22 Ventil 17 /2011/ 1 NUMIP – uspeøno podjetje, ki træi storitve na jedrskih in drugih objektih v najbolj razvitih dræavah sveta VENTIL NA OBISKU Podjetje NUMIP, d. o. o., s sedeæem v Ljubljani je relativno mlada in uspeøna organizacija na podroœju vzdræevanja, servisiranja, montiranja in preseljevanja jedrskih in drugih energetskih naprav, strojev in drugih veœjih postrojenj v razliœnih procesnih dejavnostih in tudi na drugih zahtevnih podroœjih. Delno to podroœje v smislu pisane besede pokriva tudi revija Ventil. Podjetje zelo veliko vlaga v razvoj novih storitev, v pridobitev in izobraæevanje novih kadrov, razvoj novih produktov in iskanje novih trgov. In vse to je bil razlog, da smo v imenu bralcev revije Ventil prosili direktorja in lastnika podjetja g. Stanislava Zorka, univ. dipl. inæ strojniøtva in evropskega varilnega inæenirja (EWE), za kratek intervju. Na naøa vpraøanja nam je prijazno odgovoril Stanislav, Zorko univ. dipl. inæ., EWE, direktor Numip, d. o. o. Ventil: Prosim, da na kratko predsta- vite vaøe podjetje, njegovo zgodo- vino, dejavnost, øtevilo zaposlenih, vaøe trge, kupce in podobno. S. Zorko: NUMIP, d. o. o., je bil usta- novljen l. 1996. Po osamosvojitvi Slo- venije je na øirøem obmoœju Krøkega propadlo veliko dobrih podjetij z vr- hunskimi strojniøkimi strokovnjaki. Dela za te strokov- njake pa je bilo ve- liko. Iz povedanega je bilo popolnoma naravno, da je bilo ustanovljeno podje- tje z imenom NU- MIP, ki je zaposlilo precejønje øtevilo strokovnjakov iz Hidromontaæe Ma- ribor, SOP Krøko, Kovinarske Krøko, Metalne Maribor itd., ki so ostali brez ustrezne zaposlitve. Tudi danes je v NUMIP-u v naj- pomembnejøih po- slovnih procesih zaposlenih veliko inæenirjev strojniøtva, tehnikov z veliko prakse in drugih spe- cialistov, ki so odgo- vorni za zahtevna dela, kot so varje- nje, vodenje projektov, vzdræevanje strojne opreme, zagotavljanje in kon- trola kakovosti itd. Naøi strokovnjaki so se specializirali za zahtevna dela v jedrskih elektrarnah in v drugih ter- moelektrarnah ter za dela v speciali- ziranih procesnih industrijah, kot je farmacija, papirniøtvo in podobno. Trenutno je zaposlenih 64 magistrov, inæenirjev, ekonomistov in visoko usposobljenih tehnikov, varilcev, cevarjev, vzdræevalcev. Na posame- znih projektih, kot je remont v NE Krøko, pa vodimo tudi do 450 ljudi iz partnerskih podjetij iz Slovenije, Hrvaøke, BIH, ZDA in iz øtevilnih drugih evropskih dræav. Izvajamo zahtevne vzdræevalne in montaæne storitve v elektroenerget- skih objektih, predvsem v jedrskih elektrarnah, v farmaciji, kemijski in procesni industriji. To so odjemalci, ki zahtevajo visoko raven znanja in izkuøenj ter certificirane tehnologije, osebje in sisteme vodenja. Naøa najbolj zahtevna in najbolj ob- vladovana tehnologija je varjenje, ki je tudi najbolj regulirana s predpisi in 2 Ventil 17 /2011/ 1 VENTIL NA OBISKU standardi. Imamo tudi svojo varilsko in cevarsko øolo, v kateri usposabljamo mlade ljudi za zahtevna dela. Posle obvladujemo s pro- jektnim vodenjem, najveœ projektov prevzamemo na kljuœ. Storitve izvajamo na razliœnih trgih v Sloveniji, ZDA in v øtevilnih dræavah Evropske skupnosti. Najveœje stranke v Sloveniji so NE Krøko, Krka Novo mesto in TE Brestanica, izven Slovenije pa Westing- house Electric Company, General Electric - Hitachi, AREVA NP. Ventil: Dejavnost vaøega podjetja je povezana pred- vsem z vzdræevanjem v zah- tevnih energetskih objektih. Øe posebej ste usposobljeni za delo v jedrskih elektrar- nah. Verjetno imate za ta dela usposobljeno osebje, akreditirane postopke, verifi- cirano opremo. Pojasnite, prosim, ka- tere postopke imate akreditirane in od katerih institucij (domaœih in tujih)? S. Zorko: Za dela na jedrskih objektih je treba vsako organizacijo predho- dno oceniti, œe je sposobna izpolniti predpisane zahteve. Presojo opravi dræavna institucija, ki mora biti neod- visna od podjetja in od naroœnika, to je od jedrske elektrarne. Presoja spo- sobnosti temelji na sistemu ocenjeva- nja po predpisih in standardih in sega od sploønega zagotavljanja kakovo- sti pa vse do specifiœnih varnostnih, tehniœnih in kakovostnih zahtev. Predpogoj za uspeøno kvalifikacijo so vzpostavljeni sistemi vodenja, ki so zdruæeni in medsebojno usklajeni, predstavljajo pa neloœljiv del vodenja organizacije. V NUMIP-u imamo integrirani sistem vodenja, ki obsega: • certificirani sistem vodenja kako- vosti po SIST EN ISO 9001:2008, • certificirani sistem vodenja rav- nanja z okoljem, usklajen po SIST EN ISO 14001:2005, • sistem vodenja zdravja in varnosti pri delu OHSAS 18001:2007, • certificirani sistem vodenja radioloøke zaøœite po specifikaciji CEFRI/SPE-E-0400 za dela v fran- coskih jedrskih elektrarnah, • certificirano usposobljenost za vgraditev in vzdræevanje Ex-opre- me po SIST EN 1127-1, • certificirani sistem zagotavljanja kakovosti pri varjenju po SIST EN ISO 3834-2:2006, • usklajenost z zahtevami 10CFR50 Appendix B, Quality Assurance Criteria for Nuclear Power Plants and Fuel Reprocessing Plants, • usklajenost z zahtevami ASME NQA-1-2008, Quality Assurance Requirements for Nuclear Facility Applications, • usklajenost s standardom IAEA GS-R-3, The Managment System for Facilities and Activies, • usklajenost s standardom SIST ISO 10006:2004, Smernice za vodenje kakovosti projektov. Vsak sistem vodenja doloœa specifiœne zahteve usposobljenosti osebja, po- stopkov, verifikacije opreme. Kljuœne kvalifikacije, ki jih obvladu- jemo na podroœju jedrske industrije, so: • kvalifikacije projektnih vodij pri IPMA (CSPM), • kvalifikacije QA-osebja (po EOQ, ANSI/ASME N45.2.23), • kvalifikacije varilne- ga osebja (IWE, EWE, EWT…, varilci EN 287- 1 ali ASME), • kvalifikacije QC-osebja (NDE: VT; RT; PT; UT; VT; LT po EN-473 ali ASME CP 189, in SNTC 1A), • kvalificirani specialisti po podroœjih: reaktor (PWR in BWR), ventili, primar- ne œrpalke, HVAC, dvi- gala in dviæna oprema itd. Poleg tega ima naøe hœerinsko podjetje Q Tech- na pri Slovenski akreditaciji akreditirane postopke za razliœna podroœja dejavno- sti. Postopki so akreditirani po sledeœih standardih: • SIST EN ISO/IEC 17025:2005 – preskusni laboratorij, akreditiran za podroœje neporuøitvenih prei- skav zvarnih spojev, metode: VT, RT, PT, UT, MT, LT; • SIST EN ISO/IEC 17020:2004 – kontrolni organ, akreditiran za kontrolo opreme pod tlakom, kon- trolo premiœnih cistern za prevoz nevarnega blaga; • SIST EN ISO/IEC 17024:2004 – organ, akreditiran za podroœje certificiranja varilcev/operaterjev varjenja, varilnih postopkov. Ventil: Mnogim podjetjem in tudi po- sameznikom je zelo pogosto odveœ uvajanje sistemov za zagotavljanje kakovosti po raznih standardih. Ko pa so ti uvedeni, se je pogosto zelo teæko ravnati in delovati po njihovih pravilih. Kako vam to uspeva in kako vam je zaposlene uspelo prepriœati, da delujejo v skladu s standardi? S. Zorko: NUMIP izvaja storitve na objektih, kjer sta kakovost dela in s Odpiranje/zapiranje reaktorja – reaktorska stavba – NE Krøko 24 Ventil 17 /2011/ 1 tem povezana varnost zahteva in po- treba z osebnega vidika, z vidika pod- jetja, lokalnega, dræavnega in celo mednarodnega vidika. In prav zaradi tega morajo zaposleni v NUMIP-u tako delovati in tudi tako razmiøljati. Vse pomembnejøe so tudi zahteve po varnem in zdravem opravljanju sto- ritev. Tudi okoljevarstveni vidiki po- stajajo vse bolj prisotni v pogodbenih zahtevah in tehniœnih specifikacijah. V tujini so to vsakdanje in obiœajne zahteve, v Sloveniji, razen NE Krøko, pa so øe vse premalo prepoznane. Torej moramo pri naøih storitvah, predvsem na jedrskem podroœju, sle- diti verificiranim postopkom in pravi- lom tako pri pripravi na projekte kot pri njihovem izvajanju. Œe tega ne poœnemo, storitev preprosto ne mo- remo izvajati, saj nam to prepreœujejo varovalke v naøem sistemu vodenja, poleg tega pa nam naroœniki preko svojih in neodvisnih nadzornih insti- tucij projektov ne bi prevzeli oziroma bi nam æe med izvedbo ustavili dela. Vse osebje se usposablja v poznava- nju postopkov in predvsem izvajanju storitev po teh postopkih. Uœimo jih, da ni pomembno samo doseœi cilj, ampak je zelo pomembna tudi pot, po kateri do njega pridemo. Ventil: Æivimo v kriznih œasih, v go- spodarski krizi in recesiji. Kako vaøe podjetje preæivlja ta œas, kako se ote- pate recesije in kaj je vaø nasvet za izhod iz gospodarske krize? S. Zorko: Po svetu so æe vidna zna- menja okrevanja gospodarstva, pri nas pa je øe vedno zelo malo investi- cij in obseænejøih vzdræevalnih pro- jektov. Brez tujine bi teæko preæiveli, smo pa prepriœani, da bo za naøe podjetje iskanje in opravljanje doloœenih del v tujini tudi v prihodnje najpomembnejøe. V Sloveniji je problematiœen predvsem gradbeni sektor, ki s svojim naœinom poslovanja nekako kroji poslovno kul- turo na podroœju investicij. Ne vidimo reøitev v preveliki neposredni pomoœi dræave slabim podjetjem, lahko pa iz- jemno pomaga posredno. Dræava nam predvsem lahko pomaga z ustreznimi kadri preko kakovostne- ga srednjega in visokega øolstva ter z davœno razbremenitvijo izvozno usmerjenih podjetij. Pri øolstvu mislim predvsem na znanje jezikov. Nerazu- mljivo je, da na tehniœnih fakultetah v vsakem letniku ni vsaj nekaj predavanj v tujih jezikih. V Indiji, skandinavskih dræavah in v mnogih drugih, ki so bi- stveno veœje kot Slovenija, pa boste teæko naøli mladega inæenirja, ki ne obvlada angleøkega jezika. Øtudente je potrebno pripravljati na dejstvo, da je Slovenija premajhen trg in da bo potrebno obœasno zapuøœati domaœa zavetja ter se dokazovati v globalnem gospodarstvu. V domaœem okolju bi bila dobrodoøla œimprejønja odloœitev za JEK 2, kjer bi lahko ustrezno pripravljena in organi- zirana slovenska podjetja veliko pri- dobila, tako v smislu izkuøenj in novih znanj kot komercialno. Tako je raz- brati iz predstavitev GEN Energije in potencialnih ponudnikov nove eno- te. O obsegu in naœinu vkljuœevanja slovenskih podjetij v gradnjo TEØ 6 nimamo razpoloæljivih informacij. Ventil: Vse razvite dræave v svetu, Evropska skupnost in tudi Slovenija namenjajo kar nekaj denarja za raz- iskave in razvoj oziroma za sofinan- ciranje raziskovalnih in razvojnih projektov. Ali se vaøe podjetje prija- vlja na javne razpise za raziskovalne projekte, kako je na tem podroœju uspeøno in kaj vi menite o takønem naœinu sofinanciranja razvojnorazi- skovalnega dela? S. Zorko: Glede na obstojeœe strateøke usmeritve je razvoj v podjetju NUMIP v najveœji meri usmerjen v nove stori- tve, nenehno izboljøevanje obstojeœih storitev, razvoj poslov na novih trgih ter øirjenje le-teh na obstojeœih trgih. V tipiœnih raziskovalnih projektih zaenkrat nismo sodelovali. Vanje se veœkrat vkljuœuje naøe hœerinsko pod- jetje Q Techna, Inøtitut za zagotavlja- nje in kontrolo kakovosti, ki ima tudi registrirano raziskovalno skupino. Sicer spremljamo evropske razpise, vendar je obiœajno vloæek, potreben za izdelavo prijave, zelo velik, verjetnost pridobitve sredstev pa sorazmerno majhna, tako da smo se doslej le redko prijavljali. Sodelovali smo v projektu Leonardo da Vinci, kjer smo skupaj s øtevilnimi partnerji zasnovali program za kvalifikacijo evropskih specialistov vzdræevanja. Pred nekaj leti smo bili uspeøni na domaœih razpisih razvoj- nih projektov, ki so nam pomagali pri internacionalizaciji poslovanja in pri povezovanju partnerskih podjetij na kompleksnih projektih. Pridobljena sredstva so bila uœinkovito uporabljena, doseæena je bila tudi priœakovana træna realizacija. Lani smo podprli prijavo na razpis za ra- zvojne centre v gospodarstvu. Na sploøno menimo, da bi bilo po- trebno obstojeœi naœin sofinanciranja razvojnoraziskovalnega dela bolj se- lektivno opreti na kljuœne strateøke razvojne usmeritve slovenskega go- spodarstva. VENTIL NA OBISKU Montaæa glikolskih sistemov na Sintezi IV, Krka Novo mesto 25 Ventil 17 /2011/ 1 Seveda bi bilo te treba jasno oprede- liti. Nadalje bi se moral sistem finan- ciranja bolj osredotoœiti na doseganje trænih uœinkov, predvsem na tujih trgih, saj je slovenski prostor za pre- bojne projekte premajhen. Slovensko gospodarstvo lahko izvleœejo iz krize le izvozno usmerjena podjetja, zato bi bilo ta, kakor tudi sodelujoœe in- stitucije, potrebno podpreti v najveœji moæni meri. Ventil: V Sloveniji je poznano, da je sodelovanje med univerzitetno sfero in industrijo zelo skromno. Kakøno je vaøe sodelovanje z univerzitetnimi in drugimi raziskovalnimi institucijami? S. Zorko: V okviru sodelovanja z uni- verzitetno sfero sprejemamo øtudente na obvezno prakso, usmerjamo di- plomske naloge in pri njih sodeluje- mo, naøi strokovnjaki obœasno nasto- pajo kot gostujoœi predavatelji. Na projektih v jedrski energetiki smo æe nekajkrat sodelovali z vrhunski- mi strokovnjaki s podroœja nosilnih jeklenih konstrukcij Fakultete za strojniøtvo v Ljubljani. V prihodnosti nameravamo sodelovanje razøiriti na projektih za naroœnike v tujih jedrskih elektrarnah, ki jih pridobivamo. Fakultetam smo æe ponujali moænost obœasne uporabe naøih kapacitet v izobraæevalne namene, tako labora- torija za neporuøne preiskave kot va- rilske øole, vkljuœno s simulatorjem varjenja, ki je zelo verjetno edini v Sloveniji. Presenetljivo je, da doslej ni bilo resnega odziva. Ventil: V razvitem svetu so znani primeri, da uspeøna podjetja del raz- iskav prenesejo na univerzo, kamor podjetje za doloœen œas vkljuœi ene- ga ali celo veœ svojih raziskovalcev, ki skupaj z raziskovalci z univerze ali fakultete raziskujejo probleme za podjetje. Ali bi, po vaøem mnenju, takøna oblika sodelovanja pri nas lahko zaæivela? Ali bi bila taka oblika dela za vaøe podjetje sprejemljiva? S. Zorko: Ne vidimo razlogov, da taka oblika pri nas ne bi mogla zaæiveti. Vsekakor pa pri tem priœakujemo bistveno bolj aktivno vlogo fakul- tet. Pri tem imamo v mislih veœjo osredotoœenost na potrebe gospodar- stva, aktivno iskanje priloænosti za so- delovanje ter pripravo vzpodbudnega okolja. Glede na naøe usmeritve v pri- hodnosti vidimo kar nekaj moænosti za takøno sodelovanje, predvsem na konkretnih projektih za tujino, pri ka- terih bomo morali sproti dopolnjevati manjkajoœa znanja in kompetence. Ventil: Koliko inæenirjev s tehniœnega podroœja je zaposlenih v vaøem pod- jetju in koliko ste jih zaposlili v za- dnjem letu? Kakøen profil inæenirja v vaøem podjetju potrebujete, kakønega si æelite in kakøne pravzaprav dobite na trgu? Ali imate zaposlene doktorje znanosti? S. Zorko: V podjetju NUMIP je tre- nutno zaposlenih 20 inæenirjev strojniøtva, od tega osem diplomira- nih inæenirjev, pet univerzitetnih di- plomiranih inæenirjev in en magister znanosti. Gre za visoko usposobljene kadre, specializirane za obvladovanje zahtevnih vzdræevalnih in montaænih projektov. Za potrebe øirjenja storitev na domaœih in tujih trgih in zaradi za- menjave generacij v NUMIP-u posveœamo zelo veliko pozornosti vodenju kadrovske politike. V obdo- bju zadnjih treh let smo zaposlili 28 oseb. Zaposlujemo predvsem mlade kadre, VI. in VII. stopnje izobrazbe strojne smeri. Pri novozaposlenih so zaæelene doloœene delovne izkuønje v stroki, øe bolj pomembna pa je njihova pripravljenost za nadaljnje izobraæevanje oz. strokovno izpopol- njevanje. Dejstvo je, da za storitve, ki jih izvajamo na podroœju jedrske energetike doma in v tujini, primer- nih, æe »izdelanih« kadrov v Sloveniji praktiœno ni. To pomeni, da moramo nove kadre usposobiti sami z interni- mi in eksternimi programi. Glede zaposlovanja doktorjev znano- sti: v NUMIP-u sta dve osebi vpisani na doktorski øtudij, en doktor znano- sti pa je zaposlen v naøi hœerinski fir- mi Q Techna. Ventil: Samo slovenski trg je za vsa- ko uspeøno podjetje premajhen. Kje so vaøi trgi in kupci? Ali osvajate trge tudi v tujini? Kako prepriœate tuja podjetja, da so vaøe usluge kakovo- stne in da vam lahko zaupajo? S. Zorko: Nekaj v tej zvezi smo na- vedli æe prej. Zahtevne storitve, kot so storitve na jedrskem podroœju, je izven Slovenije, v ZDA in EU, izje- mno teæko træiti. Prisotni so sindikati, podvræeni smo razliœnim varnostnim preverjanjem, omejitvam pri prido- bivanju delovnih dovoljenj itd. Te storitve lahko izvajajo inæenirji in tehniki, ki so dinamiœni v vseh pogle- dih. Usposabljanja doma in v tujini VENTIL NA OBISKU Konstrukcijsko navarjanje tlaœnika ( AREVA – NUMIP ) – NE Krøko 26 Ventil 17 /2011/ 1 za delo v ZDA npr. trajajo od nekaj mesecev do nekaj let. Zanimivo je, da trenutno laæje pri- dobimo posle v ZDA kot v drugih dræavah EU, ne glede na deklarativno enoten evropski trg. Pridobljena znanja, spretnosti in izkuønje s pridom uporabljamo tudi v NE Krøko, kjer je bi bilo samo s pri- sotnostjo na remontih vsakih 18 me- secev praktiœno nemogoœe vzdræevati ustrezno raven kompetenc in usposa- bljati nove kadre. Zaœetek je bil teæak, reference smo dobili na NE Krøko, sedaj pa s stori- tvami na ameriøkem in evropskem trgu sodelujemo æe z veœino glavnih svetovnih igralcev v jedrski energeti- ki. Seveda pa je rast obsega tovrstnih storitev proces, ki zahteva œas in ima svoje naravne omejitve. V slovenskem prostoru je ena od njih izrazita nemobilnost ljudi, vsaj kar se izvajanja poslov tiœe. Naroœnike uspemo prepriœati za so- delovanje izkljuœno z visoko kakovo- stjo in konkurenœnimi cenami. Izka- zalo se je, da nam je to doslej uspeva- lo in da so bile povratne informacije zelo dobre. Ventil: V danaønjem œasu brez inova- cij, patentov in izboljøav dolgoroœno ne more preæiveti nobeno podjetje, ki izdeluje za trg konœne uporabne izdelke. Kako vi vodite to podroœje, kako motivirate zaposlene in koliko inovacij se v vaøem podjetju porodi v enem letu? S. Zorko: Tipiœnih produktnih inova- cij in patentov pri nas nimamo. Se pa intenzivno ukvarjamo z nenehnimi izboljøavami v celotni paleti storitev. Podroœje imamo sicer sistematiœno urejeno, se pa zavedamo, da bi bilo potrebno bistveno izboljøati øtevilo oz. obseg prispevkov vsakega za- poslenega. Prav gotovo pa lahko naøi zaposleni predlagajo razliœne izboljøave, poenostavitve in tudi ino- vacije na storitvah, tehnologijah in ra- znih drugih tehnoloøkih procesih ter postopkih, ki jih izvajamo v razliœnih podjetjih doma in v svetu Ventil: Glede na to, da ste moœno pri- sotni pri vzdræevalnih delih v jedrskih elektrarnah doma in v tujini, kjer so potrebna specifiœna znanja, kako jih vi osvajate oziroma kako izobraæujete svoje zaposlene za zelo zahtevna in specifiœna dela? S. Zorko: Trg za storitve vzdræevanja in vgradnje novih sistemov je v Slo- veniji z eno samo JE izjemno omejen. Dejstvo je, da so pogoji, naœini dela in zahteve v tovrstni industriji nepri- merljivi z onimi v konvencionalni energetiki. Remonti v NEK so na vsa- kih 18 mesecev, kar domaœe speci- alizirane izvajalce postavlja v zelo specifiœen poloæaj. Tako je za dolgoroœno ohranjanje in nenehno izpopolnjevanje kompetenc zaposlenih nujno potrebno pridobiva- ti in izvajati posle tudi v tujih jedrskih elektrarnah. Na ta naœin se krepijo praktiœna in organizacijska znanja ter prenaøajo dobre prakse iz tujine. V ta namen imamo v podjetju razvite programe izobraæevanja in usposa- bljanja, ki poleg izhodiøœne izobraz- be, pridobljene na srednjih øolah in fakultetah, zagotavljajo potrebna Zamenjava glave nuklearnega reaktorja, ekipa Westinghouse – Numip pred novo glavo reaktorja, Nuclear PP, Palo Verde, ARIZONA Varjenje prikljuœka pri zamenjavi izloœevalnikov vlage iz pare – NE Krøko VENTIL NA OBISKU 27 Ventil 17 /2011/ 1 specifiœna znanja za delo v NEK in v tujih JE. Pomemben del so teœaji v okviru Izobraæevalnega centra za jedrsko energijo pri Institutu Joæef Stefan v Ljubljani, udeleæujemo se razliœnih specifiœnih seminarjev doma in v tujini, velik poudarek daje- mo specialistiœnim tehnoloøkim zna- njem ter projektnemu vodenju. Glede na specifiko v NEK smo skupaj z njihovimi strokovnjaki razvili zelo uspeøna usposabljanja, øe posebej za delo v remontih. Pri tem se uporablja- jo posebej izdelane makete, razna oprema in komponente. Pred napotitvami na delo v tujino gre- do naøi zaposleni na usposabljanja v specializirane centre tujih naroœnikov v ZDA, kjer pridobijo potrebne kvali- fikacije. V podjetju pa poskrbimo za predhodna interna usposabljanja, ki med drugim pripravijo sluøatelje na zahtevne izpite, ki so predpogoj za vstop v tuje jedrske elektrarne. V okviru vseh usposabljanj je rdeœa nit varnostna kultura, za tujino pa tudi angleøki jezik, ki je predpogoj za kakrøno koli delo. Zahvaljujemo se vam za vaøe izœrpne odgovore in vam tudi v prihodnje æelimo veliko poslovnih uspehov. Prof. dr. Janez Tuøek Fakulteta za strojniøtvo Ljubljana VENTIL NA OBISKU NUMIP-oglas_21x21cm_press.pdf 1 21.2.2011 14:12:53