List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.	
38. številka	Joliet, Illinois, 30. avgusta leta 1007	Letnilr XYÏ
UMORJEN V FEZU?
Abdul Aziz, vladar mavrski, baje usmrčen, a natančnih poročil še ni doslej.
VEČ VOJAŠTVA NA POMOČ.
Francoska vlada je pripravljena docela rešiti težko nalogo.
London, 28. avg. — Poročevalec lista “Tribune” v Tangeru brzojavlja pod pridržkom govorico, da je bil sultan Abdul Aziz uperjen v palači v Fezu.	??
Brzojavka neket agetvCure za novice iz Tangera poroča; dar je uradno raz-glašeno, da so se vojaške operacije v osvoboditev kaida Sir Harry Mac Leana ponesrečile, in da so se tudi pogajanja z razbojnikom. Raisulijem izjalovila. Sultanove čete, ki so bile od poslane osvobodit Mac Leana pod generalom El Moranijem, so bile zadnjič poražene v bitki s Kmass-rodom in so se vrnile v Alcazar. Z ozirom na važnost maroške vlade,. se bode britansko poslaništvo v Tangeru sedaj pogajalo naravnost z rodovi in Raisulijem za osvoboditev Mac Leana, ki j e v jetništvu že osem tednov, izza dne 3. julija.
Hoče Mavre prekaniti.
Casablanca, 28. avg. — General Drude, francoski poveljnik, je sklenil odcepiti del svoje armade in ga poslati kacih pet milj južno od Casa-blanke do Tadderta, kjer bo skušal Mavre zvoditi v zasedo.
Policijski uradniki so tu danes začeli obravnave proti 53 ujetnikom, ki so obtoženi zavratnega umorstva, ropa, plenitve in izpuščenja sovražnih Mavrov. Preiskava je dognala, da je neki vslužbenec necega konzulata tukaj resno zapleten v sprejemanje u-plenjene lastnine.
Nov sultan proglašen.
Tanger, 28. avg. — Danes se je tu razglasilo, da je bil Mulai Hafig, brat sultanov, proglašen sultanom od vsega prebivalstva v Mazaganu.
Poročila iz Feza pravijo, da je Zrah-na-rod zadnjič napadel in premagal oddelek sultanovih čet, odposlanih pobirat davke od rodov. Dvajset sultanovih vojakov je bilo usmrčenih v bitki.
Evropci se vračajo v Mazagan.
Mazagan, 28. avg. — Maelainin, fanatični duhovnik, je poskušal danes priti v to mesto, a odločni nastop gu yernerjev ga je prisilil, da je opustil svojo namero. Evropski prebivalci, ki so zadnjič bežali iz Mazagana, so se začeli vračati v to mesto.
Več čet na pomoč.
Pariz, 28. avg. — Nocoj se je urad no razglasilo, da je gen. Drude prosil pomoči dveh bataljonov čet, in to z ozirom na položaj ustvarjen vsled proglasa Mulai Hafiga sultanom in v svr-ho, dji bo pripravljen za vse slučaje. Zato je vojno ministrstvo brzojavilo v Oran, Algirija, naj se jutri odpošljejo pomožne čete. Prvi minister Clemenceau je izjavil, da bo generalu Drudu dano toliko čet, kolikor jih potrebuje, da reši dano nalogo.
Ogrsko-ameriška banka.
New York, 28. avg. — Dne X. oktobra t. 1. se bo tukaj otvorila Ogrsko-ameriška banka. Ta je ustanovljena namenom, razvijati finančne in kup-čijske zveze med Združ. državami in Ogrsko. Nova banka je organizirana pod postavami države New York.
Novo podjetje ima glavnice $400,-000. Polovico kapitala je podpisala Ogrska osrednja kreditna b^nka, drugo polovico so oskrbeli tukajšnji bančni podjetniki. .
Zadnje tri tedne je bival tu Ludo-vik Gyenes, glavni ravnatelj Osrednje kreditne banke v Budimpešti, da deluje v prilog novemu podjetju.
V Združ. državah je najmanj 2,-600,000 Ogrov (?!) naseljenih, ki pošiljajo na leto 80 milijonov dolarjev svojim sorodnikom in prijateljem na Ogrskem. Ta ogromna svota se doslej ni pošiljala v pravem Tedu. Nova banka namerava, vse poslovanje spraviti na arno podlago. Trudila se bo, po a-gentih v celi deželi pridobiti vse Ogre za stvar, in polegtega bo v' zvezi z bančnimi tvrdkami onstran morja na Nemškem, Francoskem, Italijanskem in v Avstriji.
Klavničar Morris umrl.
Chicago, 111., 28. avg. — Nelson Morris, eden izmed prvakov v klavni-čarski .kupčiji tu v Chicagi, je včeraj umrl za srčno napako. Nelson Morris je bil rojen na južnem Nemškem leta 1840. Njegov oče je bil bogat živinski trgovec. V .starosti 11 let se je N. Mor ris priselil v Ameriko, kjer mu je od ačetka trda predla. Leta 1862. je gradil svojo prvo klavnico v Chicagi. Ob svoji smrti je zapustil ogromno premoženje.
Smrt skopuhova.
New York, 27. avg. — V New Ro-chellu je umrl včeraj za lakoto in oslabelostjo George Gould, eden prvih bogatašev v okraju. Tak° izjavljajo zdravniki bolnišnice, kamor 'je bil 65 letni mož pripeljan.
Gould si je pridobil v kupčiji se svincem in zemljišči premoženje nad $100,000. Stanoval je čisto sam v neki hiši, v katero ni smel nihče vstopiti Njegova žena in otroci so ga pred leti zapustili zaradi njegovega skopu-štva.
Proti “Črni roki”.
Harrisburg, Pa., 27. avg. — Naznanja se, da državna policija uspešno zasleduje “sodrgo Črne roke” v celi državi Pennsylvaniji, in iz vseh zna menj je sklepati, da bodo čete kmalu osvobodile meščansko družbo te motilne organizacije. Uradniki državne policije imajo obvestila, iz katerih je razvidno, da so bili sodrgi njeni čini naročani iz New Yorkii in da imajo družbini agentje med sabo nele ino-zemce, marveč tudi Američane( to se menda pravi: staro- in novokrajske polentarje).
V zadnjih 6 mesecih je državna policija dejala v zapor nad 50 oseb v zvezi s podjetji “Črne roke”.
TREPET IN STRAH PRED LEVOM.
V Luna-parku v Pittsburgu ušla zver iz kletke in je napadla - neko žensko.
ŽRTEV HUDO RAZMESARJENA.
Od mnogoštevilnih krogel zadet, lev zbežal in poginil.
Zdravnik in vlomilec.
West Chester, Pa., 27. avg. — Sodnik Butler je danes obsodil dr. Benjamina Holbrocka, ki je bil spoznan krivim oropanja šolskih in kolodvorskih poslopij, v zapor za pet let.
Dr. Holbrock je živel kot čudak. Čez dan je obiskaval bolnike ali posedal svoje sosede, ki so ga vedno radi videli zavoljo njegove ljubeznivosti. Ko je pa napočila noč, se je zdravnik izpremenil v vlomilca. Izvršil je več vlomov, predno so ga zasumničili, a nazadnje je imel neki železniški detektiv dovolj dokazov proti Holbrooku, da ga je mogel dne 15. junija prijeti in odpeljati v zapor. Doktor je tudi takoj priznal svojo krivdo.
Povodnji na Japonskem.
Yokahama, 27. avg. — Povodnji v osrednji Japoniji so napravile škode za več milijonov yenov. V Yokahami so bile vodovodne cevi hudo poškodovane, tako da je deset dni v mestu pri manj kovalo vode.
Mir v Osrednji Ameriki.
Mexico, 27. avg. — Tukaj se razglaša, da je vsled posredovanja Združenih držav in Mehike sedaj zagotovljen mir v Osrednji Ameriki. Uradno naznanilo, obsegajoče natančne po drobnosti, bo bržkone objavljeno v nekaj dneh.
Proti Azijatom.
Montreal, Queb., 27. avg. — Listu “Montreal Gazette” brzojavlja njegov poročevalec v Vancouveru, B. C.: Položaj v zvezi z dohodom Azijatov se je sinoči poostril, ko se je na shodu zveze “Oriental Exclusion Lea-que” predlagalo, z revolverjem v pesti preprečiti izkrcanje Azijatov, ki pridejo s prihodnjo ladijo.
Ta predlog je bil glasno odobravan a do uradnega sklepa ni prišlo.
Pittsburg, Pa.j 28. avg.—Od necega leva strašno razmesarjena leži 55 let stara gospa Ana A. Hucke v svojem stanovanju, 78 Vanbraam st., na.smrt-ni postelji.
Nezgoda se je pripetila v Lunaparku tukajšnjem zabavišču. Bilo je ¿&eraj okoli štirih popoludne in park je bil napolnjen z ženskami in otroci, ko se je neki lev osvobodil iz kletke — doslej neznano kako — pa nenadno,, priskočil izza neke razstavnice in se zakadil med množico.
S kremplji se je trdno oprijel gospe Hucke, ki se^je onesveščena zgrudila, in jo je začel mrcvariti: Okoli stoječi so bežali, kolikor so mogli, iz bližine zveri, ki se je brigala samo za svojo žrtev, kajti zapazila ni bližajočih se mož, ki so prihajali z revolverji in flo-bertovkami, koje so dobili v streliščih. Eden prvih, ki so dospeli na lice mesta, je bil W. A. Downing, načelnik parkove policije, ki je takoj izstrelil svoj revolver proti levu. Večkrat je Downing nabil svoje orožje in streljal v zver, a krogle niso imele dosti uspeha. Tudi s fjobertovkami oboroženi možje so medtem začeli streljati na leva. Na tucate krogel je predrlo levovo telo, ne da bi ta svojo žrtev opustil.
Nazadnje pa je naraščajoči hrup in neprestano streljanje zverino preplašilo, kajti naenkrat je izpustila žensko in bežala, možje pa za njo. Pri raz-stavnici znani kot “Mystic River” se je lev ustavil in ibrnil proti svojim zasledovalcem. A za naskok je bil že preslab in čez nekaj hipov je opešal in omahnil na tla, kjer se je parkrat prekucnil, da je potem obležal mrtev.
Pittsburg, Pa., 28. avg. — Od leva ranjena ga. Ana A. Hucke je danes umrla.
Štrajk telegrafistov.
I t
Chicago, 111., 28. avg. — Kacih 1000 štrajkujočih telegrafistov in njihovih pristašev je danes napravilo izlet s parnikom v Waukegan. Tam so prisili h edinega telegrafista “Postal Telegraph” - kompanije, Johna O. Laux, da se je pridružil štrajkarjem. Laux ni unijec; ko je pa na stotine štrajkar-jev njegov mali urad takorekoč oblegalo,-se je dal pregovoriti, da je svoj stroj zapustil in zaprl. Neki telegrafist "Western Union’-kompanije, ki je slišal o dohodu štrajkarjev, ni šele čakal da so dospeli, nego je zapustil svoj urad začasa. Uniji pripada in je prezrl povelje zaštrajkati.
Neki uradnik tukajšnje borze, ki pa ni hotel, da se njegovo ime objavi, je danes sporočil, da je brzojavna služba skrajno nezadovoljiva in da mešeta-nja zelo trpi pod njo. Šele danes je bilo na stotine brzojavov vrnjenih, ker jih telegrafske družbe niso vstanu odposlati.
Drugi štrajki.
Kansas City, 26. avg. — Štiristo u-nijskih zidarjev, tesarjev in drugih rokodelcev, uposlenih pri gradnji poslopja “National Bank of Commerce”, je danes zaštrajkalo, ker je stavbena družba . nastavila neunijske kleparje.
Reading, Pa., 26. avg. — Kacih 800 zaposlencev “Reading Hardwarej’-kompanije je danes ostavilo delo, ker tvrdka ni hotela spet sprejeti v službo več delavcev, znanih od prejšnjega štrajka. Sedaj dela samo še kacih 200 delavcev.
Cincinnati, O., 26. avg. — Delavska zveza zvana “Metal Polishers, Buffers, Platers, Brass Molders and Brass and Silver Workers Union” je na svoji sinoči zaključeni konvenciji sklenila, predložiti delodajalcem zahtevo za dovolitev osemurnega delavnika in 20 odstotnega zvišanja plače. Unija šteje baje 22,000 članov.
Izvrševalni odbor unije določi dan, ko se bodo stavile zahteve.
Drago gospodarstvo.
New York, 28. avg. — Gospodar-stveni stroški za naše mesto znašajo za leto 1908 nad 140 milijonov dolarjev. To pomenja za 10 milijonov dolarjev več izdatkov, nego je določil proračun.
S Paname.
Washington, 28. avg. — Kanalska komisija je prejela danes kabelogram z Istmusa, ki poroča, da je meseca julija med 38,000 zaposlenci pri kanalovi gradnji obolelo 1,097 delavcev. Potemtakem se je odstotek obolenj v primeri z lanskim julijem znižal sko-ro za polovico.
Grozen prizor.
Indiana, Pa., 27. avg. — Prvo usmr-čenje v tem okraju izza več nego dvajset let se je izvršilo danes. Zločinec je bil 45 let stari, postavni Italijan Car-mine Penzo. Njegova telesna teža pa je bila mnogo preveč za vrv — ta se je utrgala, in polmrtvi obsojenec je bil še enkrat prenesen na vesišče in usmrčen!
Zločinstvo, zaradi kojega je bil Penzo obešen, je bil umor njegove 15 letne ljubice, ki se vkljub prejšnjemu dogovoru ni hotela omožiti ž njim, ko je njej in njenim staršem preskrbel vožnjo iz Evrope.
Nesrečen dečko.
Patterson, N. J., 27. avg. — Ko je moral tri tedne prisiljen počivati, ker mu je bila v Passaic-jeklarni roka zmečkana, je šel 16 letni James Butler včeraj spet na delo. Že po kratkem času ga je strojno kolesje zgrabilo za hlače in kolesni zobovi so mu zdrobili nogo. Ob njegovem prizadevanju, rešiti se, mu je stroj zasačil tudi levo roko. Roko in nogo so morali odrezati.
Balon in zrakoplovnica.
Berolin, 27. avg. — Vodljivi vojaški zračni balon in Parsevaf-zrakoplovni-ca sta se danes popoludne v tukajšnji bližini dvignila in sta jadrala mali razdalji drug od druzega proti Span-davi. Vojaški zračni balon je bil v zadnjih dveh tedpih znatno zboljšan.
Balon in zrakoplovnica sta ostala ves dan v ozračju. Oba sta vzbujala občo pozornost, ker sta se dala tako uspešno krmiti in voditi.
Vsepolno ljudi se je zbralo, posebno tudi mnogo častnikov, ki so kar občudovali zrakoplovnici. Vojaški balon je nad vežbališčem izvrstno manevriral in se nazadnje spustil doli, da je vzel na krov glavnega nadzornika armadnih vozil, ki se je hotel sam prepričati o* zmožnosti balonovi. Medtem je “Parsival” uspešno jadrala proti močnemu vetru skoro dve uri.
Obe zrakoplovnici sta v pozni uri pristali na ravno isto mesto, s katerega sta se dvignili.
Železniške nezgode.
Chattanooga, Tenn., 28. avg. — Davi sta tu trčila skupaj dva vlaka. Vlakovodja Ch. Cartey je bil na mestu u-smrčen, kurjač S. Thompson smrtno-nevarno ranjen.
Charleston, 111., 27. avg. — Blizu Bowmana, 12 milj od tu, je skočil vlak s tira vsled krivo postavljenega ogi-bališča. Ena oseba usmrčena, sedem ranjenih.
Portsmouth, Ohio, 26. avg. — Tu sta davi trčila skupaj dva tovorna vlaka. Sprevodnik R Gilmore in vlakovodja P. Purdy sta bila' usmrčena in šest ali več vslužbencev na vlakih je bilo ranjenih.
Charlottesville, Va., 26. avg. — Severno vozeči vlak Southern-železnice je skočil s tira pri Bad Hillu, devet milj južno od tu, in 21 oseb je bilo ranjenih. Vzrok je bila prelomljena tračnica (šina).
Sapulpa, J. T., 25. avg. — Štiri osebe so bile usmrčene in 30 je ranjenih, ker sta trčila skupaj dva vlaka, napolnjena z izletniki.
BRODARSTVENE DRUŽBE RAZPRTE.
Tekmovanje se poostrilo do skrajnosti,, in kaj utegne biti začasna posledica?
ZNIŽANA VOZNINA ČEZ MORJE
Ko bodo družbe dovolj doplačale, se morda zjedinijo in dogovore.
New York, 28. avg. — V ladijskih ■rogih z velikim zanimanjem opazujejo vozninsko vojno Atlantskih paro-brodarstvenih družb, ki je neprestano srditejša. Vsak dan prinaša noyih raz-vitkov, ker črte (linije) zniža vajo voznine druga za drugo. Če bo spor trajal se dlje časa, bo trgovcem dana prilika, poceni voziti se v Evropo zaradi raznih nakupov.
Vzroki spora .so mnogi in različni, vojna zastran medkrovnih voznin, ki je težkoče zvišala do vrhunca, je neposredna posledica dejstva, da se je neka družba branila, dovoliti ruskemu radovoljnemu brodovju, da pristopi k brodarstveni konferenci.. Ta je bila ustanovljena po dogovoru raznih črt, da se odstranijo obstoječe težkoče’ jednakomerno razdelijo posli in vzdržijo voznine. Konferenca je sedaj str-ta. •
Drugi vzroki.
Drugi vzroki prepiru so baje vstop novega Cunard-parnika “Lusitania” med tekmovalne družbe; potem težkoče, ki so pred več meseci nastale zaradi protesta (ugovora) nemških parmskih črt proti znižani voznini White Star-črte za parnike Arabic- in Baltic-razreda, ki so se jih posluževali najodličnejši potniki in ki zanje družba v-kljub temu zahteva drugačno preraču-njenje voznine zaradi počasne vožnje teh parnikov.
Kak bo konec?
Podpredsednik “International Mercantile Marine”-kompanije, John Lee, sc je izrazil glede težkoč takole:
“Med Atlantskimi ladijskimi družbami je vladalo nekako sporazumlje-nje, ampak nič jih ni vezalo, .nič oviralo, delati to, kar sedaj delajo. Težko ni, napovedati konec. Ko bo vsaka družba doplačala toliko denarja, kakor misli, da lahko' prenese, se bo vršilo zborovanje, in privolilo se bo brez konca in dosegel dogovor.”
Dragocena svinja.
Janesville, Wis., 24. avg. — “Star Masterpiece”, berkshirska svinja, poprej lastnina wisconsinskega državnega vseučilišča, je bila danes ob prodaji plemenskih prešičev v Whitehal-lu, Illinois, prodana za ceno $5,500 prebivalcem v Kirksvillu, Illinois.
Spet tašča.
Sioux Fallš, S. D., 25. avg. — Ker ni hotela njegova tašča bivati ž njim in sekati drva za domačo potrebo, je Sioux Indijane.c “Rdeča srajca”, stanujoč v skrajno severnem delu Rose-bud-reservacije izvršil samoumor s tem, da se je ustrelil. To je eden preredkih slučajev, da si je kak Indijanec vzel življenje.
Eksplozije.
Hagerstown, Md., 26. avg..— Trije moški so bili usmrčeni in četrti je bil smrtno ranjen vsled eksplozije parnega kotla v žagi, oddaljeni 8 milj od tukaj. Ponesrečenci so Angleži. Neki G. W. Beard, delovodja žage, je stal začasa eksplozije blizu parnega stroja in je bil vsled eksplozije vržen 400 čevljev daleč.
Scranton, Pa., 26. avg. — V mlinu tvrdke Robbins & Spencer je danes eksplodiral parni kotel. Štiri osebe, med njimi lastnik Ch. Robbins, so bile nevarno ranjene. Po eksploziji je izbruhnil požar, ki je napravil škode za $80,000.
Koze na Dunaju.
Dunaj, 28. avg. — Koze ali osepnice se tu silno razširjajo. Oblasti se na-moč trudijo, da omeje kugo. Vsi zdrav , niki mestnih bolnišnic so bili pokli-f čani s počitnic.
Velike težkoče napravlja obnašanje širših krogov prebivalstva. Mnogi se protivijo cepljenju ali stavljenju koz in nasilne naredbe so postale potrebne, da se ta trma prežene.
NE V MINNESOTO SEDAJ!
Delavci, ogibajte se Minnesote, kjer je še vedno 17,000 delavcev na štrajkul Ne poslušajte kompanijskih agentov, ki vas poskušajo zapeljati!
Položaj v Minnesoti.
Eveleth, Minn., 28. avg. — Priljub*
Ijeni mi list A, S., želim ti zopet napi» sati nekoliko novic o našem štrajku in o naših nasprotnikih, ki se trudijo na vse mogoče načine, da bi razbili našo unijo. Kompanija ima najetih veliko število pomožnih šerifov, ki so pa jako brutalni in ki hodijo po našem mestu, kakor da so oni gospodarji od mesta in ne mi meščani. Ako se delavci u» stavijo na stranskem hodniku ali side-walku eni trije , ali štirje, so takoj ti čuvaji miru pri njih in jih prepodijo na njih lote nazaj, tako da mi štraj-karji nimamo pravice hoditi po hodnikih, in ako jih ne ubogaš, tedaj te pa počnejo suvati z vinčesterco, da se iini moraš umakniti. Naše mesto- iz-gleda kakor v vojnem času, kajti ne» preštano hodijo patrulje'šerifov s pu» škami po mestu. Ali do sedaj, hvala Bogu, preganjajo samo komarje in mušice, kajti nemirov ni bilo še naj» manjih. Kar se štrajka tiče, stoji se» daj ugodno za nas: družba ne more dobiti skabov, da bi delali mesto nas. Pretečeni teden je dobila družba kakih 1,000 štrajkolomcev iz New Yorka in sicer največ nemških Poljakov, ki jim je obljubljala zlate gore tukaj in da ni štrajka, da so začeli neki osem novih jam, da rabijo delavcev. In ko so sem došli, smo jim povedali, da je tukaj štrajk in čujte, čujte, kaj so storili zavedni ti delavci! Kakor hitro so zvedeli, da mi štrajkamo, .so šli vsi od tukaj in nijeden ni hotel tukaj delati pod štrajkom. Vsa čast jim, zavednim delavcem! A tukaj je tudi neki Slovenec, ki je poslal listu Glas Naroda dolg dopis, s katerim bi vabil Slovence v Minnesoto; in list ne samo da ni sprejel dopisa, ampak ga tudi prav pošteno obrcal, prav kakor se spodobi takim zagovednežem. Vsa čast od delavske strani listu Glas Naroda,' ki mil je zapisal v spomin, da zaveden delavec rajši strada, kakor bi opravljal skabska dela. In le naprej, dragi delavci, do zmage, ki mora biti naša'’ ako bodemo tako držali kakor do sedaj vsi za jednega, jeden za vse. Zdaj pa končam ta svoj dopis in pozdravljam vse zavedne delavce širom Amerike in Vas prosim ne hodite sedaj v Minnesoto, dokler se štrajk ne konča, In tebi, ljubi list, želim obilo uspeha in mnogo mnogo' naročnikov, da bi nas še dolgo let obiskoval. Z Bogom!
A. G.
Tudi Ogri znajo.
Budimpešta, 24. avg. — Odkritje finančnega škandala je skrajno razburilo najširše kroge mestnega prebivalstva. Po uradnih poročilih sta ..ravnatelja Osrednje založne banke, Hel-tai in Szende, že dolgo časa uganjala tako drzno kakor obsežno sleparstvo. Nič manj nego 400 menic sta ponaredila in izdala. Skupna svota ponare-deb znaša pol milijona kron. Uradna preiskava še ni končana. Z mrzlično napetostjo pričakujejo zaključka. Bati se je, da je bilo mnogo malih trgovcev ociganjenih.
Cannon in kaja.
Pomiloščeni.
’ Bukreš, Rumunsko, 25. avg. — Kralj Karol je danes pomilostil vse, ki so se udeležili nedavnih kmečkih uporov, iz-imši 200 bojevitih duhovnikov in oseb, ki so zaradi umora med nemiri obsojene na smrt. Ujetniki, kacih 8000 po številu, se nemudoma osvobode.
Plattsburg, N. Y., 25. avg.—Kongresni govornik Cannon, ki biva tu na letovišču, se je trudil, odvaditi se kajenja in je v tem dokaj uspel. Svojim prijateljem je pripovedoval, da je izza štirideset let pokadil na dan po 12 do 15 smodk, dočim sedaj shaja s tremi ali petimi.
Jolietska novica.
— Dva nevarna vlomilca, Edward Quinn in Harry Harmon, sta utekla iz tukajšnje državne kaznilnice v noči od srede na četrtek. Za ubeg sta se baje že dlje časa pripravljala. Doslej še nista prijeta.
Železnica Trebnje-Št. Janž.
Ljubljana, 14. avg. — Gradnja nove železnice Trebnje-Št. Janž hitro napreduje na vsej progi. Približno 1500 delavcev je povprek na delu. Središče vodstva je na Mirni, kjer je glavna pisarna v gradiču Grič. Za čas gradnje je odločen poseben oddelek žandarjev, da vzdržuje red in skrbi za osebno varnost. Mislil bi vsakdo, da je ta oddelek nastavljen v središču dela, na Mirni. Pa ne.. Nastavljen je na pol ure od Mirne oddaljenem Rakovniku, kjer stražijo žandarji edino le grad gospoda grofa Barbota, četudi so imeli na Mirni primerno stanovanje na ponudbo, le nekaj dražje bi bilo. Za te uboge vinarje pa se pusti prebivalstvo na Mirni trepetati strahu, kdaj kaka tolpa pri tepežu napade kakega mirnega prebivalca in mora cele noči poslušati grozno vpitje in kletve nekaterih pijanih železničarjev. Preteklo nedeljo, 4. t. m., so se delavci stepli pri Koračinu. Nekega Jakoba Kušlana iz Cerknice so strašno razmesarili z noži. Drli so na cesto in tam nadaljevali grozno klanje. Vse je strahoma zapiralo vrata, četudi je bilo še ob belem dnevu, ob 7. uri zvečer. Žandarji so prišli šele čez eno uro, ko je že vse minulo. Napadeni Kušlan je umrl v bolnišnici v Kaadiji pri Novem mestu.
Zaigrali so jim.	.. ...i
New York, 23. avg. — Preiskovalno oblastvo priselitvene postaje Ellis Island je imelo včeraj novbtarsko skuš-n j o
Vsled nekake pomote je bil neki godbeni zbor/obstoječ iz 42 mož, prepeljan s parnika “Main” na Ellis Island, pod sumom, da so pogodbeni (kontraktni) delavci. Oblastvo je pa kmalu zapazilo, da se je, napravila pomota, a je naprosilo godce, naj dokažejo, da so res umetniki. Zbor se je razpostavil po galeriji (pristopju) in je živahno zasviral komad za komadom.
Ploskajoč jim, je oblastvo odločilo, da so resnični umetniki, in godci so mirno odšli svojini potom.
Priznanje in priporočilo.
Podpisani -smatramo si v dolžnost, izraziti pohvalno priznanje našemu ro jaku g. Ivanu Gosar, 719 High Street, West Hoboken, N. J. Omenjeni rojak naredil je prekrasno zastavo za naše društvo, koja je bila blagoslovljena v četrtek, dne 4. julija t. 1. v cerkvi svetega Jožefa na iztočno. 87. ulici, New York, po slovenskem duhovniku, č. g. Alojziju L. Blazniku. Umetno in prekrasno iz težke svile izdelano zastavo občuduje vsaki človek, ki jo vidi. Na jedni -strani slovenska trobojnica se sliko sv. Petra in napisom, na drugi strani svetloplava pola se široko rudečo obrobo in Jednotin grb, okrašen se zlato ornamentiko. Gosp. Gosar je član slovenskega podpornega društva sv. Frančiška št. 46. K. S. K,
J.	v New Yorku in slovenskega podpornega društva sv. Petra št. 50 J. S.
K.	J. v Brooklynu, N. Y., torej je član dveh slovenskih društev in obeh naših slavnih katoliških Jednot. Tem potom najtopleje priporočamo gosp. I-vana Gosarja našim sosednim društvom,. K. S. K. J. in bratskim društvom J. S. K. J., da se v potrebi zastav, regalij itd. na njega obrniti blagovolijo. Dolžnost je naša, podpirati ga kot člana in rojaka. Gosp. Gosar bode g"otovo gledal na to, da naročila vselej točno in vestno izvrši ter' tako zadovolji svoje cenjene naročnike.
Svoji k svojim!
V Brooklynu, .N. Y., 22. avgusta ’07. Za društvo sv. Petra št. 50. J. S. K. J.
Anton Štucin, preds.
F. G. Tassotti, I. tajnik.
Joliet, 111., 28. avg. — Delavski dan (Labor day) bomo obhajali prihodnji ponedeljek, dne 2. septembra. Kakor imajo delavci v evropskih deželah svoj delopust na dan prvega majnika, ki pa še nikakor ni povsod priznan in dovoljen, tako imamo v tej deželi poseben dan, prvi ponedeljek septembra meseca, po vseh Združenih državah zakonito uveden kot delavski praznik. Ta dan se prirejajo pocestne parade, shodi, pikniki in razne druge zabave na katerih se oživlja in krepi vzajemnost zavednega delavstva. Jolietske unije prirede svoj letošnji piknik v Delwood-parku. Piknik bo “suh”, to je, na zabavišču se ne bodo točile o-pojne pijače.
—	O izletu in pikniku, ki ga je priredilo zadnjo nedeljo naše slavno društvo Vit. sv. Jurija št. 3. K. S. K. J., poroča sam društveni odbor med društvenimi vestmi na 5. strani te številke, zato ga ne bomo tu posebej opisa-vali.
—	Sedaj, ko je sezona veselic pod milim nebom pri kraju, bo spet čas, da pomislijo razna društva na svoje zimske nastope v Golobičevi dvorani. Čas bo, da se prebudi iz poletnega spanja tudi naš slavni Sokol, ali s polnim imenom: Slovensko'pevsko in telovadno društvo Sokol, čegar področju je doslej pripadala tudi gojitev dramatike. Na dnevnem redu prihodnje seje upamo pozdraviti kake imenitne predloge, da se določi program zimske sezone. In tako dalje. Sokol, vzleti!
—	V spremstvu g. Matt. Simonicha sta včeraj obiskala našo tiskarno gg. Janez in Josip Turk ter se vrlo zanimala za vse tiskarniške prostore in moderne tiskarske stroje. G. Janez Turk je brat g. Josipa, znanega slovenskega veletržca iz Chicage, ki ima tudi v našem mestu veliko prodajalno podružnico, in je prišel iz starega kraja samo na obisk za nekaj dni k svojemu bratu. Jutri pa se že spet vrne v Jelšelnik pri Črnomlju, kjer stalno biva na svoja stara leta. Želimo srečno pot!
—	G. Josip Stukel, jolietski "bridewell keeper” ali oskrbnik policijske ječe, je večkrat hvalno omenjen v tukajšnjih angleških dnevnikih zavoljo svoje uprav očetovske skrbi za “ujete ptičke.” Po njegovem načrtu je bilo zadnje dni V policijski postaji napravljeno nekako “letovišče” za številne klativiteze, ki jih usoda zanese naši policiji v roke. To letovišče leži v hladnem pritličju in ima ležišče za kacih štiriindvajset oseb. Čez zimo sa pa to hladno letovišče izpremeni v toplo zimišče, ki bo v dolgih in mrzlih nočeh pravi pravcati paradiž za brezdomne nesrečneže in “slavne” trampe.
—	Po mnogih zamudah so začeli v ponedeljek postavljati novi, most čez kanal na Ruby-cesti. Gradivo je naposled vendar dospelo. Splošnemu prometu bo most zaprt kacih šest tednov. Cestne kare Joliet & Southern Trac-tion-kompanije bodo drdrale čez novi most že dober teden, predno bo odprt splošnemu prometu, ker se bo medtem most tlakoval. Most bo zgrajen najmo-derneje in docela iz jekla. Dosedanji most je bil postavljen leta 1889.
—Poletna doba je nevarna predvsem za otroke zaradi kužnih bolezni, ki se tako rade pojavljajo v pasjih dneh. No, letos smo to dobo dokaj srečno prestali, ker ni bilo hudih slučajev Škrlatice, vročice itd.
.	— Peter J. Startz je vložil odškod-
ninsko tožbo proti Atchison, Topeka & Santa Fe Railroad-kompaniji.
—	Če imate telefon v svoji hiši, vam še mar ni grdo vreme, ker se lahko zabavate doma. Če se vam nič ne ljubi ali ste slabe volje, pa se usedete in govorite z oddaljenim prijateljem ali sorodnikom kar za “špas”. Brez ozira na vaše finance imamo ceno primerno vaši mošnji. Chicago Telephone Company.
—	Koncem zadnjega tedna je imel pismo na pošti: Verdnik Peter.
—	V soboto so potegnili iz kanala pri Lockportu necega 19 let starega Angleža, ki je bil baje v Chicagi umorjen in vržen v kanal.
—	Senator in.Mrs. Richard J. Barr sta se koncem zadnjega tedna vrnila s svojega ženitova^skega potovanja po Angleškem in Francoskem. Železniške vagone, kot se rabijo v Evropi, stavi ta nad ameriške glede udobnosti, ker imajo svoje oddelke, ki mladim parčkom lahko služijo kot prijetna gnezda.
—	Črne ptičice še zmerom gnezdijo po nekaterih salunih “down town”, v takozvanih vinskih sobicah. In na limanice jim sedajo tudi belokožci. Pa naša slavna policija že skrbi, da bo naše mesto kmalu tudi v tem oziru čisto in vzorno.
Chicago, 111., 27. avg. — Svest sem si, da Vi, g. urednik, ne boste zamotavali teh par vrstic, dasiravno jih piše okorna roka priprostega delavca. Če prav sem v vrsti onih, kateri se morajo pokoravati svojim “bosom” in se zgražati nad upravičenim pisarjenjem priljubljenega nam “Amerikanskega Slovenca”, vendar vem, da boste vspre jeli v predale vašega lista te moje resnične besede, ktere Vam sporočam še kot član'društva “Narodnih Vitezov” štt 29, pripadajočega k Slov. Narodni Podporni Jednoti.
Kakor znano vsakemu človeku, ki prebira Vaš časopis, je postala Narodna Jednota razupita po. vsej Ameriki kot odpadniška jednota. Vendar ima pa še na stotine članov, kteri se niti ne zavedajo tega in tičijo v temi kot sem jaz do sedaj. Res, da se v društvu ne omenja vera in politika, toda to je le krinka črez oči, ktera preslepi večino naših rojakov, kakor je tudi mene. Mi smo nepristranski, mi se ne brigamo za nobeno vero; to se ponavlja dan na dan med brati naših društev. Kaj pa delajo med tem naši voditelji, za to se pa niti ne zmenimo. Kaj piše naše glasilo, ki bi imelo biti nepristransko, za to se mi niti brigati ne smemo. Bratje se nazivamo medsebojno, bratsko pravico baje vživamo v društvu — zato pa molčimo in topo gledamo naše komandante, kako ti ljudje šarijo z našim društvom in sploh s celo našo jednoto ter jo izrabljajo v svoje namene. Saj je to edino pametno. Moč imajo v rokah, katero smo jim mi sami dali v roke. Edino kar nam preostaja je: greti se ob njihovi milosti, zapreti oči in ušesa, ali pa pustiti društvo.
“Mi smo narodni”, to je naše načelo. Kdor pa hoče biti naroden, pustiti mora cerkev in vero in trobiti z nami v jeden rog”. Tako so jo nekako zvili ti možje — mi pa naj ubogamo. Prav imate, Janezek in Silvester, vaša dolžnost je, da ubogate vaše jerobe. Če ne boste pridni, bo pa pela palica. Tudi tebi priporočamo to Tonček Š, ki si postal tako “kunšten”, da bi že rad druge “farbal” s tisto “farbo”, s katero so tebe tvoji “bosi” nafarbali. Odkar si pustil koš, v katerem si prenašal “šnops” po hribih, si tudi pustil svojo pamet, da sedaj prenašajo drugi ljudje tvoj koš in tvojo pamet. Naroden sem, to priznavam, toda poleg tega pa tudi veren in se držim dolžnosti, ktere mi nalaga katoliška vera in katoliški slovenski narod. Priporočam ti pa vendar le, da se v mene nikdar več ne zaletavaš s svojo narodnostjo. Obžalujem le, da sem sploh kedaj med take ljudi zašel in take bedake moral kdaj nazivati svoje brate.Prostomisleci ste, zatorej mislite prosto, govorite in delajte prosto, kakqr vam veleva vaša pamet in vaša vest. Gotov sem, da če boste ranali tako, da boste sledili mojemu vzgledu in pokazali hrbet Narodni Jednoti, kar bodem tudi jaz danes napravil. Ne maram, da bi glasilo jednote, h kateri jaz pripadam, pljuvalo meni v obraz zato, ker je podpiram; še manj pa, da bi zaničeval vero svoje katoliške matere, po povelju in navodilih svojih prednikov. Kedor pa to dela, tega jaz sploh ne maram več smatrati za svojega brata.
Koliko je resnice na teh mojih bese dah, prepričate se prav lahko v nedeljo 1. septembra zvečer ob pol deveti uri ako pridete na Wood Street in W. 22 Pl., ker bode ob tem času gorela uni forma, s ktero sem se ponašal, dokler sem še po viteško trobil z vami v je den rog.
Prisrčno pozdravljam "vse katoliške rojake po širni Ameriki. Tebi pa čo-sopis, ki se vestno bojuješ za naša sveta načela, želim obilo naročnikov.
Frank Lotrič,
5.—W. 22 Pl., Chicago, 111.
priti delit sv. birme, kakor smo od začetka mislili. Pri ti priliki je pa tudi naš župnik vzel slovo od nas. Oskrboval nas je že kar smo tukaj naseljeni Slovenci, blizu 20 let. Po rodu je Italijan in govori več jezikov, a star je že čez 70 let. Bog naj mu povrne njegov trud!
Dne 25. t. m. pa dobimo novega župnika, kateri govori tudi nemško. Tukaj je več Slovencev, da razumejo nemško in tudi Nemcev je nekaj v okolici.
Kakor sem zadnjič omenil, se fantje sedanj pogosto ženijo. Tukaj naj omenim sledeče parčke: Jakob-Tomše je dobil svojo družico iz stare domovine; potem se je oženil Alojz Trampuš z Lenko Tomše,; dne 12. t. m. pa smo bili na ženitnini Marije Žvan, za moža je dobila nekega Angleža; na dan 26. t. m. pa smo zopet vabljeni na ženitnino Franca Trampuš, za ženo bo dobil Marijo Plemel. Bog daj vsem novoporočencem obilo sreče!
Tebi, priljubljeni list, pa želim mno go naročnikov.	A. Salokar.
fj Glavna stvar.
—	Lockport dobi novo banko z dnem 15. septembra, namesto one, ki je zadnjo zimo “počila”.
—	Skušnja za službo poštnega kler-ka (moškega in ženskega) ter pismonoše (moškega) bode v tukajšnjem poštnem uradu dne 7. septembra t. 1.
—	Dr. Ivec Vas gotovo ozdravi v bolezni! 711 N. Chicago St., Joliet, 111. N. W. Phone 1012, Chicago Phone 2202.
So. Chicago, 25., avg'. — Fretekli teden preselil se je v svoje novo domo vanje gosp. Frank Medosh. Nova stav ba je v rejnici krasna, svojemu name nu vsestransko primerna in je le v hvalo neumornega truda in napora g. Franka Medosha, ki je pokazal, kaj morejo doseči in napraviti delavne in pridne slovenske roke.
17. in 21. avgusta povabil je v svojo prostorno dvorano, ki bo v prihodnje služila kot zbirališče raznim društvom, znance in prijatelje na banket kateremu pozivu so se mu res v prav častnem številu iz najimenitnejših krogov odzvali. Vse le dokaz, kako prebivalstvo spoštuje gosp, Medosha. Postregel nam je gosp. Medosh izvrstno; mej kapljico rujnega vinca in finega šampanjca zabavala nas je z izbornim proizvajanjem posameznih toček godba, tako da je le prehitro minil čas in da smo se morali prej — kakor je nam bilo drago — od gostoljubnega kuče-gazde ločiti.
Čast vrlemu narodnjaku!
Udeleženec.
Valley Stevens Co., Wash., 22. avg. Zopet prosim za sprejem par vrstic. Zadnjič sem poročal našim rojakom, da bo naša cerkev na jesen blagoslovljena, in to se je že zgodilo. Dne n. avgusta imeli smo lepo slavnost z u-branim slovenskim petjem pred sv. mašo in po sv. maši p.i z angleškim. In vmes so pa fantje streljali. Blagosloviti cerkev je dobi' naš g. župnik dovoljenje od škofa, ker škof zavoljo premnogih opravkov letos ne more
So. Lorain, O., 27. avg. — Cenjeno uredništvo “A. Slovenca”! Prosim, da priobčite par vrstic v nam priljublje nem listu “A. Slov.” in sicer odgovor na lažnjivi dopis z dne 23. avg. v št, 34 umazanega lista G. Svobode.
Neko človeče, katero se skriva za krinko opazovalca, napada z lažjo tukajšnja slov. katol. društva, posebno pa naše društvo od nekakega prepira in pretepa pri naših sejah in da je morala policija posredovati pri pretepu na seji. Svetujemo Ti, da ne vtikaj svoj nos, kjer ga ni treba, da se ne bo opekel! Katoliški tabor kakor ga imenuješ bo že sam uredil, da bo prav brez tebe in. ostalih svobodomislecev Skrbi bolj, da se bojo Vaše seje bolj mirno vršile kot so se to leto. Posebno glej, da ne pride več tak blagajnik do urada kot pretečeno leto, da ne pride zopet do nepotrebnega prepira kot začetkom tega leta! Zastran policije naj omenim, da nam je ni potreba, pač pa pri najboljem društvu v So. Lo rainu: Bled-u, kakor ga dotičnik ime nuje kjer po prejšnjem blagajniku zapravljena oziroma izginola blagajna ni hotela po predaji urada 3 mesece nazaj priti, čeravno je tačasni predsednik Mr. Vrbanek odločno zahteval. Ali zginoli denar se težko nazaj pripravi, ali biti je moral, ker drugače bi bil stric Sam posredoval. Toraj meseca aprila je bilo treba delo ostaviti in s celo mesečno plačo društveno blagajno poravnati. Toraj kje je večji prepir, pri nas ali pri Vas? Ker se to človeče tudi v mojo osebo zaletuje da se meni dobro zdi zastran prepira in da nisem imel nobenega posla ptj društvu Bled in da vtikam svoj nos, kjer ni treba, da sem bil član omenjenega društva, pa ker sem bil visoko učen da sem se moral ponižati in zapustiti najbolje društvo v So. Lorainu. — Za prepir ako se pripeti pri društvu, se nobenemu dobro ne zdi, morehiti njemu? Pri omenjenem društvu sem bil
10.	mesecev, predlagati ima pravico vsak član brez da bi svoj nos zraven vtikal, naj si bodi “učen” ali ne, “narodni” ali ne, ker pri plačili so vsi ed-naki, .ravnotako pri predlaganji saj pri kat. društvih, morebiti je pri svobodo-miselcih drugače, ne vem. Od društva sem prostovoljno odstopil, kar mislim da Ti je znano in zakaj mislim da ve celo društvo. Toraj zakaj laž trosiš med rojaki? Ako sem kaj dolžan kar mislim da ne, naj mi dotični odbor naznani, kar jim drage volje plačam Ti lažnjivi kljukec pridi k meni in dokaži mi, kedaj so policaji posredoval pri naših sejah zastran pretepa. Plačam Ti $25.00 nagrade, da bodeš lag-Jje lagal po časopisih; ali hadalje se podpisuj s polnim “imenom”, kakor se resnicoljubi pri osobnih dopisih podpisujejo. Ne skrivaj se za krinko opazovalca! Na dan z imenom, kaj se bojiš? Ali znanp mi je tako Tvoje ime, ker takih laživitezov je malo med tukajšnjimi rojaki... Toliko za danes; ako ni zadosti, prihodnjič kaj več.
Pozdravljam širom Amerike vse treznomisleče rojake, tebi A. S. želim pa obilo uspeha. Ivan Klemenc, Box 48, So. Lorain, O.
Imeti dobro zdravje je prva življenska potreba. Dobro zdravje je predmet želj, voščil in pozdravov. Ko živimo in delamo, zgubljamo našo moč in či-lost in do bolezni je otprtih mnogo potov. Najbolj uspešno zdravild proti slabosti življenja je
SEVEROV
žlvljenski balzam
ki zavzema v tem prvo mesto. Ozdravi želodec, jetra in obisti, da zopet pravilno delujejo. Prepreči naduho ter poda človeku novo življensko moč; utrdi popolnoma njegovo zdravje. Samo enkrat poskusite, da vidite učinke. Cena 75 ct.
“Z veseljem Vam naznanjam, da je Severov življenski balzam pomagal moji ženi in jo ozdravil. Dokler ni rabila vaših zdravil je bila bolehna in nesposobna za za delo. Ko pa je porabila dve steklenici Vašega zdravila, se je čutila kot prerojena.
Kadar bomo potrebovali zdravila v hiši, rabili bomo vedno Vaše”
John Reno, Box 172, Hocking, Iowa.
Če Vas glava boli, ali če Vas nadleguje nevralgija, rabite
«^-SEVEROVE
veferje za glavobol in nevralgijo.
—	To je zdravilo, ki takoj deluje, in odstrani bolečine, 12 vaferjev za 25C.
Dobiva se v vseli lekarnah.
Zdravniški svet zastonj.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
Hill Girt Vineyard”
I
V
I
t
k A A A A A i
' V W V W VTVWW "
<<
Manistique, Mich., 25. avg. — Ljubi mi A. S., prosim natisni teh par vrstic v svoje predale, da naznanim rojakom po širni Ameriki, kako se nam godi tukaj v mrzlem- Michiganu.
Tu nismo občutili nič vročine, zmeraj piha hladna sapa od severa in sedaj se bliža spet mrzla zima.
Tukaj imamo dve žagi, ki poslujeta noč in dan, dokler ne zamrznejo kolesa. Plača je po priliki, $1.75 in $1.85. Tu imamo tudi en plavž (furnace), ki zmeraj dela. Delo se še dobi, posebno po hostah. Drugikrat več.
Pozdravljam vse rojake po širni A-meriki in svoje prijatelje, posebno tebe, ljubi mi Am. Sl.
Geo. Balkovec, Box 715.
Deške kratke hlače.
Deške kratke hlače vredne 75c, 85C, $1.00 in $1.25, so sedaj po 39C.
Ženski jopiči, vredni $1.25, $1.50, $1.75 in $2.00 so sedaj po p8c.
Naše blago je zaznamovano tako, da vsak lahko vidi ceno in vrednost istega ter se sam prepriča, da je dobiti blago, od rojakov blago morda še ceneje kot kje drugje. Držite se gesla: Svoji k svojim!
B.	J. Chulik,
Jackson & Chicago Sts.
------2-------
Pcbro vino od 35cdo 45c gal., staro vino po 50c galon, riesling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Fino muškatel vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
— Box 11—
Crocbett, Contra Costa Co.,Cal.
J. J. KUKAR,
ZASTOPNIK
fvseh parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu.
Priporočam se rojakom.
Pozor rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
M.
B. Schuster
Young Building
JOLIET, ILLINOIS.
German Loan and Savings Bank. MARTIN WESTPHAL,
taa N. Bluff St JOLIET. ILL
Joliet, 111.
— Kadar potrebujete zdravnuca, oglasite se pri možu, ki ž njim lahk’ govorite v slovenskem jeziku. * t to je? Dr. Struzinsky. N. t-hicago Si
Denare v staro domovino
pošiljamo: ..........
za $	10.30 .......„....	50 kron,
za $ 20.50 ............. 100 kron,
za $ - 40.90 ........... 200 kron,
,za $ 102.00 ........... 500 kron,
za^ $ 204.00 ........... 1000 kron,
za $1017.00 ............ 5000 kron.
. FRANK SAKSER CO.,
109 Greenwich St., New York.
6104 Ft. Clair Ave., NE., Cleveland, O.
t
t
♦	J. J. KUKAH
♦	231 S. Genosee St,	WAUKEGAN, ILL. ;
POZOR! POZOR
*
Bliža se sezona piknikov in vrtnih veselic, ko bo zopet žeja pritiskala na suha grla. Skrbeti je treba, da se tej stiski korenito odpomore. In s čim pač? Najboljša odpomoč je
slovenski pop
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Slovénie Bottllng Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W. 480. Ob nedeljah N. W.344.
Kranjski pop je najizvrsth ejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj resnico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči a. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla;
SVOJI K SVOJIM !
IZ STARE DOMOVINE.
—	V Ameriko z ljubljanskega Južnega kolodvora se je odpeljalo dne 1. avgusta 31 Slovencev, 12 Hrvatov in 18 Makedoncev.
—	Odlikovanje. Preč. g. zlatomaš-nik, duhovni svetnik v Šmihelu pri Novem mestu, Anton Peterlin, je postal tajni komornik Nj. svetosti papeža Pija X. z naslovom monsignor.
—	Redka cerkvena slavnqst biserne svete maše preč. g. kanonika in dekana Mihaela Tavčarja v Žužemberku dne 31. julija se je nad vse pričakovanje sijajno in veličastno zvršila, dasi se je vse natihoma pripravljalo in proti izrečni volji gospcda jubilanta, ki je vseskozi cdkknjal časti in odlike in hotel tudi na dan 60 letnice mašniške-ga posvečenja ob navadni uri tiho sv. mašo opraviti. Njegovi častivci, zlasti dekanijska duhovščina, sedanji in nekdanji gg. kaplani, pa farani so hoteli na vsak način, da se ta redki jubilej tudi po vnanjem slovesno opravi. Zvečer poprej- je zasvetilo po raznih gričih in holmih blizu 40 kresov in trg je bil v hipu krasno razsvetljen. Ljudje so kar tekmovali, kje bo lepše narejeno in več luči gorelo. Drugi dan se je sešlo 16 duhovnikov od vseh strani, pozdravit prečastitega jubilanta in mu izrazit voščila. Ljudstva se je toliko zbralo, kakor na največji praznik in prostorna cerkev je bila nabito polna. Jubilant je pel sv. mašo s krepkim glasom, starost 83 let se mu nič ne pozna in z božjo pomočjo bo čez 10 let še "briljantni” — po nekod mu pravijo "železni” — jubilej doživel.
—	Duhovniške izpremembe v ljubljanski škofiji. Podeljena je župnija Senožeče č. g. Janezu Možina, župniku v Rovtah. — Premeščeni so gg. kaplani: Martin Štular iz Semiča kot prefekt v zavod sv. Stanislava v Št. Vidu; Josip Lavtar iz Št. Petra pri Novem mestu v Črnomelj; Janez Štru-belj iz Spodnje Idrije v Črnomelj; Pavel ZajO, katehet iz Škofje Loke v Št. Peter pri Novem mestu; Karol Gross iz Kočevja kot katehet na uršu-linsko šolo v Škofjo Loko; Rudolf Cepuder iz Gorij v Tržič; Andrej Magajna iz Sostrega v Borovnico; Dr. Al. Merhar iz Doba v Sostro; Leopold Podlogar iz Črnomlja v Dob. Ljudevit Bajc iz Selc kot župni upravitelj k Sv. Trojici nad Cerknico; Josip Hartman iz Moravč kot župni u-pravftelj na Planino nad Vipavo. Ignacij Žust iz Horjula v Moravče. Na novo nameščeni so gg. sem. duhovniki: Alojzij Markež kot prefekt v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu; Janez Lovšin kot kaplan v Gorjah; Janez Rihar v Št. Vidu pri Vipavi; Ivan O-peka v Leskovcu pri Krškem; gg. no-vomašniki: Alojzij Breceljnik kot kaplan v Semiču; Janez Mrak v Spodnji Idriji; Frančišek Kogej v Kočevju; Janez Kepec v Selcih; Albert Pravst v Vremah; Frančišek Novak v Stopičah; Matej Dagarin v Škocijanu pri Dobravi; Friderik Rodič v Horjulu.
—	Od vseh skupščin “Družbe sv. Cirila in Metoda” je bila letošnja ki se je vršila dne 6. avg. v Bohinjski Bistrici, najštevilnejše obiskana. Skup-ščinarjev se je zbralo nad 400. Ni čuda, saj je za letošnji zbor vladalo največje zanimanje, ker je skupščina volila^ novega družbinega prvomestnika namesto odstopivšega velezaslužnega monsig. Tomo Zupana. (A žal, da je prišlo do nekakega razdora med udeleženci ob volitvah iz ozkosrčnih po-litičn-h vzrokov. Novim družbinim pr-vomestnikom je bil namreč izvoljen vpokojeni ravnatelj Andrej Senekovič,, kandidat narodno-napredne stranke.i A to pa ni bilo všeč nasprotni stranki ki je hotela imeti na čelu družbi svojega pristcša, dr. Fr. Detelo. In zato razpor, ki utegne zelo škodovati prepotrebni “Družbi sv. Cirila in Metoda”, ki skrbi, da se mladi slovenski zarod ob mejah popolnoma ne potuji spričo silnega pritiska odstrani Nemcev in Italijanov. Lep je pregovor
' “Sloga jači, a nesloga tlači” — pa kaj nam koristijo vsi naši lepi pregovori, če se ne ravnamo po njih? Tužna nam majka, da se tako radi koljemo med sabo! Ali sta nas tega učila sv. Ciril in Metod?! Op. A. S.)
—	Tifus v Postojni. Z dne 3. avgusta se poroča: Tifus se vedno bolj ši-
, ri. Vseh bolnikov je čez 70, mnogo jih j Pa bolezen še prikriva, tako da natanč-nega števila ni mogoče dognati. Bolezen je samo v trgu, okoliške vasi ni-j ' so prizadete, in v trgu samem so bol-I niki le v dolenjem koncu trga, v gorenjem koncu so razen ene bolnice še vsi zdravi. Umrl je v soboto neki železničar, ki so ga pripeljali iz Št. Petra. Dne 3. avg. je umrl na legarju g. Rudolf Lampe, c. kr. gozdni komisar, brat g. dr. Evgena Lampeta. Bil je ob-čespoštovan.
—	Tifus v Ljubljani. V Ljubljano je prišel vseučiliški profesor dr. Kraus s svojim asistentom, da preiskuje razsajajoči se legar.
—	Prvi slučaj smrti med vojaštvom | vsled legarja. V soboto 3. t. m. malo
Pred polnočjo umrl je v vojaški bol-
nišnici vsled legarja desetnik Jaklič, 3. stotnije 17. pešpolka. — Tudi oboleli stotnik Breindl je neki zelo slab. Vsak dan pošljejo najmanj pet novih bolnikov iz šentpeterske vojašnice v bolnišnico. — Do dne 4. avgusta je bilo oddanih že 43.
—	Z Janč se piše: Tukajšnji fantje-vojaki v domobranskem polku št. 27, ki so bili koncem junija na Krasu na vojaških vajah in so se nazajgrede mudili v Postojni, so zboleli na legarju.
—	Tifus se je epidemično pojavil v Zatičini, občina Št. Vid na Dolenjskem.
—	Samoumor sodnega adjunkta, Dne 3. avg. ponoči je izvršil v Postojni samoumor c. kr. sodni adjunkt Milan Dolanc. Prerezal si je vrat z britvijo. O tem se še poroča: Zvečer je prišel s polenajstim vlakom iz Ljubljane domov. Sosedna družina ga je čutila nato še nekaj časa po sobi se sprehajati. Ko pa je zjutraj služabnica prišla v sobo, ga je dobila mrtvega v postelji. Britev je ležala zraven njega.
—	Umrla je v Sodražici gospa Marija Levstek rojena Mlekuž, soproga trgovca in posestnika.
—Velika nesreča se je pripetila r. avgusta zjutraj na železniški progi med Kresnicami in Litijo. Ko se je nekaj delavcev na progi hotelo umakniti tovornemu vlaku in so stopili na drugi tir, je nenadoma pridirjala lokomotiva, dva delavca na licu mesta ubila, dva pa težko ranila. Mrtva sta: Kmet Blaž Bakso in kočar Tomaž Posavec.
—	Nagla smrt je zadela 2. t. m. dopoldne v premogovniškem kamenolo-mu oženjenega delavca Janeza Kokec iz Litije. Težak kamen ga je zadel v prsi in v pol ure je bil mrtev.
—	Umrl je v Trnovem v Ljubljani občespoštovani posestnik in preko mej slov. dežele znani trgovec z zeljem, go spod Josip Zalar, star 82 let.
—	Pri igranju na citre je nagloma umrl v Šmartnem pri Litiji Martin Adančič. Prej je izpil pol litra špirita.
—	Drevo je ubilo 63 let starega tesarskega mojstra Jakoba Verbajsa iz Mokronoga,
—	Umrla je kohcem julija v Knežaku gdč. Antonija Jenko, prednica on-dotne dekliške Marijine družbe. Kot prednica in kot tajnica “Čebelice” in knjižnice izobraževalnega društva je storila mnogo dobrega, posebno še z razširjanjem krščanskega časopisja, za kar je bila prav zgledno delavna. Kot najboljša cerkvena pevka je mnogo pripomogla do lepega skupnega narodnega petja v cerkvah domače župnije.
—	Primariju deželne bolnice v Ljubljani, dr. Edvardu Šlajmerju, je cesar podelil naslov vladnega svetnika.
—	Pogreša se slaboumni I. Škraba, rojen v Mateni 1850 in Iško Loko pristojen. Odšel je iz Matene 23. junija in od takrat ni o njem nobenega sledu.
—- Učitelj Guštin se je odpovedal učiteljstvu, ker prevzame v Metliki domovanje. Gostilno v svoji hiši na Jesenicah je dal v najem občinskemu tajniku Humru.
—	Papirnico v Radečah je g. V. Krisper prodal g. Ferd. Piatniku z Dunaja. Tem povodom je daroval rade-škim revežem, dobrodelnim namenom in svojim delavcem več tisoč kron.
—	Slovenski umetnik v Ameriko. Iv. Zajec, ustvaritelj Prešernovega spomenika se je odpeljal dne 15. avg. v New York, kj^ upa najti več priložnosti kakor doma v Evropi, da uveljavi svojo umetniško silo. V New Yorku ima že nekaj šolskih kolegov in znancev z Dunaja ih Pariza, ki so mu pripravili pot.
—	Nedeljski počitek v odvetniških pisarnah. Ljubljanska odvetniška zbor niča je 19. junija t. 1. na svojem občnem zboru sklenila uvesti v pisarnah v Ljubljani in Novem mestu popoln nedeljski počitek. Notarska kamora ljubljanska pa tega počitka' še ni sklenila.
—	Otvoritev društvenega doma na Rovih. V nedeljo, dne 21. julija je o-tvorilo in blagoslovilo Katol. slov. izobraževalno društvo na Rovih svoj nov dom. Združena s to slavnostjo je bila desetletnica župnikovanja velezaslužnega rovskega župnika gosp. Jan-kota Šiška. Cela slovesnost je imela ljubek intimen značaj in prav je bilo, da sta se obe slovesnosti združili v eno, kajti celo življenje lepih organizacij na Rovih je tako tesno združeno z desetletnim delovanjem veleč. g. žup nika, da si prvih brez poslednjega misliti ne moremo. Rovani vedo zasluge delavnega svojega župnika prav ceniti, zato pa so mu priredili tudi tako lepo slavlje, kakoršnega gotovo še ni videla rovska občina.
—	Plinarna v Ljubljani se razširi. Ker se je izkazalo, da plinarna v sedanjem obsegu ne zadošča več, jo hočejo letos razširiti. Pomnožili bodo poslopja in napravili še en kotel za plin. Po-
tem dobe tudi rpestne ulice pomnoženo razsvetljavo. Sedanja električna raz svetljava je itak pod' vso kritiko, ker je pretemna in skozi in skozi pomanjkljiva.
— 7oletnico bo praznoval meseca septembra g. Mihael Vošnjak.
—	Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju. S 1. septembrom začne poslovati v Celju “Ljudska hranilnica in posojilnica”. V načelništvu iste so v pretežni večini kmetje, namreč pet; razven teh dva hišna posestnika, dva profesorja in en trgovec. Ti možje dajejo poroštvo, da se bo gledalo posebne- na korist malih posestnikov, ki bodo posojila iskali.
—	V Žalcu se je vršilo dne 10. julija premovanje konj, ki je pokazalo, kako krasno napreduje konjereja v Savinjski dolini. Letna žrebeta so dosegla visokost 150 cm. Neki kmet je zahteval za dve letni žrebici 1600 kron. Res, lep napredek!
—	Zastrupila se je z lizolom 27. jul. babica Prosnik v Ptuju, ker se je bala kazni.
—	Sv. Anton v Slovenskih Goricah. Po dolgi, mučni bolezni, je umrl dne 2. avgusta veleposestnik in gostilničar g. Ignacij Alt.
—	Nova šola v Gornjem Gradu. Do-sedaj je bila ljudska šola v Gornjem Gradu nastanjena v grajščini ljubljanskega knezoškofa, kjer so sedaj tudi uradni prostori sodišča in davkarije. Šola se pa v kratkem prestavi v posebno novo poslopje, ki bo stalo na lepem kraju in bo poleg posojilnične nove hiše o okras celemu trgu.
—	Trgovec Ljudovik Šket, ki je lani otvoril trgovino, je napovedal kon-kurz. Pri konkurzu so udeleženi večinoma celjski trgovc^.
—	Nevarnega vlomilca v župnišča in cerkve Jožefa Oseta iz Št. Jurja ob Južni železnici, ki je presedel že 21 let v ječi, so te dni zopet obsodili pred graškimi porotniki. Oset je bil to pot obsojen v devetletno ječo.
—	V Dobovi pri Brežicah dobe kmalu postajališče. S tem se bodo spol nile že davno gojene želje Dobovča-nov.

KOROŠKO.
— Cesar pride v Celovec dne 4. septembra. Po dvornem dineju bo slavnostni sprevod veteranskih društev in velika bakljada.
— Slovenska krščanskosocialna zveza za Koroško, h kateri bi pristopila vsa koroška nepolitična društva, se namerava v kratkem ustanoviti.
—	Ponesrečena rojaka. V predoru skozi Ture v Malnitzu na Koroškem sta se ponesrečila dne 13. jul. dva minerja. Josip Oblak in Fran Marinič, oba doma iz Kojskega na Goriškem. Nesreča se je zgodila vsled eksplozije dinamita.
—	Umor. Pri Zgornji Beli na Koroškem so našli mrtvega kranjskega železniškega delavca Šuligoja. Ranjenca so prepeljali v beljaško bolnico, kjer je umrl. Umora sta osumljena kranjski delavec Ignac Kos in natakar Ivan Rauter, ki so ju zaprli.
—	Slovenska dramatična šola se je otvorila v Trstu dne 15. avgusta.
—	Podgrad, 6. avgusta. Bivši deželni poslanec istrski in nadžupan v Podgradu, rodoljub Slavoj Jenko je danes zjutraj umrl.
—- Velik požar v Ponikvah. Iz Tolmina z dne 6. avg. poročajo: Sinoči ob 6. uri je začelo goreti na Ponikvah. Tolminski gasilci so zvedeli za požar še le ob 9. uri zvečer. Kljub velikemu nalivu so se nemudoma odpeljali v Bačo in so šli od tamkaj peš z orodjem na Ponikve. Brizgalnic niso mogli vzeti s seboj, ker ni pravih voznih poti. Na kraj požara so došli okolu ene ure po noči, ko je bil ogenj uničil skoraj vso vas. Ubranili so ognja vendar tri hiše. Pogorelo je popolnoma 24 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji vred. Zgorel je tudi en šesttedenski otrok, par volov, tri krave in en pre-šič ter mnogo perutnine. Škodo cenijo nad dvestotisoč kron. Večina Pogorelcev je bila zavarovana, toda le za male vsote.
— Legar se je zopet pojavil v go-riški okolici. Zanesli so ga iz Postojne vrnivši se zidarji.
—	Bojkot zoper Mažare in mažar-sko blago na Hrvaškem se širi. Tudi djakovski trgovci so sklenili, pozvati vse hrvaške tovariše, naj pretrgajo vse zveze z ogrskim trgovskim svetom. V Zagrebu se snuje društvo po vzoru o-grskih tulipancev.
—	Strašna toča je v Prilišču na Hrvaškem uničila vse vinograde in setve.
0-
FRANK SAKSER CO.,
109 Greenwich St.,	NEW YORK, N. Y.
PODRUŽNICA:
6104 St. Clair Ave., N. E.„ CLEVELAND, O.
Pošilja najhitreje in najceneje
denarje v staro domovino.
Denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštna hranilnica na Dunaju.
Kupuje Irt prodaje avstrijske denarje pod najugodnejšimi pogoji.
Nalaga denarje proti obrestim po 4 in 4J odstotke v varne hranilnice. Obresti tečejo od dnevA vloge. Vsak vložnik dobi hranilno knjigo.
Edini zaupnik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske.
Prevzema realizacije bančnih ali hranilnih knjižic, daje nanje predplačo ali tudi takoj jih izplačuje.
Prodaja parobrodne listke
za vse prekomorske družbe; vsak potnik dob’ originalen listek, ne pa ničvredni papir.
Vse navedeno izposluje točno in ceno. Pri raznih družbah ima visoko varščino in so denarji vedno vami.
Za obila naročila in zaupanje se rojakom priporoča
FRANK SAKSER CO.,
109 GREENWICH STREET,
NEW YORK, N. Y.
JOLIET CITIZENS BREWING CO.
Collins Street, Joliet, 111.
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih insteklcnicali.
JOSIP JONTES
801 N. Chicago St.
N. W. Phone 12IJ
Priporoča rojakom svoje dobrozaloženo MESNICO1 katerej ima ua raapolago najboljše sveže in prekajeno meso.
Dobra portrežba in nizke cene
Rojaki, o priliki obiščite
Slovenski dom
kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča.
123 Pine Street,
Prodajom tudi parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino.
John Povsha, lastnik
HIBBING, MINN.
Vezanje knijg.
V tiskarni “A. S.” se vežejo knjige stare in nove. Prav po ceni. Prinesite ali pošljite jih.	Oba telefona 509
Emil Bachman
580 South Center *ave., Chicago, 111.
Slovanski tvorničar društvenih oA-znakov (badges), regali j, kap, bander in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Ka-tolog na zahtevanje zastonj.
(#1
Henrik H. & Menno H.
s t a. s s e
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAYN1 NOTAR
. o«
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva pro- ' ti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti n< tam in boleznim.
ije vsakovrstna v notarko spadajoča pisanja.
sko
Gov
nemško in angleško.
r*<
AM ERIKA NSKI SLOVENEC, 3°- AVGUSTA 1907-

Delavci na prostem
izpostavljeni mrazu in vlažnosti se ubranijo dolgotrajnemu bolehanju zareumatizmom in neuralgijo, ako rabijo
Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller,
ko čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35 ^ let.
. T. Y vseh lekarnah, 25 ^ I ^in 50 centov, ali pa pri r izdelovalcu.
F. AD. RICHTER & C0.,
215 Pearl St.,	New York.
J. IP. PCI UST G
Lesni trgovec.
Cor. DesPlaines in Clinton Sts. Oba telefon 8. Joliet.
Tim Joliet National Baal.
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL $100,00 0.00
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBT. T. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic.
Kje je najbolj varno naložen denar?
Hranilnih ulog je: 22 milijonov kron.
Rezervnega zaklada je: 800,000 kron.

Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilamo varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestna Hranilnica IjiHljanslra gostuje t sraji galači y Prebrani! ulica!
FRANK SAKSER
Naš zaupnik v Združenih državah ježe več let naš rojak
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, O.
FINO PIVO V STEKLENICAH.
vU/lÿ*
Joliet. ill.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.
OBA TEL. i«.
GEO. LAUTERER,
-------izdelovalci----
ZASTAV IN REGALU
164-166 E. Madison St.,
CHICAGO, ILLINOIS.
VSTHAJA ŽE 25 LET.
Mi izdelujemo zastave, regalije obšite
z zlatimi nitmi in svilo, vse delo je ročno.
Izdelujemo tudi uniforme, kape, gumbe in drugo v to področje spadajoče blago.
Blago na ogled vseh vrst.
Ako vaše društvo rabi kaj od teh reči pišite nam predno naročite drugje.
Dr. Lueger spet bolan.
Zasuti.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K- S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVENSKO*AM, TISKOVNA DRUŽBA.
Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL.
Tiskarna telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. 1541.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridayr by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
CERKVENI KOLEDAR.
I.	sept. Nedelja	Egidij, opat.
2.	“ Ponedeljek Stefan, kralj.	
3-	“ Torek	Sabina, d, m,
4-	“ Sreda	Rozalija, dev.
5-	“ Četrtek	Lavrencij ust.
6.	“ Petek	Hermogen, m.
7-	“ Sobota	Albin, škof.
GAZELA.
Zložil Ant. Medved. Ko v žalosti pekoči prijatelj tvoj se loči, kako je prazen dom!
Ko nadeji cvetoči usoda stare sad, nikar, nikar ne joči!
Kaj ti pomaga jok in kaj spomini vroči!
Vse človek preboli.
V palači, v gradu, v koči srce premnogim poka a malokomu — poči.
VERA KRANJSKIH SOCIALISTOV.
III. člen: “Boga ni, ker ga ne vidim.”
Ali vidiš zrak, magnetizem, elektriko? Ali vidiš misli? Kaj ne, zraka ne vidiš, pa vendar je! Tudi ne vidiš magnetizma, to je tista moč, ki železne reči na se vleče, pa vendar je magnetizem! Tudi ne vidiš elektrike, ki vleče kar cele železnice, pa vendar je! Ali si kedaj videl misli? svoje misli ali misli drugega človeka? Ali so tvoje misli rdeče ali bele? Ali so dolge ali široke? Ali so težke ali lahke? Mislij ne moreš ne videti, ne slišati, ne meriti, ne vagati — pa vendar so misli! Zakaj neki ne moremo mislij videti? Zato, ker so duhovne? Vidiš in duhovno bitje je tudi Bog, zato ga ne vidimo. Bog je čisti duh,neskončno popolni duh. Bog nima nobenega telesa in nikake oblike; zato je neumno misliti, da ima Bog oči ali ušesa kakor mi, da Bog hodi ali sedi kakor mi, da je Bog star ali mlad kakor mi. .. Zaradi tega torej, če Boga ne vidiš, še ne smeš misliti, da ga sploh ni, ker je še veliko drugih stvarij. katerih tudi ne moreš videti, pa vendar so! Sedaj pa poglejmo, ali se da dokazati, da biva v resnici Bog!
it) Vsi ljudje, ob vseh časih, na vseh kraiih zemlje so verovali, da biva Bog, oziroma da biva neko višje, nadzem-sko bitje. In nemogoče je, da bi se pri tej stvari ljudje motili; zato mora Bog y resnici bivati. — Res so se že včasih vsi ljudje na svetu motili, ali motili' so se v kakih majhnih rečeh, ki niso velikega pomena. Ljudje so se motili, da se solnce suče okrog zemlje. Danes je pa dokazano, da se zemlja suče okrog solnca; pa ta stvar je tako malo važna za nas ljudi, da še danes pravimo: solnce vzhaja, solnce zahaja, solnce je že utonilo i. t. d. A bivanje Boga je važno za vsakega človeka: za otroka kakor za starca, za pri-prostega delavca kakor za. učenjaka. Zato se pri tem tako važnem vprašanju: ali je Bog? — ves človeški rod gotovo ne more motiti. Če bi Boga res ne bilo, bi si prav gotovo ljudje ne zmislili takega Boga, ki človeka kaznuje, celo večnost kaznuje. Da je Bog, pričajo vsi narodi zemlje ob vseh časih Da je Bog, dokazujejo tudi socialisti. Socialisti Boga sovražijo in Boga kolnejo. Če bi Boga ne bilo, bi ga ne mogli sovražiti in kleti.
2. Nebo in zemlja in vse ustvarjene reči pričajo in dokazujejo, da je Bog. — Recimo, da bi globoko izpod zemlje naenkrat prišel na dan odrasel, razumen človek, ki še nikoli ni videl
sveta. Ali bi gledal okrog sebe! Kako bi izpraševal na vse strani! Kdo je. postavil tisto veliko, lepo gotsko luč na nebo, ki tako lepo sije? Kdo? Kdo je posul zemljo s tako lepim cvetjem, žitom, sadjem? Kdo je spravil v zemljo toliko sveže vode, kdo je naložil v zemlji toliko premoga? Kdo? Odkod so te različne živali? Koliko jih je! Nekatere letajo, druge plezajo, zopet druge hodijo in tako dalje? In kako bi se ta novinec na zemlji začudil prvi večer! Kam je neki šlo solnce? Kdo je pognal solnce tja za gore in zakaj? Ali ga ne bo nikoli več nazaj? Kaj pa ta bleda svetloba zvečer na nebu in ti milijoni prižganih lučk! Kdo jih je prižgal? In tako bi nas novinec izpraševal na dolgo in široko. In sam bi prišel do te misli, da tisti, ki je vse to naredil, je dober in vse-gamogočen; sam bi počasi prišel do te misli, da biva Stvarnik vseh rečij, to je Bog. — Mati je imela sina, ki se je štel za zelo izobraženega. “Mati — dejal je sin nekega dne — jaz ne verujem na Boga; jaz mislim, da je vse samo narava!” Mati, prebrisana ženica, je na te besede svojemu sinu nastavila tole past, v katero se je sin hitro vjel. “Ker si tako učen in študiran — rekla je mati — pa mi povej, kaj je bilo prej: jajce ali kokoš?” Sin odgovori: “Kokoš.” Mati veli: "Kako si čuden — iz česa se je pa kokoš izlegla?” Sin je hitro popravil: “Saj res, mati, poprej je bilo jajce, potem šele kokoš.” Mati ga spet zavrne: “Glej no, odkod je pa to jajce prišlo, če ni bilo prej kokoši.” In tako je mati z besedami sina lovila, da ga je vjela. In študirani sin je moral osramočen pri-poznati, da je prva kokoš bila ustvarjena in da je tako Bog začetnik vseh rečij in če bi Boga ne bilo, bi ne bilo nobene stvari. Narava ni večna; na-rojena je ali ustvarjena od Boga. Zato nam je narava najlepša priča in najbolj jasen dokaz, da biva Bog, stvarnik nebes in zemlje.
3.	) Preudari človek, kakšen red je na svetu! Kako lepo se vrsti: dan za nočjo, pomlad, poletje, jesen, zima. Kadar je zemlja suha, pa neka skrivna moč, ki za vse skrbi, namoči zemljo s pohlevnim dežjem. Vse je tako lepo na svetu in tako lepo urejeno, da pesniki občudujejo in opevajo naravo in slikarji jo posnemajo. Odkod ta lepi red na svetu? Ali si že katerikrat premišljeval, kako čudno je to, da se na svet splošno rodi skoraj ravno toliko moških kakor žensk, tako da se človeški rod lahko naprej množi! — Kdo skrbi za to, da se zvezde na nebu ne zadenejo druga ob drugo? Toliko milijonov jih je in s tako strašno hitrostjo drvijo naprej v neskončnem prostoru in vendar tak lep red! Kdo skrbi za vse to? In čem bolj natanko bi premišljevati kraljestvo rudninstva, kraljestvo rastlinstva in živalstva, in čem bolj bi premišljevali človeka in sestavo njegovega telesa — tembolj natanko bi spoznali, kako lep je svet in kak šen vzoren red vlada na svetu. In ka-kakor se z reda pri hiši sklepa na razumnega gospodarja in skrbno gospodinjo, tako opravičeno z reda v naravi sklepamo na razumnega, vsegamočne-ga Gospodarja — in ta je Bog. Red in harmonija v naravi nam torej nadalje dokazuje, da je Bog. Nekateri neumno ugovarjajo, češ ta red je slučajen, je sam od sebe. Noben pameten človek ne bo govoril, da je red nekaj slučajnega. Vzemi veliko škatljo črk, in kaj misliš, koliko časa bo treba v tej zaprti škatlji tresti črke, da se bodo same od sebe na slepo tako postavile druga zraven druge, da se bodo zložile v lepo pesem! Kaj ne, leta in leta, da, milijon let bi lahko tresli škatljo in tresli črke, pa bi jih nikoli ne pripravili do tega, da bi se črke same od sebe zložile v lepo pesem.— Pa boste vi materijalisti nam pravili,da se je miljon in miljon atomov samo od sebe tako sestavilo, slučajno sestavilo, da so se ti atomi spremenili v rastlino, žival, človeka — moža, ženo i. t. d. Vi učenjaki, pojdite se solit vi in vaši atomi in vaši slučaji! Pameten človek v te “učene” bedarije nikoli ne bo verjel.—Državo dobro vlada razumen vladar in dobro skrbi za lep red v naravi tudi neko razumno bitje, ki se imenuje Bog. Pravijo: narava, narava! Ja, kaj pa je narava? Pesek, blato, les, meso.. . Pa ne pesek, ne blato, ne les in ne meso nima pameti in razuma! Razumno in pametno vladati cel svet more le neskončno razumno in modro bitje: Bog.
4.	) Vsak človek ima v’svojem srcu takorekoč zapisane postave, kako naj živi, kaj sme in česa ne sme. Vsak člo vek ima glas vesti. Vsak človek ve, da je n. pr. krasti slabo in hudobno dejanje. Odkod so te postave v človeku? Odkod prihaja ta glas vesti? Kdo nam ga je dal? Kdo je tisti, ki nam vselej pove, kaj je prav in kaj ni prav? Postava, ki jo čuti vsak človek v svojem srcu, ima svojega postavodajal-ca; zakaj nikjer ni nobene postave, ki bi ne bila od nekoga dana. In ta po-stavodajalec naš ni nihče drugi kakor Bog. Ustvaril nas je, mi smo otroci njegovi in kot otroci božji nosimo s seboj v svojem srcu postave svojega Očeta. Tako je naša vest in naš nrav ni zakon dokaz, da biva Bog.
Da Bog1 biva, zato imamo še več dokazov. Neovrgljivo trdni dokazi za bivanje Boga so dokazi iz filozofije, a so pretežavni, zato jih moramo opustiti. Rečem le še toliko, da bogotaj-cev na svetu j.e jako malo. Takih bo-gotajcev, ki bi celo življenje do konca z resnobo Boga tajili, takih bogotaj-cev sploh ni. Dobijo se pa — tudi med našimi rojaki so— ljudje, ki dalj časa tajijo Boga, a prepričani o tem niso, kar govorijo. Čudiš se, katoliški Slo-
venec, kako je mogoče, da se naš rojak tako daleč izgubi, da taji Boga, če ne za res, pa vsaj z jezikom! Ne čudi se! Če le prevelik ogenj prevzetnosti in nečistosti gori v človekovem 'srcu, takrat pa udari v glavo — dim neumne zaslepljenosti. Smešni so ti ljudj.e! Izobražene se štejejo, v resnici so pa pomilovanja vredni slepci. Sveto pismo jim naravnost pravi:
Neumnež je rekel v svojem srcu: ni Boga!	Anton Sojar.
Beseda “Bog” v raznih jezikih:
Latinsko: Deus; francosko: Dieu; špansko: Dios; portugalsko: Deos; italijansko: Dio; nemško: Gott; holandsko: Godt; dansko in švedsko: Gude; flemsko: Goed; hebrejsko: Elo-him; kaldejsko: Eilah; asirsko: Ele-ah; turško: Alah; arabsko: Allah; malajsko: Alla; staroegiptovsko: Teut; novoegiptovsko: Teun; grško: Theos; litvansko: Dievos; rusko: Bog; poljsko: Bogo; perzijsko: Sire; kitajsko: Prussa; japonsko: Goezur, itd.
A. S.
“OSVOBOJENA” ITALIJA.
Pod naslovom “Nunzio Nasi” je objavil ljubljanski “Slovenec” z dne 17. julija članek, iz katerega posnemamo sledeče:
Nunzio Nasi! Kako popularno je postalo tvoje ime po Italiji, tako nekako kakor Dante ali Garibaldi! Zdi se, da v tem imenu trepeče tretja, preporoje-na Italija,da je v njem poosebljena. In vendar Nunzio Nasi ni nič drugega, kakor Sicilijanec, bivši naučni minister in strahovit goljuf. Njegova lumparija nima izlepa primere. Ko je bil minister si je za vizitnice iz drž. blagajne zaračunal 10 tisoč lir, iz blagajne za starostno preskrbo v njegovem resortu pa je poneveril cele milijone. Ta denar pa je dobro naložil, nekaj tisočev je namreč kot minister in pozneje kot poslanec daroval svojim volivcem v Trapani v romantični domovini bri-gantov. Ti ga sedaj neprestano volijo in zanj demonstrirajo z balončki, evviva-vpitjem in z noži, s katerimi prepričujejo Nasijeve nasprotnike o tem, da je njihov poslanec poštenjak, gentiluomo, ki ima srce za svoje Sicilijance.
Torej poslanska zbornica je svoj čas vkljub Trapancem izročila Nasija navadnemu sodišču, kajti zločini ministrovi niso bili politični, ati\pak čisto navadna tatvina. Sedaj pa je Italija bila pokonci. Na Siciliji bi bila kmalu izbruhnila vstaja, kakor zadnjič na južnem Francoskem, kjer je suhi Marcelin Albert vnemal svoje papenheimov-ce. “Kaj”, so dejali Sicilci, “ostali kolegi Nasijevi so veliko večji goljufi, kakor on, in tu na našem otoku živi polno takih prefektov, županov in o-rožniških polkovnikov, ki kradejo, kar jim pod roke pride, pa jih ne zapro, ampak čaščeni hodijo po deželi. Našega Nasija pa, Sicilijanca, hočejo spraviti v ječo, ko je poneveril par tisočakov!” Vlada se je zelo prestrašila. Ona pozna svoje Sicilce, ki pokoljejo sin-dake, župane in prefekte in karabini-jere, ako jim. ni kaj po volji, s svojo mafijo zanetijo upor od enega konca otoka do drugega ter strmoglavijo ministre. Vlada je izdala parolo: afero Nasi treba na vsak način potlačiti.
Sedaj se pa afera res tlači, že dolgo vrsto let pošteno tlači in to kakor goreča baklja osvetljuje neizmerno korupcijo v osvobojeni Garibaldijevi Italiji. Ne pravimo, da je kdaj bilo dosti bolje tam doli, ampak značilno je. Vsa sodišča so izjavila, da iz formalnih vzrokov niso kompetentna soditi Nasija in vsa stvar je letos prišla pred najvišje sodišče, pred apelacijsko sodišče v kazenskih zadevah v Rimu. Navada pa je, da vse pošteno prebivalstvo — in takih je v Italiji še dosti — od najvišjega 1 sodišča pričakuje največje objektivnosti. Toda apelicijsko sodišče, oziroma kasacijski dvor, je Nasijevo zadevo vrnil zbornici z utemeljitvijo, da Nasijeva zločinstva niso navadna, ampak “ministerialna”, nekako politiška zločinstva! On je brez ozira na politiko, brez ozira na parlamentarno levico ali desnico, kradel in poneverjal, kasacijski dvor pa to goljufijo smatra za goljufijo posebne vrste. Nasija so Trapanci nedavno pred dvema tednoma nekako — zopet skoro soglasno izvolili za svojega poslanca in on je z neomejenim zaupanjem Sicili-ancev prišel v zbornico in se z veliko predrznostjo zagovarjal. Grozil je, da razkrinka marsikaterega izmed svojih nasprotnikov. Zbornica je vzlic temu sklenila 'izročiti ga senatu,'gosp. zbornici, ki se le, kadar se gre za velike po-litiške zločine, konstituira kot najvišje sodišče te vrste. Koncem oktobra bo senat sodil Nasija, toda dobro poučeni ljudje pravijo, da se tudi senat ne bo upal izkriviti lasu Nasiju, dasi je senator predsednik Canonico poštenjak in visoko odlikovan gentiluomo.
Kaj pravi ljudstvo? Pravi, da kdor je minister, se nima bati nobenega sodišča, tudi ako krade.
Cenj. naročnikom.
Redkokdaj opominjamo cenjene či-talce in naročnike na “A. S.”, da poravnajo svojo naročnino. Neradi ustavimo list, ker je tako priljubljen našim treznomislečim rojakom. Dolžnost vsacega Slovenca je, da čita i« se naroči na edini pravi katoliški list v A-meriki, ter glasilo K. S. K. Katoliške Jednote. Torej rojaki, storite svojo dolžnost, ki je prav lahka, a za ves slovenski narod prav potrebna.
Upravništvo.
V Združene države se je eta 1906. priselilo 287,090 oseb iz Italije in 94,-1 445 se jih je vrnilo v staro domovino.
Povprečna globočina Severoatlant-skega oceana znaša 12,810 čevljev; 1500 čevljev manj nego povprečna globočina Južnoatlanfskega oceana.
Veliki skladatelj Rossini, ki je bil tudi velik jedež, je rad rekal, da je en puran za eno osebo preveč in za dve premalo.
Novo pristanišče v Tokiu bo stalo $10,000,000. Ta denar si je japonska vlada izposodila v inozemstvu.
V okroglih številkah je površje Indije 1,500,000 štirijaških milj; Združenih držav, 3,500,000, in Rusije, vštev-ši Sibirijo, 8,000,000.
V Amsterdamu, Holandsko, je tovarna, ki zreže in zlika 400,000 de-mantov na leto. Kačih dvajset žensk ima opraviti z rezanjem kamenov.
Kunec (rabbit) ima v nekaterih deželah sedem zarodov na leto.
Kralj Edvard je dal vsakemu svojih na kugi trpečih podanikov v Indiji izraziti svoje osebno sočutje. Kdo ne bi pod takimi okolnostmi z največjim veseljem za kugo in udanostjo umiral?
1500 dunajskih romarjev je bilo 15. julija v Marijinem Celju. Vrlim krščan skim Dunajčanom se je bil pridružil tudi dr. Lueger, ki so ga povsod radostno pozdravljali. Ko je dospel dunajski župan do svetišča, se je pomikalo po njegovem nagovoru 5000 mož v sprevodu v cerkev, kjer sta govorila jezuita P. Abel in Anatan. Navdušenje veliko.
Velika manifestacija abstinentov je bila v nedeljo 21. julija v glavnem švedskem mestu v Stokholmu. Povodom mednarodnega protialkoholnega kongresa je demonstriralo po cestah 60,000 abstinentov. 500 društev abstinentov je korakalo v sprevodu z 400 zastavami in 30 godbami.
Neprevidnost. V Strassburgu je streljal zobozdravnik Dreyfuss z flo-bertovko tiče. Kar je opazil na oknu sosednje hiše mlado soprogo svojega prijatelja, lastnika tiskarne, Knechta. Meneč, da puška ne nese tako daleč, je pomeril nanjo in sprožil. Strel pa je zadel gospo v srce in je kmalu potem umrla. Dreyfuss se je javil sam sodišču.
Molčeče ženske. Med korejskimi prebivalci vlada navada, da žene iz omikanih stanov na dan svoje poroke ne smejo izpregovoriti nobene besede. Če bi prekršila ta običaj, bi izgubila med ljudstvom ves ugled. Katera hoče veljati za posebno ugledno, mora še dalj časa molčati.
Slovanske narodnosti v Prusiji. Po najnovejših statističnih podatkih nahaja se v Prusiji 103,283 Čehov, 3,-646,448 Poljakov, 63,143 lužiških Srbov. Skupaj torej 3,812,872 in ako se k temu priračunijo tisti, ki so priznali občevalni jezik nemški in poljski, češki ali lužiško-srbski, znaša število Slovanov na Pruskem 3,900,000. Število Slovanov v Prusiji znaša potemta kem eno desetino vsega prebivalstva. V 15 letih se je pomnožilo za 24 odstotkov. Odtod tisti znani “furor teu-tonicus”.
Redka materinska ljubezen pri živalih. Na nekem posestvu v Kalver-storfu na Nemškem imajo ovco, ki poleg jagnjet oskrbuje tudi mlade pujske katerim je mati poginila. Skupno gredo na pašo in se igrajo ter sesajo pri stari ovci. Prašički se lepo razvijajo, ker ovca skrbi za svoje rejenčke kakor da bi bili res njeni.
Kvartopirstvo nese. V Avstriji je nekdo, ki mu nosi kvartopirstvo vsako leto 660,000 K. Tako srečna je slavna država, ki služi vsako leto pri kolku na kvarte to vsoto. Igralne karte izde-deluje v Avstriji deset podjetnikov in sicer trije na Češkem in na Primorskem, dva sta na Spodnjem Avstrijskem. Lani so kolkovali 1,578,225 kart. Velike dunajske kavarne rabijo na leto po 500—600 kart. Na tarok je prišlo 152,000, na nemške karte 765,000, na pike 439,000, na vist 107,000 na razne osobito italijanske karte jih pride 43,-000, prodanih je bilo 18 kart Črni Peter.
Velehradski shod. Na Velehradu na Moravskem se je sešlo nepričakovano veliko število slovanskih teologov, da se posvetujejo, kako delati za unijo med Rusi. Mnogo novih misli o tem velevažnem vprašanju je sprožil jezuit Urban. Na shodu je govoril tudi Slo-neec dr. Grivec, ki se za to zadevo zanimlje že dalj časa. V diskusiji se je sklenilo, da katoliški teologi stopijo' v najtesnejšo zvezo z ruskimi, naj z njimi dopisujejo, naj pošiljajo svoje knjige v zameno, vabijo naj jih na ka-liške shode itd. Shod, ki se ga je ude ležilo več škofov in odličnih slovanskih učenjakov, je gotovo eden najvažnejših, kar jih pozna zgodovina katoliškega gibanja med Slovani.
BRAY-EYA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.:::::;
Velika zaloga. Nizke ctne.
__104 Jefferson St., blizu mosta.
Dunaj, 22. avg. — Prvi župan dunajski, dr. Karl Lueger, ki se je šele pred nekaj meseci vrnil z juga, kjer je bival radi svojega oslabljenega zdravja, je spethievarno zbolel. Dr. Lueger se je onesvestil in zgrudil, in samo po velikem trudu se je zdravnikom posrečilo, spraviti ga zopet k zavesti. Stanje bolnikovo je skrajno nevarno.
Wilkesbarre, Pa., 23. avg. — Štirje rudarji, ki so bili včeraj v predoru št. 14 Pennsylvania Coal-kompanije tu blizu zasuti, se še nahajajo v nerado-voljnem ujetništvu in bati se je, da niso več živi. Ob dveh je bil še slišati glas James Bogle, a od tedaj je na licu mesta vse tiho. Reševalci se neprestano trudijo.
¿'trades fÄU COUNCIL 's
K. S. K.
JEDNOTA
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
^ Predsednik:..........John R. gterbenc,. 2008 Calumet ave., Calumet, Mich.
Prvi podpredsednik........Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St, Joliet, 111.
H. Podpredsednik:..............Frank Bojc, 222 Messa ave., Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:.................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
II. Tajnik:...............Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Blagajnik:................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:.......Rev. John Kranjec, 9536 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Pooblaščenec:......-......Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, Cor. Chicago & Jackson St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Anton Galobitsh, 807 N. Chicago st., Joliet, 111.
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, I1L PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Marko Ostronič, 92 Villa St, Allegheny, Pa.
Josip Zalar, ml., Box 547, Forest City, Pa.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 12132 Jožef Turk, roj 1887, spr. 28. avg. 1907.	Dr. št. 90 članov.
K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 12133 Jurij Brajdič, roj 1884, 12134 Janez Vovk, roj 1873, spr. 28. avg. 1907.	Dr. št. 132 članov,
j K društvu sv. Janeza Krst. 20. Ironwood, Mich., 12135 Janez Kostelnik, roj 1881, 12136 Alojzij Peternelj, roj 1881, spr. 28. avg. 1907. Dr. št. 38 članov. ■K društvu sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 12137 Franc Brezar, roj 1869, spr. 28.
avg. 1907.	Dr. št. 107 članov.
K društvu sv. Alojzija 52, Idianapolis, Ind., 12138 Matija Sinkovič, roj 1882, 12139 Janez Šime, roj 1882, spr. 28. avg. 1907.	Dr. št. 25 članov.
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, UL, 12140 Janez Mlinar, roj 1889, 12141 Ignacij Kos, roj 1889, 12142 Janez Seliškar, roj 1887, 12143 Janez Rejc, roj 1883, 12144 Janez Taljat, roj 1881, spr. 28. avg. 1907. Dr. št. 249 članov. ';K društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 12145 Jožef Staudohar, roj 1875, spr. 28. avg. 1907.	Dr. št. 13 članov.
|K društvu sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Ws., 12146 Franc Šifrer, roj 1886, 12147 Janez Wohlgemuth, roj 1883, 12148 Franc Štiglic, roj 1877, spr. 28. avg. 1907.	Dr. št. 19 članov.
¡K društvu sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., 12149 Mihael Pezdirc, roj 1881, spr.
28.	avg. 1907.	Dr. št. 37 članov.
IK društvu sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., 12150 Anton Anžič, roj 1889, 12151 Jožef Glinšek, roj 1884, 12152 Matija Černivec, roj 1879, 12153 Jožef Pret-tner, roj 1876, spr. 28. avg. 1907.	Dr. št. 120 članov.
K društvu vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., 12154 Alojzij Jerin, roj 1889, 12155 Jakob Juvančič, roj 1866, špr. 28. avg. 1907.	Dr.	št. 46 članov.
K -društvu Marije Sed. Žal. 84, Trimountain, Mick, 12156 Matija Šafar, roj 1882, spr. 28. avg. 1907.	Dr. št. 119 članov.
PRESTOPILI ČLANI,
Od društva sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., k društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 10104 Mihael Galovec, 19. avg. 1907.	I. dr. št. 80 članov.
II.	dr. št. 209 članov.
Od društva sv. Srca Jezus. 54, Chisholm, Minn., k društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 8998 Anton Mule, 12. avg. ’07. I. dr. št. m članov.
II.	dr. št. 267 članov.
Od društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., k društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 10886 Anton Rebol, 21. avg. 1907.	Dr. št. 180 članov.
II. dr. št. 346 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 4434 Jakob Štrajner, 27. avg. 1907.
Dr. št. 265 članov.
K društvu sv. Frančiška Seraf. 46, New York, N. Y., 3466 Franc Velepic, 22.
avg. 1907.	Dr. št. 41 članov.
K društvu Jezus Dober Pastir 49, Sharpsburg, Pa., 2098 Janez Čuliberg, 26. avg. 1907.	Dr. št. 52 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 10050 Franc Plajh, 11077 Alojzij Brajdič, 22. avg. 1907.	Dr. št. 101 člana.
Od društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 10530 Štefan Zalevsky, 6932 Jožef Han-tar, 21. avg. 1907.	Dr. št. 104 člane.
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 9141 Jakob Drašler, 9540 Jakob Stražiščar, 10073 Anton Rus, 10149 Jožef Petrinovič, 11593 Anton Rutar, 6395 Jožef Čoš, 9425 Franc Mrše, 8177 Karol Štrukelj, 10291 Franc Miholič, 6303 Matija Knaus, 8322 Janez Debeljak, 8449 Jožef Vesel, 5010 Jožef Levstik, 9832 Anton Zakrajšek, 10156 Matija Kožar, 5389 Tomaž Tekauc, 8078 Peter Grdešič, 13. avg. 1907.	Drl št. 267 članov.
Od društva sv. Jurija 64, Etna, Pa., 10461 Matija Srakovčič, 20. avg. 1907.
Dr. št. 56 članov.
j Od društva sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., 11661 Mihael Derlin, 11038 Janez Bekelja, 19. avgusta 1907.'	Dr. št. 36 članov.
Od društva sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., 10077 Janez Glavan, 11327 Franc Zalar, 12. avg. 1907.	Dr. št. 116 članov.
Od društva Marije Vneb. 77, Forest City, Pa., 11814 Janez Mrzlikar, 20. avg.
1907.	Dr. št. 97 članov.
Od društva sv. Barbare 96, Kaylor, Pa., 9892 Jožef Verhovšek, 19. avg. 1907.
Dr. št. 33 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva Marije Vneb. 77, Forest City, Pa., 10974 Franc Verbajs, 20. avg.
1907.	Dr.	št. 97 članov.
Od društva sv. Petra in'Pavla 91, Rankin, Pa., 9350 Jurij Žarkovič, 12. avg. 1907.	Dr.	št. 58 članov.
IZLOČENI ČLANI:
Od društva sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., 5702 Marko Gornik, 19. avg. 1097.
Dr. št. 36 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 10833 Janez Povrženič, 12. avg. 1907.	Dr.	št. 58 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 3340 Frančiška Petkovšek, roj 1887, spr. 28. avg. 1907.	Dr. št. 168 članic.
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 3341 Marija Zorc, roj	1887, spr. 28.
avg. 1907.	Dr.	št. 59 članic.
K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 3342 Ivana Sinkovič, roj 1884, 3343 Frančiška Šime, roj 1885, spr. 28. avg. 1907.	Dr. št. 25 članic.
- K društvu sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., 3344 Marija Kardel, roj 1889, 3345 Marija Bergant,, roj 1887, 3346 Frančiška Petrič, roj 1884, 3347 Frančiška Klančar, roj 1879, spr. 28. avg. 1907.	Dr. št. 15. članic.
K društvu vit. sv. Martina 75, La Salle, UL, 3348 Rozalija Lekan, roj 1864, 3349 Frančiška Juvančič, roj 1862, spr. 28. avg. 1907.	Dr. št. 8 članic.
K društvu sv. Barbare 92, Pittsburg, Pa., 3350 Marija Radelic, roj 1886, 3351 Magdalena Peršič, roj 1877, spr. 28. avg. 1907.	Dr. št. 28 članic.
K društvu sv. Srca Mar. m, Barberton, Ohio, 3352 Frančiška Babrovšek, roj 1889 3353 Uršula Jabamč, roj 1883, 3354 Jožefa Žagar, roj 1877, spr. 28. avg. 1907.	Dr. št. 16 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE.
K društvu Jezus Dober Pastir 49, Sharpsburg, Pa., 1433 Katarina Čuliberg, 26. avg. 1907.	■	Dr. št. 12 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
f>d društva Marije Pom. 78, Chicago, UL, 3121 Marija Leskovec,"26. avg. ’07.
IDr. št. 97 članic. IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC.
405 Jožef Bah, star 33 let, član društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., umrl 6. julija 1907 v Chisholm, Minn. Vzrok smrti: padel s krova in si zlomil tilnik. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 25. septembra 1901.
0674 Franc Starki, star 29 let, član društva sv. Barbare 97, Mount Olive, 111., umrl 27. julija 1907 v Litchfield, UL Vzrok smrti: vnetje slepega črevesa (appendicitis). Zavarovan za $500. Pristopil k Jednoti 23. novembra 1906. >861 Ivana Mikš, stara 30 let, članica društva Marije Pomagaj 79, Waukegan, UL, umrla 27. julija 1907. Vzrok smrti: nepravilnosti pri porodu. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 20. septembra 1906.
*365 Rozalija Črnič, stara 27 let, članica društva Marije Pomagaj 78, Chicago, UL, umrla 31. julija 1907. Vzrok smrti: jetika. Zavarovana za $1000. Pristopila k Jednoti 16. januarja 1905.
11651 Anton Jurman, star 37 let, član idruštva sv. Alojzija 52, Indianapolis,
Ind., umrl 2. avgusta 1907. Vzrok smrti: želodčna.zagatnost, (obstruction of bowels). Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 29. maja 1907.
11758 Matija Piršič, star 18 let, član društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., umrl 3. avgusta 1907. Vzrok smrti: vnetje krvi v možganih vsled vročine (cérébral congestion from heat prostration). Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 26. junija 1907.
JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote.
Joliet, UL, 29. avg. — Piknik našega društva Vitezov sv. Jurija št. 3. K. S. K. Jednote, ki je bil v nedeljo v Alton parku v Lemontu, UL, se je prav izvrstno obnesel. Največ je k temu po-moglo lepo poletno vreme, ker je solnce, kot nalašč pripekalo skoro celi dan.
Društva in posamezniki so se tudi povoljno odzvali našemu povabilu, kajti bilo je vsako zastopano brez izjeme. Najbolj se je pa izkazalo društvo sv. Štefana iz Chicage, čigar člani in u-radniki so bili prisotni. Posebno zanimanje je bilo zaradi našega gosta g. Jos. Brunskole, člana društva sv. Štefana, ker on je prvi član naše Jednote in ima še vedno prvo številko Jednote. G. Brunskole je prejel nebrojne čestitke, kot prvi član Jednote in društva sv. Štefana. On naj bode nam vsem v zgled značajnosti.
Kar se tiče veselice v drugem oziru je bilo vse jako lepo in mir, kakor tudi bratska sloga je vladala med vsemi udeleženci. Posebno je nas vseh veselilo, da ni bilo prevročekrvnih, da bi se sprli, kot se to pogosto zgodi na veselicah. Plesalo se je pozno v noč in čim bolj se je dan nagibal proti večeru tem več parov se je sukalo v prostranej dvorani.
Posloviti smo se morali od naših zvestih prijateljev Chicažanov ter si prijateljsko stisnili v roke.
Vsem, ki so se udeležili tega piknika tem potom izrekamo v imenu društva Vit. sv. Jurija najiskrenejšo zahvalo.	Odbor.
Joliet, UL, 27. avg. — Naznanjam članom društva sv. Martina št. 80. W. C. U., da bo prihodnja društvena seja v nedeljo, dne 1. septembra ob y22. uri popoludne in sicer v šolski dvorani, ker bode dvorana stare cerkve zasedena od drugega društva. Vsi člani ste naprošeni, da pridete na sejo, ker bo na dnevnem redu račun za preteklo uradno leto in volitev novega odbora za prihodnje leto. Zato pridite gotovo vsi, da boste volili odbor po svoji želji in izvedeli, kako stoje naše društvene finance. •
S pozdravom
John Pezdirc, preds.
Steelton, Pa., 20. avg. — Slov. katoliško društvo sv. Nikolaja št. 67. K.
S.	K. J. si je izvolilo novega tajnika, ker je prejšnji, po imenu Marko Gornik, odšel v staro domovino. Novim I. tajnikom je izvoljen brat Anton Žlogar, na katerega naj se blagovolijo pošiljati vse društvene pošiljatve.
Z bratskim pozdravom
Anton Žlogar, I. tajnik, ______234 Frederick St.
Indianapolis, Ind., 27. avg. — Poročati imam neveselo vest. Tri tedne je namreč minulo, kar smo izročili materi zemlji enega brata društva sv. Alojzija št. 52, K. S. K. J. in ta teden dne 26. avg. pa druzega, namreč brata John Pugelj-na, ki je umrl dne 24. avg., radi zastrupljene krvi. Mož bil j-e še skoraj v najlepših letih, v starosti 40. let. Doma je bil na Dolenjskem in je bil v Ameriki okrog 16 let in je bil eden izmed prvih naseljen cev tu v Indianapolisu. Sedaj zadnje leto napravil je bil tukaj tudi saloon. Tu zapušča ženo in dve nedorasli deklici v starosti 2—7 let. Zgoraj imenovano društvo mu je priredilo pogreb, ki je bil zelo mnogoštevilen, ker so se ga udeležili razun društva tudi drugi znanci in prijatelji rajncega. Naj v miru počiva!
Tu se zopet vidi, kaj se pravi pameten in skrben mož in oče, ki skrbi za svoje še dokler je čas, za slučaj da ga smrt prehiti, še preden so njegovi otroci preskrbljeni ali odrasli, s tem da pristopi k podpornim društvom Naj se pomisli, kaj naj bi uboga vdova sedaj počela s tako malimi otročiči, da ne bi bil rajnki skrbel poprej za to, da jej bo pustil eno pomoč, ki bo vsaj deloma in vsaj za en čas nadomeščala njegove roke, ki so služile kruh Svojej družini.
Mnogo je pa rojakov in celo poročenih, ki se za društva malo ali pa nič ne zmenijo ali so k večemu pri kakem , tujem društvu in to še le pri kakem, ki plačuje podporo le za bolezen, po smrti pa pogreb druzega nič. Marsikdo pravi tudi: Po mojej smrti naj raste trava ali pa ne! To je kot da bi morali vsi umreti, ako umre jeden; se ve, takih ne spametuje nobena beseda in tudi nesreča ne, in bi rekel: sovražijo vse, kar je slovensko, saj jih tudi pri nas ne manjka. Želeti bi bilo, da se bi ljudje kaj bolj spametovali in pristopali k društvom njihove narodnosti in vere.
Srčen pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J.
______Louis Fon, tajnik.
Velika razprodaja moških oblek.
Obleke vredne $20.00 prodam sedaj za $12.00, $18.00 vredne obleke so sedaj po $10.00. 14.00, $15.00 in $16.00 vredne ob'eke so sedaj po $9.00, $10.-00, $11.00, $12.00 in $13.50 vredne o-bleke sedaj po $7.98.
Pridite in se sami prepričajte.
Chulik’s Corner,
Jackson & Chicago Sts. Joliet, UL
Pueblo, Colo., 24. avg. — Umrla je v St. Mary’s bolnici Johana Horvat iz vasi Kala doma. Služila je pri g, Jakobu Blatniku. Umrla je na vročinski bolezni.
—	V St. Mary’s bolnici leži precej nevarno bolan rojak in trgovec Matt Grahek. V torek jutro je bil še popolnoma zdrav, zvečer pa je tako zbolel, da ga je moral zdravnik McDon-nel odpeljati v bolnico. — Zdravje mlajšega Jakoba Blatnika, ki leži bolan doma se obrača vedno na bolje. — Precej bolna je tudi žena rojaka Ignac Stupnika in sicer na vročinski bolezni. Upamo, da se vsem ljubo zdravje kmalu povrne.
—	Iz starega kraja je došel k ured.
Slov. Naroda bratranec g. Vekoslav Truger. Doma je bil dalj časa usluž-ben pri c. kr. pošti.	SL N.
Calumet, Mich., 23. avg. — V slovenski cerkvi so se poročili: Ivan Klo bučar z Uršulo Kočevar, oba iz Stopič; Franc Kobe iz Toplic z Ano Laknar iz Calumeta; Jožef Weiss z Josipino Benčič, oba iz Črnomlja; Matija Straus iz Semiča z Jožefo Kuž nik iz Mirne Peči; Miha Žalec iz Vrha z Marijo Mukavec iz Vrha.
— Desetletnica hrvatskega društva sv. Roka štev. 9. S. H. Zveze se je minulo nedeljo nad vse sijajno zavr-šila. Pri dopoldanski paradi je bilo navzočih devet slovenskih in hrvat-skih društev, ki so se udeležila slovesne sv. maše v hrvatski cerkvi. Mašo je daroval domači župnik Rev. Ante Žuvič in imel obenem primeren nagovor na zbrana društva. Pri popoldanski in večerni veselici v italijanski dvo rani se je slišala marsikaka navdušena beseda iz ust raznih govornikov in de-klamatorjev. Predstava hrv. dramatičnega kluba “Gorska Vila” je vredna vse pohvale, kakor tudi lepo ubrano petje moškega zbora: “Liepa naša domovina” in “Slovenec in Hrvat” sta mnogemu v novic poživila duh narodne zavesti in bratske ljubezni med Slovenci in Hrvati, na kar je merila ponekoliko cela nedeljska slavnost,
GL
Naznanilo in vabilo.
Naznanjamo in vabimo tukaj in v okolici stanujoče rojake in rojakinje na veliko slovesnost, katera se priredi povodom sv. birme, ki se bode
VSAKDO VE?
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI
910 N. Chicago Street JOLIET, ILL,
Ako kupujete pri nas si prihranite denar.
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa y to stroko spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Popravnica. Govorimo tudi raz novrstne jezike.
B. BERKOWITZ,
l+o+o+o+o+0+0+04 o+o+o+o+c
Mohawk, Mich., 23. avg. — Dela se tu jako dobro in tudi plača ni preslaba. Rojaki prihajajo in odhajajo, kakor se kateremu zdi. Mnogo se jih je izselilo na Calumet. Tudi Gratiot rudnik se dobro razvija; v njem dela že precej rojakov.
Kake tri milje od Gratiot so začeli kopati nov rudnik pod imenom Ojib-way. Ni dvoma, da se bo tudi ta rudnik lepo razvil, tako da bode čez par let poprej tako zapuščen Keweenaw
okraj eden najboljših bakrenih okro-žij.
Sedaj gre cena bakru doli; to je gotovo vplivalo, da so skoro vse delnice padle za več točk. Za nekatere pomeni to zgubo, ki so kupili delnice takrat, ko je bila cena bakru 25 centov funt. Sicer se pa bodo delnice gotovo zopet popravile. Padanje cen je delo borzijanskih špekulantov, ki si pri tem služijo milijone.
SVOJI K SVOJIM!
Prva in edina slovenska tvrdka v Ameriki.
& Vsih društvenih ^ potrebščin.
John N. Gosar Co.
719 Higli St., W. Hoboken, N. J.
Priporoča se vsem slovenskim društvom za blagohotna naročila n. pr. društvenih zastav, znakov (badges) regali j, pečatov, gumbov (buttons), knjig, slik križev, podob, itd.
Vsa dela se izvršujejo iz najboljšega blaga in po kar mogoče nizki ceni.
Z bratskim pozdravom
JOHN N. GOSAR CO.
Član K. S. K. J. in J. S. K. J.
55
U
«
<
»
H
O,
O
fa
Q
o
«
ta
o
ta
H
CL
m
04
di
<
O
O
04
<
55
z
NIKJER BOLJŠE IN CENEJŠE.
ZEMANOVO “GRENKO VINO”,
je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG-LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč.
ZEMANOVA “TATRA”,
želodečni grenčec. Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma.
Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil.
598 W. 18th St. CHICAGO, ILL.
1 (MfMflMMlSKPJMjj
B. ZEMAN,
COMPAGM GENERALE TRANSALANTIQUE
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State Street,
NewYork
Maurice Kozminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave. So. Chicago, 111.
A. C. Jankovich, agent, 2127 Arc her Ave., Chicago, UL
Paul Starič, agent, no South 17th St., St. Louis, Mo.
delila v cerkvi sv. Roka po našem rojaku, mil. gosp. škofu Jakobu Trobec, kateri pride iz St. Clouda, Minn., dne 8. sept. zjutraj ob osmi uri na Rock Island Depot. Naznanjamo tudi dru-štvenikom iz La Salle in bližnjih mest, da se udeleže sprejema preč. g. škofa, ker drugače zapadejo kazni, določeni po društvu samem.
Vabimo tudi gg. delegate J. S. K. J., da se udeleže če mogoče naše slovesnosti, ker drugi dan 9. sept. ima omenjena Jednota tukaj svoje glavno zborovanje.
Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam po širni Ameriki, tebi, dragi nam list, želimo pa obilo uspeha.
La Salle, UL, 26. avgusta 1907.
Cerkveni odbor.
žičS^Naj večja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.
Kranjska hranilnica v Ljubljani
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je hilo koncem leta 1906. nad 69 milijonov kron.
Rezervni skladi znašajo 9,270,313 kron.
Vsega upravnega premoženja je hilo glasom računskega sklepa
85,105,396 kron,
in sicer znašajo med drugimi zakladi:
Zemljeknjižno zavarovane
, terjatve.......37,877,422	K
Posojila občinam in korporacijam ...... 1,979,582	K
Menice........... 738,000	K
Vrednostni papirji. 32,977,286 K
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in Dunaju ter graščin....... 2,920,893	K
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom—je • ; ' .	odmenjen dobrodelnim in ebčekorist-
:	...:nim zavodom, društvom in podjetjem
na Kranjskem.
»v -vtr «j»» -ir -ir *ir -a* *s®r *Jr *&*
Na bojišču*
Češki spisal Jan Klecanda. Poslovenil Ivan Rejec.
OČE IN SIN.
“Stoj! Kdo je?” je zagrmelo skoz tiho noč in puška, pripravljena na obrano, je zaropotala.
“Obhodna straža!” je odgovoril glas iz teme.
“Znamenje!” vpraša vojna straža. “K nogi orožje”, zveni tiše odpoved. “Geslo!”
“Vezzano!” je odgovoril velitelj stra že in pristopil na tri korake. Stražnik je skazal čast. —
“Vse v redu?” vpraša častnik. Vojak je potrdil.
“Sosednje straže?”
“Z leve strani nisem že črez četrt ure slišal znamenja!” je odgovoril Stražnik.
“Kdo je tam?”
“Infanterist Pedroni”. —
“Ah, ta!” je zamrmral poročnik. “Prav! Pomnite, da imamo sovražnike na vratu; ne zabite artiklov!” je opomnil vojaka. Straža je šla tiše dalje. Čast nik je čutil tajno nekako radost in stopal na lahkoma, kakor bi se bal, da nekoga prebudi. Včasi je zamahnil s potegneno sabljo, in vojaki, korakajoči za njim s puškami v dlani, so zaslišali nekaj kakor utajen smeh.
Postave, nalične strahovom, so prišle tako do skalnega pomola, kjer je straža imela stati. Ob slabem mesečnem svitu, odbijajočem se od strganih oblakov, so zagledali Pedronija. Sedel je na skali in spal s puško na kolenih.
Poročnik je zlahka pristopil in se po lastil puške. Tedaj se je stoprav vzdramil vojak in prestrašeno skočil kvišku.
“Geslo!” je kriknil zmočeno, ogleduje se pb puški.
“Vezzano!” je porogljivo odgovoril poročnik. “Ne treba nam gesla, ste ujetnik!” je dodal in postavivši na u-sodno mesto novo stražo, velel k pohodu nazaj.
Naprej je šel Pedroni, za njim dva tovariša s pripravljenima puškama in poročnik s potegnjeno sabljo. Potem je šel vojak, noseč dve puški.
“Bil sem utrujen, zadremal sem!” je jecljal Pedroni v svoje opravičevanje.
“Tiho! Vojak na straži mora pozabiti na utrujenost”, je zakričal na-nj poročnik ostro.
Bil je to hrup v malem taboru, kadar so privedli Pedronija. Vojaki so bili razgorčeni na nemarnega druga, kateri se je spozabil svoje dolžnosti in spal v trenotku, ko je ob njegovi čuječnosti viselo življenje toliko tovarišev. Ve deli so, kaj ga čaka, ali niso ga pomilovali; bil jim je trn v očeh. Njihovo sočutnost je vzbujal njegov oče, Stari stotnik Pedroni.
Ta je, zaslišavši izvestje poročnikovo in priznanje krivčevo, ukazal vzeti mu pobočno orožje ter postaviti ga pod stražo. Tako je hodil razčiljen sem in tja, in v plamenu stražnih ognjev so videli vojaki obupnost v njegovem obrazu.
Stotnik je bil mož strog in neizprosen, ali radi njegove pravičnosti in ljubezni do podrejenih ga je ljubila cela stotnija.
Imel je tri sinove. Dva mu je že vzela kruta smrt; padla sta na vojni, v častni smrti, od sovražnikovega orožja. Tretji in najmlajši njegov sin, Pavel, je delal očetu mnogo žalosti s svojim vedenjem. Bil je kadet, ali zavoljo lahkomiselnih svojih norčij za nekaj časa degradovan na prostega vojaka.
Da bi imel sina, katerega je kljub vsej lahkomišeljnosti le ljubil, stalno pred očmi, si je izprosil njegovo pre-meščenje k svoji stotniji.
In zdaj mu je nastala grenka dolžnost, biti tožnik, svojega otroka.
Zajet v mučne misli se je izprehajal stotnik celo noč okoli stražnih ognjev.
Kadar je konečno za hip sedel, se je vzdignila temna postava, ležeča pod drevom, in prikorakala zlahka k njemu. Bil je to njegov prvi poročnik. Sedel je ves čas tiho na strani in gledal s sočutjem na nesrečnega očeta. Čakal je, dokler ostali ne. pospe, da bi mogel ž njim govoriti.
“Gospod stotnik!” je rekel, položivši mu rokoma rame.
Stotnik se je naglo obrnil. “Ah, to s'te vi? Zakaj ne spite?”
“Nisem mogel zaspati! Premišljam ob usodi vašega'sina!”
“Hvala vam-, prijatelj!” je rekel starec ter gorko stisnil roko tovarišu. “Kaj namerjate ž njim?” —
“Kaj namerjam? — Ne razumem vas! Zakon govori jasno, ne dopušča razmišljanja!”
“Vi ga izročite sodniji?”
“Ali morem drugače?”
“Veste li, kaj ga čaka?”
“Vojak, ki v vojnem času pred sovražnikom na straži stoječ greši proti predpisom, se kaznuje s prahom in svincem”, je rekel stari Pedroni. “Vem to, — Pavel je poslednji moj otrok, in vendar, vendar he morem drugače”. Ob teh besedah se je njegov glas močno tresel.
“Vem za pomoč, stotnik!”
“Govorite, govorite!” je vzkliknil sta rec in plaho se ozrši, se je nagnil k poročniku.
“Vašega sina straži zdaj vojak Ve-drella. Veste, s čim vam je zavezan? Govoril sem z njim; hoče mu dati, da | ubeži. Noč je temna, ostali spe, — to pojde!” —
“Mislite? O moj Bog, kako se ti zahvaljujem!”
“Pojdem torej?” Poročnik se je v-zdignil in se trudil, da izvije roko iz desnice stotnikove, ki ga je krčevito stiskala.
“Ne, ne!, Ostanite, to ne gre!”
“In zakaj?”
“Zakaj? Vprašate me, zakaj? Dal sem svojemu sinu življenje,adl sem mu vse, kar oče more dati. Le jednega ne morem, ne smem žrtvovati — svoje časti, svoje dolžnosti. Ko bi se jutri probudil brez časti, ne mogel bi dalje živeti. — In potem —- ko bi žrtvovali sam sebe, ali smem prejeti to žrtvo od vas? Vi ste mlad, varujte se, da bi za celo življenje ne postali žrtva očitanja svoje vesti. In Vedrella? — Ohranil sem mu nekdaj življenje. Ali mu smem za to vzeti čast? Življenje ni bilo njegovo —■ to je reč narodova, ali čast, gospod poročnik, je največi zaklad pojedincu. — Ostanite tu, — Pavel Pedroni bo izročen vojni sodniji!”
Poročnik je skomiznil z ramenima in sedel. Slišal je, kako stotnik bridko plaka.
* * *
Za rana, komaj da se je začelo zo-riti, je stala stotnija pripravljena k pohodu. Straže so bile sklicane in nekatere so oglašale sovražne čete. Resnično se je bližal od Saone ob reki Sarki močen oddelek vstašev, kateremu bi se bila stotnija le s težka mogla postaviti na odpor.
Naloga stotnije je bila preiskovati porečje Sarke ter uničiti mostove, da bi se vstaši, ki so se črez Judikarije sem vlekli, ne mogli združiti v eno vrsto, dokler bi do Vezzana ne prišla zahtevana pomoč. V neprestanih pra skali z manjšimi četami, ki so prebi-vavstvo doslej indiferentnih vasij silile na vstanek, je zvršil stotnik svoj namen in hotel se pridružiti glavnemu koru, l:o ga je zasačila tema in primorala, da je prenočil na višini blizo Cillc.
Zdaj je ostalo le še, prekoračiti raz-plavlieno reko po poslednjem stoječem mostu, ki je potem imel biti porušen.
Položaj stotnije je bil resen. Ob zori je biio že slišati zvonove od Cille, o-znanjujoče, da je njeno prebivalstvo pristalo k vstaji. Ko bi se ne posrečilo priti do mosta, predno se ga polasti saonska vstaška četa, bi stali med dvenia sovražnikoma, katerima je utegnila vsako trenotje priti pomoč iz tigneronskih gozdov.
Na srečo je bil sovražnik zdaj še dosti oddaljen in skalnato porečje Sar ke je zabranjevalo hiter postop. Stotnija je bila že došla k mostu, ko je četa od Saone bila še dobrih deset minut oddaljena. Stotnija je prešla po lesenem mostu, zadovoljivši se s tem, da je polomila in strgala držaje. Na popolno uničenje mostu ni bilo misliti, kajti že je bilo videti, kako se je valila na nasprotnem bregu iz Dal-conske soteske nova četa Piemonte-zov.
Stotnik Pedroni je spoznal, da se mora omejiti samo na uničenje dveh ali treh kosov lesenega mostu, da bi vstaši od Saone in Cille vsaj tako dolgo bili zadržani, dokler bi stotnija ne zadobila varne postojanke.
„ Stotnija se je umikala urno, ali v vzornem redu na skalnato višino, kjer se je mogla daljšo dobo braniti i znatne presile, in takoj so bili poslani o-gledniki v smeri k izhodu, ali od Stenica, ki se je prej k vojski prijateljski ponašalo, ne grozi morda nevarnost in zaseda. Mej tem je skončal od delek pijonirjev in tesarjev na mostu svoje delo ter hitel, da bi dosegel varnega ukritja, predno se približajo Lahi na streljaj. Na dveh mostovih stebrih sta bila pritrjena močna naboja, vrvici za zažiganje, kratko pristriženi, nažgani — nekoliko hipov in lepi most se je imel sesuti v valove razburkane reke.
Minuta, ki je v tem ubežala, se je zdela večnost. Vojaki cele stotnije, podprti ob puške, so zrli napeto k mostu. Stotnik in oba poročnika so stali v ospredju, oprti o skalni vogel. Bili so dosti blizu, da so lahko poznali, da je slabi kolobarček dimu, ki je stal nad nabojema, ugasnil.
Vrvici niste zapalili, in most je bil s tem ovarovan za vstaše, v pogubo slabega oddelka vojske.
Lahi so spoznali, da gre za uničenje ali ohranjenje mostu. Niso se držali več v bojnem redu. Boljši tekači so se trudili, da bi čim prej došli k mostu.
“Prokleto! Vrvici ne gorita!” je vzkliknil stotnik, otiraje pot s čela. “Trije prostovoljci sem!” je velel, obrnivši se k vojakom. Nekoliko mož je pristopilo. Bila je to pot na smrt, gotovo smrt, — ali šlo je, da se ohrani življenje stotini tovarišev. Veliki in važni trenotki najdejo vedno svoje velike može. —-
V tem se je približal pešec Pedroni, ki je brez orožja stal blizo v strani. Bil je bled kakor stepa.
“Oče!” je pravil.	i
“Nisem tu oče! Sem poveljnik; kaj hočete?” je pikro vprašal stotnik.
“Gospod stotnik, izkažite mi milost! Dovolite, da bi jaz šel zapalit most!”
Stotnikovo obličje je prebledelo,
ali zajedno se Je razlil po njem izraz
zadovoljstva.
“Zakrivil sem”, je nadaljeval mladenič. “Tam najdem častno smrt ali odpuščenje!”
“Pavel! Sin moj! Idi in Bog te spremljaj!” Vojak se je sklonil in predno je mogel stotnik-oče to zabraniti, mu je poljubil roko.
* * *
Kakor puščica je zletel mladi mož po skalinah doli in bežal k mostu. Vo-iaki so gledali za njim v naj večji napetosti. Stotnik je stal tu kakor soha in gledal za poslednjim svojim sinom, da bi omil svojo sramoto s častno smrtjo. Gube na obrazu starega moža so drgetale, v očeh se utirale solze.
Prvi poročnik je ginen zrl za mladim junakom, ali drugemu je poigraval čuden nasmešek okoli usten. Ne izpregovorivši niti besede, je vzel stoječemu vojaku puško iz roke in se prigotovil na strel. Stotnik tega ni zapazil.
Pedroni je pribežal k mostu in stal nad prvim stebrom. Vojaki niti dihali' niso. Stotnik, trese se na vsem telesu, se je opiral ob kameno steno.
Prvi vstašev so bili že na streljaj;
—	puške so počile in kroglje so svr-čale mlademu drznežu okolu glave.
V	tem trenotku je začutil grozo pred smrtjo in ljubezen k življenju. Potisnil je vrvico, katero je bil držal v roki, izvlekel iz žepa robec in mahaje z njim, — bežal po mostu na nasprotni breg.
Cela stotnija vzkriknila kakor z jednim glasom. Stotnik se je opotekel. “Slutil sem to”, je rekel smehljaje se poročnik.
Počil je strel —■ Pedroni je bežal dalje. Poročnik je bil slabo meril. “Ogenj, ogenj!” je kričal zdaj stotnik obupno, mahaje z rokama. Vojaki so streljali, — ali streljali so negotovo in slabo. Roke so se jim tresle, mislili so več na starega, sivega očeta nego na sina.
V	trenotku, kadar je Pedroni že prihajal mimo streljaja, je iztrgal stotnik jednemu od vojakov puško. Priložil je puško k licu, — s trdno roko pomeril
—	strel je padel — in begunec Pedroni, razperši roki, s krikom se zvalil na tla.
Zajedno se je opotekel stotnik, puška mu je padla na tla, in “srečnega” strelca so ulovile roke obeh poročnikov.
“Moj sin, moj poslednji otrok!” je zaječal stotnik.------
V ROJSTNI VASI.
Na levem bregu Sarke, ne daleč od mesta, kjer se zavije od severa k jugu, da bi vlila svoje vode v Gardsko jezero, sta Selenio in Villa. Ti neznatni vasici, oddaljeni od sebe jedva na streljaj dobre puške, sta bili vrata k levemu pobrežju Sarke. Tam so se zbirale ustaške čete, prešedši iz Lombardije črez Judikarije na tleh južnih Tirolov. Tam so se organizovali novi kori, sestavljeni ponajveč iz Švicarjev tesinskega kantona in revolucionarjev vseh narodov, ki so iskali zatočišča v teh usodnih letih v svobodnem Švicarskem.
Nekateri oddelki avstrijske vojske so se bili polastili že poprej teh tal. Ali ko jim ni bilo mogoče, udržati jih proti sovražniku, mnogo silnejšemu, so se umakn li nazaj do Vezzana. Toda poprej so spalili vse mostove in uničili prehode, da bi prerušili zvezo med obema bregom;. Sarke.
Vendar pa so prišli brze po odhodu Avstrijcev vstaši. Bili so povsod dobro vsprejeti, kajti tla so bila pripravljena. Razgorčeni voja-ki so prispeli, vrnivši se v pohodu, sami k temu, da bi strasti v tirolskih Lahih, davno že razpihane, teni hitreje bu-šile na dan v polnem žaru. Ustaši so tu Crcmonci pod svojim vodjo Arcie-nim, Milanci, tvoreči takt zvano “alpske- armado”, pod Mamroin in druge čete radovedjeev in cesarskih ubežni-k ov.
Milanci so se ustanovili v Villi, o-Stali v Seleniu. Takoj so pričeli trdnjavsko delo, kajti vodje so bili sklenili, da bodo z vso silo branili to imenitno mesto.
Ali brzo se je utrgala nočna ploha, ki je zagnala ustaše pod strehe. Bilo jim je tudi potreba odpočitka. Izza nekoliko dnij so se ubijali v gorah v neprestanem boju. Cele dni in noči so bili na nogah z orožjem v roki, bodi si v naskoku na sovražnike, bodi si na begu pred nepremagljivo presilo. Neprijazno vreme, dež in mrzli vetrovi, glad in spanec so začenjali že premagovati najsilnejšo voljo in goreče navdušenje. .
Prav kadar so se. vodje sešli k vojnemu posvetu, so privedli avstrijskega ubežnika, ki je želel, da bi bil sprejet v ustaške vrste. Bil je rojak te vasi in brdak mladič. Ugajal je vodjam, sprejeli so ga in takoj mu odmerili nalogo.
Ker je dobro poznal okolico in ni mogel zabloditi, mu je bilo naloženo, da bi opazoval postavljenje avstrijske vojske. —
Vojak se je vrnil na večer z ogledov in prinesel pomirljivih poročil. Avstrijci so bili kakor ustaši in ker niso imeli vestij o bližini sovražnika, so porabili nevihto, ki jim je zabranje-vala daljni pohod, v svoje okrepčanje. Ni se bilo torej bati nenadejanega napada.
Sovražnik je bil dosti oddaljen in v tem nalivu se ni mogel niti odpraviti na pot. Vse ceste so bile premenjene v hudournike, polja so bila razmočena, plazovine skal polžke kakor led. —
Vojak je bil odpuščen s pohvalnim (Nadaljevanje na 7. strani.)
•X-X-X*X’*V-X*<"X*-X--X*-X--X*-X~X*X~X~XX**X~X*-X“X-*X~XK-'X^XM>'X*-X--X-,X*->*X“X*-X--X“X~X~X~X'4
Radosti življenja
je mogoče le tedaj uživati, kadar sta moški ali ženska pri najboljšem zdrav^ ju. Oni, ki trpe na kaki bolezni želodca ali jeter, so vselej zdražljivi, sitni .— in otožni, dočim so oni, ki dobro prebavljajo, vedno uljudni, veseli, pod- <4|v jetni, polni življenja in dovtipov. Nikakor ni težko doseči dobrega pre-	*
JOSBPH TBISEB'&
X bavljanja, ker
*1’
?
9
V
t
V
v v y ♦ y 9
*
t
?
»
t i X
OF
Ter yMJ
«ECISTSRC»
Trinerjevo zdravilno grenko vino
vam bo vselej prineslo dober in zdrav okus do jedij in temeljito prebavnost. Sami veste, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v telesu v čisto kri, kije vir življenja.
Zahtevanje po tem zdravilu je bilo vedno in je še vedno tako veliko, da se dan za dnem
prikazujejo različne ponaredbe z namenom, da varajo ljudi, toda naši čitalci vedo, da je le
Trinerjevo zdravilno grenko vino jedino pristno
kot naj popolnejše družinsko zdravilo in kot najzdraveje namizno vino na svetu.
Dober okus.
Dobro prebavlj an j o. J>ol>i*o zdravje.
Močni živci. Močne mišice. I)ol<>-o življenje.
Jedino to zdravilo in nobeno drugo ne doseže tega, in prepričani bodite, da se vselej izognete mnogim boleznim, kadarkoli je rabite. Rabite je za povečanje okusa, kot krepčilo, kot kričistiloa, ali kot zabranilo bolezni.
POZOR! — Kadar rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot zdravilo, se:: morate vzdržati špirituoznih in varjenih pijač.
Dobite je v lekarnah in dobrih gostilnah.
< ► <►
JOS. TRINER,
799 South Ashland Avenue,
CHICAGO, ill.::
Mi garantiramo popolno čistost in polno moč v naših sledečih špecijalitetah:
Trinerjevem brinjevcu, slivovici, trpinovcu in konjaku.
•X**X-X>»X~X~X*-X-X"X-<~X~XK"X-*XK~X“>*X“X"XXX~X--X“X~X~X-X“Xt<~X--X-X~:~X~X~i~X-X~X,<"X*>i
POZOR, ROJAKU
Naznanjam, da sem otvoril novo-urejeno
Moderno g-ostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
Naprodaj imam tudi 4 hiše in 10 lot poceni.
Rojaki Dobrodošli!
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
N. W. Phone 825.	Joliet, 111.
JOHN J. MEDEN
772 W. 22nd St.
CHICAGO.
IZDELOVATELJ
zdravilnega grenkega vina alkan”!
Prodaj em tudi naraven brinjevec in tropinovec.	Zxhtevajte ga
v goslilnah.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami... Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki in in trdi les, late, cederne stebre, deske in šingtne vsake vrste.
ANTON NEMANICH,
205-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
ZAVOD IN KONJUŠNICA.
Chicago Phone 2273.	Northwestern Phone 416.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.
N. W. Phone 344.
FRANK MEDOSH
9478 Ewlug Ave„ vogal 95th ulice, en blok od slovenske cer-kve sv. Jurija So. Chicago, 111.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notar ska dela, prodaja šif-karte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivega.
Poštena Postreiba vsakemu. Telephone]23f; South Chicago
Nas prostor je na Desplaines ulid blizu novega kanala.
Predao kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mi te bomo zadovoljili in ti prihrlnili denar.
W. J. LYONS,
Naš Office la Lamber Tard aa ngh DE8P LAINES IN CLINTON
E. PORTER BREWING COMPANY
So. Bluff Street,
EAGLE BREWERY
izdelovalci
ULEŽANE FIVE
PALE ALE IN LONDON PORTER
Posebnost je Pale Wiener Bier.
Joseph Stukel,
avstr. zastopadL
JOLIET, ILL.
FILIP HIBLEH
1014 N. Chicago St., Joliet, 111.
priporoča rojakom svojo
BRIVNICO
Dobro delo se jamči. Delo je urno, ker sta dva brivca vedno pri roki.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so naše
“The D. S.” lOc.in ‘‘Meerscliam” 5c,
Na drobno se prodajajo povsod,
□a debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet. Ills.
Pozor, Rojaki
Ko pridete v Rockdale je najbolje da se oglasite pri meni, ker na razpolago imam vedno sveže in mrzlo pivo, kakor tudi druge pijače in dišeče smo-dke. Moja gostilna je v sredini mesta zato se imenuje
T!h.e Central
Rojakom se priporočam v obilen poset
Ignac V
iao Moen Ave.	Rockdale, I1L
Pozor rojaki!
Naznanjamo Slovencem, da smo otvo-rili novo lepo urejeno
GOSTILNO
kjer se toči dobro pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Obiščite nasl
DRNULC & BUŠČAJ, Rockdale, Illinois.
Kiltii pasovi.
MI IMAMO NAJVEČJO ZALOGA KILNIH PASOV V MESTU.
CENA $1.00 do $5.00.
FLEXER & REICHMANN
LEKARNARJA
Cor. Bluff and Exchauge Streets
JOLIET. ILL.
O. W. Brown, preds Robt. Plloher, podpred» W. G. Wilcox, kasir.
Citizens' National Mi
Kapital $100,000.00.
BARBER BUILDING. JOLIET, ILL.
je otvoril svoj nov hranilni oddelek 3. dec. 1906. Uloge po En DOLAR in več se prejemajo v tem oddelku. Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO ter se obrestna svota, če ne dvignjena pripiše glavnici na prvi dan meseca januarja in julija. Za vsako vsoto, ki je hranjena en mesec plačamo obresti in tudi na prvi poslovni dan vsacega meseca pripišemo obresti k svotam, ki so bile vložene pred petim dnem vsakega meseca. Certifikati kažejo po 3 odst. obresti od vsak« vsote, ki je bila uložena šest mesecev.
Ta banka je jamčena od vlade Združ držav. Nje trgovina je poslovana po nacionalni bankarski postavi ter se mora podvreči pregledu in eksamino-vanju.
Ta banka je odprta od 9. ure zjutraj, pa do 4. ure pop.
JOHN GRAHEK
GOSTILNICAH.
' m
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog
.....TELEFON 2232.....
' t	-----
1013 N. Broadway.JOLIET, ILL.
Halo, Johny!
Kje si pa bil včeraj? Saj veš kje, tam kjer je na. več zabave. Ali še ne veš, da je največ zabave v GOSTILNI.
JOHN' KOŠIČEK,
590 S. Centre ave. CHICAGO, ILL.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
priznanjem. Zdaj še le si je mogel odpočiti. — V vasi so bili njegovi sta-riši. Niti slutili niso, da je njihov sin tako blizu.
Nekaj trenotkov je preudarjal. Vleklo ga je domov k očetu in materi, katerih že tako dolgo ni bil videl. Ali brzo se je drugače odločil in nameril
korake k poslopju, ki ga je bolj mikalo nego očetov dom.
* * *
Temna noč se je razprostrla nad obema vasicama. Nebo so pokrivali o-blaki, iz katerih je brez nehanja lil dež. Ustaši so porabili dovoljenje vodij ter se nastanili v sobah, kozolcih in kleteh. Nekateri so spali, drugi se ba-vili pri vinu s pripovedovanjem o mi-nolih in bodočih bojih. Tu in tam se je ozivalo petje, tu in tam se je svetila luč iz črnih poslopij. —
V tem je počil v jednem izmed poslopij hrup. — Bil je slišati krik mož in žen. eden častnikov je prihitel tja z nekoliko možmi, da bi napravil red.
Prišel je o pravem času. Prebivalci hiše so hoteli kazniti jednega ustaša, katerega so branili tovariši. Odločnemu častniku,se je posrečilo, pomiriti obe stranki. Stali so tu proti sebi z golim orožjem in iskrečimi očmi.
“Kaj se je tu zgodilo? Kdo je tu tožnik?” je zagrmel kapitan na prestrašene tepače.
Star mož v priprostem oblačilu hribovca je stopil naprej, da bi tožil.
“Sem Giovanni Petrussi, kapitan”, je počel starec z glasom, tresočim se od gneva. “Živim s svojo rodbino v poštenosti in nikdo ne more reči, da bi bila kdaj najmanjša senca omadežila moj dom. Danes pa nas je zadela sramota, ki se da izmiti samo s krvjo. Ali vaši vojaki so nam zabranili pravično maščevanje.”
“Govori, v čem ti je bila storjena krivica”, je velel častnik “in bodi naprej uverjen, da bomo kaznovali krivca po zaslugi!”
Med tem so prihiteli od vseh stra-nij častniki in nekoliko ustašev, katere je bil priklical hrup. Natlačili so'se v malo izbo.
“Prav, da prihajate, prijatelji”, je pozdravljal častnik. “Lahko tako na mestu zvršimo razsodbo nad izgrednikom. Čemu odkladati do jutri, kjer gre za vzgled ostalim!” Pričujoči so zadovoljni kimali z glavami. “Govori torej, Giovanni Petrussi”, je pozival velitelj žaljenega hribovca.
“Ta tu je moja hči Lucia Petrussi”, je nadaljeval starec, predstavljaje deklico. “Stoji pred vami čista kakor ta sneg, ki po zimi krije vrhove naših gor. Ali jeden vaših vojakov jej je uči-nil sramoto in le svoji vrlosti se ima zahvaliti, da mu ni padla v žrtvo. Tu je ta lopov!”
O teh besedah je pokazal vaščan na jednega ustašev.
“Priznavaš dejanje, čegar si obdolžen?” je vprašal vodja.
“Priznavam”, je odgovoril mož ponosno. “Ali stari Petrussi je zamolčal, da Lucia je bila moja ljubica!” “Laže, ostudno laže”, so zavpili tožniki z jednim glasom. —
“Usiljeval ji je svojo ljubezen”, govoril je starec strastno, “a Lucia Petrussi nikoli ni pozabila časti svojega doma, da bi se ljubila s členom rodovine Galgaro!”
“Ne verjemite mu, kapitan”, se je branil vojak. “Staro sovraštvo govori iz njega. Bili smo otroci, ko smo se ljubili. Potem sem prišel od doma in bil vojak. Ali nisem pozabil Lucie. In kadar je počel vihar, sem utekel od prapora, da bi se pridružil našim!” “Ti si bil vojak? Od kdaj se bojuješ v naših vrstah?”
“Kaj ne veste, da sem jaz bil, kateri sem vam prinesel danes z nevarnostjo življenja vesti o postavljenju avstrijske vojske?” —- .
“Prav praviš, — poznam tel” je odgovoril vodja. “Izkazal si nam dobro službo, Galgaro! S tem utegne biti tvoja kazen polajšana, ali ne odstranjena. Porušil si disciplino, zagrešil si na naših zaveznikih. Živimo v vojnem času. Na tvojo krivdo stoji kazen smrti. Kdo od nas glasuje za smrt?” je vprašal poveljnik, obrnivši se k prisotnim.—
Častniki in vojaki so molčali; kazen smrti se jim je zdela vendarle prekruta Le členi rodbine Petrussijev so zahtevali smrt krivčevo.
“Prizanesli ste mu kazen smrti z obzirom na uslugo, katero nam je izkazal”, je nadaljeval vodja. “Ali ni vreden bojevati se z nami. Smo bojevniki za svobodo, prijatelji, in zato moramo biti svobodni možje. Sužniki strasti nimajo med nami prostora! Nisi utekel zato od svojega prapora”, je nadaljeval častnik, obrnivši se h krivcu, “da bi služil naši sveti stvari. Prišel si gnan od svojih poželenj. Izključujemo te torej iz svoje srede. — Pojdi nesrečnež! Svoboden si!”
Zadovoljno mrmranje se je čulo v zboru. Stari Petrussi je zabliskal s svojim bodalom pred očmi obsojenčevimi.
“Slišiš, Galgaro, slišiš, brezčastnež? Utekel si od jednih, in drugi so te iz-bacnili. Si izvržek družbe. In prideš li še jedenkrat, onečastiš li s kleto svojo prisotnostjo moj dom, prisegam, da mi plačaš s krvjo!” —
Galgaro je zaškripal z zobmi. Bil bi se rad vrgel na svojega sovražnika, a ni mogel. “To mi plačaš, Giovanni Petrussi!” je zamrmral med zobe, in pogled, poln črta, je zletel k staremu in njegovi hčeri.
Vaščani so odšli, zadovoljni z usojeno kaznijo.
“Odvedite ga /en za naše straže”,
je rekel kapitan pričujočim oborožen-cem.
"Milost, kapitan!'' je prosil Galgaro. “Prisegel sem že dvema gospodoma. Nočem služiti tretjemu! Dovolite, da ostanem pri vas in se bojujem z vami !” —
“Čul si obsodbo!’’ je odgovoril častnik odločno. “Pojdi, in če te veseli, dati se ustreliti, poišči si drugje primer/ no mesto. Odvedite ga!’’
(Konec prih.)
R a z n o t e r o s t i.
0040+0*0*4

Ivenreden izum Slovana.
Sofija, Bolgarsko, 16. avg. — Znani bolgarski izumitelj Bačiev je vložil na bolgarsko trgovinsko ministrstvo prošnjo naj sestavi komisijo, da jej pokaže svoj najnovejši izum. Gre se nam reč za stroj, ki naj bi stopil na mesto sedanjih lokomotiv, a obenem delal za 75 odstotkov ceneje, kajti za stroj se ne potrebuje niti premog, niti drva, niti plin. Ako se izum obnese, utegne povzročiti na narodnogospodarskem polju cel preobrat. Bačiev je dobil od avstrijske vlade že več patentov na svoje izume.
Tatova se stepla in izdala.
Pariz, 19. avg. — Že dalj časa sta se klatila po Parizu dva Arabca. Da si preženeta dolgčas, sta sklenila ponoči ogledati si stanovanje neke bogate gospe. V njenej delavnici sta odprla tudi pisalno mizo in presenečena obstala; več tisoč frankov ter mnogo srebrnine in zlatnine se je bleščalo pred njunimi strmečimi očmi. V hipu sta se molče dogovorila s pogledom, da naredita kot Amerikanci, ki so pri ogledovanju kajite nekega italijanskega princa pokradli celo žeblje iz sten. Ko sta pa pričela kar v sobi deliti, nista bila več edina in se začela pogajati z bodali. S svojim ropotom sta privabila gospo, da je prišla gledat, kaj je. Videla je denar in zlato raztreseno po tleh, eden tatov je ležal težko ranjen na tleh. Na pomoč poklicana policija je odvedla nevoščljivca v zapor. Toda ranjeni je bil tako slab, da so ga morali prepeljati v bolnišnico; kjer je kmalu nato umrl.
Izpričevalo katoliškemu duhovstvu.
I stotnikovo soprogo ter jo_ smrtnone-varno ranil, nato pa še sebi pognal v ’ glavo kroglo, da je ostal na mestu mrtev.
Mater ustrelila.
Pariz, 18. avg. — Vdova Rolliel v Frouardu na Francoskem se je silno bala roparjev. Prosila je svpjo hčerko, naj kupi revolver. Dne 16. t. m. je kupila hčerka revolver in doma z revolverjem tako nerodno manipulirala, da se je nakrat revolver izprožil. Kraglja je zadela mater, ki se je mrtva zgrudila.
P040^0^<>f04040404040f^0*-0ç
? Z a kratek čas.5
žo+o+o+o*
♦0+C*OR340>C«>OC
Kakor nalašč.
Nekje na Hrvaškem pošlje krojač k pekarju sušit svinjsko pleče. Pek odreže velik kos z njega. Ko krojač to vidi, reče pekarju, naj mu povrne škodo, sicer ga pojde tožit.
Pekar pa steče prej k sodniku in mu da lepo veliko potico v dar. Krojač pride tožit, in sodnik zasliši oba. Pekar pravi, da so muhe pojedle toliko mesa. Sodnik torej reče krojaču:“Ako so muhe storile to, znesite se na muhah; pobijajte jih, kjerkoli dobite katero!”
Slučajno ugleda krojač zdaj muho na sodnikovem obrazu. Brez pomisleka lopne s pestjo po sodnikovem nosu, da se mu takoj kri pocedi, in reče: “Kakor nalašč! edna je že tukaj!”
Samo jedenkrat.
Hudodelec, katerega so v silnem dežji gnali iz mesta na morišče, godrnjal je, da mora .hoditi ob takem vremeni. “Ej!” pravi orožnik, “kaj bi godrnjal, ko ostaneš zunaj, a mi drugi moramo potem tudi nazaj v takem dežji!”
Ubogi grešniki.
Ladovič greš sinom mimo vešal. “Kakšna priprava je to?” vpraša sinček. “Na to obešajo uboge grešnike, da morajo umreti,” odgovori oče. “Uboge grešnike?” vpraša deček,“kam pa obešajo bogate?” — Oče Ladovič je tako malo poznal svet, da temu ni vedel odgovora.
Pariz, 18. avg. — Francoski učenjak Bertlin je izdal statistiko na ječo obsojenih ljudi raznih stanov od leta 1898. do 1901. Na 100,000 pravnikov je bilo na ječo obsojenih 48, na 100,000 zdravnikov 16, umetnikov 28, učiteljev 5. Na 100,000 duhovnih in oseb, ki so pri duhovnikih nastavljene, torej cerkovnikov, cerkvenih peric itd., sploh vseh, ki žive od cerkvenega denarja (fabrica ecclesiae) pa samo 3. Poleg tega je dokazal, da se proti nravnosti več pregrešujejo oženjeni, nego neo-ženjeni.
Vlak skočil s tira.
Krojač namesto kovača.
V Hrastji so imeli kovačaj ki se je bil tolikanj pregrešil, da ga je sodišče obsodilo na vešala. Ko to občinski odborniki zvedo, vlože to-le prošnjo: “Veleslavno sodišče! Zvedeli smo, da ste obsodili našega jedinega kovača na smrt. Ker imamo v vaši tri krojače, izmed katerih bi lahko utrpeli jednega ali dva, prosimo prav ponižno, da obesite kateregakoli izmed krojačev, a kovača nam zopet izpustite, ker ga ne moremo pogrešati!’’
Cedar Rapids, Iowa, 19. avg. — O-sebni vlak št. 3 Chicago, Milwaukee & St. Paul-železnice je danes skočil s tira pri Keystonu, 30 milj zapadno od tukaj, ker se je zadel ob premikalen stroj. Kicih 20 oseb je bilo ranjenih, mnoge prav nevarno.
Vsled udara sta bila ekspresni in poštni vagon vržena s tira in sta zdržala navzdoli po 20 čevljev visoki strmini. Ostali vagoni sicer niso zapustili tira, a so se vendar prevrnili.
Podgane širijo kugo.
Sinila, Indija, 20. avg. — Vlada naznanja, da je komisija v preiskavo v-zrokov kugi pravkar končala prvo polovico svojega dela in prišla do zaključka, da širijo uljesno kugo podgane in da kužni bacil ne vztraja dolgo niti v podgani, niti pod drugimi razmerami. Vlada zatorej priporoča, čim najbolj mogoče temeljito uničevati podgane, bolje graditi hiše in bolj zapirati žitnice.
Jugoslovansko vprašanje. •
Zagreb, 27. julija. — Današnj# “Ä-gramer Zeitung’’ objavlja pogovor svojega specialnega poročevalca s knezom Karlosom Auerspergom o jugoslovanskem vprašanju in njegoyem razmerju do nagodbe. Knez smatra jugoslovansko vprašanje za najvažnejše v Avstriji. Avstrijska politika bo morala Dalmacijo s primernimi prometnimi zvezami tesneje združiti in zvezati s seboj, bodisi direktno, bodisi skozi Hrvaško. Življenjska politika Avstrije je sedaj dalmatinska politika. Najvišji cilj Avstrije ne sme več biti, za vsako ceno skleniti nagodbo z Ogrsko, ampak njena prva naloga je zdaj rešiti jugoslovansko vprašanje. Kar se tiče hrvaško-ogrskega spora, meni knez Auersperg, da je stališče Hrvaške vsekakor ugodno, da pa je največ odvisno od zunanjih faktorjev, kako in kdaj hočejo Hrvaški pomagati.
Umor in samomor.
Dunaj, 18. avg. — Poročnik 64. pešpolka, čegar ena kompanija se nahaja v Jablanici, Nikolaj Munteau, se je strastno zagledal v soprogo svojega stotnika, ki mu je ljubezen tudi vrača-čala. Ker ni bilo upanja, da se bodeta mogla kdaj združiti, sklenila sta oba umreti. Munteau je najpreje ustrelil v
Slovencem v pogled.
Cenjeni Collins Medical Institute!
Jaz Vam odgovarjam na Vaše pismo in izpolnivši Vašo željo Vam po-šilam mojo sliko ter se Vam zahvaljujem za Vaše zdravila, katera ste mi pošilali, ker jaz sem sedaj popolnoma zdrava, a sem mislila, da ne bodem nikdar več. —
Se Vam še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočam ter ostajam Vaša hvaležna rojakinja
Marija Dolenc, Trnje, Gorenjsko, Kranjsko.
ČISTIMO OBLEKO.
Mi čistimo, gladimo in barvamo moške, ženske in otroške obleke dobro, hitro in ceno, ter isto razvažamo po vsih delih mesta.
Naše delo je izvrstno storjeno za prav mal denar.	,
JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka & Co.
620-622 Cass St. JOLIET, ILL.
Pokličite nas po telefonu N. W. 488. Chicago 489.
Collins Street Wine and Liquor House
Žgane, galon po $1.75, $2, $2.50, $3. $4, in $4.50.
Brandies, galon po $2.50 do $5. Vina, galon po $1 do $2.
Prodajamo na drobno za nizke trgovske cene..
G. W. KEIBER, Manager
1043 COLLINS ST.
N. W. Phone 999. Chicago 2893
High Life Bitters ali grenčec je najbolj zdrava in najkoristnejša pijača, kar se jih more dobiti v Ameriki. Poskusite ga le enkrat! Oldkontritrestar ali brinovec, sliv.ovec, konjak, bondet rye, zdravilno grenko vino in vsakovrstna vina in viške. Tudi avstrijske viržinke in druge razne smodke, vse union-made. Rojaki, zahtevajte rajši rojakovo blago, ki je ravno tako dobro ali pa še boljše. A. Horwat, Cigar & Wholesale Liquor, 600 N. Chicago st., Joliet, 111.
ANA VOGRIN,
603 Bluff St., Joliet, N. W. tel 1727 IZKUŠENA BABICA.
(Midwife.)
Se priporočam Slovenkam, Hrvaticam.
ROJAKOM
priporoča m svojo
Gostilno,* Is
kjer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. ’SlsLoff*,
N. W. Phone 609.
1137 N. Hickory St.,	Joliet
Pozor, Rojaki!
Naznanjamo, (la smo otvorili
GOSTILNO.
v katerejbodemo tožili fino Citizens pivo, žganje in vino.
JOHN MAHKOVEC & CO.
208 Jackson St.
Matk. Stefanich, Manager.
ohn Stefanie
na voglu Scott & Ohio cesti.
Joliet, 111.
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET
Denar na posojilo.
Posojujemo denar na zemljišči pod ugodnimi pogoji.
Mtjnroe Bros
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago Sts.
.’( 1 11 T, ILL.
Gostilničar
Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens’ Brewery. Rojakom se toplo priporočam.
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstni h barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
lexander [jaras,*?
Chicago telet. 2794 \J telet.K 62 7.,
S. HONET,
KROJAČ
918 North Chicago St., Joliet, UL
Šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni
MALI OGLASI
IŠČE SE DOBER BRIVEC. DO»
ber prostor in nizka najemnina (rent). Oglasi naj pismeno ali ustmeno pri: F. Belec, 818—ioth St,, Waukegan, 111.
NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ» ske cerkve na hribčku, v obrokih po $1.00 na teden. Vprašaj: Anton Ko» šiček, 1151 N. Broadway, Joliet, 111.
POTREBUJEMO 50 IZKUŠENIH premogarjev. Stalno delo. Rabimo nekaj ljudi za otvoritev dela plača se na dan. Tu ni težave ne sitnosti pri delu. Pridite preč. Wenona Coai Co., Wenona, 111.
NAPRODAJ HIŠA S PETIMI SO» bami na vogalu Miller Ave. in Wash ington St. Mora se odmakniti. Prodati se mora pred 27. sept. Vprašaj za ceno pri Spring Creek Drainage District, soba 221, Barber Bldg., Joliet, 111.
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
Loughran & Schoenstedt
Posojuje	j
denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja
zemljišča.	j
Preskrbuje zavarovalnino za posestva.
Prodaja tudi prekomorske vozne listke.
COR. CASS & CHICAGO STREET,
I.	nadstropje.
Ustanovljena 1871.
Of Joliet, Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik. lOSEPH STEPHEN, podpredsednik, P H TAT TOTT blagainilc
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše me* 30 po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj i» ooskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste.
Chic. Phone 4531. N. W» Phone 1113
Vprašajte svojega mesarja za
Afllerjeve Aniti Mass
katere je dobiti pri vseh mesarjih. , J. C. ADLER & CO.
112 Exchange St. JOLIET, ILL.
E.Wunderlich Grenite Go
804-806-808 N. Hickory St. Joliet, II..
Velika zaloga spomenikov
Nase prodruzpice so: v Chicago Bethania and Resurrection Cemetary blizu Summit, Cook Co;, in( Naperville, [11. Chi. tel. 1872.! N. W.’Phone 499-
Imenik podrejenih društev Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote.
Glasom sklepa 8. glavnega zbora v Jo-lietu, 111. priobčiti se ima v Jednotmem glasilu enkrat na mesec imenik vseh društev in njih uradnikov t. j. naslov predsednika, tajnika in delegata. (Glej zapisnik tega zbora, stran 4, seja 3., predlog delegata Martina Kremesec.)
I.	Društvo sv. Štefana, Chicago, 111.
Predsednik: Jacob Jorga, 645 So. Centre ave., tajnik: Fr. Banič,661 22nd »treet; delegat Josip Steblaj, 1048 Liocoln st. Mesečna seja vsako prvo nedeljo	w	T11
8. Društvo sv. Jožefa, Joliet, lil. Predsednik: Anton Fric, 1216 N. hickory st.; tajnik: John Jerman, 1112 N. Chicago st.; delegat:	Ant. Glavan,
1119 Broadway. Mesečna seja vsako
prvo nedeljo v mesecu.
g. Društvo Vitezov sv. Jurija, Joliet, 111. Predsednik: J. N. Pesdertz, 1506 Centre St.; tajnik: Jos. Panian, 1001 N. Chicago st.; delegat: Ge<x Flajnik, 110 Indiana st. Mesečna seja vsako 'drugo nedeljo v mesecu.
4,	Društvo sv. Cirila in Metoda, To-
wer, Minn. Predsednik: Frank Žnidar-iič, bx. 804; tajnik: John Lovšin, bx. 1230; delegat : Fr. Tancig, bx 674. Vsi ▼ Soudan, Minn. Mesečna seja se vrši 4. nedeljo.	..	..
5.	Društvo sv. Družine, La Salle, lil,
Preds.: Frank Mišjak, 342 Crosset st., tajnik: Jos. Berglez, 1130—3d St.; delegat: Mih. Černič, 203 Union st. Mes. seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu 7. Društvo sv. Jožefa, Pueblo, Colo. Predsednika Fran Bojc, 222 Messa ave.; tajnik: Math Novak, 432 So. Santa'Fe ave.; delegat: Jos. Russ, 432 So. Sta. Ave. Mesečna seja vsakih 14
dni.	,	, T
8 Društvo sv. Cirila, in Metoda, Joliet, 111. Predsednik: John Gregorčič, 1222 Broadway; tajnik: Matevž Bučar, 706 N. Broadway, del.: John Cimerman, 1314 Center st. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu
10. Društvo sv. Roka, Clinton, Iowa. Predsed.: John Štefanič 608 Pearl st.; tajnik: John Tancik, 609 Pearl . st., Lyons, Iowa. Redne seje se vrše vsako tretjo nedeljo.
II.	Društvo sv. Janeza Krst., Auro ra, 111. Preds.: Louis Rudman, Bx 262; tajnik: Al. Javornik, Box 262; delegat: Alfons Hessler, 231 Middle ave. Mesečna sejavsako prvo soboto.
12. Društvo sv. Jožefa, Forest City, Pa. Predsednik: Josip Kmet, Box 193; tajnik: Jos. Zallar, Jr., Box 547; delegat: Rev. Jos. Tomšič, Box_ 11. Mesečna seja vsako drugo nedeljo
13.	Društvo sv. Janeza Krst.: Biwa-
bik, Minn. Predsednik: Fr. Pesderc; tajnik: Matija Tomec, Box 150; delegat:	Frank Nose, Box 77. Me-
sečna seja vsako psvo nedeljo
14.	Društvo sv. Janeza Krst., Butte, Mont. Preds.: M. Tomazin, 436 Kem-per ave.; tajnik: Jos. Bezek, 1260 Tal bot ave.; del. Ant. Ambrožič, 1259 Tal bot ave. Seje se vrše prvi in tretji če trtek.
15.	Društvo sv. Roka, Allegheny, Pa. Predsednik: Geo. Flajnik, 4625 Hatfield st., Pittsburg, Pa.; tajnik: Nick Klepec, 858 Ohio st.; delegat: Math. Malič, 643 Main st. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu
16.	Društvo sv. Jožefa, Virginia,
Minn. Predsednik in delegat:	Fr.
Trampuš, Box 306; tajnik: Jure Shalz, 195. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
17.	Društvo Marije Pomočnice, Jenny Lind, Ark. Predsednik: Matevž Bokal, Box 13; tajnik: Fr. Planošek, Box 76; delegat: F. Blekač, Box 175. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu po 20.
10. Društvo sv. Janeza Krst., Iron-wood, Mich. Predsednik: Fr. Šmalc, Box 464; tajnik: Jos. Mavrin, 120 N. Luxemore St., delegat: Paul Mukavec, 302 Balsam st. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
21. Društvo sv. Jožefa. Federal, Pa. Predsednik:	John Dolenc; tajnik:
John Demšar, Box 237; delegat: John Tavčar, Box 82. Vsi v Bur-dine,’ Pa. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu
23.	Društvo sv. Barbare, Bridgeport,
Ohio. Predsednik: Louis Šušteršič, Bx 185; tajnik: Jos. Hočevar, Box O.; delegat:	Mihael Hočevar, Box 315.
1 ‘.esečna seja vsako tretjo nedeljo
24.	Društvo sV. Barbare, Blocton, Ala. Predsednik: Pet. Klobučar, Piper Ala.; tajnik in delegat: Fr. Slak, Bx 88 Piper, Ala. Mesečna seja vsako 2 nedeljo v mesecu v Hargrove, Ala.
25.	Društvo sv. Vida, Cleveland, O. Predsednik: Anton Grdina 6108 St. Clair ave.; tajnik: Jos Jarc, 5707 St. Clair ave.; delegat: John Grdina, 6011 St. Clair ave. Mesečna seja vsoko prvi nedeljo v mesecu v dvorani šole sv. Vida.
28. Društvo sv. Frančiška, Sal., Joliet, 111. Predsednik:	Jos. Jurjevič,
North Broadway; tajnih Mihael Wardjan, 903 N. Scott st.; delegat: Mart. Težak, 1201 N. Hickory st. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
20. Društvo sv. Petra, Calumet, Mich. Predsednik: Paul Schneller, 509 Pine st.; tajnik in delegat: Paul Špehar 210 5th st. Mesečna seja vsako četrto nedeljo.
32.	Društvo Jezus Dober Pastir, En-umclaw, Wash. Predsednik: Pet. Ver-rovnik; tajnik in delegat: Jos. Mal-narič. R. F. D. No. 1. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v društveni dvorani.
33.	Društvo Matere Božje, Pittsburg, Pa. Predsednik: Nick Satovšek. 5121 Dresden Alley; tajnik: Frank Gvetaš, 5154 Dresden Alley; delegat: Jos. Pav-lakovič, 4821 Blackberry Alley. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
38. Društvo sv. Petra in Pavla, Kansas City, Kans. Predsednik:	Paul
Sterk 413—N. 5th St.; tajnik M. Majerle, 413 5th St; delegat: Peter Majerle, 319 Barnet Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
39.	Društvo sv. Jožefa, Riggs, Iowa. Predsednik: Jakob Skala, Charlotte, Iowa.; tajnik: Štefan Stukel; delegat: John Skala. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu
40.	Društvo sv. Barbare, Hibbing, Minn. Predsednik: Luka Turhlen; tajnik in delegat: J. M. Geržin, 218 — 3r Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri.
41.	Društvo sv. Jožefa, Pittsburg, Pa.
Predsednik:	J. Nachtigall; tajnik:
John Jevnikar, 132 Almond Alley; delegat: Joseph Lokar, 4828 Blackberry st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
42 Društvo sv. Alojzija, Steelton, Pa. Predsednik: Geo. Marentič, 139 Main St.; tajnik: Jos. A. Pibernik, 252 Main st.; delegat: A. Papič, 152 Main st. Mesečna seja vsaki tretji četrtek
43.	Društvo sv. Jožefa, Anaconda, Mont. Pred.: John Ulrich, 313 Chesnut st.; tajnik in delegat Mihael J. Kraker, 503 E. 3rd st. Mesečna seja vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu.
44.	Društvo Vitezov sv. Florijana, So. Chicago, 111. Predsednik: Josip Pouše, 9610 Ave. M., tajnik Anton Skala, 9627 Ave. M., delegat Josip Kompare, 8908 Greenbay ave., Mesečna seja vsako prvo nedeljo
45.	Društvo sv. Cirila in Metoda,East Helena, Mont. Predsednik: John Sa-šek, Bo,x 2111 tajnik: Martin Ovniček, Box 185; delegat: John Lozar, Box 32. Seja vsakega 14 in 18 dne.
46.	Društvo sv. Frančiška Seraf.,
New York, N. Y. Predsednik: Joseph Rems, 319 90th st.; tajnik:	Chas.
Adamič, 6 — 4th Ave.; delegat: Jos Stern, 424 E. 9 th St. Mesečna seja vsako psvo nedeljo v mesecu
47.	Društvo sv. Alojzija, Chicago, lil. Preds.: J. Vu'ksinič,i3i7 Trumbull ave:; tajnik: John Starec, 1048 Lincoln St.; delegat: Martin Kremesec, 1320 St. Louis Ave. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v mesecu.
49.	Društvo Jezus Dober Pastir, Sharpsburg, Pa. Predsednik: Rud. Po-žek, 236—57th St, Pitsb’g tajnik: Geo. Veselič, 4834 Blaeberry st., Pittsburg, Pa.; delegat: M. Jankovič, 236 57th st., Pittsburg, Pa. Meše ne seja vsako četrto nedeljo
50.	Društvo Marije Sedem Žalpsti,
Allegheny, Pa. Predsednik: Geo. Mra-vintz, 1020 Church Alley, tajnik: John Mravintz, 4810 Harrison St. Pittsburg, Pa.; delegat: Marko Ostronič, 92 Villa, st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo
51.	Društvo sv. Petra in Pavla, Iron-Mountain, Mich. Predsednik: Anton Podgornik, ST S Smith St.; tajnik in delegat: Math Kozan, 516 Smith St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo
52.	Društvo sv. Alojzija, Indianapolis, Tnd. Predsednik: John Mrak, 730 War man Ave.; tajnik in delegat: Fr. Muren, 734 Holmes Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu
53.	Društvo sv. Jožefa, Waukegan, 111. Predsednik: Jac. Grimšič, 1426 McAlister Ave., tajnik: John Dobro-volc, 1426 McAlister Ave.; delegat: Frank Opeka, Box 257. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo.
54.	Društvo sv. Srca Jezusovega, Chi-.sholm, Minn. Predsednik: Vin. Jezer nik, Box 54; tajnik: Fr. Krebs, Box 54 delegat: Fr. First, Box 147. Mesečna seja vsako prvo nedeljo
55.	Društvo sV. Jožefa, Crested Butte,
Colo. Predsednik:	Anton Golobič,
Box 63. Mesečna seja vsako četrto nedeljo.
56.	Društvo sv. Jožefa, Leadville, Col. Predsednik: Filip Starc, 514 Front St.; tajnik: Korošec, 506 W. Chestnut st.; delegat: John Keržan, 701 Elm St. Mesečna seja vsakega 14. dne.
57.	Društvo sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y. Predsednik: A. Burgar, 97 St. Mark Pl.; New York, N. Y.; tajnik: Alojzij Cešark. 59 Union ave.; Brooklyn, New York; delegat: Valentin Vav potic, 424 E. Ninth Street. Me-ečna seja vsako psvo nedeljo v mesecu
58.	Društvo sv. Jožefa, Haser, Pa. Predsednik: John Bohinc; tajnik: Geo. Bohinc, Box 28, R. F. D. No. 2, Irwin, Pa., delegat: Math Breznik, Box 104, Irwin, R. F. D. No. 2. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v društveni dvorani.
59.	Društvo sv. Cirila in Metoda,
Eveleth, Minn. Predsednik:	John
Trampush, Box 348; tajnik:	John
Muvern, Box 373; delegat: Anton Erčul, Box 25, Sparta, Minn. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
60.	Društvo sv. Janeza Krst.. Weno-na, 111. Predsednik: John Hartel, Bx 41; tajnik: Andrej Žitka, Box 194; delegat: Martin Pirman, Box 62. Mesečna seja je v šolski dvorani prvo nedeljo v mesecu.
61.	Društvo Vitezov sv. Mihaela, Youngstown, Ohio. Predsednik: Nikola Gračan, 2 Bridge St.; tajnik in delegat: John Jerman, 619 W. Federal st. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
82. Društvo sv. Petra in Pavla, Bradley, 111. Preds.: John Pesdirc, Box 353; tajnik: Louis Tile, Box 20; delegat: Mihael Smole, Box 314. Mesečm seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
63.	Društvo sv. Lovrenca, Cleveland, O. Predsednik: A. Marinčič, 810 Aetna Road, S. E.; tajnik: John Šušteršič, 3579, 3579 82d st., S. E.; delegat: Ant. Zabukovec, 3563 E. 8oth St., S. E. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
64.	Društvo sv. Jurija, Etna, Pa. Predsednik: George Novak, 42 R.R. st.;
tajnik: Luka Skradsky; delegat: John Škof,. 571 Butler St. Mesečna seja vsako druco nedeljo v mesecu.
65.	Društvo sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wis. Predsednik: J. Malenšek, 237 Hannover St.; tajnik: Ignac Kušljan, 322 Florida St.; delegat: M. Štiglic, 415 Florida St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v nemški dvorani.
66.	Društvo sv. Frančiška, Cleveland,
Ohio. Predsednik: Jos. Krek, ŽI03 Grand Ave.; tajnik: Jos. Perko, 7114 Filber Court. S. E.; delegat: Ant. Šuštaršič, 1816 Ater Ave. Mesečna seja
vsako zadnjo nedeljo v mesecu v Perz dvorani.
67.	Društvo sv. Nikolaja, Steelton, Pa. Predsednik: Mike Matjašič, 55^
S. Third st.f-tajnik: Mark Gornik, 210 Frederick St. Mesečna seja vsak tretji ponedeljek.
68.	Društvo sv. Barbare, Irwin, Pa. Predsednik:-John Mostar, Box 301; tajnik: Fr. Pervinšek, Box 713; delegat: J. Hočevar, Box 155, Arona, Pa. Mesečna seja vsako prvo nedeljo
69.	Društvo sv. Jožefa, Great Falls, Mont. Predsednik:Mat. Urih, bx 801, tajnik John Ramuta, bx. 605; delegat Jac. Stariha, 1711 6th ave. N. Mesečna seja vsako 3. soboto.
70.	Društvo sv. Srca Jezusovega, St. Louis, Mo. Predsednik: John Mihelčič, 2840 So. 7th St.; tajnik in delegat: Ant. Bukovec, 1100 Wyoming St. Mesečna seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
71.	Društvo sv. Anton Pad., Goff, Pa. Predsednik: Frank Klemenc, Luxor, Pa.; tajnik: John Tome, Box 94, Goff, Pa., delegat: Martin Verbovšek, New Alexandria, Pa. Mesečna seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
72.	Društvo sv. Antona Pad., Ely, Minn. Predsednik: Jos. Kostelec; tajnik: Jac Muhvič, Box 1003; delegat: Fr. Klančar. Mesečna seja vsako dru go nedeljo.
73.	uruštvo sv. Jurija, Toluca, 111, Predsednik: Lukas Rački, Box 319; tajnik: Jacob Cesar, Box 328; delegat: Stefan Polič, Box 280. Mesečna seja prvo nedeljo po 15. dnem vsakega me seča v Poličevih phostorih.
74.	Društvo sv. Barbare, Springfield, 111. Predsednik: Bart. Remšak, 1812 Midler st.; tajnik: John Peternel, 928 S. 15th St.; delegat.: Anton Kužnik I2d2 So. 19th St. Mesečna šeja vsako 2, nedeljo v mesecu ob. 4 pop
75.	Društvo Vitezov sv. Martina, La Salle, 111. Predsednik: P. Perušek, 80 2nd St., tajnik: John Novak, Box 173; delegat: Fr. Gergovič, 450 Sterling St. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo
76.	Društvo sv. Jožefa, La Salle, 111. Predsednik: Jakob Plut, 288 Crosatt Si.; tajnik: Alois Banič, 228 Crosatt St.; delegat: Louis Kalin, 42 — 3d St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih Math Hribernika.
77.	Društvo Marije Vnebpvzete, Forest City, Pa. Predsednik Kancijan Majhen; tajnik: John Osolin, Box 492; delegat: Anton Bokal, Box 548. Meseč, seja vsako drugo nedeljo v mesecu
78.	Društvo Marije Pomagaj, Chicago, 111. Predsednica: Mary Jorga, tajnica: Ivana Perko, 34 W. 22nd Place; delegatinja: Ana Ulašič, 580 580 W. 21st St. Mesečna seja vsako diugo nedeljo
79.	Društvo Marije Pomagaj, Waukegan, 111. Predsednik: Fr. Grom, 501 Market st.; tajnik: Matija Jereb, 834— St.; delegat: John Treven, 908 —- 10 St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
80.	Društvo Matere Božje, South Chicago, 111. Predsednica: Uršula Ku čič, 9429 Ewing Ave.; tajnica: Tereza Podlipec, 9384 Crater Ave., zastopnica: Katarina Jakovčič, 9621 Avenue M. Mesečna seja vsako drugo nedeljo
81.	Društvo Marije Sedem Žalosti,
Pittsburg, Pa. Predsednica:	Mar.
Flajnik, 4810 Harrison St.; tajnica: Jošefa Fortun, 4822 Plum Alley; dele gatinja: Roza Bojane, 225 — 57th st. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani.
83.	Društvo sv. Alojzija, Fleming, Kans. Predsednik: Anton Šinkovec tajnik: Anton Skubic, Box 175; de legat: Alojzij Oblak, Box 87. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v
84.	Društvo Marije Sedem Žalosti Trimountain, Mich. Predsednik: Pet Šikonja, Box 215; tajnik: Jožef Star-čevič; delegat: Ant. Pintar, Box 215. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
85.	Društvo Marije Čistega Spočetja, South Lorain, Ohio. Predsednica
Gertrude Virant, 500 Globe St.; tajnica: Amalia Bombach, 565—nth Ave delegatinja: Anna Vrbanek, 2525 So. Broadway. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
86.	Društvo sv. Sera Marije, Rock Springs, Wyo. Predsednica: Marija
Gaber, Box 253; tajnica: Marija Ker-žišnik; delegatinja Ivana Ferlič, Box 399. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
87.	Društvo sv. Antona Pad., Joliet, 111. Predsednik: Anton Šraj, 1109
N.	Broadway; tajnik: Math. Golobich, 518 Summit st.; delegat: Math Kožuh, 1205 N. Broadway. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu
88.	Društvo sv. Alojzija, Mohawk, Mich. Predsednik: Jos. O. Rožič, Bc*c 44; tajnik: John Kraševec, Box 134; delegat: John Butala, Box 130. Mesečna seja vsako prvo nedeljo
89.	Društvo Petra in Pavia, Etna, Pa. Predsednik: John Coholic, 4812 Harrison st.; tajnik: Frank Kuzmi-jak, 32 Ganster St.; delegat: Nikolaj Erdeljac, 25 Ganster St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
90.	Društvo sv. Cirila in Metoda, South Omaha, Neb. Predsednik: Mih. Frankovic, 238 W st.; tajnik: John Cepuran, 195 So. 21st st.; delegat: Mih. Papež, 25th and Jefferson sts. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani.
91.	Društvo sv. Petra in Palva, Rankin, Pa. Predsednik: John Lack-ner, 378 Third street; tajnik: Anton Hotujec, 13 Orchard Alley; del.: Math. Kozan, 332—3d St., Rankin P.
O.	, Braddock, Pa. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
92.	Društvo sv. Barbare, Pittsburg, Pa. Predsednica Mil. Car, 46th st., tajnica in zastopnica: Marija Zivčič, 4925 Plum Alley, vsi v Pittsburg, Pa. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v Bennett, Pa.
93.	Društvo Friderik Baraga, Chisholm, Minn. Predsednik: Franc Seti ničar, Box 328; tajnik: Štefan Zgonc, Box 43, delegat: Jožef Lam, Box 123. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
ROJAKI SLOVENCI!
Verjemite samo resnico katere nikdo z lažmi in obrekovanjem premagati ne more, pa n:tj pripoveduje kar in kolikor mu drago. Neovrgljiva resnica pa je, da je COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE edini zdravniški zavod v Ameriki, v katerem prvi svetovni zdravniki in profesorji posebnim modernimi načinom zdravljenja zdravijo vse bolezni bodisi akutne ali zastarele (kronične), kakor tudi vse
*?■-._bolezni možke ali ženske. Temu dokaz so stotine hahvalnih pisem
in slik, s katerimi se rojaki primariusu tega zavoda zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje, izmed katerih radi pomankanja prostora tu samo nekaj priobčujemo:
Ozdravljena bolečin v trebušni votlini ter prebadanja v hrbtu in nogah
Mar ja Dolenc
Trnje, .Gorenjsko, Kranjsko
Cčnjeni Collins Medical Institute!
Jaz Vam odgovarjam na Vaše pismo in izpolnivši Vašo željo Vam pošilam mojo sliko in se zahvaljujem za Vaša zdravila, katera ste mi pošilali ker jaz sem sedaj popolnoma zdrava, ker sem mislila, da ne bodem nikdar več.
Se vam še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočam ter
Vam ostajam Vaša hvaležna rojakinja.
Maria Dolenc
Ozdravljen bolečin v rebrih, slabega teka in slabosti celega telesa

Nikolaj Vučekovič
' pànilov grad
Motenegro
Ozdravljen cd dolgotrajnega reumatizma in prebadanja po kosteh ter živčne bolezni.
Mike Novak
1258 Mohlen Ave. Pueblo, Colo.
Ozdravljen od reumatizma v rokah in nogah.
John Trebeč
Box 196, Tercio, Colo.
Ozdravljen bolezni na očeh
John Polanc
Box 151 Rock Springs, Wyo.
Zatoraj rojaki, ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči, obračajte se edino le na ta najstarejši, najzanesljivejši, in najboljši zdravniški zavod, ako hočete v kratkem in zanesljivo do kraja ozdraviti. Točno in brez sramovanja opišite vse Vaše znake in uzroke bolezni, naznačite koliko ste stari, koliko časa traja bolezen i. t. d. ter pisma naslavljajte na sledeči naslov.
The COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE,

140 West 34tli St.
New York, Ni. "Y'
o-
94.	Društvo Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo. Predsednik; Al. Orešnik, bx. 163; tajnik: Jacob Rose, bx. 163; delegat: Fr. Kramer, bx. 178. Mesečna seja je vsako drugo nedeljo.
95.	Društvo sv. Alojzija, Broughton, Pa. Predsednik: Pavel Fortuna: tajnik: Martin Dolenc, Box 61; deleg.: Geo. Ahlin, Box 26. Vsi v Broughton. Mesečne seje se vršeovsako drugo nedeljo v mesecu.
96.	Društvo sv. Barbare, Kaylor,
Pa. Predsednik: Mihael Žugelj, Box 345; tajnik in delegat: John Jelovčan, Box 45, Brady’s Bend, Pa. Redne seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu.
97.	Društvo sv. Barbare, Mount Olive, 111. Predsednik: Lukas Dier; tajnik Math Gaishek, Box 518; delegat: John M. Knez, Panama, 111. Mesečne seje se vrše prvo nedeljo
98.	Društvo sv. Treh Kraljev, Rock dale, P. O. Joliet, 111. Predsednik: Frank Bolte, Rockdale; tajnik: Ignac Verbič, 120 Moen ave.; delegat: Josip Klepec. Mesečna seja se vrši prvo nedeljo v mesecu.
99.	Društvo Marije Pomagaj, Girard, O. Predsednik: Marko Režek, Box 422 Girard, O.; tajnik in delegat: Marko Režek, 2 Bridge st., Youngstown, O. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop.
100.	Društvo sv. Jurija, Sunnyside, Utah. Preds.: Fr. Dolinšek; del.: John Plut, box 122. Mesečna seja se vrši zadnjo nedeljo v mesecu.
101.	Društvo sv. Cirila in Metoda So. Lorain, O. Predsednik: John Piškur, 2435 So. Broadway; tajnik: John Juha, 562 — nth ave.; delegat: Anton Kerhin, Box 62. Mesečne seje se vrše vsako zadnjo nedeljo.
102.	Društvo Novi Dom, Newark, N. J. Predsednik: Ignac Supanc, Newark, N. J., 324—14 ave.; zastopnik: Frank Intihar, 31—6 ave. Redne seje vsaki tretji četrtek u mesecu v društve ni dvorani 21 Prince St. Newark, N. J.
103.	Društvo sv. Jožefa, Milwaukee, Wis. Predsednik: Jurij Sagadin; tajnik: Franc Gliha, 1057—29th St.; delegat: Franc Pevc. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
104.	Društvo Marije Čist. Spoč., Pueblo, Colo, Tajnica: Margareta Koz jan, 1220 Eiler ave. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
105.	Društvo sv. Ane, New York City, N. J. Predsednica: Ivana Stern, 424 — E. gth St.; tajnica: Uršula Mrhar, 414 E. 9th st.; delegatinja: Mary Riedl, 414 E. 9th st. Mesečne seje vsako drugo nedeljo.
106.	Društvo sv. Ane, Chicago, 111.
Predsednica:	Magd. Plevel; tajnica:
Ema Kumar, 76—W. 22d Place; za-
stopnica: Terezija Kremesec, 504 W, 18th Pl. Mesečne seje vsako prvo nedeljo.
107.	Društvo sv. Barbare, Moon Run, Pa. Tajnik: Urban Olivani, Box 186. Mesečna seja vsako, drugo nedeljo v mesecu.
108.	Društvo sv. Genovefe, Joliet, 111. Predsednica: Marija Gerčar, 200 Jackson St.; tajnica: Ivanka Ogulin, 604 N. Hickory St., delegatinja: Marija Dunda, 1002 N. Chicago St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
iog. Društvo sv. Družine, Aliquip-ptt, Pa. Predsednik: Fr. Grum, Box 131; tajnik: Janez Vrečar, box 213; delegat: Jac. Derglin, Box 131. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v mesecu.
110. Društvo sv. Jožefa, Barberton, O. Predsednik: Jos. Podpečnik, Box 225; tajnik: John Rataj, 696 Wunderlich Ave., delegat: John Arko, Box 432. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
m. Društvo sv. Srca Marijinega Barberton, O. Predsednica: Ivana Žgajnar, 643 Newell Street; tajnica:: Antonija Rataj, 696 Wunderlich Ave.; delegatinja: Neža Kranjc, Box 362. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
112.	Društvo sv. Jožefa, Ely, Minn. Tajnik: Leopold Kukar, Box 1047. Me sečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
113.	Društvo sv.. Roka, Denver, Colo. Predsednik: Franc Skubic, 5181 Clarkson St.; tajnik: John Klun, 4881 Washington St., delegat: Alojzij An-dolšek, 4881 Washington St. Mesečna seja vsak 12. dan v mesecu.
114.	Društvo sv. Marije Milosti Pol Matjašič 607 So. 2d St.; tajnica: Mary Lončarič, 702 S. 3d st.; delegatinja: Ana Kočevar, 525 S. 2d st. Mesečna seja vsako tretjo soboto v mesecu.
115.	Društvo sv. Veronike, Kansas City, Kans. Tajnica: Neža Žagar, 404 Ferry St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
116.	Društvo sv. Janeza Krst. Ise-lin, Pa. Tajnik: Janez Turk, Box 32, Mesečna seja vsako prvo nedeljo v, mesecu.
117.	Društvo sv. Srca Jezus., Murray, Utah. Predsednik: Jože Železnikar, Box 428, Murray Utah; tajnik: Miha Novak, Box 428 Murray, Utah; delegat: Vincenc Padar, Box 428, Murray Utah. Redne seje se vrše vsa kega 10. dne v mesecu v hiši delegata Vinc. Padar.
ljo, dne 1. septembra 1907. Zbirali še bodemo ob 10. uri dopoldne na 81& Center Ave in voglu 19. ulice v Chi-cagi in potem odkorakamo z godbo domačih Hrvatov Sokolov v So. Chicago na vrt.
S tem vabimo vsa katoliška društva, bližnja in daljnja, naj bi se po mogočnosti udeležila našega prvega izleta in piknika. Za dobro postrežbo bo skrb-ljeno.
Še enkrat Vas vse najuljudneje vabi Pripravljalni odbor.
Pozor!

Tem potom naznanjam vsem onim, ki mi kaj dolgujejo, da mi naj isto po-J plačajo v enem mesecu, to je do dne 15. septembra 1907.
Vse one, ki mi ne bodo dolga po-| ravnali do prejomenjenega dne bodem naznanil v vseh slovenskih listih s polnim imenom.
4	John Drnulc, Rockdale, 111.
Znižane cene mesa.
Meso sveže in suho, kakor tudi kokoši.
Fini petelini, funt po.............90
Kokoši, funt po...................130
Piščeta in “Spring chickens”,
funt po .........................l8c*
Sveža reberca, funt po ............gc
Najboljša svinjina vosih, funt po 130
Stegna, funt po ...................I2c
Domače jeterne klobase, funt po 9C
Suha rebra, funt po...............lic
Kislo drobje, funt po .............6c
Sveže drobje, funt po..............7C
Pridite in se prepričajte. Ako ne kupite pri nas trpite zgubo vi in mi.
GRAHEK & FERKO,
207 Indiana Street,	Joliet, IB-
Vabilo na parado in piknik,
ki ga priredi novo slovensko katoliško društvo Zvon šf. 70. J. S. K. J. v Lakeside vrtu na voglu 96. ulice in Ewing Ave. v South Chicagi v nede-
Mučna negotovost.
V slučaju, da kdo zboli v vaši družini, mu vsakdo hoče brž pomagati. To in ono se stori, da se olajša trpljenje bolne osebe, in predlaga se kako zdravilo. Hitro greste v lekarno in nazaj, polni tiste mučne negotovosti, da li bo zdravilo imelo ali ne zaželje-ni uspeh. Samo en lek je, o katerega uspešnosti ni dvomiti, in to je Triner-jevo ameriško zdravilno grenko vino v vseh slučajih želodčnih in črevesnih bolezni. Nele da takoj olajša, marveč polagoma popolnoma ozdravi bolnika, podeli mu zdravo slast, uredi črevesno delovanje in okrepi vsa prebavila. S tem da napravi prebavo popolno, obnovi vso kri, podeli nove moči mišk cam in živcem, delavnost možganom, rožnato barvo vaši koži. Zdravim ljudem ohrani in pomnoži njihovo jakost in trdno voljo. V lekarnah. Jos. Triner, 799 S. Ashland ave., Chicago^ III.