala je na svojo žalost in veselo tleskala z rokami, kadar je videla kaj novega v vaškem življenju.
„0, kako krasen je ta hrast!"
„Ampak ljuba maja, to je vendar oreh!"
„0, kako znajo ta piščeta plavati!"
RADI POMANJKANJA V SMRT
V Ustju na Vipavskem je pred kratkim izvršil samoumor brezposelni kmet Karel Valič. Vrgel se je v vodnjak. Ko je prišla na mesto preiskovalna komisija in vprašala ljudi, zakaj si je Valič vzel življenje, so ti povedali; da je bi že dve leti brez dela. V zadnjem času je dejansko trpel lakoto. Tedaj je oro-žniški poročnik, ki je bil v komisiji, jezno zavrnil kmete: „V Italiji ni lakote. Saj imamo vendar zimsko preskrboj" Na to so mu kmetje obrazložili, da je bil Karel Valič več krat v Gorici in da je tam prosil pri uredu zimske preskrbe za podporo, a so mu jo odklonili.
VOJNE NAPRAVE V ČIČARIJI
Tudi v čičariji vrtajo v zemljo, delajo rove in podzemeljske kaver-ne, da bodo pripravljeni za slučaj vojne. Tako so na Žbevnici v glavnem že dokončali velik rov. Za to vojaško napravo so uporabili ta-mošnjo podzemeljsko jamo, katere vhod gleda proti Trsteniku ter je kakšnih 500 metrov oddaljen od ceste, ki veže Obrov z Buzetom. Ta ja: ma je prodirala globoko v notranjost brega. Razširili so jo in zvrtali še dalje tako, da je nastal pravi tunel, ki gre od jugovzhodne do severne strani brega in po katrem bodo lahko vozili z vozovi. Novi izhod so naredili tako, da se odpira severno od Dan in to tik gozda Pre-sike tako, da s te strani ni mogoče videti vhoda v predor. Tunel je ves betoniran in «ima v notranjosti še stranske rove, v katere so baje že spravili mnogo vojnega materiala. Civilistom, posebno pa. domačinom je strogo prepovedano približati se-temu objektu. Na obeh straneh so postavili stražnice in vojaki marljivo stražijo. Ves breg je obenem podminiran tako, da ga v slučaju nevarnosti morejo pognati v zrak.
ARETACIJE PRI KOPRU
Pred pustom so karabinerji iz nepoznanih vzrokov aretirali 25 mož iz Čežarjev in Pobegov. Odvedli so jih v koprske zapore.
I „To so račke!"
„Čudno! Saj je njihova mati vendar kokoš."
„Da, kokoš, toda sedela je na račjih jajcih."
Nekega dne se priguga jata gosi, pozibavajoč z glavami na dolgih vratovih. Morali sta se jim umakniti s poti, ker so zavzemale vso širino ceste. Ko so se bile pokazale, je Germaine stisnila ustnice. Spomnila sa je moževih besed, in to ji je skalilo radost.
Ko je krdelo vrišče odšlo mimo in je bilo videti samo še zadnjo gos, je vzdihnila gospa Lemaret, skomi-gnivši z i-ameni:
„Oh, v resnici so videti zelo bedaste."
¡ „Kajpak", odvrne teta Julija, „sa-mo, da ne smemo preveč verjeti zunanjemu videzu živali — kakor tudi ne videzu ljudi. Gosi so žrtve predsodka."
Germaine-i so zasijale oči, nato se pa skromno priprle, kakor da bi se ji bil kdo s čim polaskal.
„Ali ste prepričani o tem, teta?"
„Ljuba moja, pripravljena sem, da ti to dokažem."
„0, dajte, dokažite mi to!'
III.
Najenostavneje bo če greva za njima, Germaine. Naj bo to cilj najinega izprehoda."
„A kam pa neki gredo s takim korakom? Gosje pastirice nisem nikjer videla. Ali ne bodo zašle? Ali se ne bodo izgubile?"
„Gosarice so bajka. Goske se pasejo same, ljubo dete, to je prva stvar, ki jih odlikuje. Krave, ovce, svinje, pure se ne bi znale same voditi. A ne hodiva tako počasi, ako jih hočeva doiti! Zdaj so gotovo že
pri železniškem prelazu---- da, ali
jih slišiš? Kakšen koncert!"
Zbrane pred železno mrežo, ki je bila spuščena prek ceste in jim zapirala pot, so goske kričale na vse
i	Zobozdravnika	*
*	*
%	Dra. Dora Samojlovich de	*
%	Falicov	|
|	Dr. Félix Falicov	|
¿	Dentista	$
*	*
%	Trelles 2538 - Donato Alvarez 2181	*
I	U. T. 59 La Paternal 1723	*
grlo. Dva gosaka, ki sta samozave-stneje gledala okrog sebe, sta stegovala vrat in sikala proti čuvaje-vemu vrtu.
„Glej, kako nerade čakajo! Vedo, da bi mogle še črez. Brzovlak prihaja šele ob desetih. Zdaj manjka še sedem minut."
Pritekla je čuvajeva hčerka in dvignila pregrajo. Takoj je prenehal krik. Gosaki in gosi so se obnašale kakor ljudje, kadar se za kaj zahvaljujejo.
„Ta, ta, ta, ta—ta. Bu—pu—pu— pu—pu, pu, pu."
Goske so uljudne.
Z majhnimi, odmerjenimi koraki so prešle čez progo. Kp so bile na drugi strani, so se povsem umirile. Germaine in teta sta jih komaj dohajali. Šle so po cesti. Zdajci se o-glasi avtomobilska troblja.
„Povozi jih!" vzklikne Germaine in velike oči se jej še bolj razširijo od strahu.
„Bi se pa že zelo čudila", dé mirno teta.
Kakor da bi jih vodil neviden vodnik, je krenila jata na desno in izpraznila cesto. Toda tuljenje avtomobila je bilo splagilo neko kokoš, ki je v brezglavem strahu priletela s pašnika na cesto in začela begati sem ter tja. Avto je zaman tulil. A ko se je za njim polegel oblak prahu, so se goske gagaje vrnile na cesto, s povožene kokoši pa je veter odnašal perje.
V tem trenotku se je razleglo strašno pasje tuljenje.
„Za kokošjo je prišel na vrsto še pes, le poglej! Uboge živali! Zdi se, kakor da hočejo podpreti moje dokazovanje. Gos nikdar ne izgubi glave", je rekla teta.
„Glej jih, lete! Odletele bodo!"
„Samo pretvarjajo se. Rade bi se naju iznebile. Malo postojva! Ako gredo, kakor mislim, v Kolasovo deteljo, jih bova pozneje došli. Dajva, pojdiva po tej stezi!"
čuteč, da jim ne áledita več, so začele iti gosi zopet s svojim običajnim korakom, prehajajoč z enega kraja ceste na drugega, se ustavljale, ogledovale, kako kje kaže, preganjale mrčes in šle zopet dalje.
Germaine iu teta sta jih za časek izgubili izpred oči, a kmalu nato sta jih našli pri tisti detelji.
„Skrijva se!" je rekla teta. „S tega grička, izza te bukve bova vse videli, ne da bi se jim pokazali."
Bil je v resnici smešen prizor. Prišedši na Kolasovo njivo, so se gosi pohlepno vrgl^ na deteljo. Gosi imajo silno rade deteljo, posebno mlado in svežo. Slišati je bilo samo klopotanje njihovih kljunov. Niso imele časa za pogovor. Nenadoma se razleže krik, en sam, s katerim se je oglasila stara gos, ki je stala ob strani na straži. Gosi niso čakale drugega krika. Potegnile so vratove med kreljuti in plazeč se po belem trebuhu dospele z njive na cesto. Tu so se začele s silno vnemo kopati, ene v jarku, druge na obcestnem robu. Bila je veličastna tišina. Kaj.se je bilo zgodilo? V tem se je prikazal kmet s koso na rami. Šel je mimo jate, ki se je pretvarjala, kakor da ga niti ne vidi, ter dejal:
„Pri moji veri. danes' ste pa zelo pridne. A to pač ne bo dolgo trajalo."
Morda niti sam ni mislil, kako prav je imel. Ni bil še prav izginil za ovinkom, ko so se zločinke druga za drugo vrnile zopet na njivo in se čez glavo pogreznile v deteljo, medtem pa je druga gos, na kateri je bila po vsej priliki zdaj vrsta, da straži, hodila na sto korakov po cesti sem in tja.
Parižanka se ni mogla dovolj na-čuditi. Ta prizor jo je zajel, da niti mislila ni na odhod. Ostala je skrita za bukvijo s teto, ki ji je vse pojasnjevala, dokler ni med gosmi zo-
pet nastal velik krik. Gosi so se dvignile v zrak kakor gost oblak in letele prek živih plotov.
„Enajst je ura", dé teta Julija, „in zdaj gredo na reko, dva kilometra odtod da se napijejo. Tja jih pojdeva opazovat drugi pot, ker bo zdaj kmalu kosilo. Če boš hotela, pojdeva zvečer gledat, kako se bodo vračale."
Celo popoldne je mislila Germaine samo na gosi, ki so jo tako izvrstno zabavale. Ob šestih sta odšli slednjič s teto jati nasproti. Solnce je kakor z ognjem obsulo travo, a pot med topoli, ki so stali togo kakor vojaki, je bila posuta z bleščečim solnčnim zlatom. V najpopolnejšem redu, brez vsakega krika, so prihajale gosi'v tej slovesni uri kakor v triumfu. Na križišču poti, ki so vodile v vas, se je jata ustavila in nastal je nekak nered. Začele so se dreti, tekati, se s kljuni sčipati druga drugo, nato pa so se glasno posvetovale:
„Pu, pu, pu, pu—pu, tatata, tata, kne, kne, pfi, fi, fi, mne, mne, mne."
„Ali jih razumeš?" vpraša teta.
„Ne, kako naj jih razumem?"
„0, to pač ni nič težkega. Dogovarjajo se za jutri.. Vidiš, se že razhajajo. Vsaka gre proti svojemu domu. To so gosi strine Jane, one so graščinske, te so Magloarjeve, oni dve pa sta župnikovi. Gi-edo spat, ko so ves dan prebile v plodnem delu....."
IV.
Ta večer je mala gospa Germaine pisala svojemu možu:
„Dragi Henrik! Zelo veliko sem se naučila na kmetih ter Te moram takoj prositi za odpuščanje, ker sem se bila tako razsrdila zaradi tistih besed, ki so Ti bile nehote ušle. Ako se Ti ne zdim bolj neumna ko gos, potem je zopet vse v redu, kajti gosi so najmanj neumne izmed vseh živih bitij na svetu."

ZA POUK IN ZABAVO

NEKATERI PODATKI O NAJNOVEJŠEM IZUMU NIKOLE TESLE
Pred nekaj meseci je svetovni tisk priobčil vest, da je naš hrvatski rojak Nikola Tesla izumil motor za izrabljanje kozmičnih žarkov. Ta vest je presenetila ne samo širšo javnost, marveč tudi znanstvenike, in marsikateri strokovnjak bi ji ne bil verjel, ko bi ta napoved ne bila prišla iz ust človeka, ki si je priboril s svojimi izumi že velike zasluge na polju elektrotehnike.
Ker je bila ta važna vest precej suhoparna, so navalili na Teslo mnogi novinarji, da bi od njega izvedeli kakšno podrobnost. Učenjak se je dolgo časa upiral, končno pa je le moral, vsaj deloma, ugoditi nadležnim radovednežem, da se jih je iznebil. Potrdil je, da se mu je posrečilo najti način za izkoriščanje kozmičnih žarkov in za pretvarjanje njihove ogromne energije delo. V to svrho je konstruiral poseben motor, o čigar sestavu pa, iz razumljivih razlogov, ni ničesar povedal. Za pogon tega motorja ne bo potrebna nobena materia, kakor oglje, nafta itd., marveč bo zadostovalo, da se stroj „izpostavi" kozmičnim žarkom, ki so povsod na zemlji, pa se bodo razvile ogromne količne energije.
Nikola Tesla proučuje že preko trideset let Roentgenove žarke; ko so pa učenjaki odkrili kozmične žarke ter ugotovili, da imajo mnogo večje energijo nego Roentgenovi, jc večjo energijo nego Roentgenovi, je ti, kako bi se mogla ta energija praktično izkoriščati. Dočim so se fiziki trudiii, da bi ugotovili, kaj da so prav za prav kozmični žarki in od kod izvirajo, se je on pečal s to praktično mislijo in so bila njegova dolgoletna prizadevanja sedaj kronana z uspehom. Centrala za izrabljanje kozmične energije se bo mogla dvigniti v kateremkoli kraju na zemlji ter se bo energija mogla prenašati tudi brezžičnim potom, kar je nad vse velike važnosti.
„2e to dejstvo samo", je izjavil Tesla, ..dokazuje dalekosežnost mojega izuma, ki bo prvi krat omogočil brezžični prenos energije v velikih količinah. Znano je, da se je Marconi dolgo bavil s tem problemom, vendar pa brez pomembnejših uspehov. Prenos toka bo mogoč toliko po dnevi kakor ponoči. Uporaba te nove energije nas popolnoma osvobodi od oglja, plina, petroleja in vseh drugih materij. Po mojem prvotnem načrtu bi bilo mogoče rentabilno izrabljati to energijo samo s centralo velikega obsega, a ker sem pozneje izpopolnil postopanje, bo tudi v manjših centralah o-brat rentabilen. Nočem biti slab prerok, a s popolnim zaupanjem lahko napovem, da bo radi tega izuma nastopila revolucija v tehniki. Kakor vse dosedanje tehnične revolucije, ne bo nastopila naglo, marveč v zmernem tempu in v mnogih „etapah".
S temi kratkimi besedami je Tesla označil važnost svoje iznajdbe, o katere možnih posledicah piše B. Lucianovič, v zagrebških Novostih, naslednje:
..Posledice tega izuma utegnejo biti mnogo večje, nego si sedaj zamišljamo. Poleg revolucije v tehni ki, bi nastal ogromen preokret tudi
Bivši prvak Carpentier namerava spet poskusiti svojo srečo v boksanju in se je začel vežbati
* JML * # * #
v socialnem pogledu. Milijoni ton premoga in petroleja bi ostali še nadalje zakopani v notranjosti zemlje, morda za vedno. Odvišni in nepotrebni! Zamislimo si ogromno centralo, ki bi oskrbovala z energijo vso našo državo. Avtomobili, letala, vlaki parniki, vse tovarne, mesta, trgi in vasi bi prejemali brezžično neomejene količine energije. Nepopisne koristi bo imelo od tega človeštvo, a tudi mnogo skrbi. Kako poskrbeti za milijone delavcev, ki bodo ostali brez posla?
..Izgleda, da se je uresničil stoletni sen človeštva, a mi lahko ponosni, da je sin našega naroda rešil ta težki problem, ob katerem so odpovedali mnogi učeni možgani".

stanovanju. Tako je prišla tudi v sobo, kjer je bila služkinja Elvira Santamarina, stara 28 let. Pod v tej sobi je bil namazan z bencinom, pa je naenkrat začel goreti, ko je Rosa prinesla ogenj na lastni obleki. Nastala je celo eksplozija, ki je razrila pohištovo. Uboga Elvira se ni utegnila več rešiti. Najbrž se je bila tudi pod, obenem je začelo goreti tudi močno prestrašila in to je povzročilo, da je našla strašno smrt v pla-i menih. Gasilci so našli Roso še pri | življenju ter jo spravili v bolnišnico. Močne opekline ima na vsem telesu.
MRTVAŠKI GOLOB
Na Novi Gvineji je že dalj časa razsajala skrivnostna bolezen, ki se je v mnogih primerih končala s smrtjo; v primerih, ko so pacienti ozdraveli, pa jim je ostavila vsakovrstne organske motnje, kakor oslabel vid, delni mrtvoud, izpadanje las itd. Angleški zdravniki so iskali vzrok bolezni in so ga končno našli v nekem golobu, ki ga domačini i-menujejo mrtvaški golob.
Ta živi v močvirnati ozemljih sredi visoke praproti in barve je takšne, da ga le težko opaziš v tej okolici. Ptica skoraj ne umi več leteti in tako se lahko zgodi, da človeka, ki stopa mimo nje useka s trdim kljunom; človek, ki je ni opazil, pa meni, da ga je zbodel kakšen trn. Kmalu po ugrizu se pojavi mrzlica in drugi znaki gori omenjene bolezni. Tega so krive, kakor kažejo ra-ziskavanja, strupene izločine mrtvaškega goloba, ki ga hočejo sedaj iztrebiti.
TEHTNICA ZA ZLATO
GROZNA SMRT V PLAMENIH V soboto dopoldne se je zgodila v nekem stanovanju v ulici J. E. Uri-buru 1212 velika nesreča, katere posledice bi bile lahko še hujše, da ni bil gospodar Antonio Calvento s svojo družino slučajno odsoten.
Služkinja Rosa Arias, 44 let stara, je hotela, kakor po navadi, čistiti parkete. Nesreča je hotela, da se ji je, najbrž radi kratkega stika, užgal, elektriški čistilni stroj, pa ji je začela goreti tudi obleka tako, da je kakor nora begala po
* lir
* lir * ti
»naBM
narafBiarararaiaraiaifniaaiaisieiaiajsiaarsMafaa^is
1 i
HOTEL PENSION VIENA
SANTA FE 1938 BUENOS AIRES U. T. 44 Juncal 5207
Oddajajo se lepe zračne sobe z zdravo in domačo hrano od $ 2.— dalje.
Posamezen obed $ 0.70
Postrežba prijazna
Klijentom se preskrbi tudi dobra služba.
DOBRE ZVEZE NA VSE STRANI Rojakom in rojakinjam se priporoča
E. K RAVAN JA
Bjgsiss,aiBEi3rEEEEJ2jEiai2fsiaiaisi5JSjaisíSiaiEí5
V ameriški državni zakladnici tehtajo na posebni tehtnici pošiljatve zlata, ki so došle iz Evrope.
Clínica Médica "Brown"
ZDRAVI:
SPOLNE BOLEZNI: Kapavico in sifilis KRVNE BOLEZNI: Slabo kri in obnemoglost ŽELODEC: črevesne bolezni, kislino in bolezni na jetrih Kostne bolezni, revmatizem, bolezni nosa, ušes in grla, ž-ivčne bolezni in glavobol, nadalje vse.
ŽENSKE IN OTROŠKE BOLEZNI
t
X-žarki, ultravioletni žarki in diate|rmia Laboratorij za krvne analize
Sprejemamo: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12.
PREGLED SAMO 2 PESA
Almirante Brown 1039
pr POZOR!
KROJAČNICA NA PATERNALU
(nasproti postaje)
NANUT in SAURIN
KROJAŠKA MOJSTRA
se priporočata cenjenim rojakom Najboljše blago. Solidno delo in nizke cene. Zadnje novosti.
WARNES 2191	BUENOS AIRES
Prvi ameriški tednik za slepce „New Moon" so začeli izdajati v Los An-gelesu. Izumili so novo vrsto pisave, ki je lažje čitljiva nego dosedanja.
^soqcocccccoaoeooooccccoa&sooooooocooooooooocooscooooofy.
DARUJEM
povečano sliko v barvah za vsakih 6 fotografij, ki stanejo od $ 3 dalje. Naš atelje je odp-nt tudi ob nedeljah in praznikih.
JUGOSLOVANSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD "SAVA" — Sava Jovanivič San Martín 608, Buenos Aires
»ooooeoocoecoocoooioeoooocoooooeooioeoc^ocoggoeceioooooooi?
SPOLNE BOLEZNI
/
Zdravimo kapavico, sifilis, kožne in krvne bolezni ter živčno in spolno slabost Razpolagamo z najmodernejšimi zdravstvenimi pripomočki in najnovejšimi napravami.
DIA TERMI J A — X ŽARKI — ULTRAVIOLETNI ŽARKI — LABORATORIJ ZA ANALIZE
Konzultacije brezplačno
HITRO IN SIGURNO ZDRAVLJENJE BREZ BOLEČIN
POSEBEN ODDELEK ZA ŽENSKE
Vodijo ga specializirani zdravniki in babice — Pod ugodnimi pogoji sprejemamo bolnice v popolno oskrbo. — Hitro zdravljenje nerednega čiščenja.
SAMO 40 PESOV
stane popolno zdravljenje kapavice
Zdravimo tudi na tedenske obroke od $ 5
Gran Instituto Médico Abasto
3284 - CORRIENTES - 3284
II. nadstropje
Specializirani zdravniki, diplomirani na tukajš njih in na inozemskih univerzah sprejemajo
od 10. do 12. in od 15. do 21. ure. Ob nedeljah in prazniirih od 10. do 12. ure.
MOVI L I S 'i
Stran 7.

ŽENSKI KOTIČEK
Kako se moramo oblačiti
Res je sicer, da zima pri rtas še ni nastopila, vendar pa so se že pojavili hladnejši dnevi. Nenadne spremembe temperature, ki so tako pogoste v Buenos Airesu in ki so nkj-bolj. nevarne v dobi prehoda iz poletja v zimo, ko je človek izpostavljen nevarnosti, da ga v lahni obleki zasači na izletu hladen južni zrak, zahtevajo, da smo previdni ter da se izognemo nevarnim vplivom, ki jih utegne imeti na naš organizem nenaden, četudi samo prehoden nastop mraza.
Človeško telo je prilagodeno za temperaturo kakšnih 30 stop. Celzija, zato pomeni obleka v našem pasu predvsem zaščito pred hladom in mrazom. Obleka zmanjša oddajo telesne toplote namreč za 10 do 40 odst., dočim je telo samo na sebi zmožno, da v isti obleki prenese temperaturne raizfike do 12 stop. brez škode.
Rubner pravi, da bi moral imeti človek za različne temperaturne stopnje vsaj 5 oblek, in sicer eno za temperature preko 25 stop., eno za temperature med 15 in 25 stop., eno za temperaturo 8 do 15 stop., eno za temperaturo 8 do —6 stop. in eno za —6 do —20 stop. V zadnjih letih se je posebno ženska poletna moda prilagodila tem zahtevam: dočim je pred vojno ženska o-bleka tehtala preko 3 kg, tehta danes manj nego 1 kg.
Napačno pa je, da se hočejjo ženske s tako lahkimi oblačili izpostavljati tudi zimi. Uspeh so lokalni in splošni prehladi, katarji v méhurju. živčni revmatizem itd. Zakaj naj bi bile n. pr. baš ženske noge bolj. utrjene nego moške? Splošna raba tenkih svilenih nogavic vodi pozimi samo do čestih zmrzlin na nogah. Vrhnji čevlji so boljša zaščita nego gamaše in nizke vrhnje nogavice. Najboljše bi bile dolge volnene nogavice, toda te se menda net bodo tako kmalu spet udomačile. Posebno pri prehodu iz stanovanja na ulico z njegovimi naglimi temperaturnimi spremembami pa bi bilo treba paziti bolj na zdravje nego na razne modne predprise.
Tudi domače oblačilo naj bi bilo pozimi nekaj bolj debelo, in sicer iz netežkega. luknjičavega blaga, ki vsebuje kolikor mogoče dosti zra-
Buenosaireška
kronika
S KROGLO V GLAVI JE SAM ŠEL V BOLNIŠNICO
Gaetano Vallarello, 33 let star stanujoč v ul. Brandsen 169, je prišel v nedeljo popoldne v bolnišnico Ar-gerich, kjer je prosil zdravnika, naj bi mu izvlekel kroglo, ki jo ima v glavi. Komaj pa je to izrekel, je že padel v nezavest iz katere se ni več zbudil. V ponedeljek je izdihnil. Policija je raziskovala ta slučaj in je bila mnenja, da je moral biti Gaetano ranjen v bližini bolnišnice, ker od daleč gotovo ni mogel priti s kroglo glavi, kar se je izkazalo za pravo. Prijela je njegovega tovariša 71 letnega Miguela Bolagna, ki je že priznal, da je Vallarella ustrelil.
V neki severnoameriški umetniški šoli so postregli mladim učenkam z živima orjaškima modeloma: slona sta se( potrpežljivo vdala v to nenavadno vlogo
Mandžurska cesarica Henry Puyi i # * # * # *
ka. Za spodnjo obleko velja isto. Spodnje srajce, ki jih imajo moški tako radi, imajo le majhno vrednost, boljše so bombažne srajce.
Kožuhi, ki vsebujejo do 95 odst. zraka, so zelo dobri kot zaščita zoper mraz, a zadržujejo kožno dihanje in so zlasti pri delu nerodni. Rez in izdelava obleke sta lahko važnejša nego blago, kar vidimo posebno pri impregniranih oblačilih s pravilno postavljenimi ventilacijskimi odprtinami. Takšna oblačila je priporočati vsem, ki delajo ali prihajajo mnogo na veter. Oblačila, ki so se v zadnjih letih uveljavila za zimski sport, so zelo priporočljiva.
NESREČA NA DELU
Pri vhodu v podzemeljsko železnico. med ulicama Bernardo de Iri-goyen in Avda. de Mayo, sta popravljala v ponedeljek delavca Francisco Colombiti, 48 leten, ter Rosendo López, 37 leten, neko elek-triško napravo. Ko sta tako delala, se je utrgala žica elektriške napeljave ter padla nanju. Lópeza je takoj ubilo, dočim je imel njegov tovariš nekoliko več sreče. Njega je tok samo nekoliko ožgal in so ga prepeljali v bolnišnico Rawson.
WBWfW»
STRME
Socialistinja Gifford Pinchot ( na desni), žena guvernerja ameriške dríave Pensylvanije, nosi v sprevodu plakat stavkujočih peric
Migljaji za hišne gospodinje
Časopisni papir — čistilno sredstvo. šipe na oknih in vratih najhitreje osnažiš, ako jih odrgneš s časopisnim papirjem, ki ga zmečkaj v kepe in ga zmoči samo toliko, da bo nekoliko vlažen. Potem zbrišeš šipe s suho krpo. — Da si ohraniš roke snažne in sposobne tudi za fi-nejše delo, ne pomivaj sajastih loncev takoj v vodi, nego jih najprej odrgni s kepami časopisnega papirja. Potem šele jih umij z vročo vodo in drobnim peskom. — Lončeno posodo, ki diši po živilih, ki so se v njej kuhala, odgrni znotraj takisto s časopisnim papirjem, ki odvzame ves neprijetni duh.
ZA NAŠE KUHARICE
SIROVI POLMESCI
Napravi na deski iz 15 dkg moke, 15 dkg masla, 15 dkg zribanega sira in nekoliko soli — testo, razva-ljaj pol prsta debelo, izreži polmesece, zloži na pločevino, pomaži z raztepenim jajcem, speci lepo rumeno. Te polumesece lahko serviraš k mesu ali divjačini.
KARFIOL CONSOME Mešaj 7 dkg sirovega masla s 4 rumenjaki in nekoliko soli. Temu dodaj 4 žlice smetane, 1 žlico riba-nega sira, 1 žlico moke in nazadnje sneg 4 beljakov. V dobro namazan model (najbolje, ako je lončen in tak, da v vročini ne poči) vlij polovico te zmesi, potrosi nanjo v slani vodi kuhan karfiol (samo rožo) in viij ostalo zmes na to. Peci v ne-prehudi peči.
ZABODEL GA JE
Pascual Pelaez, star 21, ter Pedro Pellerano, star 32 let, sta v ponedeljek popivala v zgodnjih jutranjih urah v neki gostilni. Vino ju je razgrelo, pa sta se začela prepirati. Vzrok prepira doslej še ni znan. Tudi ko > sta krenila na hladnejši zrak se vinska bratca nista pomirila in ohladila, marveč sta se le še bolj razgrela. Na ul. Arribeños, pred hišo štev. 2257, sta se spopadla in je Pelaez prerezal svojemu prijatelju čreva, nato pa brž odnesel šila in kopita. Pellerana je našel pozneje policaj ter ga dal prepeljati v bolnišnico. Ranjenec je bil že v nezavesti, pa je v bolnišnici kmalu umrl. Policija išče morilca. Ker oblasti sumijo, da njegovi domači vedo, kje se skriva, so aretirali enega izmed sorodnikov.
* lir * tfr * it
mm
Hsg|M

čreveljček za ples
IZKUŠENA SLOV. BABICA
diplomirana v Pragi in Bs. Airesu ter specializirana za vse žensko bolezni. Deluje že 25 let, bivSa babica, v bolnišnici J. Fernández Filomena Beneš Bilek Calle Lima 1217, 3 kvadre od Pla*a Constitución — U. T. 23 (B. Ord.) 3389
MEHANIČNA DELAVNICA
REBEK AVGUST
Kupuje, prodaja ter popravlja šivalne stroje, kolesa, samokrese itd. itd.
Izredne ugodne prilike
LOPE DE VEGA 2933
Villa Devoto
FAŠISTI NA DELU
Izgleda, da so tudi vBuenos Ai- j resu začeli rogoviliti fašisti. Pre-
res na neko kavarno, kjer so se baje
%
zbirali njihovi politični nasprotniki. Ker so se ti zatekli na dvorišče ter so jih natakarji hoteli braniti s tem, da so fašistom zaprli pot, so se napadalci znesli nad mizami in stoli, stekli in ogledali ter nad posodo; razbili so, kar se je razbiti dalo, ter povzročili lastniku kavarne znatno škodo. Policaj je enega prijel, drugi so pa zbežali.
NOVE BOMBE
V neki hiši v ul. Franklin 1827 je policija izvršila v ponedeljek zvečer preiskavo, ki je imela uspeh: našli so 70 bomb takšne vrste, kakor so bile one, ki jih je policija izvohala v ul. Sayos. Stanovalce so aretirali.
HUDE SKRBI NEMŠKEGA PROFESORJA
V „Koelnische Volkszeitung" je dr. Ernest Schwering priobčil članek s številkami, ki dokazujejo, kako Evropa izumira. Take-le podatke je zbral iz Nemčije: V prvem četrtletju .. 1933 je bilo med Nemci 12,200 otrok manj rojenih kakor v prvem četrtletju 1. 1932. L. 1932 pa je bilo 19,000 otrok manj ko leta 1931. Na 1000 prebivalcev je število rojstev znašalo 1. 1931 17. 2. 1. 1932 16, 1. 1933 pa le 15.2. Poleg tega pa je pričakovati, da se bo v bodoče umrljivost še povečala, vsled česar bo razlika postala še večja in usodnejša. Saj je v prvi četrtini 1. 1932 bilo še 71 tisoč rojstev (4.4 na 1000 prebivalcev) ve|č ko smrti. V prvi polovici 1. 1933 pa je presežek rojstev znašal le še 25,541 (1.6 na 1000 prebivalcev). Če ostane vse letošnje leto tako, se bodo Nemci v teku tega leta pomnožili le še za 100.000, kar bo znašalo le 10 odstotkov naraščanja ib 1. 1900. — Žalostno pa je, da je tudi druge narode Evrope zagrabila ta kuga. Ce-
lo severna i¡rska (ki je protestantska), Holandska, P6ljska, Litva in Ogrska nazadujejo, da Francije in Anglije ne omenimo. Dr. Schwering pravi: Zadnji čas je, da evropski narodi začno misliti na to, kako bi preprečili padanje rojstev. Saj ima že danes belo pleme z 930 milijoni duš vsako leto absolutno manj rojstev kot pa mongolsko, ki šteje le 630 milijonov duš. Če se to ne spremeni, bo v dobi enega človeškega rodu belo pleme prvo mesto med plemeni vsega sveta moralo odstopiti rumenemu plemenu. Res bi bil čas, da bi vsi beli narodi začeli z združenimi močmi pobijati padanje rojstev, ki je njihov najsrditejši in najnevarnejši sovražnik.
DOCK SUD
Naša slovanska lekarna
Tu boste lepo postrežem v lastnem jeziku — Krvne analize seča izvršimo brezplačno
C. facundo Quiroga 1441
Nasproti policijskemu komisari-jatu
PRVA SLOV. ZOBNA KLINIKA
Malabia 418, '
na križišču s Triunvirato U. T. Darwin 4504 Kombinacija tramvaja in podzem. železnice Lacroze, postaja Canning
Krone, mostovi in popravila Delo zajamčeno — Cene zmerne Ordinira od 9. do 12. in od 14. do 22. Ob nedeljah od 9. do 15.
M. Pavlusiak
NAJCENEJŠE VOZNE LISTKE
za v Jugoslavijo in Italijo ter iz teh držav v Argentinijo boste
našli pri
Compañía General de Pasajes
"TRANSOCEAN
M
BUENOS AIRES

SAN MARTIN 631 «
Edina pomorskoplovna agencija vaših rojakov Ne bo Vas prevarila, niti izkoriščala
DENARNA NAKAZILA
izvršujemo brez prošnje, najceneje in hitro Na nas lahko naslovite pošto in Vam jo mi dostavimo
Svoji k svojim! Uradu jemo od 8. do 19. ure
IVO M. DRINKOVIČ IN DRUG
FRANC KRAÍOVEC:
Izgledi jugoslovanske izvozne trgovine v Južno Ameriko s posebnim ozirom na Argentinijo
(Nadaljevanje) VI.
DOBA IZVOZA
Za uspešno trgovanje v Južni Ameriki je nadalje silno važna doba izvoza. Ni popolnoma vseeno, v kateremu letnem času pridejo jugoslovanski proizvodi na tukajšnji trg.
Kar se naravnih pridelkov tiče, nam bo prav prišla razlika v letnih časih. Kadar imate v domovini zimo, imamo tu, v Južni Ameriki, poletje, in obratno. Slovenija na pr. producirá prav plemenita in trpežna zimska jabolka. Argentinija sicer tudi prideluje jabolka, a njena produkcija ne krije niti tretjine konsuma in povrh tega argentinsko jabolko ni tako trpežno kot naše. Največje povpraševanje po jabolkih je tu o-krog božiča, ko domačega pridelka še ni na trgu, pa cene radi tega prav močno zrastejo. V marcu in aprilu cene spet popustijo, ker je na trgu že domači pridelek. Ker se v Sloveniji pobirajo jabolka v septembru, jih do novembra že lahko spravimo na argentinski trg. Fižol se konsumira v Argentiniji le v zimskih mesecih, torej od aprila pa do srede septembra. Spravljati fižol semkaj v mesecih od novembra do februarja, bi bilo nesmiselno, ker bi bilo treba z njim čakati dokler nastopi hladnejše vreme, torej do aprila. Glede sljiv je tu konsum mnogo večji pozimi nego poleti, ko imamo svežega sadja v izobilju. Gobe na pr. pa se prodajajo vse leto, brez ozira na letni čas. Hmelj se mora vreči na argentinski trg takoj, čim smo ga posušili in spravili, ker je v zimskih mesecih konsum piva tu minimalen; varjenje na debelo se pričenja v oktobru, novembru.
V splošnem moremo reči, da se lahko samo industrijski proizvodi uvažajo semkaj v vsakem letnem času, dočim je treba pri poljedelskih proizvodih upoštevati, kako je s tukajšnjo produkcijo in konsu-mom. Zato bom pozneje pri vsakem predmetu omenjal tudi najugodnejši čas za izvoz.
VII.
PREZENTACIJA
Seveda ne bom govoril o prezen-taciji blaga pri sirovinah, kot so les, doge, sodi, hmelj itd., prezentacija pa je nujno potrebna pri finejših jestvinah, kot so na primer gobe in sljive. Neki trgovec iz Srbije mi je pred par leti pisal, da bi rad izvažal na argentinski trg gobe in sljive v vrečah. Presneto bi se bil u-štel! Saj bi niti nakupne cene ne iztržil. Morda se bodo komu zdele to kaprice. Res je, da so, a kdor hoče tu trgovati, jih mora upoštevati, pa jih tudi lahko upošteva, saj jih tukajšnji konsument drago plača. U-voženo blago (pred vsem jestvine) ne najde kupcev, če ni okusno pre-zentirano, pa naj bo še tako dobre kakovosti. O prezentaciji bi lahko iz lastne trgovske prakse napisal cele strani, a bilo bi preobširno. Dovolj bo, če podčrtamo dejstvo, da je prezentacija za tukajšnji trg nad vse važna in da prav močno vpliva ne cene.
VIII.
PROMETNE RAZMERE
Pomorske zveze med Trstom in Buenos Airesom so precej ugodne in bi popolnoma zadostovale za naš izvoz. Vsakih štirinajst dni odpluje iz Trsta proti Južni Ameriki po en potniški parnik (od 12 do 20 tisoč ton), ki sprejema tudi tovorno blago. Poleg tega ima družba Cosu-lich še nekaj tovornih parnikov za promet z argentinskimi pristanišči ter s pacifično obalo Južne Ame-
! rike, tako da bi imeli za slovenske : izdelke ogromno operacijsko bazo tudi v republikah Chileju, Boliviji, Peruju, Ekvádorju, Columbiji in Venezueli. Čim bi se namreč trgovska družba, katere ustanovitev bom predlagal, vgnezdila v Buenos Airesu, bi ji kazalo razširiti trgovino tudi na druge južnoameriške republike. Začetek pa mora biti v Buenos Airesu. Zakaj? Ker je to ključ za vso Južno Ameriko, ker so to trdnjav-ska vrata Latinske Amerike, in kdor si je osvojil to trdnjavo, ta se bo gotovo vrinil tudi drugam.
Kar se prometa tiče, ni nobenega dvoma, da bomo sčasoma toliko napredovali, da bomo razne predmete vkrcavali lahko na naše jugoslovanske ladje,na Sušaku, čim bodo ža-čela poslovati skladišča, ki so menda že dograjena. Sirovine, kakor les, pa gredo itak že sedaj preko Su-šaka na naše ladje.
IX.
Huda železniška katastrofa pri San-tanderju na španskem, ki je povzročila mnogo človeških žrtev
NAČIN NATOVARJANJA
V TRSTU ALI SUŠAKU
Za mnoge predmete, ki bodo prišli v poštev pri izvozu iz Slovenije, in iz Jugoslavije sploh, v Južno Ameriko, bo ogromne važnosti način na-tovoritve na ladji v Trstu ali na Sušaku. So razni poljedelski in drugi predmeti, pri katerih bo treba paziti, da se nenatovorijo na palubi (ker bi jim solnce in dež škodila) in tudi ne v preveliki bližini peči v notranjosti ladje. Nekatero blago bo treba celo spraviti v hladilnice.
V tem pogledu imamo tu že izkušnje, ne vselej vesele. Pri tvrdki, pri kateri sem sodeloval, smo prejeli pred leti partijo (preko sto vreč) semenskega fižola, pa smo seveda obstali, ko smo ugotovili, da je bil skalil po poti ter da so bile nekatere kali cela dva centimetra dolge. Argentinska semenska tvrdka, za katero je bilo blago namenjeno, je pošiljatev zavrnila, ker blago v tem stanju zanjo ni bilo uporabno. Kaj storiti? Treba je bilo izprazniti vseh 130 vreč in najeti delavke, da so blago ročno čistile in sortirale. Da je radi tega ves računani dobiček splaval po vodi, ni treba še posebej razlagati. Fižol je bil neprimerno natovorjen in od tod je izviralo zlo.
Takšnim neprilikam se lahko izognemo, le previdnosti je treba. Zato bi naša nameravana trgovska družba morala posvečati največjo pažnjo natovarjanju blaga v izvoznih pristaniščih, kjer bi morala imeti svoje zaupnike, ki bi nadzirali to operacijo. Ali pa bi se za natovarjanje večjih partij moral odpeljati v izvozno luko zaupnik družbe v svrho nadziranja.
To so podrobnosti, ki se zde na prvi pogled morda brez pomena, a so v aparatu nasvetpvane trgovine važna kolesa, ki utegnejo resno o-gražati uspeh cele akcije, če se polomijo.
X.
ORGANIZACIJA
Preidem k najvažnejši točki: Kako organizirati stvar, da uspeh ne izostane?
Moj predlog se glasi: Slovenci, o-snujte trgovsko dražbo za Južno Ameriko! Za to vas usposablja obilica proizvodov, ugodnih za izvažanje na tukajšnji trg. Malodušnosti se treba otresti, pa bo šlo! Naravnost občudovanja vredno je, kaj so številčno ne mnogo jačji narodi od Slovencev, kot so Švedi in Norvežani, dosegli na pr. na argentinskem trgu. Videti treba njihove trgovske družbe, trgovske palače in banke v Buenos Airesu! Kdor se šeta po najbolj aristokratični ulici v glavnem mestu Argentiftije, po znani Floridi, zastrmi nad prelestno trgovsko palačo, ki so si jo zgradili
A- * ti ★
3000E
IOEXOI
IOE
ionu
I»
Restaurant "Europeo
Edino znano shajališče naših rojakov v mestu Prvovrstna postrežba na evropski način Od 17. marca dalje bo sviral vsak dan
POPOLN TAMBURAŠKI ZBOR
kakršnega naši rojaki še niso imeli prilike slišati v Južni Ameriki. Ob spremljevanju tamburic se bodo pele naše lepe pesmi. Za obisk se priporočata vsem slovenskim rajokom
D1V1Č IN BAST1T1Č Lastnika
RECONQUISTA 542	U. T. Retiro 31 - 3895
o
G
o
SOI
aoaoE
aoi
aoi
Norvežani, oziroma njihova trgovska družba „Nordiska Kompaniet". In kaj dovažajo Norvežani semkaj? Polenovko, sardine, železninarske izdelke in pohištvo. Slovenija, oziroma Jugoslavija, ima deset krat toliko predmetov, ki jih lahko ponudi Argentincem. Tudi Japonci so se vgnezdili na tukajšnjem trgu ter u-stanovili tu svojo banko in trgovske družbe. O velikih narodih, kakor so Angleži, Francozi, Italijani in Nemci sploh ne govorim, ker bi to pomenilo nositi vodo v morje. Omenim pa naj boljševiško Rusijo! Naj listi pišejo in govore karkoli o propadanju Rusije, dejstvo je, da so tu pokazali veliko trgovsko agilnost in sposobnost. V začetku leta 1926 so ustanovili v Buenos Airesu trgovsko družbo „Južamtorg" (Južnaja ame-rikanskaja torgovina), ki se je v kratkem času mogočno razvila» Izvažala je tanin, kože, volno, bombaž itd., uvažala pa mineralna olja, les, tobak, razne drobnarije itd. Leta 1930 je morala ustaviti svoje delovanje, ker jo je argentinska vlada razpustila, baje iz političnih vzrokov.
Pa si oglejmo še češki primeri Leta 1922 so Čehi ustanovili v Buenos Airesu svojo trgovsko družbo, ki so jo (sicer zelo neprikladno> nazvali „International". Ta družba je že po par letih dosegla velik napredek. Uredila si je bančni oddelek za nakazovanje denarja emigrantov v staro domovino, znala je doseči, da ji je češkoslovaška vlada poverila izseljeniški komisa-, rijat in uvaža ter izvaža, da je veselje. Njen glavni uvozni predmet je upognjeno pohištvo, razen tega pa importira: papir, kislo zelje, steklo porcelan, platno itd. In jaz trdim, da imamo Jugoslovani več predmetov, sposobnih za južnoameriški trg, ko pa bratje Čehi.
Slovenci se morate torej neposredno zasidrati na južnoameriškem trgu, kot so to storili vsi evropski narodi. Razmah naše trgovine bo tudi pospeševala oslabelost Nemčije. Pred vojno, pa tudi po vojni, za časa inflacije, je Nemčija imela tu predominantno stališče glede mnogih industrijskih predmetov. Ko so pa Nemci spet uvedli zlato valuto, je to prenehalo. Vsesplošne so danes v Argentiniji in sosednih državah pritožbe uvoznikov, da so nemški proizvodi silno dragi. Danes je vsak evropski pritlikavec v stanu delati Nemčiji konkurenco na južnoameriškem trgu, kar bi se mu pred vojno, ali pa prva leta po vojni, ne bilo niti sanjalo.
Uveril sem se, da bi na tukajšnjem trgu bila dana možnost prodaje raznih naših industrijskih izdelkov.
Drugi in še važnejši moment, ki hi pospešil razmah naše trgovine, pa je v kakovosti slovenskih proizvodov. Slovenci imamo obilico pridelkov, ki so neobhodno potrebni za vsakdanje življenje, ker so hranila. Za te predmete ni potrebna takšna reklama kot za industrijske proizvode, izmed katerih so mnogi luksusni. Hranila se prodajajo, rekel bi, avto-matično, in Vnovčijo se hitreje nego industrijski predmeti.
„Začet je treba!", je bila deviza velikega organizatorja Kreka, in to velja za južnoameriški trg.
Kako začet)?
(Dalje).
Slovenske kniige
V naši upravi so na prodaj sledeče
slovenske knjige:
Baukart: Slovenski Robinzon,
povest, trdo vez. ... 1.20 Dimnik: Kralj Aleksander,
trdo vez........3.—
Gangl: Sin, drama trdo vez. 1.80
" Beli rojaki, črtice. . . Golar: Kmečke povesti, trdo
vez., 2. izd........
" Pastirjeva nevesta, povesti in romance, trdo
vez...........
Jug: Izseljenec,.......
Kellermann: Tunel, roman . Orel: Pasti in zanke, kriminalni roman.....
Pugelj: Zakonci, trdo vez. . Poljanec: Sisto e Šesto, povest iz Abrucev .... Rape: Tisoč in ena noč, trdo
vez...........
Sič: Narodne noše.....2
šilih: Nekoč je bilo jezero,
bajka, trdo vez.....3
Vaštetova: Mejaši, povest iz
davnih dni, trdo vez. . 2.— Zoreč: Pomenki: ...... 1.20
„ Zmote in konec gospodične Pavle.....1-20
Pripovedne slovenske narodne pesmi, trdo vez. . . 2.50
1.50
2,-
1.60 1.50 2,—
1.50 1.80
0.90
4,—
MALI OGLASI
TRADUCTORA PUBLICA NACIONAL Milica D. Hočevan
Obavlja prevode, pravomočne pred tukajšnjo oblastjo, 'posebno iz jugoBJ. in i tal. jezika. Priporoča se za dobavo dokumentov v slučaju ženitve, nasledstva ter za pridobitev arg. državljanstva. Tucumán 586 — U. T. Retiro (31) — 3168.
ČREVLJARNICA
Izdelujem in popravljam vsake vrste črevljev. Delo zajamčeno. Priporoča se Anton Lukač, Maturin 2756 (dve kvadri od postaje La Paternal) U. T. 59 La Paternal 4090.
KROJAČNICA IN TRGOVINA
raznovrstnega blaga se priporoča SEBASTIAN MOZETIČ Osorio 5025 — Paternal
UGODNA PRILIKA
Dvoje' stavb, zemljišč v Villi Devoto, se z velikim popustom prepusti. Po-reben kapital $ 500.—.
Poizve se pri e. Al. Drufovki, ulica Cor. Ramón Lista 5549 (V. Devoto.)
1
ŠIVILJA - MODISTKA
izdeluje fine in navadne obleke po najnovejši modi in zmernih cenah
Anica Bergič-Dolščak Calle Charlone 36. pol kvadre od ul. Dorrego.
Tolažba dušam v vicah, molit-
venik ..,....• 1-50 Marija kraljica src, molitve-
nik . ........ • 2,—
OPOZORILO
Za naročila po pošti treba dodati za eno knjigo še 30 centavov, za dve
pa 40.
+	* # + V
VREDNOST DENARJA
Uradni tečaji od 28. marca za
nakazila do 200 pesov:
100 dinarjev 100 lir 100 šilingov 100 mark
1 funt šterl. 100 fr. frankov 100 čsl. kron 100 dolarjev
8.62 28.67 61.17 132.71 17.05 21.99 13.90 334.44
PREK0M0RSKA POŠTA
Iz Evrope bodo prispeli:
V	marcu
31. Groix
V	aprilu
6.	Massilia, Flandria, Almeda Star in High. Monarch
9. Cabo San Agustin
12.	La Coruña in Augustus
13.	Almanzora
16.	Formose
17.	Sierra Nevada
Proti Evropi bodo o<ipluli:
V	aprilu
4.	Asturias
5.	H. Patriot in Mte. Sarmiento
7.	Pssa. Maria in Groix
9.	Massilia
10.	Cabo Palos
12.	Flandria in Almeda Star
13.	Gral. San Martin
17.	Augiustus
18.	Almanzora
Optica "La Moderna"
Buenos Aires
Diplomiran optik. Pregled brezplačen. , '
fninm-afclff r>o freos cine
LEVACOV
Avenida San Martín 257S
Hotel Balcánico
Lastniki bratje Veljanoviči 2 5 DE MAYO 724 Buenos Aires
Zdrave in zračne sobe za posamezne goste in za družine. .Prvovrstna postrežba in zmerne cene
IZDAJA: Konsorcij "Novega liste"
UREJUJE: Dr. Viktor Kjuder.