„ ZARJA" izhaja v Ljubljani vsako sredo :::	in	soboto.
UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici Slev. 6, JI. nadstropje, in uraduje zu stranke vsak delavnik od 9. do 12. do a:	poldne	in od 4. do 7. zvečer.	;;;
Inscrati: enostopna petit vrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana :::	in	reklame	40	vin.	—	Inserate sprejema upravništva.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemnja ------------ Reklamacije	lista so poMnine proste. ..
Posamezna številka po 10 vin
UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Selenburgovn ulica St. 6, 11. nadstropje. — Uradne ure za stranke so od 10. do 12. dopoldne in od 4. do 7, popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : : :	sprejemajo.	:	: t
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogersko in Bosno K 10*40, polletna K 5*20, četrtletna K 2-60, mesečna K —-90; za Nemčijo celoletno K 12-—; za : : :	ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 14'—.	:	: :
Glasilo slovenskega delovnega ljudstva
V Ljubljani, v soboto dne 11. aprila 1914
Avstrijski državni dolg.
(Konec.)
Naraščajočo podobnost današnjega stanja državnih dolgov z zanemarjenostjo absolutične dobe opažamo tudi še drugod, namreč pri uporabi izposojenega denarja. Koncem I. 1912. je znašal državni dolg 12.471 miljonov K. Od leta 1862., ko je znašal državni dolg 4912 miljonov kron, je narasel za 151 '8 odstotkov. V isti dobi je pa naraslo prebivalstvo le za 50'4 odstotkov. Leta 1862. je bil dolžan vsak Avstrijec za svojo državo 256 K, a L 1912. že 429 K. V isti dobi so se povišali dohodki direktnih davkov od 123 na 403 miljonov K (za 226 odstotkov), dohodki indirektnih davkov pa od 283 na 1108 miljonov kron (za 290*7 odstotkov). Od vsakih 100 K davka se je porabilo 1. 1862. 59*4 K za poravnavo obresti državnega dolga, a 1. 1912. je padla ta številka na 28*3 K, to se pravi, da je narasel proračun mnogo močneje kakor državni dolg, a pri tem moramo poudarjati, da ' je znesek 28*3 K zato previsoko zaračunjen, ker se po-plačuje državni dolg, investiran v železnicah, večjidel sam. Državni izdatki so narasli v istem času od 789 na 3004 miljonov (za 280 odstotkov). V zadnjih letih, zlasti od 1. 1908. dalje, pa ponehava ugodnejši razvoj.
Od teh dolgov je seveda en del takšen, da se mu načeloma ne more ugovarjati, tako predvsem železniški dolg, ki je. znašal koncem leta 1912. 3232*8 miljonov, torej eno četrtino vsega državnega dolga, med tem ko se je bil znižal ta dolg ob početku ustavne dobe po prodaji državnoželezniških prog na 6*3 miljonov. Ta denar je naložen brezdvomno produktivno, ker jer zmožen razvoja. Kronični deficit državnih železnic je skoraj popolnoma prenehal. Ti dolgovi se plačujejo torej sami in bodo pustili po poteku amortizacije (1. 1989.) državi nezadol-ženo vrednost 4 miljard. Prav tako so produktivni tudi dolgovi za zgradbo vodnih cest, za regulacije rek, zgradbe luk, in priznati moramo tudi dolgovom za podpore, prizadetim po ujmah pozitivno narodnogospodarsko vrednost. Od 1768*8 miljonov K dolgov, napravljenih od leta 1901. dalje, je bilo določenih 980 miljonov za investicije državnih železnic, približno 200 miljonov za finančno tehnične operacije, 214 za vodne ceste in regulacije rek, 22 za naprave v tržaški luki in J5*7 miljonov za podpore po ujmah. Seveda jih ni porabila vlada vseskozi za te namene, temveč le »odvzela« — kakor se izražajo prav vljudno v uradnem jeziku — za inilitarističe izdatke. In s tem smo prispeli do kočljivega dela državnih dolgov.
Nova doba militaristične blaznosti se je pričela 1. 1908. z aneksijo Bosne. Ta aneksija sc izkazuje vedno bolj za enega največjih zločinov zadnjih let, ker je bila povod blazne oboroževalne tekme po vsej Evropi. Zlasti v Avstriji se je od tega časa opijanil militarizem in pije kri prebivalstvu. Od 1. 1908. ni minilo leto, da se ne bi bile pojavile nove, vedno naraščajoče militaristične zahteve, da se ne bi bila izsilila nova posojila in da ne bi bili izpraz-ujcvali preko dovoljenih posojil državne blagajne protizakonito. Od leta 1908. dalje, so priznali oficielno, da so izdali 337 in pol miljonov kronske rente za militaristične namene. Če pa prištejemo k tej vsoti lc onih 250 miljonov, ki so 'ih izdali za mobilizacijo in ki so bili »odvzeti« iz posojil za zgradbo vodnih cest, in od investicij za železnice (tako da so izostale zgradbe vodnih cest, naprave želez, voz in strojev in zgradbe postaj, čeprav je bilo tako sklenjeno,) edaj naraste militaristič. procenti delež na drž. dolgovih v teh letih na 587 milj. ali 70:7 odst. vseh napravljenih državnih dolgov, ne vštevši velikanskih izdatkov za redni vojaški in mornariški proračun in ne vštevši rednih in izrednih izdatkov za takozvane bosanske in her-ccgovinske namene, od katerih jc prav gotovo Iri četrtine militarističnega značaja. (Tako n. pr. 180 miljonov, ki jih izda vlada v najkrajšem času za bosanske železnice; te železnice bodo služile skoraj izključno le za vojaške namene).
Razmerje produktivnih proti neproduktivnim državnim dolgovom, ki je postajalo od leta 1862. vedno ugodnejše in je bilo v letih, ko so podržavili železnice najugodnejše,- se je torej popolnoma izpremenilo na škodo prvih in to se tudi tako kmalu ne bo izpremenilo. 375 miljonov, ki jih je prisleparila kontrolna komisija za državne dolgove, bodo itak služili le za militaristične namene; in že pripovedujejo, da bo zahtevala vlada v delegacijah 240 miljonov r.a nove dridnote in daljnih ioo miljonov za Iz-oopolnitev armade — ljudje, ki so o namenih vlade dobro poučeni računajo v tem letu s posojilom 1 miljarde! V teh razmerah je umljivo, da protestirajo celo meščanske gospodarske skupine, da ima celo gosposka zbornica pomisleke proti nadaljevanju te uničujoče finančne politike in razumljivo je, da primerjajo resni neŠčanski narodnogospodarski listi sedanjo finančno politiko z bankeroterskim gospodarstvom pred letom 1866.
Politično jadramo absolutizmu nasproti. Parlament in deželni zbori so nesposobni in 60 v nasprotju z javnim mnenjem, ki se ga po-lašča naraščajoča razburjenost, medtem ko ravnodušno sprejema oblike in metode, ki so »e priplazile neopaženo, morda jih celo občuti i kot rešitev. To razpoloženje, ki je tako ugodno !
za absolutizem, goje sistematično in s tehtnim preudarkom nazadnjaške stranke, predvsem klerikalci in njihovi organi. In kakor politično, tako se približujemo tudi financielno metodam absolutističnega prepada. Trud in delo preteklih desetletij je bilo brezuspešno, narodnogospo-darstvo je preobloženo z neproduktivnimi bremeni, državni denar zapravljajo in državni kredit izpodkupujejo sistematično. Na eni strani dela za ta cilj fcvdalno-klerikalna svojat, na drugi nacionalistične obstrukcije.
Ali ne bo končno prodrlo spoznanje o strahotni pogubnosti, o ustavnem samomoru te politike vsaj v parlamentaričnih krogih?
Po volitvah v Gorici.
Volitve v občinski svet v Gorici so končale tako, kakor je točno vedel vsak razsoden človek že naprej. Razmerje glasov kaže jasno, da občina goriška ni več italijanska, marveč je za sedaj razmerje treh narodnosti tako, da niti Slovenci niti Italijani zase ne morejo zmagati v nobenem razredu brez pomoči nemških oziroma uradniških glasov. Najmerodajnejse so volitev v III. razredu. Vpisanih volilcev je bilo 987, volilo jih je 85(1; laško-nemška lista je štela 512 glasov, slovenska 340. Od laške strani so konstatirali, da je bilo oddanih 114 nemških glasov. Razmerje v ostalih.dveh razredih ni merodajno, ker se ne more razlika po narodnosti točno opredeliti, ker je v obeh razredih mnogo indiferentnih elementov in veliko Število uradnikov brez prave politične barve. Deželna organizacija socialno demokratične stranke je sklenila, vsled nastopivšega ostro pronuncira-nega nacionalnega boja med Slovenci in Italijani, da se ne udeleži volitev. Pustila je svojim pristašem prosto roko. Po podatkih zaupnikov so volili slovenski železničarji, kolikor jih je organiziranih, deloma slovensko opozicionalno listo, deloma so ostali doma. Udeležilo se jih je okoli 10. To velja za organizacijo južne železnice.- Organizacija na državnem kolodvoru je večinoma nemška. Po poročilih zaupnikov je volilo 30 Slovencev in Nemcev opozicionalno listo, 15 nemško-laško listo. Teh 15 ni politično organiziranih, so znani kot malo zanesljivi strankarji, ali pa pristaši nemško-nacionalne stranke. Akt) narodno-napredno radikalni listi kakor »Slovenski Narod«, »Edinost«, »Dan« itd-jmročajo, da so slovenski socialni demokratje ali socialni demokratje sploh volili z nemško-laško stranko, je to laž, še očitnejša laž pa, da je socialno demokratična stranka poživljala javno z lepaki svoje pristaše, naj oddajo glasove za nemško-laško listo. Tem bolj nepošteno je obnašanje slovenskih dnevnikov, ker je goriška »Soča« izrecno in pravilno konstatirala, da so vsi socialni demokratje slovenske narodnosti volili opozoeionalno listo in je to konstatira! tudi organ Slovenske Ljudske Stranke »Slovenec«.
Volilno pravico ob sedanjem volilnem redu imajo skoraj edino železničarji, tako dn pridejo drugi pristaši stranke lc malo v poštev. So-drugi italijanske narodnosti utegnejo imeti 4 ali 5 glasov. In ravno ti se niso volitev niti udeležili. Zbudilo je splošno nejevoljo med železničarji, da je skupna deželna organizacija sklenila abstinenco ker so bili vsi politično organizirani železničarji odločno za to, da se socialno demokratična stranka udeleži volitev, vsaj toliko, da se odločno postavi na stran opozicije. S tem da se je dalo pristašem prosto roko, je prišlo do tega, da volilci niso imeil nobene direktive in daljša posledica je bila ta, da po volitvah narodne stranke izkoriščajo razdvojeni nastop železničarjev na škodo stranke. Ali stroga abstinenca ali stroga opozicija, edino to so železničarji pričakovali, in pričakujejo tudi za bodočnost! 2e sedaj zahtevajo, da glede na zmršene nacionalne razmere v Gorici in zlorabo strank na škodo socialni demokraciji ob bodoči vo-litvi postavijo socialni demokratje lastne števne kandidate.
Le demoralizuje, ako smejo pristaši socialno demokratične stranke dati glas stranki, ki je bila vedno delavstvu sovražna in ki je 50 let gospodarila brez obzira na ljudstvo, četudi nimajo socialni demokratje od slovenske narodne stranke nič boljšega pričakovati, to dokazuje perfidno obnašanje glasil narodne stranke po vsem Slovenskem — mora biti socialni demokraciji na tem, da se vrže stari zistem. Pristaši socialne demokracije so prepričani, da pride stranka le z odločnim in resnim nastopom v poštev.	j.	c.
Vsi v rdečo internacionalo !
(Konec.)
V	prejšnjih dveh člankih smo pokazali, kako mogočno napreduje socialna demokracija prav tam, kjer bi jo črna rimska svojat, katere branitelj na Slovenskem je »Slovenec«, najraje uničila, namreč v deželah, kjer ic prodrla kultura tudi že med tiste plasti ljudstva, ki so drugod ločeni z devetimi zidovi od nje in kjer je zanimanje za politična vprašanja obče in trajno. Če si osvoji socialna demokracija kje le najpo-j nižnejšo postojanko, tedaj jo izpremeni z ne-
•	umornim delom v nepremagljivo trdnjavo, od-
kjer se širi luč spoznanja na vse strani. In to dobro vedo klerikalci. Sedaj, ko sc jc slovenska socialno demokratična stranka že precej uveljavila, ko je prešla iz prvih početkov do »motrenega dela, sedaj so klerikalci vsi iz sebe od strahu, da pridejo ob svojo posest. In zato ona nesramna gonja po »Slovencu«. »Naši moči« iti kakor se že imenujejo vse te klerikalne gnojne jame proti naši stranki, in zato zapostavljanje naših uspehov in zato dobro premišljene laži o našem programu.
Tudi slovenski klerikalci imajo program, ki mu pa sami ne pripisujejo nobene važnosti, kakor jc bil to izjavil lansko leto poglavar kle-
-	rikalccv na vsem jugu. dr. Šušteršič, ker jim ni mar smotreuega dela, dela, ki bi imelo trajno vrednost. Zato pač mislijo, da ima tudi socialna demokracija svoj program le za parado. Ob volitvah izvlečejo klerikalci svoj strankin program in pravijo, da se hočejo boriti za uveljavljenje njegovih zahtev. Ali ne klerikalci, in ne druge stranke, razen socialno demokratične, si ne belijo glav o bivstvu gospodarskega reda, ne o njegovih razvojnih namenih. Socialna demokracija pa ne misli le na to ali ono zahtevo, ki je ravno v tem hipu nujna in morda važna, temveč ona je izsledila prave vzroke bede delavskega razreda, ki so ravno v današnjem gospodarskem redu. Vse druge stranke smatrajo današnji družabni in državni red za nekaj sa-moposebi umljivega, kar mora ostati vedno tako kakor je. In to je tudi umljivo. Vse druge stranke imajo korist od tega reda in če sc bojujejo druga proti drugi, tedaj je ta boj le prepir za izmero deleža na gospodstvu. Vse druge stranke hočejo le malenkostne izprentembe na tej ali oni uredbi veljavnega reda, socialna demokracija hoče ta red popolnoma iztrebiti in ustvariti novega. Stranka pa, ki si je nadela tako veliko nalogo, mora biti na jasnem o vzrokih današnjih razmer, mora temeljto presoditi vsak gospodarski in politični pojav, da izbere prava sredstva, ki vodijo do onega velikega cilja: Delovna sredstva morajo postati last vsega človeštva! In zato je potreben razredni boj, ki ga oznanja socialna demokracija. Boj vseli onih, ki nimajo drugega kakor svojo delovno moč proti vsem onim, ki ukazujejo in zapovedujejo tem brezposestnitn slojem. V tem velikem boju zapostavlja socialna demokracija vsa ona vprašanja — vero, narodnost — za katera izpostavljajo naši nasprotniki vse svoje sile. In zato ona bedasta očitanja, da smo brezverski, breznarodni. Nismo ne eno ne drugo; ker pa nastopamo povsod proti pretirani važnosti teh vprašanj, zato kriče naši nasprotniki, da hočemo odpraviti vero, da hočem« uničiti slovenski socialisti slovenski narod, nemški socialisti nemški narod itd. Socialna demokracija mora, če hoče kdaj doseči svoj cilj, osredotočiti vse sile le za razredni boj. Glede vprašanj pa, ki so le prehodne važnosti, pa mora socialna demokracija — na podlagi svojega programa — zavzemati stališče, ki je seveda tudi popolnoma nasprotno stališču drugihf strank. Ker hoče socialna demokracija varovati gospodarsko moč delavstva, zato nastopa proti davkom na življenskc potrebščine, proti davkom na nizke dohodke, proti vsakršnim carinam. ki podražujejo vsakdanje delavčeve potrebe in seveda tudi proti cerkvi — ne proti veri — ker pravi njen program, da naj se vsaka cerkvena organizacija, pa naj bo potem katoliška, židovska, mohamedanska ali kakršnakoli vzdržuje sama. Da nastopa tudi proti militarizmu, ker požre ta vsako leto miljone in miljo-ne ljudskega denarja, je samoposebi umevno. Lažnivi katoliški kljukec »Slovenec« je sicer pisal, da so glasovali socialni demokratje v Nemčiji za davek v korist militarizmu, ni pa povedal, da so glasovali zato zanj, ker jc zadel ta davek le najbolj premožne sloje. Da hoče upeljati socialna demokracija pravo Sodomo in Gomoro na svetu, to je klerikalno strašilo za moralne pute med starimi tercijalkami, ki je pa že davno izgubilo vso svojo moč. Seveda, klerikalci vidijo le grešnika in so takoj z obsodbo pri roki, socialna demokracija pa ve, da je nenravno življenje v nekaterih plasteh današnje družbe kakor n. pr. pri duhovništvu, pri bogatih lenuhih, le posledica današnjega ustroja družbe in da bo izginilo to nenravno življenje, čim dobi vsa družba zdravo, socialistično podlago.
Silno veliko ve tudi »Slovenec« o sporih v socialno demokratični stranki sami. Vse mu pride prav, Češki separatisti in nemški revizionisti in italijanski reformisti, če »Slovenec« še ne ve, pa naj si zapomni enkrat za vselej, da je iskrena želja čeških separatistov, da se kmalu zopet združijo z ostalo avstrijsko socialno demokracijo in da so se že naveličali separatizma. Nemški revizionisti se niso nikdar odcepili od stranke, ampak se ločijo od ostalih sodrugov le v tem, da zagovarjajo drugačno taktiko, ker so mnenja, da nastopa lehko socialna demokracija tudi z radikalnimi meščanskimi strankami skupaj pri gotovih političnih vprašanjih. In prav tako se tudi ločijo italijanski reformisti od radikalnejših elementov v stranki: Le pri taktičnih vprašanjih so nastala nesoglasja, ne pa v načelnih.
Z lažmi bi ubili radi klerikalci socialno demokracijo, ali to je prazno delo. Morda vjamejo kakega omahljivca, če je to ravno dobiček, o tem seveda dvomimo. Naloga naših zavednih sodrugov pa je, da vztrajno delajo na tem, da dobi vsak delavec jasno sliko o ciljih in namenih socialne demokracije. Takemu delu se bo pa posvetil vsakdo od nas le tedaj s pridom, če pazno prebira naše časopisje, če temeljito predela knjige, ki jih je izdala slovenska socialna demokracija in če se vneto udeležuje naših shodov in sestankov. Le na ta način bo izpopolnjeval svoje znanje, le na ta način bo delal lehko za naše geslo: Vsi delavci v rdečo internacionalo!
Politični pregled.
== Blagodejni § 14. Veliko krivico je delalo avstrijsko delavstvo grofu Stiirgkhu, ker ga je napadalo zaradi kršitve ustave. No, grof Stiirgkh hoče pokazati, da postane § 14 tudi lehko blagoslov za delavstvo, samo če on hoče. S § 14. je namreč uveljavil zavarovanje rudarjev zoper nezgode, kakor poroča uradna »Wie-ner - Zeitung« od 7. aprila. — 10. aprila pa je prinesla uradna »Wiener-Zeitung« cesarsko na-redbo, ki uveljalja s § 14. predlog o bosanskih železnicah, ki jih gradi naša vlada največ zaradi militarizma.
= Državni zbor. Ministrski predsednik grof Stiirgkh je izjavil, da sedaj še misliti ni na to, da bi se sešel državni zbor. Zasedanje državnega zbora ovirajo delegacije in deželni zbori. Po končanih zasedanjih delegacij in deželnih zborov bo pa vlada le tedaj sklicala državni zbor, če dobi od vseh velikih strank v državnem zboru obvezno zagotovilo, da bo prineslo zasedanje pozitivno delo.
= Dolgo časa je trajalo. Dr. Šviha jc suspendiran kot sodnik in uvedena je proti nlemu disciplinarna preiskava. — Z Dunaja poročajo:
V	posvetovalnici čeških radikalcev v državnem zboru vise fotografije vseh poslancev češko-ra-dikalnega kluba. Čez sliko drja. Svihe je prilepljen bel papir, na katerem jc zapisano s črnilom: 4. III. 1914 je politično umrl.
= Komisarijat na Češkem. V sredo je izreklo državno sodišče na Dunaju razsodbo glede pritožbe šestih bivših čeških deželnih odbor- • nikov proti deželni komisiji na Češkem, katero smatrajo pritožniki za nezakonito in protiustavno. Bivši deželni odborniki poudarjajo, da jim je z ustanovitvijo upravne komisije odvzeta pravica izvrševanja deželno odborniškega mandata in da se kršijo njihove pravice, katere jim daje deželna ustava, glede izvrševanja njihovih uradnih funkcij, katere jim nalaga deželnood-borniško mesto. To pritožbo je državno sodišče zavrnilo, češ, da ni za to kompetentno. V razlogih navaja državno sodišče, da jc po zakonitih določbah umestna pritožba na drž. sodišče samo, Če je v konkretnih slučajih izšla kaka odločba upravne oblasti, s katero so se kršile politične pravice pritožnika. Cesarski patent pa, s katerim se jc ustanovila upravna komisija, se ne more smatrati kot taka odredba upravne oblasti, ker vsebuje ta patent le splošno normo in ni individuelna za gotovo osebo določena odločba. Zato se je morala pritožba, v kolikor sc tiče vlade zaradi izdaje tega patenta zaradi ne-kompetence drž. sodišča zavrniti.
= Položaji v Albaniji. Vstajo v Epiru so zadušili albanski orožniki. Med vstaši in orožniki se je sklenilo premirje. Grška bo najbrže odpoklicala svoje čete iz Epira. Grška zahteva, da se popravi meja med Grško in Albanijo, in je pripravljena plačati 2 in pol miljona za ozemlje, ki ga jej odstopi knez Viljem. V četrtek so izročili poslaniki Francoske, Rusije in Angleške grofu Berchtoldu naslednjo noto: Zastopnik5 šestih velesil naj izjavijo v Atenah, da se bodo velesile zavzele pri albanski vladi za podelitev verskih in jezikovnih pravic prebivalstvu v Epiru. Tudi želja Epirotov, naj bi se prevzeli v albansko orožništvo, smatrajo velesile za upravičeno. Velesile bodo obravnavale grško zahtevo po korekturi meje južno od Argirokastra.
Iz domačih krajev.
—	Nemški občinski svetovalci so sc pritožili na deželni odbor zaradi občinske podpore brezposelnim. Seveda je to delo gospoda Patn-merja, ki bi najraje vse organizirano delavstvo izstradal. Vprašanje je sedaj, Čc bo deželni odbor enakega mnenja s Pammerjem, ali če bo pokazal nekoliko več socialnega umevanja. Gospod Pammer ima že bridke izkušnje z organiziranim delavstvom, in ker ni mogel svoj čas ugnati zavednih delavcev, bi se rad maščeval nad ljubljanskim delavstvom. Onih 5000 K, ki jih Je določil ljubljanski občinski svet za podpore brezposelnim, strašno skeli tega nemško-nacionalnega petelina. Po njegovem okusu bi moralo biti delavstvo lepo ponižno in poljubiti Pammerju roko za vsak vinar, M ga trdo zaslužijo pri Kranjski stavbinski družbi. Takim delavcem bi dal še kakšno miloščino, za katero bi se mu morali seveda prodati z dušo in telesom. Delavstvo pa, ki je toliko samozavestno, da odklanja milodare in zahteva svoje pravice, tako delavstvo mu pa teži želodec kakor sedem največjih hlebov sira. Gospod Pammer, reprezentant najzagrizenejših kapitalističnih pijavk,
Se bo morat že prilagoditi izpremenjerilm razmeram, zakaj organizirano delavstvo ni cunja, ki jo lehko vrže sit buržvazijec enkrat v en kot, drugič v drug kot.
— Brezposelnost v trgovski stroki. Organiziran trgovski pomočnik nam piše: Med trgovskimi pomočniki vlada velika brezposelnost. Zlasti mnogo mlajših je že več mesecev brez vsega zaslužka. Vzrok temu je prvič v splošni krizi, ki nas mori vsled nesrečne politike in kapitalističnih mahinacij in drugič v tem, da nekateri trgovci »vzgajajo« in jemljejo v uk celo četo vajencev, ne da bi se ozirali na predpise. Njim je namreč na tem, da jim mlad dečko dela tri ali štiri leta kot hlapec, vlači v največjem mrazu in blatu težko obložene vozičke, snaži prodajalno ter opravlja še razna druga hišna in pestunjska dela. Ko pa pride čas »osvoboditve«, ga šef kratkomalo odpusti, češ, da ne more rabiti pomočnikov. Takšen mlad trgovski pomočnik po navadi trgovine še nič ne zna in ga noben trgovec rad ne sprejme, sicer je pa itak starih izkušenih moči dovoli na razpolago. In ubogi starši, ki so dali dečka učit zato, da bi jim kaj pomagal, ga dobijo zopet na vrat in ga morajo še dalje preživljati. Takemu pomočniku ne preostaja drugega kakor, da si poišče drugo delo, ali pa da gre v tujino s trebuhom za kruhom. A država In drugi tožijo o izseljevanju ter govore o postopačih, vagabundih Ud. Seveda, tudi če ima »srečo« in sme ostati v delu, tam kjer se je izučil, ga čaka »sijajna« plača 30 do 40 kron mesečno, s katerimi naj se pomočnik dostojno oblači in preživlja. Te razmere zamore izboljšati pač samo dobra in resna organizacija, ki jo pa zlasti slovenski trgovski pomočniki prav krepko pogrešamo. organizacije, ki bi brezobzirno naredila konec razmeram, ki vladajo sedaj po trgovskih obratih ter nadprodukciji trgovskih pomočnikov. Imamo sicer pomočniški zbor trg. greniija, ali ta spi spanje pravičnega, imamo tudi stanovska društva, katerih nekatera plešejo tako kakor godejo gg. šefi. ki Jim dajejo potom svojega greniija podpore, dalje društva, ki pa so brez vseh resnih namenov in so samo paradna društva za prirejanje raznih plesov iti veselic. V samopomoči, v resni razredno zavedni organizaciji nas čaka rešitev, zboljšanje našega položaja. Organizirajmo se po zgledu delavcev drugih strok, ako hočemo doseči resne uspehe. Organizirajmo se v »Osrednjem društvu trgovskih nastavijencev Avstrije«, stopimo v vrste drugorodnih zavednih tovarišev, v organizacijo, ki ne pozna razlike narodnosti, vere in spola.
— Jerebov pomagač stražnik Avgust Mandič je bil obsojen v četrtek pred deželnim sodiščem na 4 mesece ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem vsakih 14 dni. Mandičeva žena Je bila obsojena na 6 tednov ječe. Mandič in njegova žena sta priznala, da sta shranjevala ukradeno blago, ki ga je prinašal Jereb. Ko je bil pobegnil Jereb iz zapora, mu ni hotel dati obleke, pač pa mu je povedal, kje da stanuje pleskar Karl Kos, pri katerem je dobil Jereb hlače in čepico. Kos je bil oproščen.
— Obsojen denunclant v kuti. Viški frančiškan pater Arhangel, ki je tudi katehet na viški šoli, je bil v torek obsojen pred okrajnim sodiščem v Ljubljani na 40 kron globe ali na 48 ur zapora. Pobožni kutar je namreč de-nimciral jurista Gašperja Pekleta na vojaško dopolnilno poveljstvo, da se Pekle odteguje vojaški službi iti da uganja protimilitaristično propagando. Vse skupaj se Je izkazalo kot najgrše ovaduštvo. Ta dika katoliškega duhovništva pa Še toliko poguma ni imel, da bi se bil podpisal na ovadbo s pravim imenom, ampak je napisal pod ovadbo Franc Kobal. Pater Arhangel se je sijno bal javne obravnave in je ponujal poravnavo, samo da ne bi časopisje pisalo o njegovem junaškem dejanju. Viško prebivalstvo pa kar najodločneje svarimo, da se ogiba teh patrov, od katerih ima zgolj škodo.
— 260krat se je predvajala filmska burka »Modra miška« pri vedno razprodanem prostornem gledališču v »Graben-kino« na Dunaju in. vselej žela občno priznanje in povzročila bučen smeh. Bila je srečna misel, predelati znano burko »Modra miška« za kinematograf. Magda Lessing, zvezda berolinskega metropo-litan gledališča igra vlogo »Modre miške« zelo očarujoče in z ljubko koketerijo. »Modra miška se predvaja od velikonočne nedelje naprej v kinematografu »Ideal«.
— Obrtniška bolniška blagajna v Idriji je Imela redni občni zbor v pondeljek dne 6. t. m. kot običajno vsako leto pri »Hani*. Zbora, ki je bil zaradi nesklepčnosti prejšnje nedelje preložen, se je udeležilo precejšnje število članov. Prejšnja leta je prirejevala blagajna javne tombole in veselice, da je mogla eksistirati, ker Je bil denar poverjen nepošteni osebi. Sedaj pa gre brez teh dohodkov lepo naprej. Prejemkov je imela blagajna v minolem letu nad 10.000 K, prebitka pa 73 K 19 vin., skupno denarno premoženie blagajne znaša sedaj 6273 K 92 vin. Za načelnika blagajne je bil zopet soglasno izvoljen župan in ravnatelj Obč. kons. društva sodr. Iv. Štraus, v odbor pa gg. Iv. Ba-cher, Fr. Ciniburk, Ant. Bratuš, M. Tratnik, Jan. Šinkovec, Jos. Rupnik ml., Fr. Paradis in L. Zust, namestnikom gg. Kerševan, Kerpan, Vadnov, revizorjem gg. Grilc, Gantar in Dem-šaf ter v razsodišče gg. Bratina, Poljanšek, Rupnik, Tratnik in Štros. Načelnik sodrug Štraus se je zahvalil za zaupanje ter izrazil nado, da bo blagajna tudi v bodoče lepo uspevala, seveda s pomočjo članov, ki so dolžni odbor, ki so ga izvolili, podpirati. V bodoče bo. treba misliti tudi na spremembo pravil, kl so preobširna in neprimerna.
— »Naša moč« se po svojem otročjem dopisniku iz Idrije vtikuje v rdečkarske reči ter naravnost na sramoten način žali klerikalcem neljube osebe. Med drugim omenja tudi znesek, poneverjen od prejšnjega blagajnika pri »Obč. kons. društvu«. Da bi tega ne pisal list, Sigar odgovorni urednik Miha Moškerc se Je
že tolikokrat skrival pred sodno'dvofano. ker je bil tožen zaradi obrekovanja, bi nas ne bilo sram prekljati se z njim, tako pa za sedaj povemo samo voditeljem klerikalne stranke v Idriji, da naj paglavca v svoji stranki, ki take bedarije brez glave in repa po časopisu maže, primejo za ušesa, drugače bomo primorani otvoriti vrata, kjer so sedeli in še sede te stranke možje, katerih delovanje ni tako kot zahteva obča korist njihovih somišljenikov in tudi nesomišljenikov. Skratka, mi se v vaše stvari ne vtikujemo, ker nas nič ne brigajo, ako pa hočete, da govorimo, pa napišite še en tak članek, potem se vidimo.
— »Društvo za otroško varstvo v Idriji« sklicuje letni društveni zbor na 26. aprila 1914 dOp. ob 9. na sodišču v Idriji v razpravni dvorani št. 3 z navadnim dnevnim redom.
— Koroška Bela. Župnik Košir je napadel 25. marca nekatere občinske odbornike na nriž-nici. Ti občinski svetovalci čutijo dolžnost, da pojasne stvar zaradi davkoplačevalcev. Na seji občinskega odbora 23. marca je bila na dnevnem redu tudi odobritev računskega zaključka za leto 1913. Pri tej priliki se je oglasil župnik in nas hotel z nenavadno zgovornostjo prepričati, da je računski zaključek v najlepšem redu in predlagal odobritev. Nekateiim občinskim odbornikom se je zdelo to sumljivo in izjavili so, da ne odobre zaključka, preden ga ne pregledajo. Župnik, navajen slepe pokorščine, se Je raztogotil, ampak to ni vse skupaj nič pomagalo, račune smo pregledali. Naš trud ni bil zaman in pri natančnem pregledu smo prišli na to, da je prejel župnik od župana za stanovanje organista 200 K. a v resnici je izdal za stano-vwnje le po 7 K mesečno, kar znese za vse leto 84 K. Prejel je torej 116 K preveč, o katerih ne vemo v katero bisago so izginili. Zupan je izplačal ta znesek župniku brez vednosti ostalih odbornikov. Občina je dolžna, da plačuje za organista 300 K in mu daje prosto stanovanje. Župnik se je skorajžil in kar na lastno pest določil 500 K za organista. Proti temu smo protestirali, ker vemo, kaj da smo dolžni tistim, ki so nas poslali v občinski zastop. Ce ne pozna župnik svojih dolžnosti, če misli, da je občinski denar za to, da ga vtakne on tje, kamor se mu zljubi, je to stvar njegove vesti. In zaradi tega dogodka, v katerem se vsakdo lehko prepriča. če pogleda sejni zapisnik nas je napadel na prižnici. Zupirik Košir je pa zopet enkrat pokazal dejansko, kako da spoštuje resnico in pravico In koliko so mu mar koristi Občinarjev. — Občinski odborniki, ki se še ne skrivalo pod fajmoštrovo suknjo in se nikoli ne bodo.
— Rudarski dramatični odsek v Hrastniku
ponovi v nedeljo. 19. aprila, ob znižanih cenah dramo v treh dejanjih »Zvestoba«, spisal Etbin Kristan. Začetek ob 6. zvečer. Ker je to prava delavska igra, za vsakega poučljiva, naj je nihče ne zamudi. Uprizorjena bo zadnjikrat. Cene sedežem: Od prve do druge vrste 80 vin.; od tretje do šeste 70 vin.; od sedme do desete 50 vin.; stojišče 40 vin.
— Občinske volitve Iz 3. razreda v črni.
(Dopis.) Občinske volitve v noši občini so dale tukajšnjim klerikalcem zopet priliko, da so se: pokazali v vsej svoji nagoti. Saj že davno vemo, da se vzdržujejo samo z lažmi, obrekovanjem in psovanjem. Ampak v mirnih časih’ pozabimo na to, in mislimo, da imamo res opraviti s poStenim nasprotnikom. Kadar pa pride čas teh ali onih volitev, tedaj nas spomnijo s svojim nastopom, da imamo opraviti z bando< ki ni vredna, da jo nosi zemlja. Črnski klerikalci so pri zadnjih občinskih volitvah tako nesramno agitirali proti našim kandidatom, da so prekosili vse naše slabo mnenje, ki je imamo o njih. Ne le, da so izdali letak, ki presega po svoji sirovosti vse, kar so pisali kdaj proti nam naši nasprotniki, temveč so spravili na noge za svojo agitacijo vse tercijalke in celo šolske otroke (kaj pravi k temu šolska oblast?). Ti črnski klerikalci — za volitve so si izmislili nov naslov »Katoliško misleči Slovenci« — so pa pokazali pri volitvah tudi, da so strupeni sovražniki delavstva. Begali so vclilce s tem. da sodruga Mori in Weiš še izvoljena ne moreta biti, ker sta samo »knapa«. Delavci so lehko državni in deželni poslanci, ampak v slavnem črnskem občinskem zastopa ni prostora za delavca — to je evangelij .teh »delavskih prijateljev«. Naše kandidate je odobrilo velikovško okrajno glavarstvo, ampak klerikalci so kratkomalo zapovedali, za delavce ni prostora v občinskem odboru. Kako spoštujejo ti katoliški hinavci delavstvo, so pokazali tudi s tem, da so kričali: »Delavci sploh nimalo pravice govoriti o občinskih zadevah!« Seveda, občinske doklade smelo delavci plačevati, ampak drugače naj drže Jezik za zobmi. Gospodje čr-nuhi in debeluhi naj si zapomnijo enkrat za vselej to. da je delavstvo — namreč kar ga je v socialno demokratični stranki — dandanes tako prebujeno, da ve, da je prav toliko vredno kakor vsak, ki je dobil vse žegne v lemenatu. Le-menatarska nazadnjaška učenost je delavstvu toliko vredna, kakor piškav oreh. Dan pred volitvami so nosili šolarski otroci klerikalne letake posameznim volilcem in poleg drugih agitatorjev so se podili štirje farji po vasi, da so kar črne suknje odletavale. Saj je bila nevarnost, da se podere cerkev sv. Petra v Rimu, ker so bili črnski rdečkarji toliko predrzni, da so postavili lastne kandidate. Boj je bil tako hud, da enakega še ne pomnimo v Črni in klerikalci so se že zibali v sladki zavesti, da zmagajo. Ampak rezultat volitev jih je bridko razočaral. Od 141 oddanih glasov so dobili socialno demokratični kandidatje 83 glasov, nasprotniki pa 58. To Je bil poper za črnske katoličane, da bodo še dolgo kihali. Po volitvah so tako pobesneli, kakor bi jih bili ogrizli stekli p§i. Niso se znašali le nad našimi strankinimi pristaši, ampak so napadali tudi nemško nacionalne volilce, kl so glasovali za naše kandidate. Kaj gospodje ne vedo, da imamo v Avstriji za-
kon o volilni svobodi, ki pravi, da sme vsak vo-lilec voliti tako kakor se mu zljubi? Kje pa je napisano, da mora vsakdo plesali tako, kakor žvižgajo klerikalci? Da so tukajšnji klerikalci res »fajn« ljudje, so pokazali s tem. da so pljuvali na tiste Nemce, ki so volili naše kandidate. Neko žensko, Katro Turjakovo, je naša zmaga
— ker so jej seveda natvezjli klerikalci, da smo sami brezverci — tako razvnela, da je nahrulila na cesti gospoda Praho, ki je volil z nami. Takšni so sadovi klerikalne vzgoje, takšni so uspehi njihove strupene agitacije proti socialistom. da terciialke ogrožajo mirne ljudi na cesti. Klerikalce je izid teh volitev tako presenetil. da ne vedo, če imajo še vse možgane v redu. Pripovedujejo namreč, da bodo ovrgli volivte, ker se baje niso izvršile pravilno. Ce bi bili pa zmagali klerikalci s pomočjo največjega sleparstva, bi bilo pa seveda vse v redu, ker smo pa mi pošteno zmagali, zato pa hitro priziv! — Delavci! Sodrugi v Črni! Te volitve so pokazale, da se z delom mnogo doseže. Te volitve so nam živa priča, da niso klerikalci vsemogočni in da so premagljivi, če delavstvo resno hoče. Te volitve naj nas spodbude k na-daljnemu vztrajnemu delu za razširitev naše stranke, za utrditev naše gospodarske in strokovne organizacije! Sedaj ne počivati, ampak še z večjo vnemo na delo za socialno demokracijo.
— Podgora. Dne 20., 21. in 22. aprila se vršijo občinske volitve, za katere je veliko zanimanja od strani naših sodrugov. Kakor sme že poročali, nastopi soc. dem. stranka v tretjem razredu z lastno kandidatno listo. O nasprotnih strankah se ne ve do danes nič natančnega, kako mislijo nastopiti; kakor vse kaže, pa bodo peli staro pesem, to se pravi, da se v zadnjem trenutku združijo liberalci in klerikalci, da Zasedejo stole za nadaljna tri leta. Da si veleposestniki zagotovijo sedeže že v tretjem razredu, je tudi gotova stvar. Upamo pa, da bodo letos znali volilci tretjega razreda odbiti to staro navado in da pustijo veleposestnike na cedilu. Nadalje omenjamo, da bodo naši narodnjaki, ki vedno tarnajo o nevarnosti, da se Podgora potujči, ponujali zastopnika nemški kapitalistični družbi »Leykani Josefsthal« v občinskem svetu, medtem ko se grozno boje, da bi imelo delavstvo svoje zastopnike, ki mu po pravici gredo. Gliha vkup štriha! Nekateri so se izrazili, da bi milostno dali delavcem par zastopnikov, seveda take, kakršne bi oni, t. j. narodnjaki izbrali. Delavstvo pa si postavi lastne kandidate in odločno odbija vsak kompromis. Ali častno zmagamo sami z lastno močjo ali pa nič. To je deviza podgorskega delavstva. Kakor vse kaže, je položaj za nas ugoden; čeprav ne vemo nič natančnega o nastopu nasprotnikov, vemo pa za gotovo, da v takozvanih naprednih vrstah
— poka. In to dejstvo nam daje še večji pogum. Zatorej na delo, sodrugi!
— Za občinske volitve v Podgorl razpošilja županstvo legitimacije. Sodrugom, ki imajo volilno pravico, priporočamo, da si legitimacije pridržijo do dneva volitve. Oni pa, ki je ne dobijo, naj jo pri županstvu zahtevajo. Kakor po navadi, bodo nasprotniki tud! pri teh volitvah na vse načine pregovarjali volilce; posebno pa bodo zlorabljali svoj vpliv pri ženskah. Priporočamo vsem našim volilcem In volllkatn, da naznanijo vsako stvar, kl diši po terorizmu našemu volilnemu odboru, da bo mogoče zabra-nlti vsak terorizem in stopiti nasprotnikom na prste. Informacije o volilnih zadevah daje sodrugom volilcem sodrug V. Kotnavli.
— Krajni politični odbor soc. dem. stranke v Podgorl se jc obrnil na županstvo s prošnjo, da se v volilno komisijo povabi tudi zaupnike soc. dem. stranke. Na dotično vlogo je politični odbor dobil sledeči odgovor:
št. 285/1914. V Podgori, dne 2. aprila 1914. Slavna krajna organizacija soc. dem. stranke
v Podgori.
Z ozirom na tamošnjo vlogo z dne 24. februarja t. 1. sc naznanja, da je volilna komisija za občinske volitve, ki se bodo vršile dne 20., 21. in 22. aprila t. I. v občinskem uradu v Pevmi pri Mostu v ztmslu § 20 občinskega volilnega reda vže sestavljena iz župana kakor prvosednika in iz štirih Občinarjev.
Županstvo v Podgori.
Klančič 1. r., župan.
Ne bi tega odgovora, ki nam ga je poslal gosp. župan Klančič, objavili, če bi se nam ne zdelo potrebno gospodu županu povedati, da ga nismo vprašali, ali je komisija že sestavljena, pač pa, da smo hoteli imeti naše zaupnike v komisiji. Gospod župan bi moral vedeti, da so tudi socialisti Občinarji in bi moral imeti toliko korajže ter imenovati tudi naše zaupnike v komisijo, ker se že sklicuje na famozni in zastareli občinski red. Kar se pa tiče odgovora, mu povemo, da bi bil bolje naredil, če bi odgovoril kakor pred štirimi leti namreč, da »Ima župan pravico imenovati v komisijo štiri Občinarje, katere koli on hoče.« Po domače bi se to tudi reklo, da se gosp. župan socialnih demokratov boji. In ker se nas tako boji ali pa — sovraži, mu prav radi — čestitamo.
— Pevma. Občinske volitve se bližajo in je zanje veliko zanimanja. Naši nasprotniki so v velikih skrbeh in ne vedo, kaj bi začeli. Seveda jim. zadnji čas že prihaja pogum in si v občini pripravljajo tla za gospodstvo s tem, da se združujejo vsi, črni in oni še bolj črni. Socialisti nastopimo sami in bomo s podgorskimi sodrugi pokazali našo moč. Vsem sodrugom priporočamo, da agitirajo od inoža do moža. Onim pa, ki imajo volilno pravico, priporočamo, da če niso še dobili legitimacije, naj jo pri županstvu zahtevajo. Za informacije, ki se tičejo volitev, naj se sodrugi obrnejo na sodruga Antona B o š k i n a.
— Kavarna »Unlone« je bila nekdaj prijazno shajališče vseh tržaških sodrugov. Narodnih razlik ni bilo in zato ni čudno, če so zlasti slovenski delavci radi in v velikem številu zahajali v to kavarno. Lepo razmerje med go-
sti kavarne in uslužbenci sc jc pa nekaj časa sem zelo izpremenilo. Mnogo, zlasti slovenskih gostov, se je vsled tega izgubilo in podpisani, sam sem vsled grdega ravnanja nehal zahajati v to kavarno. Mislili smo, da se bodo razmere izboljšale, pa smo se motili. Danes sem bil priča prizoru, ki ga ne morem zamolčati. Nerad sem se odločil, da napišem te vrstice. Ali četudi je tukaj prizadeta delavska ustanova, ni rečeno, da moramo zato zamolčati brutalnosti, kl se dogajajo vsled neprijaznega razpoloženja nekaterih uslužbencev zlasii napram slovenskim gostom kavarne. Kritizirati v nadi, da se bodo razmere izboljšale, ni škodljivo. Za poznavalca naših razmer je pa stvar bolj važna, nego se na prvi pogled morda zdi. Za te vrstice prevzamem drugače popolno odgovornost. Neprimerna brutalnost je, če se zaradi besede prim« starega gosta za vrat in vrže enostavno na ce. sto. Takih pri/orov bi ne smelo biti v socialistični kavarni. Gosp. K. se je v čisto osebni zadevi mirno pogovarjal z ravnateljem kavarne, ki je pa takoj po svoji navadi napram nekaterim gostom, začel vpiti, rabeč svoje posebne izraze kakor »porco«, »asino« itd. Ker se je drugemu nepoklicanemu uslužbencu zdelo potrebno, da ob tej priliki pokaže svojo lepo solidarnost z ravnateljem, je zaupll nad gostom, da če ne bo molčal, zleti takoj na cesto! Ko je potem gost mirno vprašal, onega uslužbenca, zakaj da ga je hotel vreči na cesto, in še pristavil, da je tako početje kamorlstično, ga Je zato uslužbenec, kateremu je potem priskočil na pomoč še ravnatelj, brutalno prijel za vrat, ga vlekel skozi vso dolgo kavarno in vrgel potem na cesto! Zaradi ene opazke! Da niso moje besede glede dogodka pretirane, lehko pričajo drugi slovenski sodrugi, ki so bili tam navzoči, med temi tudi sodrug Mihevc. Nedopustno je to! Naj se omejim le na te besede, četudi' bi bilo v drugem oziru umestno, izpregovoriti nekaj več. Naj si drugi o zadevi mislijo, kar hočejo, za svojo osebo nočem biti pasivni spek-tator brutalnega početja gotovih ljudi.
Rudolf Golouh.
—	Konzorcij pekov In Delavske zadruge. Dne 6. t. m. se je vršilo važno izredno zborovanje članov konzorcija lastnikov pekarn v Trstu. Razpravljali so o predlogu, da bi prodajali kruh po kosih, namesto po teži. — Glasilo tržaškega meščanstva »II Piccolo« je na svoj način poročalo o razpravah In sklepih zborovanja. Citati je bilo med drugim, da je pekarnar Kastelic izjavil sledeče: »Če Delavske zadruge prodajajo kruh po nižji ceni, je to pripisovati dejstvu, da zadruge prodajajo kruh po kosih, mesto po teži; nihče sc pa ne domisli, da bi te hlebe tehtal. Ce bi jih stehtali, bi se zvedlo, da znaša kilogram v tem slučaju le 85 ali 90 dkg, kar omogoča razprodajo kruha po ceni, ki je le navidezno nižja.« Po ob javljen ju tega poročila. sta šla ravnatelja zadruge, sodr. Pittoni in Scarel k tajniku konzorcija pekov, da se o zadevi natančneje informirata. Nato sta se podala v spremstvu tajnika h gosp. Kastelicu, kateri je pa takoj izjavil, da ni nikdar trdil tega, kar je objavljeno v listu »II Piccolo«. Izjavil je tudi, da je pripravljen poslati .listu popravek. Ravnatelja zadrug sta nato povabila gosp. Kastelica, da naj se tudi on udeleži preiskave teže kruha, ki se bo vršila v navzočnosti notarja po nekaterih skladiščih in v pekarni Delavskih zadrug, da se konstatira, če se ujemajo trditve, ki jih je »Piccolo« njemu pripisoval. Gosp. Kastelic je izjavil, da bi bila njegova prisotnost pri preiskavi brezpomembna, ker on itak ni trdil tega, kar je bilo objavljeno in ker namerava poslati listu popravek. Ravnatelja in tajnik konzorcija so se nato podali k notarju Star-ku, ki naj bi bil napravil o izidu teh preiskav poseben zakoniti protokol. Prva preiskava teže kruha, katere se je udeležil tudi tajnik konzorcija, se je vršila v zadružnem skladišču v ul. Settefoutane 6. Notar sam je stehtal različne kose kruha, ter konštatiral, da so skorai vsi
hlebi v kitah tehtali več kot 1 kot nol kilograma. Komisija se Je nato podala v sWadišCe v ulici S. Marco 13. Notar je tudi tukaj stehtal razne vrste kruha, z enakim rezultatom kot v prejšnjem skladišču. Komisija se je podala tudi v zadružno pekarno v ul. S. Marco 17, kjer jc notar povprašal za pojasnila delovodjo, ki mu je izjavil, da se rabi za kose kruha v kitali po 1 kg 117 dkg izdelane moke in za kose po pol kilograma 59 dkg Izdelane moke. Preiskalo in stehtalo se je z enakim uspehom tudi kruh v zadružnem skladišču v ulici deli Istria. Notar Jc napravil o vsem natančen protokol ter kopijo istega izročil vodstvu konzumnih zadrug. Dokument je danes dobesedno objavljen v listu »II Piccolo«, ki svojini Citateljem tako nepobitno dokazuje, da se je prejšnji dan temeljito zlagal. Protokol izkazuje podrobno rezultat preiskave in tehtanja hlebov. Kosi po 1 kg so tehtali večinoma po 1.4, 1.3, 1.5 in celo 1.6 kg. Ravno tako so tehtali več tudi hlebi po pol kilograma. Konstatiralo se je pa tudi zdravi način izdelovanja in dobre moke, ki se rabi za kruh. Izredna kakovost kruha, ki se prodaja v naših skladiščih je priznana od vseh konsumen-
Ako uporabljate
Efdal
UdOi/i
>05 •-
p* •s
kremo za čevlje, pri-(2 2* hranite si polovico dela.
Gostilna
Florijanska ulica Stev. 6.
Pri str a vina. Domača kuh?n}a.
Edna posebnost likerja je
y	j	in stroje za pletenje
J\	(Strickmaschinen)
za rodbino in obrt
Pisalni stroji Adler.
J®***’ ^**^^Vozna kolesa.
Ceniki se dobe zastonj in franko. =====
 .............  Odhod	parnikov:
v sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni.
Trst-New-York, vsako soboto. Trst-eJužna Amerika, vsakih 14 dni. Trst-Kanada, vsak mesec.
Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko In Koroško:
SIMON KMETETZ Ljubljana,
—	 Kolodvorska ulica štev. 26.----------------
tov. Kljub vsemu temu so sc pa našli tukaj ljudje, ki so hoteli na tak neumen način diskreditirati in oškodovati gospodarsko institucijo tržaškega delavstva. Energični nastop vodstva zadrug je povzročil, da so sc naklepi pekarnar-jev in tržaškega meščanskega časopisja docela izjalovili. Verjamemo, da so privatnim špekulantom naše neprestano se razvijajoče Delavske zadruge zelo neprijetna stvar. Doslej so se jim pa vsi poizkusi, da bi nas resno oškodovali, redno ponesrečili. Vse kaže, da jim ne bo niti v bodoče na noben način mogoče ustaviti naš nepreprcčljivi razvoj.
— Socialistična zmaga. Iz Opatije nam pišejo: Pri volitvah v bolniško blagajno so zmagali socialni demokratje, čeprav so tukajšnji narodnjakarji s krepko pomočjo ljubljanskega »Dneva« uganjali najgnusnejšo, pobalinsko sirovo agitacijo proti nam. »Dan« (neodvisni dnevnik!) je že dvakrat pisal, da za socialne demokrate ni prostora v Opatiji. Kaj pa zdaj, ko so si ga priborili s 50 glasovi večine? Vse ni nič pomagalo, ne pijača, ne »Edinost«, ne »Dan«, socialni demokratje so se vgnezdili v tein lepem kraju in ga ne zapuste nikdar. To naj si zapomnijo tržaške in ljubljanske nacionalistične hijene in denunciantske duše.
— Pulj. Konferenca istrske socialne demokracije bo na Veliko nedeljo s sledečim dnevnim redom: l. Otvoritev in konstituiranje. 2. Poročilo političnega odbora, reierira sodrug D o z e t. 3. Politični položaj v Istri in saborske volitve, referira sodrug E t b i n Kristan. 4. Pravila in taktika, referira sodrug H a r a -mina. 5. PotitiCni položaj v Avstriji, referira sodrug E t b i n K r I s t a n. 6. Volitve: a) enega člana v glavni odbor, b) volitev deželnega političnega odbora. Na Velikonočni pondeljek bo pa javen ljudski shod z dnevnim redom: Politični položaj, saborske volitve in jugoslovanska socialno demokratična stranka. Na shodu po-rča sodrug E t b i n Kri stan.
O«! velikonočne ned el | e 12. do 17. uprli« — 0 dni!
Modra miška!
Z Magdo Lessing!
Največja in najkrasnejša učinkovita veseloigra te sezijel Neprestan bučen smeh!
Kinematograf Ideal.
Vestnik organizacij.
Poziv sodrugoin zaupnikom! Kakor vsako leto, bo tudi letos povodom praznovanja delavskega praznika 1. majnika imel izvrševalni odbor jugoslov. soc. dem. stranke v zalogi majski
t-? ilu ?*f*ske z°ake. Organizacije in zaupniki, J.ili zc'e> naj jih takoj in najkasneje do 15. aprila naroče, ker bi se na poznejša naročila ne moglo več ozirati. Cene se bodo naznanile pismenim potom. Pri večjem odjemu primeren popust. Naročila in druge tozadevne dopise je nastavljati izključno le na Izvrševalni odbor jugo-
slov. soc. dem. stranke, Ljubljana, Šeleburgova ulica 611.
Socialni in strokovni pregled.
*	Mesečni shod podružnice sodarjev. V
nedeljo, 5. aprila, smo imeli mesečni shod naše
podružnice, ki je bil prav povoljno obiskan. Sodrug Janda je podal mesečno poročilo, iz katerega je razvidno, da podružnica stalno napreduje. Člani redno pristopajo, tako, da bo v najkrajšem času vse tovarn, delavstvo organizirano. Nato je poročal sodr. Zore, ki se je dotaknil v svojem govoru inkorporacije Šiške k Ljubljani, kar bo imelo za posledico tudi to, da bodo delavci pivovarne pritegnjeni k okrajni bolniški blagajni v Ljubljani, kar bo zanje gotovo bolj ugodno kakor pa članstvo pri Sentvidski blagajni, o kateri se čujejo same pritožbe. Da se bodo zivljenske potrebščine tudi podražile, to je samo po sebi umevno, zato je treba, da si našo organizacijo utrdimo tako, da bomo nri prihodnjem gibanju lahko izvojevali diferenco k' bo nastala vsled tega. Pečal se je nadalje ž agitatoričnim delom naše organizacije, ter pri tej priliki izrazil tudi misel, da bi bilo morda na mestu, če se podružnica peča z vprašanjem prireditve kakšne vrtne veselice, katere čisti dobiček naj bi se porabil za podpore potrebnim elanom. Navzoči so to vzeli na znanje ter sklenili, da^ se bo na prihodnjem mesečnem shodu
0 tem ze definitivno sklepalo. Nato je sodr. Rakovec kot zaupnik tovarne poročal o intervenciji pri ravnateljstvu zaradi tovariša kovača. Zadeva je iztekla za kovača ugodno, kar dokazuje, da organizacija izvršuje svojo nalogo.
1 reba je le še, da tudi delavci izvršujejo svojo dolžnost, ter vsi do zadnjega pristopijo k organizaciji, kar bo pospešilo rešitev gotovih diferenc. Ker se nihče več ni oglasil k besedi, je sodrug Janda zaključil lepo uspeli shod. — Zadnji čas opažamo, da se kljub temu, da imamo delovno razmerje urejeno po sklenjeni pogodbi, se_vedno dogajajo v tovarni razni nedostatki.
Takozvani preddelavci, ki pa niso nič drugega, kot navadni delavci, si še vedno dovoljujejo lu-ksus, da šikanirajo delavstvo. Zadnji slučaj jasno kaže, da bo treba gotovim gospodom temeljiteje stopiti na rep. Da bi se delavstvo pustilo na primer od kakšnega strojnega mojstra Klančnika, ki se vsled svoje nerabnosti skuša obdržati v tovarni le na ta način, da preganja in toži delavce pri ravnateljstvu, tepsti in zmerjati, tega naj si g. Klančnik nikar nc domišljuje. Naj bo g. Klančnik prepričan, da bomo vsak tak njegov poizkus, kakršnega je naredil preteklo soboto, temeljito izpodnesli, kajti takih šikan ne bomo prenašali. Za danes naj to zadošča, in če bo g. Klančnik upošteval še pouk, ki ga je dobil pri g. ravnatelju, tedaj upamo, da se nc bomo več pečali z njim, za vsak slučaj pa seveda ostanemo na straži. Pa tudi iz oddelka, kjer so zaposlene ženske, dobivamo pritožbe, da se dogajajo tam stvari, katere bi sc sicer nc smele dogajati. Zaenkrat povemo vodji tega oddelka samo to, da naj s svojim paševanjem takoj preneha, sicer se mu zgodi kaka neprijetnost, katere ga še zaenkrat obvarujemo. Pivovarniško delavstvo pa pozivamo, da se še tesneje oklene svoje organizacije, katera edina more izvršiti delo, ki bo prineslo koristi delavstvu. Stran z raznimi predsodki, utrdite si svojo postojanko, združite svojo moč, pa bo zavladal najlepši mir v pivovarni!
Poslano.
Delavske zadruge za Trst, Istro In Furlanijo.
Vpisana zadruga z omejenim poroštvom.
V pondeljek zjutraj, 6. t. m. je bila ukradena v prostorih osrednjega skladišča Delavskih zadrug železna skrinjica, v kateri je bilo 15.233 kron 13 vin.
Po navodilu vodstva zadrug izroče skladišča v Trstu vsak večer inkasirani denar z bilanco in potrdili vred nadzorovalnemu uradu, ki posluje vsak večer v Delavskem domu, ulica Madonnina 15. Zaupna oseba kontrolira sprejeti denar, ga izloči ter pripravi za oddajo denarnemu zavodu. Svoto, shranjeno v skrinjici, označi posebej natančno. V železni skrinjici shranjeni denar se nato zapre v železno blagajno, kjer ostane do drugega dne zjutraj. En ključ skrinjice hrani oseba, ki sprejme denar, drugi ključ pa banka, kateri se odda skrinjica vsako jutro. Zaupna oseba vzame vsako jutro ob 7. skrinjico z denarjem in dokumenti iz železne blagajne v Delavskem domu in jo prenese zavito v usnjato pripravo v osrednje skladišče, v ul. S. Francesco 40, kamor dospe okolo 7. deset ' minut do četrt na osem. V osrednjem skladišču prevzame skrinjico skladiščnik Sivic, ki jo zopet zapre v železno blagajno do časa, ko se jo odnese denarnemu zavodu in sicer do 9., oziroma pol devetih zjutraj. Zgodilo se je pa včasih v zadnjem času, da je bila blagajna skladišča polna drugega denarja in raznih dokumentov. V takih slučajih je izročeval skladiščnik skrinjico drugemu uradniku, priporočajoč mn, da naj posebno pazi nanjo. Skladiščnik Sivic je pa v petek zbolel. V pondeljek je bilo delo v skladišču vsled bližajočih se velikonočnih praznikov izredno intenzivno. Med 7. in 8. zjutraj se je nakladalo blago obenem na dva voza in na avtomobil. Kakor navadno je težak Skala izročil ob četrt na osem skrinjico in dokumente na uradno mizo osrednjega skladišča. Navadno delajo pri tej mizi ob isti uri po dva in tudi trije uradniki. V pondeljek zjutraj, vsled odsotnosti zbolelega skladiščnika in izredno mnogega dela, so bili dva uradnika in član vodstva zaposleni pri nadzorovanju nakladanja. V uradu je ostal en sam uradnik in še ta se je moral potem odstraniti iz urada za kakih 5 do 6 minut, da sprejme naročila od ravnatelja Visintinija. V tem času je delavka v skladišču čistila uradne prostore. Ob 8. je prišel drugi uradnik, ki ima svojo uradno mizo v istih prostorih. Ta je videl na mizi dokumente, ni pa videl skrinjice. Tudi drugi uradnik, ki je takoj po 8. oddal delavki dokumente, da jih izroči osrednjemu uradu v ulici S. Francesco 21, je konštatiral, da ni več skrinjice na mizi. Uradnika nista pa vsled tega ničesar sumila, ker sta pač mislila, da sc nahaja skrinjica, kakor po navadi v železni blagajni. Po 9. je urad osrednje blagajne naročil, da naj se izroči skrinjica banki. In sedaj se je izvedlo, da skrinjice ni. Ravnatelj je nato takoj zaukazal, da naj se zapre skladišče in ustavi delo nakladanja in izkladanja. Drugi ravnatelj je . pa o stvari takoj obvestil redar-stvenl urad. Takojšnji pregled skladišča in urada ni imel nobenega uspeha. Takoj nato sta prišla redarstveni svetnik Osti in inšpektor Tiz z mnogimi policijskimi agenti. Ti so takoj pregledali skladišče ter izpraševali navzoče osebe; so tudi takoj primerno ukrenili glede preiskav in komisijskih pregledov. Malo za tem so aretirali skladiščno delavko, ki je v kritični uri čistila prostore. Popoldne so se vršila v osrednjem skladišču še druge preiskave in povpraševanja.
Redarstveno ravnateljstvo je bilo nato informirano, da razpisujejo Delavske zadruge za onega, ki bi poiskal sled, potom katere bi bilo mogoče najti tatove, ali ukradeno svoto, 10 odstotkov rešenega denarja.
V pondeljek zvečer se je vršila skupna seja vodstva zadrug in nadzorovalnega sveta, da se presoja slučaj ter določi odgovornost.
Potniki
v severno in južno AMERIKO
se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
AVSTRO AMERIKANA
Trst-l\cwjoi'k, Buencs Aires-Ki# de Janciro
najnovejšimi brzoparniki z dvema vrtinlcama, električno razsvetljavo, brezllčnlm brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, svež kruh, postelje, kopelj itd.
Delavske zadruge so zavarovane proti tatvini po vlomu ali oropanju; ni pa mogoče uveljaviti pravice do izplačanja zavarovalnine v tem slučaju.
Samoposebi je umevno, da ne more ta, četudi znatna tatvina, nikakor oslabeti solidnosti ter ovirati nepretrgani razvoj naših zadrug.
Vsled tega stanja zadeve, ne moremo za sedaj podati natančnejših informacij.
V	T r s t u, 7. aprila 1914.
Vodstvo.
Odgovorni urednik: Ivan Tok a n. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »l'*;teljska tiskarna* v Ljubljani.
TTedjao
sveže pivo
najfinejše dvojno marčno belo In črno (Bock-bier), belo V2 litra vrček po 20 vin., steklenice 12 lit. čez ulico ravno tako 20 vin. Crno pa v steklenicah po 24 vin. Dobi se tudi dobro vino, gorka in mrzla jedila. — Na razpolago so cenjenim gostom v popoldanskih urah vozovi za vožnjo v mesto In okolico.
ANTON MAVER,
posestnik in restavrater hotel ,Vega‘ Sp. Šiška St. 26.
Kavarna
"v. celo noč odprta
Cenena kava!
Fina Soja-Perl-kava, zrnata, enako žgan, iz-vrstnekakovosti in izdatnosti. Nobeno žito ali sladje. Razpošilja se v vse kraje v Avstriji in Ogrske. En poštni zavoj neto 4 in */» kg za
kron 4*80 franko.
Najcenejše in najboljše nadomestilo za kavo. Naroča se: Zgflnica kave -Santosa*, Kr. Vinobrady, 1573, Češko.
Pripravljajte se na kolesar ===== sko sezono!
Vsak izveden kolesar kupi
najboljše kolo monarhije — ali
=>mm^ - kolo
dobro, cen6 ljudsko kolo.
Osterr. VVaffenfabriks - GesefJschaft, Steyr.
Ceniki zastonj in franko od zastopnika Ivan Jax & sin, Ljubljana, Dunajska cesta št 17.
• PORODNIŠNICA, f LJUBLJANA - KOMENSKEGA-ULICA 4 \
s>i;i--ziJR/?MK:FRiM.ARi.jDR- FR. DERGANC'
Na izbiro pošilja tudi na deželo: Krasnr ■—k ^	krila,	kostume, plašče,
OlllZft domaCeobleke,perilomo-derce in vse modno blago.
M. Krištofič - Bučar
Ljubljana, Stari trg štev. 9. Lastna hiša. Neprekosljiva v
otroških oblekcah in krstni 6pravi.
————— Sollclna t-rrzdlEa,. —————
□DDDDnnnnnnaDDiinaDDnaaDDaaaaanaaanru
D	«
g Kmečko delavska gospodarska g § zadruga V Dotavljall na Goriškem |
le	r.	z.	z	o.	z.	n
n	...	n
g Zadruga ima v svojih kleteh veliko mno- g
a žino dobrega in naravnega vina svojih za- n g družnikov. Za pristnost od zadruge prodanega g o	vina	se	jamči.	g
g Oddaja se v lastnih sodčkih od 56 litrov g g naprej v vsaki množini. — Kdor kupi od g g nas enkrat, ostane nas stalen odjemalec, n
gnnDoonnDDDDDnDonDDDDDaoDODaa0a«BDca
Izvrstna eksistenca.
za prodajo nove i z v r s 111 (nobeno žgano žito ali rž), mejo zastopniki, ki obiščejo nike, proti 20odstotni proviziji. Vzorci za poskušnjo brezplačnil ::
Frane Maršner,
Kr. Vlnohrady, 1573.
»Zdravnik= šaš* želodca"
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
Dobi se tudi v vsili prodajalnah konsum-■ega društva za Ljubi ano in okolico. Odlikovan v Parizu z zlato kolajno it ča«. krilečem.
Ivan Jax in sin Ljubljana
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
pri glavni
Krasne novosti spomladanskih in polletnih oblek, površnikov domačega izdelka. Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. Brez konkurence!	Solidiui	jsoslrežba.
------------------- IVsifnižfe	cene.	-----------------
Novo! Lattermannov drevored! Novo!
§0F" 3BčLxza.o svoje -vrste! -^S
Medved, ki vozi po dvokolesu.
Medved, vozeč na koleščkih in mnogi drugi dresurni prikazni slonov, hijen, volkov, kač, različnih medvedov, opic, psov, nojev i. t. d.
Predstave vsak dan ob 4. pop.; ob 8. zveč. glavna predstava. Ob nedeljah ob 2,4,6 pop. In 8. zvečer
Mihfovo gledališče zveri v Lattermannovem drevoredu.
tfsc natančnejše povedo leaaki. — K tem velezanimivim predstavam vabi prav udano
lastnik,
Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratnike in v to svrho spadajoče blago dobite najceneje v specialni trgovini
A. & E. Skaberne; Mestni trg 10.
Velika izbira!	Solidna	postrežba!
Ljubljana, Ma rije Terezija c. 11 (Kolizej).
mizarstvo
i Zaloga spalnih ter je- (Zaloga otomanov, di-f dilnih sob v različnih j:	vanov, žimnic
|: najnovejših slogih. :jin otroških vozičkov,
r Spalnica v amerikanskem orehu
l Obstoječa: 2 dvovratnr omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, en J S ::	umivalnik	z	marmornasto	ploščo	in	ogledalom.	::	S
■■»■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■(■■■■■■■■■■»■■»■■»■■»■■»■■■»■i1111"11*"
Splošno kreditno društvo
registrovana zadruga z omejeno zavezo
obrestuje
Jamčim,
od dne vloge do dne dviga. ISeiitrLl davels: plača zavod sam.
Sprejema vloge v tekočem računu v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Dovoljuje posojila svojim elanom proti zadostnemu poroštvu. Trgovcem, obrtnikom in zadrugam, ki postanejo člani, se eskomptujejo menice in vnovčujejo fakture.
Uradne ure vsak delavnik od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 5. popoldne, v sobotah in dnevih pred prazniki od 8. do 1. popoldne.
BaBBBBBBBBBBBBdBBBBBflBBBBBBBBBdBDBBBBnOBDflBBBBBBBBBBBBBBBBBnBEBpBSBCEseBiBg
BB Od	5a	0
I S Pri nakupu različnega lnauufaktumega blaga »e blagovolite obrniti na tvrdko u
A. & E. Skaberne
(Varstvena znamka.)
mmmmmm Vljudno se priporoča —
manufakturna trgovina
Ljubljana,
Vnanja naročila se točno i»vrftujeie.