Ul II Letna naročnina znaša Din 40•—. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Gledališka ulica štev. 8, /. nadstr. Račun pri Poštni hranil, št. 16.160. Rokopisov ne vračamo! 21-09 TELEFON 21-09 V Ljubljani, dne 18. februarja 1933. Stev. 7 — Leto II. IZHAJA VSAKO SOBOTO Naš odgovor V zadnjih številkah »Pohoda« smo zavzeli stališče, da hočemo za vsako ceno razčistiti nereelne manipulacije naših denarnih zavodov. V teh člankih prizadete osebe se pritožujejo, češ zakaj pogrevamo pretekle zadeve, ki niso več aktualne, oziroma nam celo očitajo, da z našim delom rušimo zaupanje javnosti in begamo vlagatelje. Javnosti samo par besed: Kakor uči zgodovina narode, naj uči zgodovina tudi naš narod, da se bo ogibal takih poti in — oseb. Gospodom pa še nekaj resnih besed. Ne, gospodje! Mi s svojimi razkrivanji zavodom ne jemljemo zaupanja javnosti, ker to zaupanje ste zavodom zapravili že vi sami s svojim poslovanjem. Mi le hočemo doseči, da se s temeljito remeduro v zavodih zaupanje javnosti in vlagateljev zopet povrne. To pa se bo zgodilo, kadar bodo v vodstvo zopet prišle osebe, ki same v javnosti uživajo ugled in zaupanje in ki bodo s svojo prevdarnostjo, gospodarsko poštenostjo in nesebičnostjo tudi osebno jamčile, da se bo poslovanje vršilo nepristransko po določilih pravil in zakona. Mi vztrajamo in bomo vztrajali na tem, da se odstranijo vse poslovne metode, s katerimi so se zadnja leta zapravljali milijoni. Smo skoraj osamljeni, kajti mirno lahko ugotovimo, da niti v to poklicani uradni faktorji ne vrše svojih dolžnosti. Kako bi bilo sicer mogoče, da se javno in potom javnih inseratov kupčuje z vložnimi knjižicami naših zavodov, pa ni oblasti, ki bi te inserate prepovedala, inserente pa pozvala na odgovornost. Ali niso največji škodljivci našega narodnega gospodarstva oni, ki kupčujejo s temi knjižicami, izrabljajo zbeganost nevedne mase za to, da nakupijo knjižice daleč pod nominalno vrednostjo, jih pa nato vnovčujejo po nominalni vrednosti za kritje svojih lastnih obvez? Vse to se godi pred očmi javnosti, vse to čitajo tudi naši odgovorni faktorji, ne ukrene pa nihče ničesar. Ali naj se ladja res potopi, da se bodo krmarji zavedli svoje odgovornosti? Dolžnost vse poštene javnosti je, da se zgane. Mi bomo izvršili svojo dolžnost in bomo storili vse, da dosežemo svoj cilj. Predvsem javno in odkrito izjavljamo, da se vlagateljem Mestne hranilnice ljubljanske ni treba prav nič bati, da bi svoje vloge izgubili. Mestna hranilnica ljubljanska je regulativna hranilnica. Za varnost v njo vloženega denarja in njega obresto-vanje jamči po zakonu mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in z davčno močjo vsega svojega prebivalstva, če bi hranilnica tudi utrpela tolikšno izgubo pri svojem poslovanju, da bi se ta ne mogla kriti s hranilničnimi rezervami in njenim lastnim imetjem, tedaj bi se presežek izgub kril z občinskimi dokladami. Po izgubah hranilnice bi torej ne bili končno prizadeti vlagatelji, ampak kvečjemu ljubljanski davkoplačevalci. Zato pozivamo in prosimo vse, ki jim je in mora biti na srcu ozdravljenje našega narodnega gospodarstva od samopašne sebičnosti in nemoralnosti, da se z nami združijo in z nami vred pomagajo čistiti ledino zastrupljajočega plevela, od^ česar bo imel koristi ves narod in vsa država. Pozivamo župana g. dr. Dinka Puca in občinski svet ljubljanski, da v interesu podviga zaupanja v Mestno hranilnico ljubljansko, v interesu njenih vlagateljev in v varstvo ljubljanskih davkoplačevalcev pokreneta, da se: 1. nemudoma zamenja sedanja hranil-nična uprava, ki tudi po zaščiti zavoda ni zmožna izvesti njegove sanacije; 2. da se uvede po strokovnjakih najstrožja revizija vsega hranilničnega poslovanja; 3. da se proti onim uradnikom, o katerih bi revizija dognala, da so s svojo malomarnostjo ali kako drugače sokrivi izgub in sedanjega težkega položaja hranilnice, postopa po disciplinarnem redu in se jih eksemplarično kaznuje. Župan in občinski svet sta dolžna na-pram svojemu ugledu, napram ljubljanskim davkoplačevalcem in vsej javnosti pokazati tudi v tej zadevi neomahljivo odločnost in resnost. Prosimo baua g. dr. Drago Marušiča, da nemudoma pokrene, da se potrde hra-nilnična pravila, ki jih je občinski svet ljubljanski sprejel v svoji javni seji dne 9. septembra 1932., ki so bila banski upra- vi predložena že meseca oktobra 1. 1. in ki do danes še niso potrjena. Pozivamo državno nadzorno oblast, da se zaveda svoje funkcije, dolžnosti in odgovornosti, ki jo ima v nadzorovanju denarnih zavodov in da skrbi, da se v bodoče pri Mestni hranilnici ljubljanski ne bodo dogajale vec take kršitve pravil in zakona, tudi ne s privoljenjem nadzorne oblasti, kakor so se dogajale od povojne dobe sem do sedaj. Pozivamo ministre gg. dr. Kramerja, Puclja in Mohoriča, senatorje in poslance, da na merodajnih mestih z vso odločnostjo posredujejo, da se v najkrajšem času izdela in sprejme zakon o hranilnicah, ki bo nudil hranilničnim vlogam popolno varnost in vsakočasno likvidnost. To so naše zahteve. Pozvani činitelji naj jih upoštevajo in naj nas ne silijo, da bi jih morali ponoviti ali njihovo upravičenost celo podpreti s konkretnimi primeri. Pomoč mladim brezposelnim Slovenci smo bili do rojstva Jugoslavije suženjski narod — stoletja nas je tlačila mačeha — Avstrija. Ali je kaj naravnejšega, kakor da nismo bili nikdar vajeni, samostojno odločevati v lastnih /odevali in v lastni hiši. Vedno smo morali čakati, kaj nam odreže naša mačeha, »cesarski« Dunaj, kakor so ga nazivali razni klečeplazci, dvorni svetniki in druga elita slovenskih sužnjev. Danes je temu drugače. Slovenci sami smo državni narod, mi sami odločujemo v lastnih zadevah, svoje lastne ljudi imamo za ministre in na drugih odločilnih položajih. Vzlic temu pa se n>ed vsem narodom občuti neka suženjska indolenca, vse polno je važnih vprašanj, katerih se naš človek ne upa načeti in napram katerim tudi naše časopisje ne zavzema odločnega stališča, kakor bi to bilo potrebno. Manjka debat, kritik in razprav o najvažnejših zadevah. Največ, kar se zgodi, je zabavljanje ker smo pač tega 5e vedno vajeni. Ni kdo se ne zaveda, da smo dandanes svoji lastni upravniki in da je naša lastna krivda, ako ne odpravimo ali vsaj omilimo onih razmer, ki nam dandanes režejo živo v naše telo. Tako je n. pr. nujno potrebno, da se ustanove točne smernice gledfe pomoči našemu brezposelnemu naraščaju ter se te zadeve ne odpravlja s frazami, češ, brezposelnost je svetovni pojav, posledica svetovje vojne, tehnokracije. Dandanes n. pr. v Ljubljani nismo niti tako daleč, da bi gladu-ločim bil zasiguran topel obed vsaj enkrat 11 a dan. Edini »Pohod« je izpregovoril v tem vprašanju nekaj moških besed, pokazal je s prstom na obilico tujcev, ki odjedajo kruh naši lastni deci in se pri tem še drzno obnašajo, obljubil je razkrinkanje vseh onih požeruhov med našim narodom, ki kumulirajo službo na službo, sesajo na raznih mastnih sinekurah in vlečejo prejemke, od katerih bi pošteno živelo desetorica ali še veš dandanes gladu j oči h slovenskih rodbin. Brez dvoma si bo neodvisni »Pohod« s tem pridobil ne samo simpatij, nego tudi resničnih zaslug za slovenski nared. To delo pa je treba še bolj poglobiti in sistematično razkrinkavati vse ono, kar škoduje prospehu naroda. Ce treba, dvignimo visoko najmočnejše reflektorje, tako da bo ves narod jasno videl in spoznal rane in gnilobo, kakršno je treba izžgati, če hočemo, da ozdravi naše narodno telo. Evo takega primera: Naši dnevniki: »Jutro«, »Slovenski Narod« in »Slovenec«, ki se tiska v »jugoslovanski« tiskarni in se kar cedi samega slovenstva, se tiskajo na nemškem papirju (iz Nemške Avstrije). Vprašamo: ali nimamo dovolj lesa doma, ko ga nikamor ne moremo prodajati, da bi izdelovali iz njega papir v domačih papirnicah, da bi nam ne bilo treba izvažati milijonov Din v inozemstvo. Koliko slovenskih rodbin: drvarjev, papirnih delavcev itd. bi imelo dobrega kruha, ako bi se vsi naši dnevniki, ča«ppisi itd. tiskali izključno le na slovenskem papirju? Kje so tisti odločilni mož- je, ki se cede nesebične ljubezni do slovenskega naroda, na drugi strani pa kupujejo papir v inozemstvu, medtem ko bi dvig naše industrije lahko preživljal stotine naših lastnih rodbin? Izgleda, da nam Slovencem manjka neke instance, ki bi urejevala take zadeve. Taka instanca bi n. pr. v naši narodni državi morala biti: Soeijalni odsek naše banovine. Res je sicer, da naša socijalna zakonodaja ni še in ne more biti še popolna, vzlic temu pa obstoji že danes toliko dobrih zakonov, da bi se dalo izpeljati vse ono, kar narod nujno potrebuje. Treba bi pa bilo, da bi soeijalni odsek svojo misijo pravilno v tem smislu pojmoval, si zavihal rokave in pričel bolj inici-jativno nastopati povsod, kjer se kažejo soci-jalne hibe. Kakor smo Slovenci v obče na visoki kulturni stopinji, smo v soeijalni oskrbi še danes prav primitivni, poglejmo le, kako so oskrbljene slovenske sirote itd. Mogoče poreče kdo, čemu pa naj bi vodil take zadeve ravno soeijalni odsek? Vsaj i'n a mo toliko 'humanitarnih, socijalnih, dobrodelnih itd. društev? Odgovor: iz enostavnega razloga, ker so vsa ta društva v važnih zadevah odrekla, pa tudi nimajo izvršilne sile. Mogoče poreče kdo: Tudi soeijalni odsek ne bo ničesar dosegel, kajti v to je treba predvsem denarja, tega pa tudi banovina nima. Ta, ugovor pa ne drži in to hočemo dokazati: Vrnimo se n. pr. k zgornji konstataciji, da se naši slovenski dnevniki, publikacije itd. tiskajo na inozemskem papirju. Soeijalni odsek kot del državne oblasti lahko tu vsak čas povpraša upravništva tiskarn, na kakšnem papirju se publikacije tiskajo. Kakemu društvu bi upravništvo ne dalo nikakega odgovora. Tukaj bi pa mnogokje že samo pobaranje imelo poln učinek. Ako bi se pa kak tisk še nadalje izkazoval kot nepokorljiv grešnik nad lastnim narodom, sledile bi druge mere n. pr. naročilo, da 'imej vsaka publikacija neposredno nad naslovom debelo tiskano: .•uporablja se papir iz Nemške Avstrije itd.«. Slovencu, ki bo to čital, se bodo odprle oči, taki grehi bodo postali na ta način nemogoči. Vprašam, da-li bi bilo za tal-f nastop naše narodne oblasti potreba denarja. Vsadko bo sprevidel, da je to prazno. Na podoben način pa bi se dalo rešiti še vse polno socijalnih vprašanj. Seveda pa je potrebno, da se preje ustanove smernice, po katerih bi soeijalni odsek reševal taka vprašanja. Seveda, ako bi imeli pri omenjeni oblasti kakega Salomona, bi mu prav lahko prepustili vso inicijativo in bi mu bili hvaležni. Ker pa dandanes Salomonov pri nas ni, je naloga vseh zavednih Jugoslovanov in predvsem neodvisnega časopisja, da se čuje več glasov in potem določi smernice, ki bi se nato predlagale omenjeni instanci v uva-ževanje. Naj mi bo dovoljeno, da na kratko ustanovim nekaj smernic, kako bi se pomagalo našemu brezposelnemu naraščaju. Predvsem je treba pogledati, kje tiče hibe, ki bi se dale odstraniti? Ena izmed hib je brez dvoma obilno zaposlenje inozemcev v naši domovini. Kjer državna uprava izpre-vidi, da so ti ljudje resnično nenadomestljivi, mora te ljudi — ako se spodobno obnašajo — pustiti na svojih mestih, v vsakem slučaju pa se mora skrbeti za domači naraščaj, tako da bo v doglednem času mogel naš človek zasesti to mesto. Glede zaposlenja penzijonistov bi moral sccijalni odsek čuječe paziti, da se nikjer in prav nikjer ne nastavljajo penzijo-nisti — to naj velja tako za državne, kakor avtonomne urade, pa tudi za privatna podjetja. Seveda pri tem ne izključujem izjem — kajti včasih se pripeti, da vzdržuje penzijo-nist sirotne vnuke itd. Vse to pa je treba dokazati. Moramo namreč stati na stališču, da star človek nima toliko zahtev na življenje, on hoče po trudapolnem življenjskem delu uživati mir, ne pa užitkov. Na noben način pa ne sme odvzemati kruha narodnemu naraščaju. Vse to lahko uredi soeijalni odsek brez stroškov. Kar je že »Pohod« omenil glede onih, ki niso nikdar siti, ki kopičijo službe in uživajo mastne sinekure, dočim drugi gla-dujejo, bi se moralo istotako urediti. Najma-nje, kar bi soeijalni odsek lahko izvršil, bi bile predmetne poizvedbe. Ako bi tudi te ničesar ne zalegle, bi se sinekuristu zagrozilo, da se bo stvar javno razglasila, najpreje enkrat, potem večkrat itd. Vprašam: da-li je ta pot možna in legalna? Menim, da je in ze3o koristna. Dotakniti pa se moramo še polno vprašanj, s katerimi se naša javnost dozidaj sploh še ni bavila. Slovenci smo imeli že pred vojno nad-številno delavskega naraščaja. Ta prebitek smo pošiljali v Ameriko. Tudi danes bi ga, ako bi bilo to mogoče in bi tam bilo kruha. Naša domovina: Jugoslavija bi si morala pridobiti kolonij. Seveda, da bi obstojala zdrava Rusija, bi se to prav lahko zgodilo, celo planinske pokrajine, ki najbolj prijajo slovenskemu človeku, bi se dobile v obilni meri. Danes pa, ko se Rusija stresa v mrzlični vročici bi bilo to mogoče le s pomočjo naših zaveznikov Francozov doseči. Kolikor je meni znano, še noben slovenski list ni iznesel take misli. Mi pač še ne znamo niti misliti državno, kaj še da bi se lotili dejanj! Za pisca bi bil ideal: jugoslovanska kolonija ob Altajskem pogorju. Brž ko bi to dosegli, bi bilo dovoljno prostora za ves naš delavski in inteligenčni proletarijat. Dokler pa tega ne dosežemo, se mora vendar nekako urediti, da ne pričnemo glado-vati. Zaenkrat nam ne preostane drugega, nego eksport našega proletarijata v našo' lastno domovino: Jugoslavijo. V ta namen bi se morale ustanoviti po vseh večjih mestih Jugoslavije: rodoljubne borze dela n. pr. v Beogradu, Sarajevu, Skoplju itd., kjer bi se prostovoljno izbrali odbori iz boljših naših ljudi obojega spola, ki bi poročali v domovino, kje manjka ljudi za to ali ono stroko, kje bi bilo ustanoviti n. pr. evropski hotel, evropsko kavarno, pekarno, brivnico in druge kulturne naprave. V tem smislu hi se Slovenci morali že v naprej pravilno orijentirati. Propagirati bi morali le praktično izobrazbo: obrtno, trgovsko itd., tedaj meščanska šola, srednja tehnična, trgovska itd. Nikakor pa ne gimnazij, kajti dandanes imamo že tudi inteligenčni proletarijat. V gimnazijo pošiljajmo le najna-darnejše dečke, deklic pa sploh ne. Čemu bi jih mučili z abstraktnim poukom, ki jim uničuje njih nežnejšo konstitucijo in zato, da bi bila pozneje reducirana v tej ali oni službi. Tudi za učiteljišče namenimo le toliko dece, kolikor ima izgled na službo. Naš kmetič je danes že izprevidel, da njegov sin tudi po najtežjih naukih ne postane več »gospod«, nego proletarec, radi tega je tudi močno odnehal pritok z dežele v srednje šole. Prav ima! Ne denunciraj! Živimo v dobi, ki je do skrajnosti razvr-vama in je demoralizirala ne le posameznike, marveč cele narode in države. Ljudje že itak nagibamo k slabemu, čim manjši so ljudje, tem bolj so dostopni za razne, večkrat uprav malenkostne zlobnosti in hudobije. V malih razmerah cveto še mnogo bolj bohotno razna močvirska zelišča in zastrupljajo ozračje. Mi Slovenci v tem oziru prav gotovo ne zaostajamo za drugimi, naša prošlost in sedanjost kažeta, da je velik del naših ljudi okužen z veseljem nad denunciranjem in to denunci-ranje tudi z užitkom izvršuje. Ni čuda! Imeli smo izborne učitelje, ki so nas v časih pred vojno* zlasti pa po 28. VI. 1914 uprav sistematično uvajali v znanost denunciranja ter provajali to znanost tudi praktično na način, ki.je morda edinstven. Saj se je celotni aparat takraitne največje naše politične stranke udinjal službi denunciranja in pozival vse svoje organizacije in zaupnike, naj vohunijo za svojimi 'lastnimi brati, jih ovajajo tajništvu stranke, da bo vedelo strankino vodstvo v pravem času ukreniti vsa potrebna sredstva«. Seme je obrodilo dobro, vsa naša tudi povojna prostost kaže bogate sadove tega semena. Naše politične partije so se poslu- ževale vedno denunciranja nasprotnikov, prešlo nam je v meso in kri, da skušamo škodovati s tem podlim udejstvovanjem vsakemu, ki nam ni simpatičen. To bo lahko potrdil vsadko, ki je kdaj zavzemal kako vplivno mesto in imel n. pr. odločati o zasedbi raznih služb. Ko smo enkrat zašli v to kloako, ne moremo in morda tudi nočemo iz nje. Ljubimo pač ostre dišave, zato nam prija smrdljivo ozračje. Mi nacionalisti se takih sredstev ne poslužujemo. Vemo marsikaj o malih in velikih svojih rojakih, marsikomu < bi lahko povzročili nekaj težkih ur, mnogo naših nasprotnikov bi lahko spravili tja, kamor spadajo, toda denuncirati nočemo. Kar vemo, to bomo porabili, toda v odkritem boju in ne bomo klicali na pomoč državne oblasti. Hočemo ostati neodvisni, ravno zato smo začeli in bomo nadaljevali odkrit boj proti vsem lastnikom nečistih rok, predvsem pa proti onim, ki se delajo Jugoslovane, pa jim gre njih edina, misel vedno le za profitom. V tem znamenju bomo zmagali, javnost pa nas mora podpirati ne morda s hvalisanjem in ploskanjem, pač pa s tem, da opusti podlo denunciranje, iznese pa resnična dejstva s potrebnimi dokazili, da jih porabimo v borbi za razkuženje. Več samozavesti in nacionalnega ponosa je treba Beda in obup naših črnih revirjev Ako premotrimo z objektivnim očesom ves nacionalni razvoj našega naroda, pridemo do zaključka, da nam zelo, zelo primanjkuje one močne nacionalne samozavesti in nacionalnega ponosa, ki diči in dviga mnoge druge narode. Nočemo na tem mestu govoriti o narodnih izdajalcih, ki so za judeževe groše prodali vse, kar je vsakemu človeku najsvetejše, pač pa hočemo nekoliko ventilirati vprašanje, kje in na kakšen način se kaže pri nas nacionalna mlačnost in pomanjkanje spoštovanja veličine lastnega naroda. Nebroj dokazov bi lahko doprinesli, vendar naj zadostujejo nekateri, ki tudi v zadostni meri označujejo veliko mlačnost ogromne večine našega naroda napram vsemu, kar je domačega. Nekaj primerov! Znano bo gotovo vsem, kako odklanja predvsem naša gospoda vse proizvode naše domače tekstilne industrije. Večina onih, ki principijelno odklonijo vsak proizvod, ki nima tuje znamke, niti poizkusili niso domačih proizvodov, ampak jih odklanjajo z enostavno motivacijo, da pri nas nismo zmožni izdelati kaj dobrega. Posledica tega je, da se marsikatera domača tvrdka poslužuje tujih imen, da s tem uveri svoje odjemalce, da so to tuji dii ne domači proizvodi. — Pa povejte taki gospodi, da je to domače — niti verjela vam ne bo. Pred nedavnim časom se je dogodil prav tipičen slučaj. Neka nacionalno zavedna trgovina v Ljubljani je naročila večjo količino domačih damskih nogavic, ki so pa zelo dolgo ležale v zalogi in jih tvrdka nikakor ni mogla spraviti v promet. Da se blago ne bi pokvarilo, je darovala ta tvrdka precejšnje število teh damskih nogavic nekemu ženskemu društvu, ki pa je te nogavice kaj kmalu spravilo v promet! — Zakaj? Nič drugega niso naredili, kot da so jih preložili v zaboj z značko nogavic inozemske tvrdke. Pod t u-j o značko so bile domače nogavice prav dobre. Pojdimo dalje! V vseh kavarnah v naših mestih, v mislih nam je predvsem Dravska banovina, vidimo polne kupe nemških časopisov in revij, tudi italijanski časopisi zavzemajo precej častno mesto poleg domačih. Tu pa tam najdeš tudi kak francoski in angleški list. Nismo absolutni nasprotniki tujih listov, predvsem priznamo, da so nam poleg znanstvenih knjig potrebne tudi tuje znanstvene revije. Ne uvidimo pa potrebe, da bi morali imeti tako veliko število inozemskih, predvsem nemških in italijanskih časopisov. Med temi tujimi listi opazimo tudi take, ki bi se jih, če bi bili naši, sramovali, in vendar jih kavarniški gosti zahtevajo in kavarne naročajo. V našem listu je že bilo govora o tujih knjigah, ki so po mnogih knjigarnah že kar izpodrinile domače. Ne bomo govorili o tujih znanstvenih knjigah in revijah, ki jih še vedno rabimo, povsem nepotrebno pa je, da naročajo naše knjigarne take množine inozemskih knjig pripovedne vsebine, katerih dobršen del predstavlja šund, ki ga vsak pameten človek odklanja. Zadosti imamo lastnih književnih zalložb, zadosti lepih knjig in revij, ki v ogromni večini predstavljajo vsebinsko in jezikovno dovršena dela. Domače umotvore odklanjamo in segamo po tujem šundu, domačih književnih založb nočemo podpirati, pač pa pošiljamo v inozemstvo de- nar za dražja in manj vredna dela. Kdo je temu vzrok? Premalo imamo ponosa, premalo nacionalne samozavesti in kazen za ta greh mora priti. Spoznanje bo bridko in naša dolžnost je skrbeti, da ne pride prepozno. Željan nekoliko razvedrila stopiš v (lokal, kjer igra godba. Godba igra neprenehoma, a ti pričakuješ zaman naših lepih narodnih pesmi. Lepe melodije, za katere nas zavidajo celo drugi narodi, so pozabljene — blesteče stopajo v ospredje le najrazličnejše nemške popevke, ki jih širijo naši domači kinematografi s tujimi zvočnimi filmi. In te popevke navdušujejo našo mladino in tudi starejši jih zelo radi poslušajo. Pa poizkusi protestirati pri godbi, ki igra izključno takele »tolkače«, kakor ponekod imenujejo te popevke — slabo boš naletel. Ampak ne mislite, da je temu kriva godba. Godbeniki služijo svoj kruh s tem, da zadovoljujejo maso — ako jih obiskovalci lokalov odklonijo, zgubijo zaslužek — in današnja generacija bi jih gotovo odklanjala, če bi igrali v pretežni večini domače pesmi in le klasične komade tujega izvora. Kajti teh tudi mi ne odklanjamo, le prednosti ne smejo imeti pred domačimi. Odklanjamo pa enodnevne popevke iz raznih nemških zvočnih filmov. Ljubljanski radio je nekaj časa oddajal v pretežni večini domače glasbene komade. Bil je to nekak poizkus. Ali mislite, da so bili naši ljudje zadovoljni? Nikakor ne! V nedeljo je napovedovalec v radiu povedal koliko ustnih, telefonskih in pismenih protestov je prišlo proti takemu poizkusu. Zakaj? Ker ne znamo ceniti tega, kar je naše resnično naše. Spoštujemo le tuje proizvode, pa naj si bo to na literarnem, glasbenem ali kateremkoli polju. Imponira nam le to, kar prihaja od drugod in zavračamo lastno. Protestiramo, če se nam hoče dopovedati, da je tudi domača umetnost nekaj vredna. Poglejmo druge narode. Globoko je v njih ukoreninjen ponos, visoko dvigajo glavo pred vsakim tujcem in nacionalna samozavest jim brani, da bi ke-dajkoli dali prednost tujemu proizvodu pred domačim. Poglejte Angleže, Francoze, Nemce, Italijane in razne druge narode, ali boste še kje drugje našli primere take nacionalne mlačnosti in nezrelosti kot pri nas. V današnjih težkih časih, ko tare kriza vse sloje in vse narode, skušajo povsod omejiti uvoz tujih produktov, predvsem takih, za katere imajo dovolj nadomestila doma. Toda omejitev ne prihaja od zgoraj, marveč ljudstvo samo odklanja tuje proizvode zavedajoč se, da je to na škodo narodnim in državnim interesom. Pri nas je povsem drugače. — Odklanja se vse, kar je domačega in spoštuje se le tuje. Da smo uvozili v 1. 1981. skoraj za 18 milijonov Din tujih knjig, je posledica pomanjkanja nacionalne zavesti in ponosa. Ce bi se omejili le na nujno potrebne znanstvene knjige, bi bila ta vsota mnogo manjša. Kamorkoli pogledamo, vidimo, kako pri nas prevladuje mlačnost, kako primanjkuje nacionalnega ponosa. Nujna potreba je, prebuditi ves narod k zavesti, da bo znal ceniti vse svoje nacionalne dobrine, da jih ne bo zapostavljal na ljubo tujcem, ki jim vsa naša mlačnost prav dobro služi pri njihovih zahrbtnih namenih. Leto za letom mineva, ko se z vsakim dnem poostruje beda našega rudarja, ko postajajo naši kraji, nekdaj naš ponos, polni veselja in življenja — kraji obupa, lakote in trpljenja. Kdo ne pozna imen Zagorje, Trbovlje, Hrastnik. Komu ni znano, kako silno si je želel naš zapadni sosed in si še danes žedi, da bi prišel v posest krajev, ki krijejo v svojem osrčju tako ogromne količine črnega dijamanta, ki je nekdaj predstavljal zlato in kruh za našega pridnega rudarja, danes pa je enak nevrednemu skalovju savske kotline. Najbolj prizadet kraj je danes vsekakor Zagorje, kar se vidi tudi iz mogočnega protestnega zborovanja, ki ga je priredilo ogroženo prebivalstvo v obrambo svojega obstanka v borbi za svoje življenje. Vsakdo, ki je živel in živi med tem ljudstvom, ve, da je ono skromno in delavno, vsakdo ve, s kakim veseljem gre izmozgani rudar v rov, da zasluži košček trdega Kruha svoji mnogoštevilni družim. Torej tega, česar se on najbolj veseli — trpljenja v nevarnem rovu, tega danes nima, to se mu danes odvzema, tega mu danes primanjkuje. Kje naj iščemo vzroke, kje krivde za to obupno stanje? Vsakdo je čital v dnevnem časopisju, ki na dolgo razpravlja o tem perečem vprašanju, da je kriva današnjega bednega položaja država, oziroma državne železnice, ki nočejo več jemati tolikih količin premoga od T. P. D. kot leta 19?9. Pravilno je, da država nikogar ne protežira, da skrbi za vse kraje in za vse svoje prebivalstvo v enaki meri. In to pravico danes, v dnevih bede s polno upravičenostjo zahtevajo naši revirji. Danes so vsi ti kraji, oziroma njih prebivalstvo prepričani, da nosi edino država, oziroma oni, ki upravljajo to državo, odgovornost za to bedo in pomanjkanje. Večji del našega dnevnega časopisja dokazuje radi raznih razlogov in z jasnimi nameni gotovost, da je edino država, ki je s protežiranjem južnih državnih rudnikov kriva tolikega gorja. Da se na ta način širi med ljudstvom samo mržnja in sovraštvo napram lastni državi, bo vsakemu razumljivo. Nihče od teh odgovornih in poklicanih ne smatra za potrebno, da bi ljudstvu pojasnil vzroke o nesoglasjih med državo in TPD in kje so primarni krivci vse te bede in tega obupa. Vsak otrok ve, da je TPD tuje podjetje, na katerega država nima nikakega vpliva. Da ni bilo vedno tako, je pa menda znano samo tistim, ki čitajo »Pohod«. Saj je ravno »Pohod« v eni zadnjih številk jasno dokazal, kako so naši razni veliki in mali »narodnjaki« ob priliki nacionalizacij© (TPD za težke milijone poskrbeli, da družba ni ostala v naših domačih rokah, ampak so jo spravili nazaj v roke onih, ki danes na sramoten način hočejo zvaliti vso krivdo za obup teh bednih rudarskih trpinov na državo. Zakaj se ljudstvu, ko že trpi, ne pove resnice? Zakaj se ne imenujejo imena onih judežev, ki so za skledo leče prodali narodovo premoženje? Zakaj se ne pouči naroda, da tega ni kriva država, ki se samo brani gospodarskega za-sužnjenja, ampak so krivd ti naši oboževalca zlatega teleta, ki se še danes sprehajajo na svobodi in veselo žive od kapitala, naloženega v bankah, med tem ko naš bedni rudar umira. Ni kriva država, na katere račun se bijejo na svoja prša in veselo žive, med tem, ko naš rudarski trpin za isto državo gladu umira v službi tujega kapitala, ampak v vrstah te klike so krivci. Priznamo, da vaše številke, gospodje okrog TPD, glede dobave premoga državnim železnicam v letu 1929 in danes drže. Toda čemu ne poveste, da je bilo leto 1929 glede prometa za 100 % močnejše kot je danes? Cernu ne poveste, da je bilo leta 1929 število vlakov po preobratu največje? In če je bil promet leta 1929 za 100 % večji, je bila tudi potrošnja premoga s strani železnic za 100 % večja. Gospodje, bdi hoteli, da tudi danes služite iste milijone kot nekdaj. Zakaj ne pokažete tudi sami dobre volje, če so vam res pri srcu lačni trpini, če vas res bolijo solze okostenelih otročičkov in mater, zakaj ne bi delali mogoče nekaj časa brez onih ogromnih dobičkov, ki jih zaklepate v tresore švicarskih in avstrijskih bank. Zakaj dajete višjim funkcij onair jem v deset- in stotisoče dinarjev segajoče novoletne nagrade. Ali ne bi mogli ta denar, ki tem gospodom ni potreben za njih obstanek, podariti trpečemu ljudstvu, radi katerega točite krokodilove solze in radi čigar bede mečete krivdo na državo. Dolžnost države je, da priskoči tem krajem na pomoč na način, ki bo najbolj ume sten, enako pa je tudi dolžnost, da zapleni vse prispekulirano premoženje naših pijavk, ki ga imajo ualožeenga v inozemskih bankih. Dajte delavstvu kruha, da bo zadovoljno, vse one pa, ki so zakrivili usodo TPD, spravite v zapore in pred sodišče! Revizija kreditov pri Narodni banki Agitacija naših sovražnikov za naše obmejne kraje postaja od dneva do dneva ostrejša. Gonja proti naši državi je vsak dan lju- tejša. ... L .-.m Gospodarska kriza je vsak dan hujša. Naš živelj trpi radi pomanjkanja gotovine vedno bolj in bolj, naši sovražniki pa uživajo po pretežni večini vedno naprej kredite pri naših ustanovah. Da se našim ljudem trenutno odpomore: Bi bila na mestu takojšnja revizija kreditov pri Narodni banki ter bi morali imeti pri tej reviziji odločilno besedo naše nacijo-nalne institucije. Črtati bi se moral ali pa restringirati } ozirom na težke gospodarske prilike kredit vsem našim nacijonalnim nasprotnikom, na ta način pridobljeni zneski bi se pa morali dati na razpolago v svrho olajšave malim ljudem in kreditnim ustanovam. To bi bil odgovor na vedno naprej trajajočo gonjo naših sovražnikov! LISTNICA UREDNIŠTVA Ponovno prosimo vse šot rudnik e in prijatelje, da nam pošljejo rokopise najkasneje do srede popoldne. Vsi anonimni dopisi potujejo brezobzirno v koš! Za dejstva, ki jih navajate, pripravite dokazni materijal in priče. Naši neprijatelji so na preži in nas hočejo s silo ukloniti, ali mi se ne damo. Pogumno naprej do svetlega cilja! Ustvariti hočemo prave driavniake, z najširšim nacionalnim in socialnim žuvstvovaniem! Vinko Gaberški: Oficiial Urabetz Nedavna zgodba Nikoli si ni mislil, da bi kedaj prišel tako žalosten dan. Vedel je, da bo nekoč konec uradovanja, in jasno mu je bilo, da se bo treba ločiti od mize, ob kateri mu je skoro-da pošlo življenje; ali da bi bilo slovo tako težko, — ne, tega pa ne. Gospod oficijal Urabetz (povdarite mu ime na »u«, prosim, da ne bo zamere!) se je bil rodil nekega slabega dne pri Vrab-čevih v Starem logu. To je bil res neroden in prenagljen korak. Hudo nepremišljeno je prišel na svet, kakor bi na primer butnil z glavo nekam v negotovost. Ampak, storjeno je storjeno. Bilo je pod nesrečno zvezdo. Kaj bi neki z Matevžkom, ko je pa bilo pred njim že več drugih, ki so se zbirali okoli sklede, ter zajemali svojo borno hrano, ki jo je dajalo pusto polje, omejeno prav na tesno? Hude skrbi jim je delal. A ko je shodil, so dali tudi njemu ogrizeno in oglodano žlico, da je zajemal in se pital, kakor vsi drugi okoli njega. Rastel je Vrahčev Tevžek, valjal se je po blatu in brskal je po pesku, ter je bil jiovsod tam, kjer ga ni bilo treba. Bil je vsem na poti; vsak se je spotikal ob njem. Jezili so se tuji in domača, in se včasi spraševali, kaj je njega treba bilo. Nekoliko bolje je bilo, ko se je krenil in ubral pot v šolo tja v Borovec. Naj dela zgago na poti in nemir v šoli, samo da ga doma ni! No, doma se mu je sedaj nekoliko izpremenilo. Dali so mu v meji odrezano šibo in dvoje, troje goved, pa je vse pognal na pašo. Postal je koristen član družbe, med pastirji tovarišem enak. Tevžek je rastel in je izrastel iz malega poslopja borovške šole. Kaj bi sedaj z njim, so ugibali! Hodil je počasi na delo, služil je dušno. Začel je z malim, pa je žel praprot veleposestniku Grabežu in mu sekal smrečje za steljo; dali so mu grablje in vile za na travnik, in pozneje še koso. Z motiko je hodil v vinograd in s cepci v skedenj. Priden je bil, za vse je bil dober. Grabež si ga je v teku let dobro ogledal in ga je kar pridržal. Služil mu je Tevž; močen je bil, delaven, in v malem zvest. Izpolniti se je imelo, da bo čez veliko postavljen. Ali usoda gre svojo pot. Prišla sta nekoč h Grabeževim dva tujca; s Salcburškega, ki je tam nekje poleg Praj-zovskega, sta baje bila; nosila sta kratke hlače nad golimi koleni, in sta imela okoli zelenega klobuka še lepše zelen širok trak. Za njim pa košat resast »kuraž« iz dlak. Z eno besedo: Bila sta odlično lepa gospoda. Govorila sta po nemški med seboj, in tako tudi z Grabežem, ki je bil svoje dni vojak. In on je poslušal vsako uro govoriti samo po nemški, ter se je jeziku v treh letih tako privadil, da je brez truda čul vsako besedo. Ej, lepo je bilo in odlično. Ko sta oba tujca opravila svoj krvavi posel pri hiši, sta odšla: Filen tonk imt fitinen gout! Tevžu se je odprl nov svet. In ta dva tujca sta morala priti, da sta mu odgrnila zaveso, ki je doslej branila njegovemu očesu, pogledati tja, tja daleč iz tega nesrečnega kraja v gosposko deželo, kjer nosijo kratke hlače nad golimi koleni, in imajo okoli zelenega klobuka še lepše zelen širok trak; za njim pa resast kuraž iz dlak. Z eno besedo: odlično lepo in zares gosposko je tam. In tam je Nemško. In razmišljal je Tevž in je zasanjal o sreči nemških ljudi, in začutil je, da je sam zelo nesrečen. Pustil je svoj Stari log in Grabeževino in svojo borovško faro, kjer ni niti enega nemškega človeka, in kjer kdo govori nemško samo kadar je treba dati tujcu zaslužka, šel je v svet. Doma mu oče ni dosti branil, ko mu je Tevž povedal, da bi šel v nemške kraje; saj je sam vedel, da je vse, kar pri nas nemški govori, gospoda. Res je Grabež rekel, da naj bo pameten, in da mu je župau pravil, da je boljša doma trda gruda, ko na tujem zlata ruda. Nič ni pomagalo. Dati je moral Matevžu Vrabcu, 19 let staremu sinu kočarjevemu, do sedaj nekaznovanemu in tudi sicer brez posebnih znamenj, delavsko knjižico z očetovim dovoljenjem. Matevž Vrabec je šel na Oberštajersko. Ni sicer tako odlična dežela kakor je Salc-burško tam nekje pri Prajzovskem, ali za začetek je to čisto dosti. Matevžu Vrabcu se je v tujini zelo slabo godilo. Delati je moral silno mnogo, hrana ni bila najbodja, in pa norčevali so se z njim, da joj... Brzo se je začel učiti jezika. Najprej je zapopadel besedo »vindiš«. To je bil ono, to je bil njegov jezik, to je bila njegova dežela, to je bilo vse v in na njem, in pa okoli njega. Potem so mu povedali, da je on zapravo Matthaus Urabetz — poudarek na »u« — in skoro se je javil v domovino, kamor je sporočil strmečim Staroložanom, da so tam, kjer je on sedaj, višje gore, širše doline in globlje reke, nego je vse to doma. Povedal je, da moški nosijo hudo nmle in ozke klobuke, ženske pa imajo vrhu robcev še klobuke na glavi, kar je neki zelo potrebno in mikavno. Vina sicer ni tam in tudi ne domačih klobas, imajo pa dober gruševec in povojeno slanino. Govorijo pa vsi povprek samo nemški, tudi najmanjši kmetje, in ne samo — kakor doma — župnik, učitelj in Grabež. Tudi otroci govorijo po nemški, česar ne bi nikdo verjel. Pa je le res. O, to je dežela, da je veselje! Prihodnjič bo pisal, je obljubil, že po nemški, in je namignil, da mu naj pišejo na naslov Matlhaus Urabetz, tam in tam. Doma so siti--kali Staroložani glave, ter so nazadnje pisali Matthausu Urabetz-u s poudarkom na >u«, da pri njih ni bilo posebne uime, da kaže letina precej dobro in da še ni ravno tako slabo, samo Bog, da bi tako ostalo. In da se sploh da nekako živeti, so rekli. Prišlo je še zopet z Nemškega pismo, in šlo je še kako tja gori. Nekega jesenskega dne pa se je pojavu v Starem logu in se je prvo nedeljo pri fari v Borovcu silno postavljal mlad človek s kratkimi hlačami nad golimi koleni, ki je imel okoli zelenega klobuka še lepše^ zelen širok trak in za njim pa resast kuraž iz dlak. Z eno besedo: Bil je odlično lep gospod. Hotel je govoriti po nemški z Grabežem, ki pa ni poslušal, ampak mu je besedo presekal: »Pamet, Tevžek, saj si prišel med ljudi in ne med živino.« Jasno je, da je Vrabčev Matevž kot Matthiius Urabetz s svojim povdar-kom na u bil precej užaljen. Potolažila ga je samo njegova velmožnost napram drugim mladeničem, ki so imeli samo navadne krivce iz perja za klobuki, in niti ne golih kolen, da bi se dekleta zgledovala. Matevž je bil pnsej samo za nekaj dni; poslovil se je in je odšel s kovčegom k vojakom. Od vojakov je prišel pogledat se le c©z dobro leto dni. Imel je na vratu belo zvezdico, na prsih rdečo vrvico dobrega _ strelca, in za ušesom slamo od viržinke. O njegovem vcjakovanju so vedeli samo toliko, da je novince hudo zdelaval, in da bi z njim sam hudič komaj vzdržal. A tudi sam je zatrjeval svojim malim in večjim predstojnikom, da J© s temi vindišarji velik križ. Zopet čez eno leto se je na novo prikazal; sedaj je že n°' sil po dve zvezdi, in videti mu je bilo, da dobro meri in strelja. Vsem se je zdel nekako sam za se in objesten; še sama mat je zapazila, da je zaničljivo srknil kavo m jo za poskus izpljunil. Naj vidijo, kdo je ©n-Za svoje vrstnike so ni kaj brigal; hladno Jim je dal čutiti svojo zaničevanje, in že so se 'dogovarjali, da bi ga za slovo namlatili. je tako previden, da je pred časom odsek Pred koncem tretjega leta je prišel se enkrat, In sedaj je imel že tri zvezde. Bil je že gospod, in videlo se mu je, da se je umčk-nil vase in da se je notranje strnil. (Dalj©.; Z obhodov Skli je a?es? Že nekaj tednov se po Ljubljani uporno raznaša vest, da je socialistična kovinarska Organizaciia vložila na mestni socialni urad prošnjo za podporo za brezposelne. Naoedla je 28 delavcev, ki so brezposelni in podpore potrebni. Pozvedovanja se ugotovila, da je oseh 28 delavcev uslužbenih pri Strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani; 26 jih je stalno delalo in dobivalo plačo, dva pa sta bila bolna in prejemala bolezensko podporo od Okrožnega urada. Zadeva je bila v obravnavi tudi v socialnem odseku občinskega sveta mesta Ljubljane. Kako se je rešila, nam še ni znano. Ne moremo verjeti, da bi bila taka go-rostasnost sploh možna. Pomenila bi najstrašnejši zločin nad onimi številnimi brezposelnimi siromaki, ki v tej težki krizi ne morejo dobiti dela in zaslužka za prehrano samega sebe in svojih družin. Radi tega prosimo in pozivamo g. predsednika socialnega odseka in g. načelnika in župana mesta Ljubljane, da nam blagovolita to zadevo pojasniti. Pojasnilo je nujno in absolutno potrebno! Jesenice NA JESENICAH NEKAJ NI V REDU ... V .zadnjem času doživlja jeseniško delavstvo v borbi za svoj obstanek bridko preizkušnjo, ki mora ta naš zdravi slovenski živelj ob vznožju prelepih planin počasi spraviti v obup. Jeseniško delavstvo je imelo s Kranjsko industrijsko družbo na Jesenicah kolektivno pogodbo, ki se je smela obojestransko odpovedati, če bi se živfljenske prilike izdatno posLalbšale oziroma izboljšale. Ako ena stranka z cdpovedjo ne bi bila zadovoljna, se je lahko pritožila na posebno, v pogodbi določeno nepristransko razsodišče. 'Ni potrebno še posebej pripovedovati, da so se v zadnjih mesecih skoro vse, posebej še iz inozemstva uvožene živiljenske potreb-» šč&ne, v zadnjem času celo moka domačega izvora izdatno podražile. Zato je jeseniško delavstvo pred tedni čisto upravičeno odpovedalo kolektivno pogodbo. Ker družba upravičenosti odpovedi ni hotela vzeti na znanje, je apeliralo na razsodišče. Srezki načelnik ije v svojstvu predsednika razsodišča odločil v prilog delavstvu in potrdil s tem, da so se življenake razmere za delavstvo izdatno poslabšale, vsled česar (je bilo delavstvo, ki nastopa v tem vprašanju skupno in složno ne glede na svojo opredelitev, upravičeno pogodbo odpovedati in začeti nova pogajanja z družbo za izboljšanje mezd in drugih zadev. Sedaj pa pride najlepše. Mogotci, opira-joči se na politično moč svojih sodelavcev in na brezprimemo arogantnost tujerodnih uradnikov, izjavljajo, da nimajo namena iz-boljšati mezdne tarife delavstvu. Nočejo enostavno dati delavstvu, kar mu gre po božji pravici, kar mu gre tudi po odpovedani kolektivni pogodbi, morda ne de iure, gotovo pa po sili poštenosti in morale. Saj je kolektivna pogodba predvidevala odpovedljivost in razsodišče, če se življenske prilike izdatno poslabšajo. Družba se seveda izgovarja s slabim finančnim eiektom svojega podjetja. Ali je to mogoče verjeti družbi, ki ima — kot malo-kedaj polno zaposlene obrate, ki je v enem zadnjih mesecev preteklega leta spravila iz tovarne osemsto vagonov raznih železninair- Akademski „Pohod“ Jugoslovanska misel Radi tega moramo tu pričeti graditi iz-nova. Urediti treba državo na tak način, da bodo vsi rodovi dobili občutek resnične enakopravnosti, ter ne ,bodo živeli v večnem strahu pred hegemonijo katerega izmed njih. Tu stojimo na stališču, da treba nuditi manjšim delom države čim večjo avtonomijo, kajti to zahteva gospodarski interes in precejšnja razlika narodovega kulturnega razvoja v posameznih pokrajinah. Centralizem sam je pri nas doigral svojo vlogo, kot jo je tudi v mnogih drugih državah. Na osnovi njegovih dosedanjih negativnih rezultatov smatramo, da on ni sposoben urediti in konsolidirati naše skupno življenje. A odločno smo proti-v-ni federaciji (tu mislimo pod tem imenom to, kar zahtevajo nekateri ekstremni separatisti). Ideal nam je: Ena država, en narod, en vladar. To naše stališče še ni končno, a uverjeni smo, da bomo edino v tej smeri našli tako bazo naše državne ureditve, ki bo odstranila dosedanja rodovna trenja in nudila vsem in vsakomur vidno enakopravnost in pravico. Ko bo narod to uvidel, ne bo gledal v ostalih rodovih več svojih sovražnikov in bo lažje razumel, da imajo vsi Jugoslovani skupne interese. In čini Im) to spoznal, bo ustvarjena osnova za naše edinstvo, ki se bo iz tega občutka rodilo potom evolucije. Edino po tej poti, preko pravice, enakopravnosti in svobode bomo dospeli do našega končnega smotra— edinstva, ki pomeni končno ureditev naših političnih težav. Vendar se jasno zavedamo, da bodo naše politične, socialne in sploh javne razmere Se- skih izdelkov, ki nima danes radi pomanjkanja tujih plačilnih sredstev skoro nobene inozemske konkurence, ki ima večji del svojih surovin in goriva doma za dinarje na razpolago, ki uživa velik bančni kredit pri domačem bančnem zavodu! Ali je ta argument verjeten, če ima eden njenih predstavnikov poleg dividend in tantijem v družbi še v svojem lastnem podjetju — rodbinski delniški družbi — kot član uprave štirideset ali petdeset tisoč dinarjev mesečnega honorarja? Nekje smo čuli pripovedovati, da se je ravno ta gospod blagovolil izraziti, ko je slišal zahteve delavstva po povišanju mezd, naj delavstvo samo vodi tovarno odnosno naj država, če soglaša z delavskimi zahtevami prevzame »das ganze Werkek. Ce je to res, potem izjavljamo, da to ne bi bilo v škodo niti delavstvu, niti državni blagajni, pač pa v škodo raznim tajnim kanalom. Delavstvo bi namreč znalo mnogo boljše gospodariti, kakor pa »zna« to sedanja uprava. Ker do prevzema tovarne po delavcih oziroma države menda ne bo tako hitro prišlo, vprašujemo vodstvo družbe sledeče: 1. Pred leti je prišla Kranjska industrijska družba v last novih delničarjev. Ali se je takrat res odredilo, da se morajo glasiti vse fakture za od Trboveljske premogokopne družibe dobavljeni premog ne več na družbo samo, ampak na Dunavsko banko v Beogradu, katere član upravnega sveta je g. Westen iz Celja? Ali res fakturira ta banka potem premog K ID na Jesenicah in ga računa Jesenicam pri enem vagonu 740 dinarjev dražje, kakor pa je cena en gros trbovljskemu premogu. Ali je res v letih 1930 in 1931 porabila Kranjska industrijska družba približno 100.000 ton, in je zaslužila Dunavska baraka na tem premogu sedem milijonov štiristotisoč dinarjev? 2, Ali se je pri novih gospodarjih res odredilo, da se mora kupovati vse staro železo še naprej — kolikor ga je seveda na razpolago od tvrdke Westen, vendar ne več po ceni 60 para za kg, temveč po en dinar šestdeset para? Ali gre res pri enoletni prodaji 2000 ton dva milijona dinarjev? IZZIVANJE Konstatdirati moramo, da vodstvo K. I. D. se niti malo ne izmeni, da bi odstranilo svdj ljubljeni monogram: Krajniše Industri Ge-selšaft. Smatramo to za predrzno izzivanje. Povemo vam odkrito, da se nikar ne igrajte s pošteno slovensko javnostjo. Ce niste razumeli poziva in priporočila v »Pohodu«, bi si lahko tudi to dali prevesti v nemščino. — Napravite izprehod po tovarna, pa boste dobili še marsikje nemške napise- Tudi to mora izginiti. Mar mislite, da bi Nemci trpeli slovenske napise na svoji zemlji. Morda bi bilo dobro, če bi O. O. N. O. napravil za K. I. D. kolkovano prošnjo — seveda v nemščini. NAPRAVITE RED! V zadnjem času (tudi že v minulem!) se često dogaja, da nekatere dame, ki so v državni služibi, zelo rade nemškutarijo in to na ulici in po svojih stanovanjih. Zakaj se sramujete slovenskega jezika? Ce vam ni naš jezik všeč, poberite 9voja šila in kopita, »topite na vlak in potem skozi predor v obljubljeno deželo. Ne pa v svoji prevzvišeni visokosti, se okoli bahati z lip® na hrbtu in s hrastom na prsih. — Mi imamo dosti ljudi, ki so naši lin nacij onalni, ki čakajo že mesece na vsakdanji kruh. Jesenice so v trdih kleščah, zato zahtevamo tu odločnih in narodno zavednih ljudi. Toliko za danes — sicer se pozneje zablestijo imena. le takrat definitivno rešene, ko bo v gospodarstvu zopet vpostavljeno ravnotežje, ki je danes porušeno. V današnjem kapitalističnem sistemu ne vidimo rešitve. Toda kljub temu se ne zatekamo k nasprotnemu ekstremu — komunizmu. Kajti to so skrajnosti, one so le trenutno možne, medtem ko nam trajnejšo rešitev prinaša le pravična sredina med obema, v kateri bo omogočeno prijateljsko sodelovanje dela in kapitala, ki sta drug drugemu potrebna. Za dosego tega smotra so potrebni zakoni, ki bodo če ne gre drugače, tudi s silo vpostavili soglasje v gospodarskem in socialnem življenju. Stojimo na stališču, da sta privatna lastnina in privatna iniciativa dva glavna pogoja dobrega gospodarskega razvoja. Zato ne sme iti intervencija države tako daleč, da bi z birokratizacijo gospodarstva onemogočavala njegov razvoj. Vendar se mora smatrati privatno lastnino kot stvar, ki prinaša s seboj v prvem redu dolžnosti, a šele v drugem pravice, baš obratno kot pa to zagovarja današnji kapitalistični sistem. Sploh smo mišljenja, da nam more edino so glasje vseh družabnih razredov in gospodarskih faktorjev prinesti trajni mir in blagostanje, vsak drugi način pa nas le oddaljuje od končnega smotra. Toliko v informacijo, da pokažemo vsaj v osnovah približno smer našega pokreta, čeprav to ni namen tega dopisa, kar je že v, početku pričujočega poglavja omenjeno. Zato nismo tu obravnavali posameznih vprašanj, kajti to bo naloga naših bodočih okrožnic. Sedaj končamo. Podali smo osnovo, na kateri hočemo graditi, in povedali, da smo pripravljeni storiti vse, kar je mogoče za dosego našega smotra: Pravično, svobodne veliko Jugoslavije, v kateri bo bival sročon, edinstven jugoslovanski narod. (Konec.) VAM, KI STE V LJUBLJANI Ljubljana, ti ki si središče kulturnega, političnega in gospodarskega življenja naše ožje domovine, prebudi se in pokaži se v nekoliko večjem formatu. ftazženi posamezne peščice okoli kavarniških in gostilniških omizij, kjer hoče vsaka po svoje odločevati o bodočnosti slovenskega in jugoslovanskega naroda. Cas je resen in doba, v kateri živimo, zahteva v resnici velikih in močnih ljudi. Naj se ne repenčijo med tvojim zidovjem ponižane in razžaljene veličine, katerim je svoj jaz skriti cilij vsega narodnega in narodno-kulturnega delovanja. Ljubljana, spomni se velikih dni preteklosti, ko si doživljala vsa vzhičena in navdušena triumf za triumfom. Ali je danes potrebno, da so iz tvojih arhivov potegnili stare dokumente, ki pričajo, da na tej zemlji živi le slovenski rod. Ali je potrebno, da se povsod poudarjajo in trkajo na prša: to in to je slovensko. Ali ni bilo to bolj potrebno v pokojni Avstriji? In kdo je to načel? Ljubljana, ali jih poznaš? Mi pravimo: Poznamo jih in to je potrebno za onega, ki to potrebno potrebuje. Toda še nekaj, Ljubljana. Mi podeželani priznamo, da se dela in da je plodovitost velika. In vse samo ideali in velika ljubezen do naše kulture in naše zemlje in našega slovenskega oziroma jugoslovanskega naroda. Zato bodi ponosna, da ti v Hramu in Domu in Svetu poje slavo tvoj Zvon in da ti Modra ptica nosi v kljunu iz toplega gnezda Sodobnost in književnost, in da Orači na naši zemlji rešijo Naš rod ter da ti Angelček v Vrtcu z Zvončkom pozvoni, ko v jutranjem Žaru se morda še kak tvoj junak prebudi. Krani KRANJSKI KINO Sokolsko društvo v Kranju, narodno obrambni odsek, nam je poslalo ta-le dopis: Ugotavljamo, da se kino-predstave v Narodnem domu ne vrše v sokolski dvorani in se niso nikdar vršile, pa se tudi ne bodo, ker sokolska dvorana ni v ta namen pripravna, ne opremljena, še manj pa na razpolago, zlasti še za take vrste predstave. Kino predstave .se vrše v gledališki dvorani »Narodne čitalnice«, katero ima v ta namen v najemu zasebni kino operater v lastni režiji in odgovornosti. Tudi ni Narodni dom last »Sokola«. Novo mesto ST. MICHAELS KALENDER. Tukajšnja knjigarna ima v svojem izložbenem oknu razstavljene tudi neke nemške koledarje in sicer neke misijonske družbe iz Avstrije, ki nosijo naslov: »St. Michaels Ka- ilender« ... itd. _ .... Imamo dovolj domačih slovenskih m sr-bohrvatskih koledarjev, Ce je dotična knjigarna tako verna, naj misijonske koledarje vsaj ne obeša javno v svojo izložbo. Sicer pa naj bodo naši misijoni naši neodrešeni bratje izven naših državnih mej, ne pa afrikanski zamorci, ki brez naših misijonov in naših žuljev prav lahko žive. Tudi zaboli narodnjaka srce, če gleda tudi druga izložbena okna v našem mestu, kajti v več izložbenih oknih se prav bohotno širi reklama za posamezno blago v nemškem jeziku. Pozivamo vse trgovce, da v bodoče opuste to žalljivo reklamo v nemškem jeziku. Naj bo Nemcem dovolj, da lahko prodajajo svoje produkte pri nas, kadar pa bodo oni naše produkte v svoji državi ponujali z reklamo v našem jeziku, potem bodo tudi naši trgovci lahko istotako ponujali nemške izdelke pri nas z nemško reklamo. Sploh naj se take tujejezične reklame v jeziku naših zatiralcev prepove, dokler ni zajamčena recipro-citeta. KtrSS DIE HAND, GNA FRAU. V Jugoslaviji so odpravljeni — in to z zakonom — vsi naslovi kakor grof, baron itd. Toda ne glede na to, beremo prav pogosto v dnevnih časopisih, pa tudi slišimo iz ust naših ljudi besede: »grof«, »baron«, »vitez« in podobno. Da, celo prav prijetno je nekaterim našim hlapčevskim dušam, če lahko, še danes, po 14 letih narodnega osvobojenja, ti-tulira bivše tlačitelje in pripadnike naših tlačiteljev z naslovi: >grof, baron, grofica« itd. Ali zakon ne velja, ali kaj? Z žalostjo in srdom opažamo tudi še dru; go hlapčevsko razvado in grdo lastnost našega naraščaja in tudi odraslih ljudi. »Poljubljam roko«, »ljubim ruke«, »Kisdihand«. To bi nam morale biti popolnoma neznane besede in bi ne smele preko naših ust. Toda na žalost slišimo našo mladino prav pogosto, kako se poslužuje teh besedi. Smatramo to za kulturno sramoto, kajti šole in v poštev prihajajoča, zlasti ženska društva, bi morala započeti zoper to grdo razvado ogorčeno borbo in mladini vcepiti že v rani mladosti le nase lepe domače pozdrave. Sploh bi bilo potrebno, da se prosvetne oblasti zavzamejo za to, da se mladina v šoli v tem pogledu vzgaja in da se ji kratkomalo prepove tako pozdravljanje. Starši pa naj bodo tako uvidevni, da ne bodo svojih otrok vzgajali v takem hlapčevskem duhu pozdravljanja. Tudi odrasli bi morali pričeti z borbo proti takim pozdravom, ki nas le ponižujejo, pa tudi proti faktičnemu poljubljanju rok v kavarnah, javnih lokalih in na ulicah. Ne samo, da je to hlapčevsko in naši domači kulturi tuje, temveč je tako poljubljanje rok, ki so dostikrat orokavičene ali pa znojne in seveda ne ravno najbolje umite, tudi nehigi-jenično. Ce sla moški in ženska res enakopravna, kar baš ženstvo poudarja ob vsaki priliki, potem ni potrebno poljubljati rok in rokavic po javnih lokalih in ulicah. Roke se poljubujejo, kdor čuti za to potrebo, drugod in — na samem. Tudi'naziv »milostiva« in podobno, pa naj to tudi v našem jeziku, naj naše ženske kratkomalo same zavržejo, ker jih to le ponižuje, ne pa povišuje. Živimo v demokratičnih časih in ženski pokret tudi pri nas napreduje. Ta naziv ni naš domač pridelek, temveč tuja beseda, ki smo si jo izposodili od naših »predragih« sosedov v času zatiranja. Z narodnim osvobojenjem bi moral pasti tudi ta naziv. Naziv gospa je najlepši in največ pove. Po čemu »mi!lostiva« ? Kaj pa je to sploh, če besedo malo analiziramo? Ali nam ženske podeljujejo milost, da jih moramo tako nazivati? NUR DEUTSCH P0HRUSTEN Gospod Kvižka ima še vedno napis »Fri-seur«, drugi brivec pa ima »Interessantes Blatt« in nemške reklamne slike mu vise v brivnici. Morda za kurja očesa. G. S. ali Vas res Nemci podpirajo? Ali morate imeti res nemško navlako v svojem lokalu? — Dva gospoda na — eutz in na scher — se vedno in vedno pogovarjata v nemščini. Oba sta trgovca in še celo »Sokola«. — Ako se ne poboljšata, imenujemo jih prihodnjič s polnimi imeni. — Naše narodne dame čebljajo kljub opominom najraje nemški. So od Kola Jug. sester in se vrte v vrtincu narodnosti. Nekatere so celo predstavnice C. M. družbe. Ponosni smo lahko na take narodne dame. Ali ne bi dala C. M. družba okrožnico in jim priporočala vstop v Šulverajn. Zdi se, da bomo imeli kmalu manjšinsko šolo. — SAMO ZAMORČKI IN MISIJONI »Punktaši« tudi pri nas ne mirujejo, kljub temu da se jim vse izjalovi. — Baje, tako pripovedujejo, da je »Vzajemna zavarovalnica« v Ljubljani glavno torišče in oporišče vseh spletkarij in protidržavnih rovarenj, njih zastopniki pa agentje bivše eseles. Torej pozor! — Punktaši zbirajo mladino v križarje. Ali smejo? Tudi >Zamorčke« in Misijonske koledarčke razdajajo po šolah, tam kjer poučujejo šol. sestre. — Izjave Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije, pa ne smejo, ker je državna institucija in kolportaža zabranjena! Kaj, država nad vse!? — Črnomelj NEMIRNO SPANJE Dosti je strahov pri nas!-------tako jih baje vidijo nekateri gospodje pred kakim občnim zborom. Skačejo in tekajo, boje se za svoja »abonirana mesta«. Da gospodje, bodite^ odborniki, voditelji, tajniki itd. raznih diništev in pokažite se, da »te vredni šteti na čelu takega društva, s tem' da se vsaj n. pr. na dan našega največjetga narodnega praznika 1. decembra in drugih državnih praznikov udeležite bakljade po mestu in službe božje. 'Ni se treba baiti mraza, blata in povorko gledati samo z okna. Poizkusite to ter se v bodoče tega držite m videli bodete da ne o ve<' 5pošasti oftolu Vas, Pomnite, mi gledamo Vašo deco in ne bomo dopustili, da Vaše seme v Črnomlju obrodi, kajti Vi sejete sovraštvo, osebno strankarstvo in mi smo nad tem. Pazite, da Vas čmooneljski poho-dovci ne pohodimo, saj če ne bode pomagalo, pa drugič kaj več. BREZSRČNI MOGOTEC Tihotapstvo je na meji že marsikomu zadalo prezgodnjo smrt. Mi pa tukaj nismo ob ineji, pa vendar- tudi tukaj cvete zelo plodo-nosno tihotapstvo tobaka. Na temu se veliko zasluži in kadilci sežejo za prepovedanim sadom kot ose na med. Neki bivši ravnatelj tukajšnjega denarnega zavoda se je okoristil s spretno manipulacijo z denarjem in z nakupovanjem ameriških dolarjev za približno okrog dva milijona. Kaznovan je bil za vse * to z dve leti zapora. Po prestani kazni,'ponosen na svojo res izredno bravuro, šeta oblastno po Črnomlju in prodaja fini tobak po še dokaj primerni ceni. Tobaka je prišlo v Črnomelj okrog 15 kg in se ga je spretno razpečalo. Ce ga kupuje ubogi kmet ne ve, kaj dela in katere kazni ga lahko zadenejo, bi se še spregledalo, oziroma omililo greh. 'Poda govori se za razne kupce. Med temi je čujte in strmite — en sodni vpokojenec in pa en akademik, gromovnik patrijotizma, ki se mu je komaj ohladilo odlikovanje na prsih, ki ga je prejel za zasluge za državo in za širenje ljubezni do domovine. 'Hinavci nesramni! Najprej opehari Črnomeljsko mestno hranilnico, potem pa škodi državi s tihotapstvom. Govori se tudi, da je oškodoval Sokola, kjer je bil omenjeni gospod bivši ravnatelj glavni blagajnik. Več pa lahko naši kmetje povejo, ki jim je dal prodati kmetije. Tak človek samozavestno šeta po trgu, kupuje hiše v Črnomlju, gradi vile, in trguje — s tobakom. Trafike pa, ki plačujejo davek, naj ostanejo zaprte. Kofevle RAZMERJE MESEČNIH PLAČ V TUKAJŠNJIH TEKSTILNICAH Pri nas ima tuj kapital veliko besedo. Najbolje se opazi to v tem, da imajo tuji državljani v tukajšnjih tekstilnih tovarnah mnogo večje plače kot domačini. Nemec ali Italijan ima približno 5000 Din med tem, ko ima naš človek za isto službo le Din 1200. To je enakopravnost, ki je všeč tujerodcem! POSREDOVALNICA NARODNE ODBRANE ZA SLUŽBE Nacionalno zaveden trg. potnik špecerijske stroke, brez posla, išče primerne službe. Akademiki, Narodna odbrana Vas kliče! Maribor GLAS DELAVCA Veliko in dosti bi morali pisati iz Maribora, ako bi hoteli popisati stanje našega delavstva po Mariborskih tovarnah. Žalostne so razmere glede plač, po nekih tovarnah pa še bolj žalostne na narodnem polju. Pod pritiskom tujega kapitalističnega sistema in tujih nameščencih, živimo v dobi ponemčevanja našega naroda. •Med tem ko naš človek toži in obupava in mu družina joče, ker nima kruha, se tujec šopiri in odjeda najboljši kruh našemu človeku. Med teni ko za naše strokovno izobražene delavce in sposobne inženjerje ni dela, prihajajo še vedno novi tujci, ki po priporočilu šefov tovarn, delavskih 'zbornic in drugih mogočnih gospodov dobijo gotovo delo. Se li je res zaklel ves svet proti nam? Zakaj delamo sami proti sebi. Zakaj hranimo pijavke na svojih prsih. Kje si Narodna odbrana, je li spavaš? Skrajni čas je! Zovi, samo zovi, mi smo tvoji. Gre za domovino, za kralja, za zboljšanje našega narodnega socialnega položaja. — Delavec. PODRUŽNICA NARODNE STROKOVNE ZVEZE je imela v nedeljo 5. februarja vsakoletni občni zbor. Pridno je delala, za kar je žela precej uspeha. Pa tudi tukaj ni vse tako, kar kor bi želeli. Podeseteriti bo treba našo energijo in iti v boj, ki je potreben, da se osvobodimo stare navade hlapčevanja in da se postavimo po robu vsem nasprotnikom Jugoslavije in našega narodnega potk reta. — Clan delavec. ZAVEDNI DRŽAVNI SLUGA? INa učiteljišču (moški oddelek) je sluga jemal kruh za dijake pri slovenskem zavednem peku Mialeju; to do lanskega leta. Letos pa si novi sluga privoščil Scherbauma, ki iijia mnogo slabše pecivo. Koprivnik pri Kočevju DEUTSCHLAND, DEUTSCHLAND UBER ALLES Tako je pel 29. I. gramofon, v neki tukajšnji gostilni na željo tukajšnjih lojalnih gostov. HABT ACHT!; KOMPAGNIE MARSCH! Da se ne pozabi koračnica naših bivših tiranov, je poskrbel isti gost 5. II. v neki drugi gostilni z gramofonsko ploščo nemške vojaške komande na vežbališču. Takt je bil spremljan od navzočih gostov z rokami in nogami ter z velikim truščem, da so dali čim več duška svojemu navdušenju. Izgleda, da je igral Dumer Avgust vso to komedijo namenoma, da čim bolj žali Slovence, ki so bili navzoči. S tem naj bo javnost ponovno opozorjena. Mi pa ne sprejemamo odgovornosti, če bi bili prisiljeni na slična izzivanja sami braniti naš narodni čut. NENADOMESTLJIVI V seznamu nenadomestljivih se nahaja tudi A. Nizze, gozdar pri gozdnem uradu Kočevje, ki je Dunajčan. Že nad 30 let je pri nas v službi, in še ne zna našega jezika in ni naš državljan. Omenjeni gospod zahteva od svojih delavcev, da slovenski starši učijo svojo deco nemščine, češ, kaj naj si s slovenščino pomagajo. Povemo pa g. gozdarju, da je za naše otroke slovenščina ravno tako dobra, kakor njemu slovenski kruh, od katerega se menda ne misli ločiti tako dolgo, da bomo vzeli v roko metlo in pomedli vso slično sodrgo čez prag naše meje. ODLIČNA SOKOLSKA ČETA Dne 5. t. m. je tukajšnja sokolska četa ‘imela letni občni zbor, ki se ga je udeležilo 31 članov in članic. Občim zbor je trajal cele 3 in pol ure. Zbor je prvič z ogorčenjem zavrnil znani pastirski list zoper sokolstvo ter izjavil, da bo kljub tern napadom vztrajno deloval v smislu Tyrševih načel. Nato so sledila poročila funkcijonarjev. Iz teh je razvidno, da je bilo delo čete vsestransko uspešno. Telovadnih nastopov je priredila četa 3. Razen tega 2 dramski igri in 1 burko, ter en izlet, kar je za mlado četo in tukajšnje razmere vsekakor lep uspeh, posebno če upoštevamo, da so bile vse prireditve, z ozirom na obstoječo gospodarsko krizo, vstopnine proste, in so se morali nastali stroški kriti s prostovoljnimi prispevki, kar je lep dokaz požrtvovalnosti posameznih članov. Za prihodnjo letno dobo ima četa zopet 3 dramatične igre. Priredili so tudi svoj letni telovadni nastop, kar je z ozirom na tukajšnje razmere združeno še s posebnimi težkočami. Izvoljen je bil nov odbor, ki se sestoji pa v celoti iz prejšnjega le z malo izpremembo funkcij in to: za starosto je bil izvoljen br. Prinčič, podstarosta br. Sajevic, načelnik br. Podlogar, načel, sestra Henigman, blagajnik br. Podlogar, tajnica sestra Henigman, prosve-tar br. Legiša, knjižničar br. Zupančič, odbornika br. Grčman in Kotar, revizorja br. Šne-ler in Prpič. Tako izvoljeni odbor nam je živo jamstvo, da se bo delo v četi v tekočem letu še podvojilo. 2e sedaj pa se vsem prijateljem sokolstva priporočamo, da se ob sokolskih prireditvah teh udeleži in ogleda ta planinski raj kočevske Švice. Novo izvoljenemu odboru pa želimo obilo uspeha. Polianska dolina SE 0 NOČNIH IN DNEVNIH SESTANKIH IN 0 NACIONALNOSTI. Dopisniku nočnih in dnevnih sestankov svetujem in priporočam, naj napiše še o nočnih obiskih, oziroma pohodih v privatna stanovanja, o lepem in o dostojnem vedenju nekaterih gospodov predstavnikov vaške inteligence. O nacionalnosti bom pa povedal sledeče: Gospodu, ki pravi, da je zgradil sokolski dom — vsa čast, gospodu nacionalistu pa, ki se vedno trka na junaška prsa in pravi, da bi že skoraj izgubil glavo za sveto nacionalno stvar svetujem — nikar se smešiti. V Avstriji je mož »Jožefu« na čast prirejal svečanosti, prižigal in spuščal v nebesa svetle rakete. Ko pa smo v Jugoslaviji gradili sokolski dom, ni prispeval niti pare, nasprotno je Sokolskemu društvu zaračunal 10 odstotne obresti, kar je razvidno iz knjig in raznih potrdil, ki so na razpolago vsakemu, ki se za stvar zanima. Citatelji lahko po teni! sami presodite gorečo nacionalnost, o nočnih ali dnevnih sestankih pa omenjam le, da s takimi možmi ne zborujemo! — Nacionalist. Trbovlje K. U. K. INFANTERIE REGIMENT Nr. 4 — ZAKAJ MOLČI VODSTVO TRBOVELJSKE SKUPINE ZVEZE BOJEVNIKOV? Ko smo nedavno priobčili v našem listu članek, da so neki funkcijonarji trboveljske skupine Zveze bojevnikov v vlaku iz Ljubljane prepevali staro avstrijsko bojno pesem »Wir simd vom k. u k. Infanterie Regiment Nr. 4, aber stier« smo bili t iver j eni, da 'bo v očigled težkemu značaju iznešenega očitka vodstvo Zveze bojevnikov v Trbovljah vendar zavzelo k temu svoje stališče ter bodisi uvedlo preiskavo, ki bi to težko obdolždtev razčistila, ali pa bi se pod težo te klevete vsaj pred javnostjo primerno opravičilo. Toda čakali smo več (kot en mesec zaman — vodstvo trboveljske skupine zveze bojevnikov je to težko obdolžitev vzelo očividno dobrohotno na znanje. Na naše začudenje se je pa mesto vodstva Zveze bojevnikov oglasil v obrambo pevcev neki gospod Herman Kuhar, ki je širši javnosti zaenkrat še neznan. Ali se morda vodstvo Zveze bojevnikov v Trbovljah za tem gospodom Kuharjem skriva? To bi na stvari sicer prav nič ne izpremenilo, ker se je ta pesem v vlaku dejansko glasno in ginjeno prepevala in sicer v prisotnosti vodstva, zato je povsem razumljivo, da se je oglasil nekdo drugi, in ne vodstvo Z veze bojevnikov, kakor bi bilo to na mestu. Na posamezne neresnične trditve v pojasnilu gospoda Hermana Kuharja pa se še povrnemo, kakor hitro bo dalo vodstvo trboveljske skupine Zveze bojevnikov javnosti potrebno tozadevno pojasnilo odnosno opravičilo. Pričakujemo, da bo vodstvo trboveljske skupine Zveze bojevnikov že v interesu ugleda organizacije to zadevo vendar enkrat razčistilo ter dalo javnosti potrebna pojasnila o ukrepih, ki jih je podvzelo, da se zadosti resnica in pravici. Zagorje KJE JE REŠITEV PREM0G0K0PNE KRIZE! Pri nas v Zagorskem revirju se zopet oglaša pošastna pesem o redukciji in o zapori rudnikov. Ljudstvo je popolnoma obupano. Omare so prazne, kredit odpovedan, kaj naj storimo? Prosimo, da se temu že enkrat naredi konec, kajti narod je zelo nezadovoljen. Če sedianje vodstvo premogokopa ni sposobno, da nas zadovolji', naj rudnik opusti in naj ga prevzame država. Vemo, da bo znala država z njim upravljati in tudi nas bo zadovolila. Na ta način ne bo naš rudar vedno v strahu, da ga vržejo na cesto. Saj je naš rudar priden, delaven in pošten. Mi ne zahtevamo razkošja, ampak hočemo samo človeško živeti Razmere so danes take, kakor da bi živeli v srednjem veku in ne v svobodni državi. Rudarji postajajo malodušni in plovejo v kalne vode. Tu pa ni naše rešitve. Strnimo se v nacionalne vrste in stopimo kot en mož na plan ter zahtevajmo podržavljenje naših rudnikov. Delavec — nacionalist. Polzela NEMČURJI IZGINJAJO V lepi Savinjski dolini je bilo pred svetovno vojno' mnogo 'ponemčurjenih krajev. Tako je bila romantična Polzela skoro najbolj zastrupljena vas, seveda^ pod vplivom tamkajšnje takratne tovarne Viljem Prim. V tej vasi se je pogosto hajlalo. Danes je tam čisto drugače. O hajlanju ni niti duha niti sluha. Propadle so tiste nemčurske organizacije prav tako kot Primova tovarna. Namesto danes »pogrešanega« pokreta pa je stopila agilna in številna sokolska družina, ki vzgaja svoj naraščaj prav pridno in pošteno v dr-žavotvorce in nacijonaliste. V enaki meri pa izginja in propada nemčurstvo, bismarkstvo in šulferajnstvo več ali manj povsod, dočim se sokolstvo širi, krepi in razvija ter smo prepričani, da bodo vse prižnice, kjer je grmelo še pred kratkim na Sokola, razpadle in se zrušile prej kot Polzelsko Sokolstvo. Sokol Polzela! Le tako naprej. Punktacije nimajo tolikega pomena kot Sokolstvo in propad nemčurstva. R. G. D. Gornia Radgona DRŽAVLJANE BI NAM RADI DALI Sosedna Avstrija ima nad lastno potrebo vseh vrst stanovske inteligence, pa nas hoče obogateti z ljudmi, ki bi bili nekakšni ekspo-nentje tostran meje. Ni napačna taka misel za Nemce, saj so vajeni kolonizacije. Tostran Mure Radgončanom iz Avstrije posebno ugaja. Kako tarnajo nad obstojem sedanje mej«) in nad delitvijo v državljane in tujce. Najbolje bi res bilo, da se jih prizna na našem ozemlju za enakopravne z našimi državljani. Že delj časa se nekemu nemških gospodov zelo mudi, da si pridobi pravico stalnega bivanja tostran meje, toda oblasti baje nočejo kaj slišati za tako sorodstvo »lojalnega« državljanstva, ki ga ob takih prilikah ponujajo tujci. Mi pravimo naj ostane le tam preko Mure, saj ni bila naša želja, da bodi Radgona — Radkersburg. Ob tej priliki opozarjamo naše oblasti v Ljutomeru in Ljubljani, da ne bi mogoče vzeli za brodnike naše predobre strice, ki so v povojnih letih precej tujerodnega elementa prevozili na našo nacionalno škodo ob meji. Prevalje POT, KI VODI K INTELIGENCI! V Prevaljah imamo še vedno nekaj takih oseb, ki so nemčursko inteligentne. Ena teh oseb je celo neki uradnik, ki zavzema v službi zaupno in važno mesto. Na žalost moramo povedati, da dotični gospod, čim prekorači državno mejo, pozabi takoj svoj materin jezik. Vprašamo, če v Dravogradu, ki ima tudi nemški urad in nemške uradnike, ti uradniki ne samo s svojimi podrejenimi temveč tudi z našim uradništvom govorijo v našem državnem jeziku? Morda se misli gospod pokazati, da zna govoriti tudi nemško? — Čestitamo! Ali se gospod ne zaveda, da ga njegova mati ni tako učila? — Morda se inteligentni gospod celo ne zaveda, da je v Jugoslaviji, ki mu daje kruh? Čas bi menda že bil, da preneha švabčariti in se ošabno šopiniti vsepovsod. Proč od melje s takimi kukavicami. V obmejnih krajih moramo vršiti službo samo zavedni in ponosni Jugoslovani. Kaj pa gospod nediplomirani inženjer »Pleschiintschniggg« ? Koliko časa misli še švabčariti po slovenskih Preval jih? Naj si gospod zapomnijo, da bo nas nacionaliste enkrat minila volja opominjati ga in tedaj bomo segli po bolj učinkovitih sredstviih, kot je pa c pom in. To velja tudi drugim gospodom, gospodičnam in gospem, ki radi nemškutarijo v zgraženje vsega občinstva, po javnih lokalih ter na cesti. Nihče naj ne misli, da vodi nemškutar-ska pot k inteligenci. Nacionalist. Oblastni odbor Narodne odbrane v Ljubljani prosi č. gg. katehete, ki se zanimajo za mesto profesorja verstva in ki obvladajo perfektno nemški jezik v govoru in pisavi, naj nam sporočijo svoj naslov. Pogoj zaveden Jugoslovan. Službeno mesto Veliki Bečkerek. GRIPA »Slovenec«, ki velja za prvoboritelja Slovenstva in za čistilca slovenskega jezika, prinaša v svoji številki z dne 14. februarja t. 1. sledeči oglas. »Gripa. Po prehlajenju pojavlja se gripa navadno s veliko vročino. V časih se opaža tudi mrzlica. Takrat se nikor ne obotavljajte. Pobijajte gripo že pri prvih simptomih s tem, da jemljete poznane Aspirin tablete. Aspirin ©blaži vročino in olajša bolečine. Naša pot je ravna: pohoditi in pomandrati moramo vsako nepošteno delo! Film nase ze rnlji ZADEVA »PRIMORJE« Prejeli smo spodnji dopis in ga priobčujemo brez komentarja. ADVOKAT 1)« MIHA KREK UIBUANA M 00.0*1 CEV A C. IB »ALACA vumn tAVAftOVAU