BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA FILIALA ČEDAD Ul. Carlo Alberto, 17 MOJA BANKA novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ul. Ristori 28 • Tel. (0432)731190 • Fax 0432/730462 • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/70% • Tednik / settimanale • Cena 1200 lir št. 33 (582) • Čedad, četrtek, 26. septembra 1991 BČIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA FILIALE Dl CIVIDALE Via Carlo Alberto, 17 MOJA BANKA “I GIORNI DELLA SLOVENIA” PRESENTATO A TRIESTE E’ nel riconoscimento la via d’uscita alla crisi "Siamo delusi dal comportamento dell’Occidente e dell'Italia che quando abbiamo imboccato la via della democratizzazione ci hanno incoraggiati per poi abbandonarci una volta crollato il muro di Berlino. Siamo delusi anche dalla diplomazia europea che ci vuole convincere a rimanere in Jugoslavia qualunque essa sia, buona o no, democratica o no". Lo ha detto Ciril Zlobec membro della presidenza della repubblica di Slovenia, intervenuto la settimana scorsa al teatro Miela a Trieste alla presentazione del libro "I giorni della Slovenia”, uscito presso le edizioni "e". Ed alla sua delusione hanno fatto eco anche altri autorevoli relatori. 11 prof. Pirjevec ha inserito i giorni della Slovenia, cioè quelli che vanno dalla proclamazione dell'indipendenza (25 giugno) fino all’accordo di Brioni (10 luglio) ai quali si riferisce il libro , nella giusta prospettiva storica, soffermandosi sulle tappe del dibattito e del processo politico che li hanno determinati. Un percorso poco noto in Italia, ha affermato. Il prof. Bressan, successivamente, si è detto imbarazzato per il ritardo del nostro governo nel riconoscimento della Slovenia. Ha sottolineato inoltre come una carenza di informazioni sui nostri vicini, ed i testi sloveni tradotti in italiano che stanno tutti in una valigia lo stan- no a dimostrare, si riflette poi sulle scelte politiche e diplomatiche. Delusione ma soprattutto dolore e preoccupazione sono emersi dalle parole del parlamentare sloveno, Jaša Zlobec. "Mentre vi sto parlando una famiglia croata ha cercato rifugio dalla guerra a casa mia. In questo momento l'indifferenza è un crimine" ha detto, affermando poi come l'illusione di un'Jugoslavia unita sia morta ormai da un pezzo in Slovenia e Croazia, ma prima ancora in Kos-sovo. "I giorni della Slovenia" è un libro a più voci, dove una parte documentaria e fotografica è preceduta da diversi interventi e contributi alla riflessione. Vi hanno collaborato diversi intellettuali da Kundera a Handke, da Bressan a Zlobec. L'operazione editoriale , frutto della collaborazione tra la casa editrice "e" e la "Cankarjeva založba" di Lubiana è stata poi presentata dal giornalista Piero del Giudice, regista dell'iniziativa e da Janez Stanič, che si è augurato altre analoghe iniziative in futuro. Ma il momento più atteso è stato l'intervento del presidente della repubblica slovena Milan Kučan, a Trieste per una serie di incontri politici, ed accolto dal pubblico al teatro Miela molto calda segue a pagina 2 Slovenska kulturno gospodarska zveza je specializirani ustanovi S WG zaupala raziskavo javnega mnenja o tem, kako doživljajo Slovenci v Italiji jugoslovansko krizo. Gre za vprašanje, ki je skupaj z neodvisnostjo Slovenije za našo skupnost bistvenega pomena. Srečanja ob predstavitvi raziskave SLOVENCI V ITALIJI IN JUGOSLOVANSKA KRIZA bo v ponedeljek, 30. septembra 1991 ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Sv. Frančišča 20/11. Izsledke raziskave bodo predstavili in komentirali: Klavdij Palčič — predsednik SKGZ; Maurizio Pessato — raziskovalec S WG; Dušan Udovič — odbor za informiranje SKGZ. IZ BESED ARRIGA BOLDRINIJA NA ODKRITJU SPOMENIKA V FOJDI Vrednote Osvobodilnega gibanja aktualne tudi v današnjem času Več tisoč ljudi, ki so se v nedeljo zbrali v Fojdi, da bi prisostvovali odkritju spomenika 404 padlim civilistom in partizanom, so z množično prisotnostjo odgovorili na vsa natolcevanja zadnjih časov, ki težijo k razvrednotenju in kriminalizaciji osvobodilnega gibanja. V Fojdi so se zbrali številni bivši borci iz naše dežele, Severne Italije ter iz Slovenije. Bile so prisotne delegacije Zveze borcev iz Tolmina, Nove Gorice, Sežane in Kopra, republiško vodstvo pa sta predstavljala podpredsednik Lado Pahor in Milan Osolnik. Prisotni so bili številni slovenski partizani iz zamejstva, več pa je bilo tudi predstavnikov mlajših generacij, ki niso doživeli vojne, z njihovo prisotnostjo pa so želeli izpričati navezanost na ideale osvobodilnega gibanja, iz katerega je zrastla demokratična in svobodna država. Po slavnostnem odkritju spomenika, ki je delo arhitekta Guida Tavagnacca in kiparja Fi-denzia Tomasetiga, je navzoče pozdravil deželni predsednik VZPI-ANPI Federico Vincenti, za njim pa je Rolando De Luca, predsednik odbora za postavitev spomenika, omenil aktualnost vrednot osvobodilnega gibanja. Na slovesnosti sta v imenu občine Fojda in Videm spregovorila župana Romano Grimaz in Piero Zanfagnini, ki sta podčrtala velik prispevek, ki ga je ta pokrajina dala za zmago nad nacifašizmom. Slavnostni govornik na nedeljski slovesnosti je bil senator Arrigo Boldrini, predsednik Vsedržavne zveze partizanov iz Italije. Dokaj ostro se je obregnil ob tiste, ki v zadnjih časih hočejo izničiti vrednote osvobodilnega gibanja in obrobne dogodke, Trenutek z nedeljske slovesnosti v Fojdi Župan Fojde Romano Grimaz ki jih gre obsoditi, postavljajo v ospredje v želji, da bi dokazovali zgrešenost izbrane poti. Italijanski narod pa je množično potrdil svoje izbire in tako je bilo tudi v Furlaniji, na katero danes širijo laži o trikotniku smrti. Tem je Arrigo Boldrini svetoval, naj si ogledajo vojašnico Piave v Palmanovi, kjer so mučili partizane, ali tržaško Rižarno, da bodo spoznali resnico o pravih trikotnikih smrti. Zgodovina osvobodilnega gibanja v Furlaniji ni še povsem zapisana in zato se še najdejo taki, ki s temi dogodki špekulirajo v težnji, da bi javnost, predvsem mlajše generacije, dobile izkrivljeno sliko o takratnih časih. Predsednik VZPI se je dotaknil tudi aktualnih vprašanj v Italiji in v svetu, kjer se nacionalizmi pojavljajo z vso svojo resnostjo. Mislil je predvsem na Hrvaško, kjer so za reševanje mednacionalnih sporov izbrali najslabšo možno pot. S tem v zvezi pa je nujno, da Evropska skupnost pokaže večjo odločnost in prepreči bratomorno vojno. Škoda bi namreč bilo, da zaradi nespamentnih potez nekaterih voditeljev, bi zapravili vse, kar je pozitivnega pomenila Jugoslavija v svetu in škoda bi bilo postaviti na kocko sodelovanje in prijateljstvo, ki sta se ustvarila med Italijo in sosednjo republiko, je zaključil Arrigo Boldrini. Rudi Pavšič S. Leonardo: sloveno proibito nello statuto Non é bastata la seduta-fiume di giovedì scorso, al consiglio comunale di S. Leonardo, per giungere all'approvazione dello statuto, posto all’ordine del giorno in posizione quasi anonima, dopo una serie di ratifiche e prima di una raffica di interpellanze. La buona volontà dei consiglieri é venuta a cadere quando l’opposizione, appoggiata dai tre consiglieri della maggioranza Sidar, Duriavig e Lauretig, ha proposto alcuni emendamenti alla bozza dello statuto. In particolare nell'articolo 4, sotto la voce "Finalità", dove si prende in considerazione anche la valorizzazione della cultura e della parlata locale, la minoranza ha chiesto che venga aggiunto l’aggettivo "slovena". Panico tra le fila De, che poteva anche chiudere un occhio su "slava ", non certo su "slovena". "Non é solo per la parola, si vuole eludere il problema in tutte le maniere, generalizzare per non fare niente" sostiene il capogruppo della minoranza Crisetig. Alla discussione, vivace fino ad arrivare, in qualche occasione, alle ingiurie personali, é seguita la votazione. Lo statuto non é stato approvato, poiché con i sei voti contrari non é stato possibile raggiungere il quorum dei due terzi del consiglio, necessario per l’approvazione. E' un dato di fatto che la maggioranza De di S. Leonardo spesso venga messa in difficoltà, se non in minoranza, dalla Lista civica d’opposizione. Per lo statuto tutto é rimandato al prossimo consiglio, che si terrà in due "manches ", il 27 ed il 30 settembre. Per l’approvazione sarà sufficiente, in questo caso, la maggioranza semplice. Michele Obit Pismo iz Slovenije: stari in novi lastniki Nova Gorica, 23. septembra. Pravijo, da je čas najboljši zdravnik, ki da zaceli vse rane, odpusti vse krivice, pozabi vse zlorabe. Toda kakor je pri vseh zdravilih potreben pravšnji odmerek, tako je tudi s časom. Skoraj pol stoletja, ki je v Sloveniji minilo od ustvarjanja socialističnih osnov družbe z razlaš-čevanjem prejšnjih lastnikov je hkrati preveč in premalo časa. Premalo, da bi ob sedanji akciji lastninskega preoblikovanja pozabili na prejšnje lastnike in preveč, da bi jim brez prevelikih pretresov odvzeto vrnili. Povojna jugoslovanska oblast ni bila ne prva ne zadnja, ki se je šla razlaščanje. Končno bi se morali pri poskusu odpravljanja vseh mogočih krivic preteklosti vprašati, če ni bilo bolj krivično že samo lastninjenje. Toda tu je čas očitno že opravil svoje in naučili smo se živeti v družbi, kjer ima vsaka stvar svojega lastnika. Pa tudi v teh družbah lastnikov so bile pred stoletji izvršene velike spremembe lastništva. Cesarsko-kraljeva Avstrija je na primer vzela Cerkvi ogromno posestev in jih razdelila kmetom - pravzaprav celotnim vaškim skupnostim v združ-no upravljanje. Sistem poletne prepaše na visokogorskih pašnikih je potrebno v naših krajih povezati prav s prosvetljenostjo monarhije. Habsburžani so v določenem trenutku zapovedali tudi ukinjanje številnih samostanov in celo rušenje sakralnih objektov, vendar na to so ljudje zvečine pozabili. Tudi prodiranje belih kolonizatorjev na vse celine sveta je že del prazgodovine in nekdanji lastniki (Indijanci, Ma Toni Gomišček beri na strani 2 Pds: preventivo in tilt per la sede della Comunità La nuova sede della Comunità montana Valli del Natisone, in costruzione a S. Pietro, é oggetto di un volantino da parte del Partito democratico della sinistra. In particolare, sotto esame é l'insostenibile aumento della spesa prevista. "Il previsto stanziamento di 3 miliardi - afferma fi Pds - sta ormai rivelandosi del tutto insufficiente di fronte ad una recente prevfsione di spesa vicina ai 6 miliardi". Un'errata valutazione del progetto iniziale, una lievitazione dei costi e la realizzazione di un rivestimento in pietra per la spesa di circa 500 milioni sembra siano le cause di questa esplosione di costi. Sotto accusa gli amministratori della Comunità montana, non in grado di prevederla. "I fondi finanziari necessari - avverte però il Pds -vanno ricercati in nuovi capitoli di spesa e non cercando di sottrarli ad altri enti o associazioni che lavorano sul territorio." novi matajur )st A J vaško venijo osemnajstih žel in regij ; Jadran so se stali v Linzu, jali o drama-ih na Hrvaš- ;zi so sprejeli dločno obsoja na Hrvaško, ajo Evropsko j vzpodbudi OZN, da us-, Predsedniki Jadran pa so ci v Linzu za-;nje priznanje vaške. em zasedanju navzeli za dve Ji in sicer da rvaško lastno Ja nemudoma adetemu premo pomoč, ki DOKUMENT MANJŠINE ZA MIROVNO KONFERENCO V HAAGU Glas italijanske Unije Izvršni odbor Italijanske unije je v sredo podprl besedilo dokumenta (promemorijo) o razlogih in oblikah mednarodne zaščite italijanske skupnosti v Sloveniji in Hrvaški, ki ga bodo (po potrditvi v lastni skupščini v začetku oktobra) posredovali mirovni konferenci v Haagu. V predlaganem besedilu dokumenta pojasnjujejo nujnost mednarodne zaščite italijanske manjšine v državi, ki se v teh dneh spreminja in razkraja in izražajo bojazen, da bi doslej enotna manjšina čutila posledice zaradi nastajanja dveh novih suverenih držav (Slovenije in Hrvaške) ter bila deležna različnih standardov manjšinske zaščite. Z omenjenim dokumenton bi italijanska manjšina s pomočjo haaške mirovne konference dosegla mednarodni dogovor o njeni zaščiti v dveh republikah, ki bi predvideval priznanje enotne predstavniške organizacije te manjšine Italijansko unijo in enotno, oziroma izenačeno obravnavo italijanske skupnosti v Sloveniji in Hrvaški. Zato bi morali zagotoviti mehanizme, ki bi manjšini omogočali soupravljanje na lokalnem, narodnosto-mešanem območju, ustrezno šte- vilo manjšinskih predstavnikov v odločujočih telesih (skupščinah), možnost veta v primerih, ko se odloča o temeljnih vprašanjih narodnosti, možnosti za izobraževanje, informiranje, oblikovanje kulturnih zavodov, ustanavljanje podjetji, bančnih in finančnih ustanov manjšine, zagotavljanje delovanja dvojezičnosti, sprejem zakonov, ki bi jamčili vse dogovorjene pravice, zagotovitev mednarodnega nadzora izvajanja teh dogovorov in pravico italijanske manjšine, da bi sodelovala pri pripravi mednarodnega dogovora o položaju te manjšine. Un teatro, case ed altro ancora L’amministrazione comunale di S. Pietro continua a lavorare per crescere Skupnost AJ za Hrvaško in Slovenijo Predsedniki osemnajstih republik, dežel in regij skupnosti Alpe Jadran so se pred dnevi sestali v Linzu, da bi razpravljali o dramatičnih dogodkih na Hrvaškem. S tem v zvezi so sprejeli resolucijo, ki odločno obsoja vojaški napad na Hrvaško, obenem pozivajo Evropsko skupnost, naj vzpodbudi Varnostni svet OZN, da ustrezno poseže. Predsedniki skupnosti Alpe Jadran pa so se na konferenci v Linzu zavzeli za takojšnje priznanje Slovenije in Hrvaške. Na avstrijskem zasedanju so se obenem zavzeli za dve takojšnji pobudi in sicer da pošljejo na Hrvaško lastno delegacijo ter da nemudoma prispevajo prizadetemu prebivalstvu denarno pomoč, ki naj bi jo bili deležni tako na Hrvaškem kot tudi v Sloveniji. Na zasedanju se je predsednik Dežele F-JK Adriano Biasutti zavzel, da bi ustanovili permanentno tajništvo skupnosti Alpe Jadran, ki bi bilo politično močno in vplivno. Njegov sedež naj bi bil v Benetkah. s prve strani ori, Zuluji...) niso običajno nič več kot spomin na nekdanjo ekološko uravnoteženost Amerike, Avstralije, Afrike. Seveda ima odvzemanje lastništva v socializmu drugačno konotacijo od istega počenjanja v kapitalizmu in kolonializmu. Medtem ko je prej "lastnina" pač ostajala "lastnina", jo je socializem poskušal izničiti. Lastniki niso bili zgolj razlaščeni, ampak istočasno še zasmehovani, poniževani, preganjani, obsojani. In če je že to pustilo globoke rane, jih je kasneje le še poglobila praksa, da so si številni, ki so zaplenjali v imenu ljudstva, kasneje to zaseženo omislili kot njihovo lastnino. Bolelo jih je, ko so videli propadanje objektov, ki so prej prehranjevali rodove. Samo čudili so se lah- R. Quotizza v UNCEM Renata Qualizza, šindak v ko-munu Sriednje an član vodstva gorske skupnosti Nadiških dolin je bila izvoljena v svet, konsej, vsedržavnega združenja UNCEM. Tala organizacija, ki združuje kamune an gorske skupnosti iz gorskih an hribovitih kraju iz vse Italije, je malo cajta od tega imela suoj kongres an obnovila soje vodilne organe. Predsednika an vodstvo, giunto, muorajo šele imenovat. Vsi poznavauci pa trdijo, de bo le napriej predsednik Edoardo Martinengo. Izbran pa je bil konsej, kot rečeno, v katerem je 81 članu. Med njimi je tudi Renata Qualizza, ki je lietos polie-te začela dielat v Čedade, kot direktor doma za ostarele, riko-verja. Mlademu županu želmo puno uspeha pri nje dielu. San Pietro avrà un teatro polifunzionale? Sembra di sì, infatti il piano finanziario che ne prevede la realizzazione è stato approvato nella seduta del 19 agosto del consiglio comunale di quel comune. La spesa prevista ammonta a 480 milioni. Sempre durante la stessa seduta sono stati approvati anche i piani finanziari dei progetti per la realizzazione dei tronchi fognari di Vernasso, Azzida e Clenia (100 milioni) e il piano ge- ko, ko so lahko po nekaj gospodarskih reformah privatniki ponovno odpirali gostilne in obrtne delavnice, pogosto večje od povprečja tistih, zaseženih kot "kapitalističnih". Nič čudnega torej, če je Združenje razlaščancev danes eden najmočnejših slovenskih političnih lobbyjev in če so številne stranke karseda tenkočutne do problema denacionalizacije. Na nasprotnem bregu so seveda stranke, ki so naravne naslednice (lobbyja) razlaščevalcev in vseh tistih, ki so se z možnostmi poigravanja z lastnino brez pravne zaščite najbolj okoristili. Jedro problema je namreč v tem dosedanjem lastninskem brezpravju. Tozdi, ozdi, pozdi in sozdi so bili bolj politične kot ekonomske kategorije, zato so se "sredstva" (kapital) po mili Kje ga bota mogli videt Že vsi vedo, de druge lieto pride tle h nam papež Janez Pavel II., saj o tuolem so napisal že vsi časopisi, giornali. Dost cajta pa bo tle an kam puode? 1. maja bo v Pordenonu. Iz Pordenona puode v Tarst an Gorico, kjer se sreča s predstavniki treh narodu, ki žive v naši deželi: Italijani, Niemci an Slovienj. V nediejo 3. maja bo pa v videmski pokrajini. Okuole 9. zjutra bo v Humine, kjer se sreča s predstavniki cerkvenega, kulturnega an političnega življenja. Okuole 11. bo v Vidmu, kjer v palasportu "Camera" bo imeu 'no srečanje z mladino. O pudan bo "Angelus" pri gaspuo-du Emilio De Roja an na koncu vsega, okuole 16. ure, bo sveta maša na športnem igrišču, v stadionu "Friuli". nerale della metanizzazione del territorio comunale (5 miliardi). E' stato approvato lo schema di convenzione per la costruzione, sempre a San Pietro, di 12 alloggi convenzionati con l’impresa Bene-dii. Di seguito il consiglio si è espresso sull’insedimaneto della ditta Padur Est srl che verrà realizzata nella zona industriale di Azzida. Si è invece parlato ancora di statuto comunale nella seduta del volji združevala in razdruževala, ne da bi za to kdorkoli kadarkoli sestavljal čiste račune. Zamegljene so predstave o deležih sedanjih investitorjev, kaj šele o deležu, ki ga je v vrednost sedanjega družbenega gospodarstva vložilo nekdanje privatno, še posebej če upoštevamo, da kapital ni konstantna kategorija, ampak da bi se v vseh teh letih zagotovo uspešno obračal. Kako in koliko vrniti je torej velika dilema nove oblasti, ki se mogoče zaveda, da je tudi problem denacionalizacije bolj politično kot ekonomsko vprašanje, ki ga bo težko uokviriti v splošno veljavne pravne norme. Da pa bodo imeli advokati v naslednjih letih prav s temi vprašanji največ dela, je že danes vsem več kot jasno. Toni Gomišček Najavljen obiska Papeža v Furlaniji-Julijski krajini od 1. do 3. maja prihodnjega leta je že sprožil nekaj polemik, predvsem zaradi visokih stroškov, ki bi jih ta obisk zahteval. Ob treh milijardah in več so se najprej obregnili nekateri člani furlanskih cerkvenih krogov, Glesie furlane, ki ugotavljajo, da bi moral biti papežev obisk vrednoten predvsem kot dušnopastirsko poslanstvo. Dogaja pa se, da je Papež "uklenjen" v spektakularne scenografije, ki so postale značilnost njegovih romanj. Na te neuglašene note znotraj furlanske cerkve je sicer že odgovoril sam nadškof Alfredo Battisti, ki je zagotovil, da bo deželna skupnost počastila prihod Papeža "z značilno furlansko skromnostjo". 3 settembre, questa volta per alcune correzioni marginali in seguito alle osservazioni avanzate dal Comitato provinciale di controllo. Fra le altre cose si è inoltre predisposto un regolamento per la costituzione della squadra comunale volontari per la protezione civile. A conclusione si è votata la mozione riguardante l'acquisto e il posizionamento delle tabelle bilingui. Mountain-bike: una dome di corsa La Volley Val Resia ha organizzato per domenica 22 settembre una gara di Mountain bike denominata "Prima cicloturistica per gli amanti della pedalata ecologica", con partenza alle 9.30 a Prato di Resia. La gara, che ha visto sulla linea di partenza 71 partecipanti, si é svolta su un tracciato lungo 20 chilometri. A tagliare per primo il traguardo é stato il trentenne Nicola Selenati di Sutrio, che ha terminato il percorso in un’ora, 24 minuti e 45 secondi. Unico rappresentante della Val Resia é stato Danilo Lettig, arrivato cinquantu-nesimo. Il trofeo, offerto dalla Comunità montana Canal del Ferro-Valca-nale per il gruppo più numeroso, é stato donato al gruppo Gorizia, composto da 14 componenti; al secondo posto si é classificato il gruppo Polisportiva Nord-Est di Tarcento, con 10 partecipanti tra i quali il vincitore Selenati. (c.q.) Ob tem velja povedati, da tudi nekateri deželni politiki (predvsem iz socialističnih vrst) se ne strinjajo, da bi na deželno upravo bilo naloženo finančno breme obiska. Spričo različnih gledanj tudi znotraj deželne večine je prišlo do kompromisne rešitve, na podlagi katere si bo deželna uprava prevzela breme za postavitev odrov v skupnem stroškem 1,5 milijarde lir. Za vse ostalo pa bodo prispevale spon-sorizacije, banke in sama cerkev. In teh stroškov ni malo. Poglejmo nekatere najbolj pomembne postavke. Za razne konference in okrogle mize naj bi namenili 120 milijonov lir, za prevoze 50 milijonov lir, 60 milijonov za šolski natečaj ob obisku Papeža, 320 za ureditev tiskovnega središča, 80 Verdi e Dieta Democratica a confronto Si é tenuto recentemente a Trieste un incontro tra la Federazione regionale dei verdi (presenti i consiglieri regionali Cavallo, Rossi e Wehrenfennig ed i portavoce Croattini, Mioni e Puiatti) e una delegazione della Dieta Democratica Istriana con il presidente Nino Jakovčič e Loredana Bo-gliun Debeljuh, presidente della sezione di Buje. L’incontro é servito per una reciproca conoscenza ed uno scambio di valutazioni sulla odierna situazione e sulle prospettive in Jugoslavia e Istria. La Dieta Democratica Istriana é un movimento-partito costituitosi nel febbraio 1990 e già presente in tutti i comuni dell’Istria croata. La sua idea forza é la regione Istria: la peculiarità culturale istriana in cui le tre comunità nazionali autoctone, slovena, croata e italiana, convivono civilmente deve essere salvaguardata, e può essere il cemento per costruire un livello istituzionale del tutto nuovo, una regione che abbracci anche la parte slovena dell’Istria, una "plurire-gione" con campi comuni di intervento. I Verdi regionali hanno evidenziato numerose affinità con la cultura autonomista e federalista che anima il movimento verde del nord-est, sottolineando prospettive anche istituzionali all’interno di una rete di relazioni sempre più strette tra le regioni "cuore” di Alpe Adria. Via d’uscita dalla grave crisi in Jugoslavia segue dalla prima mente. "L'Europa si è molto impegnata nella soluzione della crisi jugoslava - ha affermato - ma purtroppo insiste a tenere la testa nella sabbia. Del resto la crisi jugoslava sta a dimostrare come il confronto dell'Europa con la sua metà orientale sia molto più difficile del previsto ”, "La politica europea - ha poi proseguito Kučan -non darà risultati fintanto che sarà subordinata al dogma dell’Ju-goslavia unita”. La soluzione alla crisi jugoslava secondo il presidente sloveno è possibile: si riconoscano i popoli e le repubbliche che lo desiderano, si facciano poi sedere tutti attorno ad un tavolo dove si negozino le condizioni della convivenza per coloro che ancora desiderano rimanere assieme, e si consenta a chi lo desidera di allontanarsi pacificamente. "Noi desideriamo allontanarci da questa comunità" ha affermato Kučan. za lepake in drugi propagandni material, 30 za prehrano in pijačo agentom javne varnosti, 40 za sanitarije ter 100 za osebje v spremstvu. Da bi se papežev obisk čim boljše iztekel, so sestavili tudi posebni koordinacijski odbor, ki mu bo načeloval tržaški škof Lorenzo Bellomi, v njem, pa sta še po dva predstavnika za vsako škofijo. Koordinacijski odbor je že sestavil okvirni program papeževega obiska. Prvega maja v Pordenonu naj bi se srečal z delavskim svetom dežele, v Trstu bo srečanje s kulturno skupnostjo, v Gorici s sorodnimi cerkvenimi stvarnostmi iz Slovenije in Koroške, v Vidmu pa z mladinskim svetom. Rudi Pavšič RAZPRAVA OKROG PROBLEMA DENACIONALIZACIJE V SLOVENIJI Stari in novi lastniki Papež bo obiskal našo deželo Polemike zaradi visokih stroškov, ki jih predvideva njegov prihod “Spoznati Rezijo”: invito accogliente "Spoznati Rezijo" é la proposta che viene dalla Z.S.K.D. (Zveza Slovenskih Kulturnih Društev) della sede di Solbica, a Rezija. Si tratta di una proposta di visita della valle per venire a contatto e conoscere meglio la realtà resiana. Essa é adattata per visite di gruppo e rivolta alle associazioni culturali, ricreative e sportive nell’ambito della minoranza slovena. Vediamo un po' cosa prevede il programma. La mattinata é dedicata all’aspetto culturale, con la visita alla Rozajanska Kulturska Hiša di Ravanca, sede anche del Gruppo Folklo-ristico "Val Resia”, ove é possibile vedere, tra le altre cose, le pubblicazioni scritte dai resiani o quelle riguardanti Resia, nonché una videocassetta, della durata di 17 minuti, per un rapido giro in tutti i paesi della valle. Dopo il pranzo, curato dal ristorante dell’albergo Val Resia, sono possibili diverse opportunità, tra le quali la visita ad artigiani che lavorano nel paese di Stolvizza, paese che, sfiorato dal terremoto, é rimasto con le sue caratteristiche case e viuzze. Un artigiano al lavoro Per concludere, una puntati-na all'osteria, centro sociale del paese, per una assaggiatina di prodotti locali. Il programma, preparato dalla Z.S.K.D., verrà spedito a tutte le associazioni culturali e ricreative nell'ambito della minoranza slovena in Italia. Tutti coloro che desiderassero ricevere informazioni, possono telefonare al 0433/53428. L. N. I soci del in assemblea a Roma Si è tenuta a Roma l’assemblea annuale dei soci del Comitato Nazionale Federativo delle Minoranze linguistiche d’Italia (Confemili). All’ordine del giorno l'esame dell’attività svolta e quella in programma per il prossimo anno, il rendiconto finanziario ed il preventivo. Il Confemili svolge prevalentemente un'attività di informazione, di stimolo e di coordinamento, spesso in appoggio ad istituzioni pubbliche e private. Si sono valutate in modo molto positivo le varie iniziative sulla scuola e soprattutto il convegno di Alghero, Sassari, sugli statuti degli enti locali. Il seguito è stato notevole in importanti aree minoritarie d'Italia, Friuli compreso. Nell’immediato è in programma una conferenza pubblica sul tema "Est e ovest a confronto sulle politiche regionali e locali verso i Rom", conferenza sostenuta dalla Cee, dal Consiglio dei Ministri, dalla Regione Lazio e, da Comune e Provincia di Roma, dall'Università di Roma, ecc., con la partecipazione dell’on. Flaminio Piccoli, presidente della Commissione Esteri della Camera. Una seconda importante iniziativa è il convegno "Scuola e Minoranze linguistiche oggi in Italia" che si terrà ad Asiago, Vicenza, presso l’Istituto di Cultura Cimbra, i primi di ottobre, con il contributo della Cee, della Regione Veneto, delle Province di Vicenza e Trento e della Comunità Montana dei Sette Comuni. In previsione, infine, un convegno nazionale su emigrazione minoranze linguistiche. All’assemblea di Roma hanno preso la parola anche il consigliere regionale Bojan Brezigar (è il momento di rivendicare la tutela di tutte le minoranze d’Italia) e Paolo Petri-cig (organizzare iniziative concrete a vari livelli, soprattutto scolastico, in sede locale). ’No nediejo po Čedade za ga odkrit Al želta preživiet no nediejo nomalo drugač, ku po navadi brez iti deleč od duoma? Zaki ne prit v Čedad? Smo sigurni de na poznata vse bogatije, ki jih ima v njega krilu an ki iz ciele-ga sveta hodejo gledat. Bi mogli začet od Arheološkega muzeja, ki je odpart od 9. zjutra do 18.30. Od tu bi lahko šli v duomo, kjer je kristijanski muzej (urnik od 9.30 do 12. an od 15. do 17.30). Dol blizu Nedi-že stoji Langobardsko svetišče (od 10. do 13. an od 15.30 do 17.30). Na zadnjo bi lahko pregledal še Keltsko podzemenico-Ipogeo celtico (za kjuč se muormo obar-nit na "bar al Ponte"). Intart v znamenju obmejne umetnosti Petindvajsetletnico razstavne dejavnosti Intart, ki povezuje umetnike iz Furlanije-Julijske krajine, Slovenije in Koroške, so počastili v soboto v Vidmu, v galeriji Furlanskega centra za umetnost (Centro Friulano Arti Plastiche), z razstavo del 110 umetnikov iz naše dežele, ki so v 25. letih sodelovali na tej pomembni kulturni pobudi. Ob tej priložnosti so izdali tudi zajeten katalog, ki priča o delovanju umetniške pobude ter o delu in vrednosti razstavljalcev. Na odprtju razstave, ki jo bodo prve dni oktobra predstavili v milanskem krožku za tisk, je spregovoril predsednik Furlanskega centra za umetnost poslanec Gabriele Renzulli, ki je podčrtal vlogo Intarta kot povezovalca kulturnikov na tromeji. Odslej pa bo skrb prirediteljev, da to območje razširijo tudi na druge dežele, ki sestavljajo stvarnost Heksagonale. Po vsej verjetnosti bodo že na naslednji izvedbi Intarta razstavljali umetniki šestih držav iz srednjeevropskega prostora. Slovesnosti se je udeležil tudi slovenski predstavnik Intarta Tomo Vran iz Ljubljane, ki je priložnost umetniškega večera izkoristil, da se je v imenu slovenskih kulturnikov zahvalil vsem predstavnikom iz naše dežele, ki so izkazali solidarnost in pomagali Sloveniji v težkih dneh agresije. Z dvema vozili v našo šolo Po nabirki, ki jo je lani sprožilo dvojezično središče iz Spetra Začetek šole je za nami, pouk je že skoraj povsod stekel normalno, le tu pa tam še čakajo katerega od profesorjev. Tudi otroci so se že navadli na nov ritem: zjutraj vstajajo prej, pa tudi popoldanske igre in potepanja so se skrajšala, saj je treba kaj ponoviti, prebrati in napisati. V dvojezičnem šolskem središču v Spetru je delo steklo s polno paro že od prvega dne, in to kljub temu, da je bilo tik pred začetkom šolskega leta potrebno opraviti nekatera kar zahtevna prenovitvena dela: število otrok se je namreč močno povečalo, kar je zahtevalo drugačno organizacijo predvsem glede praktičnih vidikov celodnevnega bivanja otrok v Centru, pa tudi prihajanje in odhajanje domov je postalo bolj komplicirano. Spetrsko šolsko središče razpolaga zdaj z dvema voziloma, saj se naši bralci gotovo spominjajo lanskoletne nabirke za novo šolsko vozilo, pri kateri se je posebej izkazala Tržaška kreditna banka. Banka je ob začetku letošnjega šolskega leta poskrbela tudi za "likovno opremo' šolskih vozil, s simpatičnim dvojezičnim napisom SOLA - SCUOLA (pravzaprav bi lahko rekli, da je napis trojezičen, saj beseda "bus" ni niti slovenska niti italijanska, je pa že kar internacionalna). No, preden sta vozili zapeljali po otroke in začeli s svojimi kar dolgimi obhodi po Nadiških dolinah in bližnjih krajih furlanske nižine, se je pred njima zbral del šolskega osebja za spominsko sliko skupaj z direktorjem čedaj-ske filiale TKB inž. Fabiom Bo-ninijem. 54 - LA PROIBIZIONE DELLA LINGUA SLOVENA NELLA VITA RELIGIOSA DELLA SLAVIA FRIULANA Compare sulla scena don Francesco Venuti Cappellano friulano a S. Pietro Intanto, senza far chiasso, era giunto a San Pietro il sostituto di don Drecogna: don Francesco Venuti di Valle del Roiale. L’unica qualità che vanti per occupare quel posto sembra per ora quella di essere friulano. Non conosce la lingua slovena e dai corsi seguiti in Seminario, seppur li ha seguiti, non ha tratto un gran giovamento. Di lui dirà, appena un anno dopo, don Valentino Buiatti: ”E’ bene lasciarlo sul posto: 1 - perchè ormai studia ed impara la lingua; 2 -perchè ci sta volentieri e fa bene; 3 - perchè sarà di aiuto al nuovo parroco ”.(1) L'accettazione da parte del clero non deve essere stata delle più pacifiche, ma le tante umiliazioni subite impediscono la manifestazione di una qualsiasi ostilità. Don Guion scrive di lui: "Don Venuti bene informato e disposto" (2). In seguito: "Breve visita di Venuti che da sempre l'impressione di uno che ha paura a venire da me. Verrebbe... ma... ci deve essere qualche cosa che lo fa, se non temere, titubare. Quando la finiranno?" (3). E' interessante questa annotazione, perchè non rappresenta solo lo stato di disagio del Guion per situazioni personali, ma perchè in genere il clero sloveno è particolarmente sensibile alle intrusioni di estranei nel proprio mondo, che, in ogni caso, è vissuto nell’ambito di una collettiva privatezza. L’isolamento dell'estraneo è un fatto automatico, inevitabile, generalizzato: non tiene conto, in ogni caso, delle eventuali divisioni interne al gruppo. Si può vivere una vita intera in mezzo a loro; ciò non comporta una totale apertura, nè una perfetta assimilazione. Anche in questo sta la capacità di sopravvivenza etnica. Annota ancora il Guion: "Don Venuti mi dice di essere stato avvertito dal Maresciallo a non frequentare me e Qualizza, ma bensi di andare spesso a visitare lui. Disse pure di essere continuamente pedinato”.(4) I nuovi venuti sono presi in consegna morale dai Marescialli e guidati al nuovo compito di civilizzatori con estrema cautela e destrezza. C’è chi vi si riconosce spontaneamente nel nuovo ruolo, identificando, sic et simpliciter, pastorale e patriottismo; altri invece conservano una loro autonomia, ma, impreparati, realizzano inconsciamente gli stessi obiettivi dei primi; in fine, pochi ma "buoni ", raccolti indifferentemente tra friulani e sloveni, che, grazie ad una qualche pecca morale, divengono collaboratori ed informatori in pianta stabile, profumatamente pagati dallo Stato per compiti, cristianamente parlando, assoluta-mente indegni. E' pretestuoso chiedersi se costoro abbiano abusato del loro ruolo sacerdotale; ma che cos'è più grave, violare un segreto professionale o diritti riconosciuti dei cittadini? Bisognerebbe che i moralisti decidessero se la democrazia sia una bazzecola! Riferisce il Guion: "Alle 16,30 vedo a San Pietro Drecogna in Sidecar. Rinaldo mi disse che si fermò a bere una bottiglia e gli disse che l'erario gli ha assegnato lire 4.000 aH'anno”.(5) Ulteriori ammonizioni La nomina di don Venuti è stato un contentino concesso dal Vescovo alle attese del Prefetto. Ha progetti più ampi, ma per ora deve affrontare un altro attacco prefettizio contro due preti colti in fallo: si tratta del solito Domeniš e di don Mario Laurencig di San Volfango. Don Domeniš si era reso conto della politica infida e traditrice che stava seguendo Nogara. Gli scrive a metà ottobre: "Più va avanti questa dolorosa faccenda, più viene spezzato il mio povero cuore. Misericordia divina, dove siamo sprofondati! Sarebbe stato meglio morire prima di vedere queste cose!... Che non succeda come a San Leonardo e a San Pie- tro, dove l’autorità politica ha mandato sacerdoti ignari della lingua." Nel mese di maggio aveva chiesto a Nogara di potersi ritirare e questi, con la celata soddisfazione, aveva accettato le dimissioni, raccomandandogli solo di rimanere, quale economo, fino all'arrivo del nuovo parroco. Ora però decide di rimanere sul posto, di aspettare a piè fermo qualunque evento"; lasciar Drenchia "non sponte, ma spinto, anche le catene e la prigione... Il Papa doveva protestare contro questa invasione... Queste cose sono una vera persecuzione contro la fede”.(6) Faustino Nazzi Note: 1 - ACAU, Def., Bertoni don Antonio, lettera Nogara del 28-12-1935. 2 - Diario Guion, 10-9-1934. 3 - Ivi, 27-12-1934. 4 - Ivi, 21-12-1934. 5 - Ivi, 29-9-1934. 6 - ACAU, Sac. Def., Domeniš don Antonio, lettera del 21-11-1934. BČlKB BANCA DI CREDIT» DI TRIESTE A COLLOQUIO CON L'ASSESSORE DELLA COMUNITÀ’ MONTANA MELISSA: TUTTI I NUMERI DEL PIP DI S. PIETRO Una Zona da tutto esaurito V teku enega leta bojo vse parcele v špetrski industrijski coni, ki pokriva 83 hektarjev površine, zasedene. To pomeni, da so se industrijske in obrtniške dejavnosti pomnožile in da se je obenem povečalo število delovnih mest, kar je bistvenega pomena za razvoj Nadiških dolin. Istočasno pa taka situacija nalaga nove ogovornosti in skrbi Gorski skupnosti, kateri je špetrska občinska uprava poverila upravljanje industrijske cone v Ažli. Kot je v pogovoru za nas časopis povedal odbornik za industrijo pri Gorski skupnosti, Camillo Melissa, bo v špetrski industrijski coni na koncu zaposlenih 500 delavcev in uslužbencev. Do 31. maja je bilo 206 zaposlenih. Podjetij bo 34, od teh je že 17 zgradilo svoje hale, 9 jih je sedaj v izgradnji, 8 je pa zaenkrat vložilo samo prošnjo. Na prvem mestu je, kot število obratov in zaposlenih, lesna industrija. Težav ni malo je dejal Melissa, ki je tudi poudaril izbiro Gorske skupnosti, da tudi v pomanjkanju podjetniške misli in izkušenj, kar je značilno za naše območje, podpira predvsem domače obrtnike. Camillo Melissa Un anno ancora, mese più mese meno, e la mappa della Zona industriale di S. Pietro al Natisone sarà completa. Un tutto esaurito che significa in primis incremento delle attività e nuovi posti di lavoro, ma anche impegno amministrativo da parte del Comune e della Comunità montana. Que-st'ultima gestisce il Piano Insediamenti Produttivi dal 1975, un anno dopo che questo veniva adottato dall'amministrazione comunale di S. Pietro e due anni dopo il primo insediamento reso possibile da un contributo regionale, quello della Danieli. Oggi a reggere l'assessorato preposto ai PIP nell'ambito della Comunità montana é Camillo Melissa, consigliere comunale a Pul-fero, socialdemocratico. I dati in suo possesso servono a fare un quadro abbastanza completo della situazione attuale. Si parte dal fondo, dalle prime opere di urbanizzazione iniziate nel 1983. I lotti hanno subito suscitato interesse da parte degli imprenditori. "Abbiamo in effetti proposto, per i terreni, un prezzo interessante rispetto ad altri comuni, 7500 lire al metro quadro. Dei 53 ettari di superficie totale quasi tutti sono urbanizzati o prossimi all'urbanizzazione" afferma soddisfatto Melissa. Che cita altri dati, entrando nei particolari: i lotti sono stati ceduti a 34 ditte, di cui 17 hanno già costruito il proprio capannone, 9 hanno la costruzione in fase ormai avanzata, 8 sono le ditte che hanno fatto solo domanda. Capitolo posti di lavoro. "Nel PIP di S. Pietro era prevista nel 1984 l'occupazione di circa 900 dipendenti - ricorda Melissa - ma l'avanzare della tecnologia e le modifiche delle produzioni hanno determinato un ridimensionamento di questa cifra. Alla fine pensiamo di raggiungere i 500 posti di lavoro, in buona parte destinati ad abitanti delle valli". Spulciando tra i numeri, scopriamo che nelle 17 ditte già in attività risultano impiegati, al 31 maggio del '91, 206 dipendenti, nelle altre 9 si prevedono 104 posti di lavoro, altri 64 nelle ultime 8 ditte. "Con altri quattro lotti artigianali e tre industriali da completare - sostiene Melissa - sarà possibile raggiungere quota 500". In una classifica tipologica delle ditte, prevalgono quelle che si occupano della lavorazione del legno (13). Ci sono poi alcune officine meccaniche, mentre una zona a fianco del centro ortofrutticolo (a proposito, diventerà operativo il prossimo mese, in occasione della mostra-mercato delle castagne) é stata riservata a produzioni alimentari naturali. L'assessore Melissa dedica un commento finale alla filosofia che ha contraddistinto la realizzazione di questa Zona industriale: "Nelle valli c'é scarsa imprenditorialità, noi abbiamo cercato di privilegiare soprattutto i piccoli artigiani, magari quelli che avevano un'attività già avviata nei piccoli paesi". Non sono mancate, né mancano, difficoltà, afferma Melissa. Alcune ditte, come la Danieli, sono rimaste finché hanno ottenuto agevolazioni. Proprio alla Danieli era subentrata, tre anni fa, una ditta di componenti elettronici che sembrava avere molti progetti in serbo, soprattutto con l'Est. Nel periodo delle ferie, ultimamente quindi, si é trasferita in quel di Varese, licenziando di fatto gli 11 dipendenti. E' un problema del quale la Comunità montana si sta già occupando. Michele Obit La mostra mercato al Cen Sarà probabilmente lo stesso presidente della Giunta regionale Adriano Biasutti ad inaugurare sabato 19 ottobre, nella zona del PIP di S. Pietro al Natisone, il nuovo Centro ortofrutticolo di raccolta e conservazione dei prodotti agricoli locali. L'ormai tradizionale mostra-mercato delle castagne e di altri prodotti agricoli avrà inizio invece una settimana prima, sabato 12 ottobre - apertura 9-18 - questa volta però presso il nuovo Centro ortofrutticolo. Organizzata dalla Comunità montana valli del Natisone con il supporto di APO (associazione produttori ortofrutticoli), Seu-ka e dall’amministrazione comunale di S. Pietro al Natisone, si protrarrà per tre fine settimana, fino a domenica 27 ottobre. La mostra-mercato, che deve il suo successo alla felice intuizione di unire la commercializzazione di prodotti genuini al momento della festa nel segno del foklore e delle tradizioni popolari, avrà anche un momento di riflessione, a sottolinearne il significato economico. Così sabato 19 ottobre in mattinata avrà luogo un convegno sul "Ruolo della cooperazione nello sviluppo agricolo delle valli del Natisone". cyngor SIR dvfed COUNTV COUNCIL PENCADLYS BRIGÀD DÀI^ FIRE BRIGADE headquarters^ La Comunità attiva per i PIP delle valli La Comunità montana si é recentemente attivata, con una serie di domande alla Regione, fatte in base alla legge sulle aree di confine, per l’ottenimento di contributi riguardanti i Piani di Insediamento Produttivo dei piccoli comuni delle Valli. In particolare, le richieste riguardano i PIP di Dolina (650 milioni), Savogna (un miliardo in tre anni), Prepotto (un miliardo 150 milioni), Tor-reano (un miliardo), Pulfero (200 milioni) e Cemur (500 milioni in 3 anni). Nella foto, la tabella bilingue all'ingresso della sede dei vigili del fuoco di Caerfyrddin (Car-marthen) nel Galles. La lingua gallese è parlata dal 20% della popolazione totale, che è di circa 3 milioni di abitanti. Lo sforzo di espansione della lingua è considerevole: oltre che a livello pubblico ed amministrativo, si tende ad una ripresa anche nel settore privato ed economico. A Caerdydd (Cardiff), dove hanno sede gli uffici amministrativi del Galles, pur non essendoci un organo regionale elettivo autonomo centrale esiste anche l'Ufficio per la Lingua Gallese. Esso promuove le varie iniziative e formula proposte alle autorità locali ed al ministero. Il quasi ultimato Centro ortofrutticolo Sembra di essere sbarcati in un altro mondo. In un mondo dove il bilinguismo è considerato un valore, dove non esistono lingue grandi e lingue piccole, dove ogni città, ogni paese, ogni ufficio pubblico - scuole, stazioni, poste, banche, segnali della circolazione stradale, ecc. - espongono cartelli bilingui. Prima in verde, sopra, nella lingua locale e sotto, in nero, nella lingua dello stato. Un paese dove la lingua locale non solo è propagandata, ma diffusa e addirittura "venduta" come merce, fino ad essere trasformata in un "business" colossale. Libri per tutte le età, giornali e giorna-lini, pubblicità stampata, televisione e radio, biblioteche e corsi di lingua - perfino telefonici - università, negozi, locali pubblici con la loro brava insegna in lingua originale, traduttori e interpreti, attrezzature di traduzione simultanea, scuole e asili bilingui, e via dicendo, tutto concorre a creare una vera e propria economia, il cui prodotto principale, o meglio la materia prima, è la lingua locale. E tale prodotto viene sapiente-mente confezionato e reclamizzato, da esperti, pianificatori, docenti, amministratori di tutti i livelli, sottoposto ale più moderne e sofisticate tecniche del "marketing". Un sogno? No; questo paese esiste. L'esperienza di un convegno di studi nel Galles con relative escursioni in città ed in campagna comunque mostra la distanza astronomica, misurabile in anni luce, dal Paese dei Tapini - la nostra Benecia. Qui lo sloveno è bi- Business bilingue Dal Galles impressioni su un convegno ed una realtà-esempio strattato come un rifiuto se non come una vergogna; qui gli amministratori, in maggioranza, fanno a gara per scacciarlo, evitando perfino di nominarlo; qui addirittura una parte della popolazione mantiene una pregiudiziale diffidenza su cui soffia il sacro fuoco del fascismo. Paese fortunato, questo Galles? Una mosca bianca? Per niente: l'Europa oggi vive, rispetto alle lingue delle minoranze e delle piccole nazioni, un momento magico. Dalla Catalogna alle Asturie, dai Grigioni all’Alsazia, dal Galles alla Scozia, dalla Finlandia all'Estonia, fervono studi, iniziative, ricerche e ci si presenta un mondo nuovo, quello delle comunità, di dimensioni diversissime, con problematiche di ogni tipo. Esse costituiscono il prezioso mosaico di una nuova Europa, quella dei po- poli, piccoli e grandi, in luogo di quella degli stati centralizzati e chiusi in se stessi. Come non sentirci nel giusto, noi, constatando di aver scelto la strada di milioni di persone d’ogni angolo d’Europa? L'impressione che si può ricevere dal convegno del Galles "Lingue meno usate - assimilazione o sviluppo?" è quella descritta. Nuovo è invece l'approccio agli argo- menti in cui il tema è stato articolato in cinque punti: educazione ed assimilazione; pubblica amministrazione; lingua e pianificazione; lingua e sviluppo economico e, infine, marketing e sviluppo di atteggiamenti positivi. Sembrerebbe una lezione fatta apposta per noi l'atteggiamento iniziale dichiarato e riportato dal relatore. Sono le parole di una signora di 72 anni, che riporto testualmente: I hate going into thè village because everyone speaks Welsh. It's no right, this is te United Kingdom and everyone should speak English. (Odiavo tornare al paese perchè tutti parlavano in gallese. Non è giusto, questo è il Regno Unito e tutti devono parlare inglese). Suo malgrado, comunque, il grande "business" della lingua va avanti. Grazie alla cultura, all'economia ed alla scuola, a partire da un punto minimo, ogni minoranza ha compiuto passi importanti: realizzando un'immagine positiva della propria lingua; raggiungendo un certo livello di accettazione di un diritto legale; esercitando una sensibile pressione sulle amministrazioni ed i governi. Forse ci troviamo anche noi di fronte alla situazione descritta in un opuscolo: "La prospettiva della perdita del proprio linguaggio provoca profonda inquietudine. La reazione è quella dell'incoraggiamento ad usare la propria lingua e parlarla con i bambini. In fondo si tratta di un tesoro, che tutti debbono essere disposti a custodire." Paolo Petrlcig L’ingresso alla Zona Industriale di S. Pietro TELE ZADNJE CAJTE SE JE PREDSTAVU Z NJEGA RIMONIKO V RAVASCLETTO AN V SEDEGLIANO Ambašjator naše kulture ' Če bi ga na miei, bi ga muor-li narest! Tele so besiede, ki se jih čuje, kar se ima srečo imiet kajšnega al kiekega posebnega, an naš Ližo tele besiede jih zari-es zasluže. Ližo (Eliseo lussa iz Petjaga) je stuoru spoznat naše doline po cieli naši deželi. Kar se guori o naši ljudski kulturi, o domači muziki, vsiem pride na pamet Ližo z njega rimoniko na batone. An takuo ga povserode kličejo. Tele zadnje dni je biu šu v Ravascletto, kjer je biu praznik vasi an v Rivis di Sedeglia-no, kjer je biu praznik Lahu an Ladinu. Pa pujdimo po varsti. V nediejo 1. setemberja je biu, takuo ki smo že jal, vaški se-njam v Ravascletto. Tisti dan tu vsakim piču tiste luštne gorske vasi so kuhal pulento an friko, paršlo je puno judi iz vsieh kra- ju. Naš Ližo z njega rimoniko jim je pa takuo veselo godu, de vsi so ga začudeno poslušal. Na fešti so godli tudi drugi godci (Sedon Salvadje an nieki čarnieli), pa tek' je biu gore, je jau, de v tistim piču kjer je biu Ližo je bluo narvič ljudi... V nediejo 15., je šu naš Ližo pa v Rivis di Sedegliano. Nate-gavu je njega rimoniko, an par-jateu je pa godu na liron. Pred njim an zad za njim so godli an drugi ansambli. Dol so mu šen-kal an no lepo targo, ki seda ima svoji prestor blizu drugih, ki jih Ližo je zaslužu v vseh te-lih lietih. Ližo, le takuo napri... Bi korlo pa imiet še puno drugih, ki imajo muziko, glasbo v karvi, takih ambašjatorju naše kulture, kot ste vi! Tle v Petjagu imamo tudi telo bistro čičico Pogledita kake oči, s kajšnim upanjam gleda v sviet tela čiči-ca! Se kliče Mariachiara an živi v Petjaze. Nje mama je Stella Cencig iz tele vasi, tata pa Ignazio Peddis iz Cagliari. Ignazio je paršu tle h nam kot financier an tle je naredu njega lepo družino. Mariachiara je praznovala nje parvi kompleano, rojstni dan v petak 20. setemberja. Okuole nje se je zbrala vsa družina, mama an tata, brat Gianluca, ki ima že deset liet an igra na balon v "Pulcini Audace” (tu saboto je naredu tri gol!), nona Maria an zia Catia. Vsi ji želmo še puno puno srečnih liet, de bi rasla zdrava an vesela. Liepa čičica pa skuoz Novega Matajura po-zdravja vse nje te drage, tle doma an tiste, ki žive dol blizu Cagliari, posebno nona Egidia. Uno non può davvero fare a meno di "sciogliersi" davanti ad un visino così. Mariachiara, qu-esto il nome di questa dolcissima bimba, è di Ponteacco. La mamma è Stella Cencig, il papà Ignazio Peddis di Cagliari. Mariachiara ha compiuto il suo primo anno di vita venerdì 20 settembre. A festeggiare con lei c'era tutta la famiglia: la mamma, il papà, il fratello Gianluca, che ha ormai dieci anni e gioca nei "Pulcini Audace” (a proposito, sabato 21 Gianluca ha segnato tre gol!), nonna Maria, zia Catia. Tutti quanti le auguriamo una vita serena e felice. E Mariachiara, attraverso il nostro giornale, saluta tutti quelli che le vogliono bene ed anche i parenti che vivono giù in Sardegna, in modo particolare nonno Egidio. Dvie reči o Marsinu Lepo pismo iz Belgije našega parjatelja Fausta Gosgnach Bon veseu če mi publikata moje pismo po maternin jeziku na vašim tedniku. Biu san miesca vošta v Nediš-kih dolinah an v rojstni vasi Gorenj Marsin. Videu san dvie reči, ki bi rad napisu, dna je liepa, druga pa slava an žalostna. Ta liepa je, ki Marsinci čedejo okuole vasi, vse je posiečeno, se na vide pokriv. Sarčno jih zahvalin an jin želin puno zdravja an moči, de naš Marsin bo še puno liet čedan an liep. Ta slava an žalostna je, ki bri-tuf nie čedan, slavo san ostu vi-dit naše starše, ki su nan dal življenje v veliki mizeriji, puno krat so šli spat lačni za nas zredit an sada bit takuo zapuščeni. Vien, de tisti ki živijo doma an ki morjo daržjo čedno njih grobišča. Zaraščeno je tuk nie majdnega al ki žive v miestah al pa so po sviete. Ist mislin, de britufe bi muoru kamun daržat čedno, na bon učiu tiste, ki darezbajo, vien de su buj modri ku ist, rad jih po-prašan či kamun na nič nardi, ki ratajo naš britufi za 20 liet, vidin di skor vsi su pasal 50 liet tisti, ki so doma. Pogled na podbunieško vas Marsin San šiguran, di porčijo, di kamun niema denarja an jin bon viervu. Ist sam prepričan, če bi prašal vsieh, ki živjo v Italiji an po sviete, vsi jin bojo pošijal kar morjo an ist pa tih parvih, za imiet čedan an liep brituf. Ni-mar san želeu, de po moji smart moje truplo bo počivalo v rojstni zemlji, pa kar san videu, kuo so zapuščeni san uzeu drugo pot. Vien, de san dug, na zamierta, ma muoran napisat, kar san ču v Hostnem, v Kokocuovi družin imajo tri otroke an so guoril ku smu guoril, kar smo bli doma, materni jezik. Na moren povie-dat kuo san biu veseu jih poslušat. Lepuo zahvalin Eriku, Maru an Valentina, ki su mi dal tiste veseje, želin jin puno zdravja an veseja v življenju. Liep pozdrav učitelcan, ki učjo materni izik. Pozdravjan bralce an naprav-jalce Novega Matajura, Fausto Gosgnach prave »(« Kadar se zberejo kupe, ženske se začnejo poguar-jat gor mez otroke, kikje al pa na kuhanje. Takuo zadnjo, ki so se ušafale tri parjateljce, so začele subit pravit, ka' so skuhale za kosilo. Za glih reč so se nomalo daržale “bogate" an se puno hvalile, de so grozne kuharce. - Ist - je jala ta parva -imam 'no specialno riceto, ki pride iz Vičence an takuo sam nardila za kosilo “Pesce veloce del Baltico con torta di mais". - Pa ist - je jala ta druga - imam 'no riceto pu ta-ljansko an pu francuosko, takuo sem napravla “latte centrifugato in zangola di rovere avec purea de pom-mes de terre." - Oh ist - je jala ta tretja - nisem skuhala tajšnih komplikanih reči, kosilo sem napravla z laško rice-to "strisulis di rapùs gi-gans di Drenkje sot ažet, cun cerclùs di guancial, orelis e krodje di purcit rosolas sul tue di rol di Slavonie in ta padiele di tiare cuete di Boemie e mesedas cul sedon ", Brez se tarkaj hvalit so ble mogle subit poviedat, de so skuhale: pulento an bakala ta parva, batudo an kompier ta druga an ta tretja pa brovado an mu-zet!!! Ne zabit nazaj Jesen je tle, nam pravi koledar. Pa tudi perja na driev-jah že rumenejejo, grozdje je zdrielo an ga že začenjajo targat. Jesen pa parnaša an buj frišne jutra an večera, buj kratke dneve. Takuo v nediejo 29. septembra se spet varnemo na sončno uro. V soboto ponoč bo trieba pomaknit špere, kazalce za na uro nazaj, kar pride reč de bomo spal no uro vic. Na polietno uro se spet varnemo 29. marca 1991. Do par Vodopivce so oral... V niekim kašetine je Donatella Capra iz Gorenje Mierse uša-fala telo lepo fotografijo an nam jo posodila za jo publikat, saj je vsiem ušeč videt, kako je bluo tle par nas lieta nazaj, kajšni so bli naši noni. Tela fotografija, ki je škoda zelo vederbana, ima malomanj osamdeset liet, saj je bla nareta lieta 1912. Na nji je družina od Stiefna Chiabai - Vodopivca. Parstavli so se pred fotografsko makino, ko so oral njivo pod njih veliko hišo go par Vodopivcu. Kakuo je na tistim kraju do-našnji dan? Bi jal, de je glih takuo, ku tekrat: hiša je na tistim mestu an njivo jo šele obdela vajo, sevieda ne s konji (pogledita ka' jih je na sliki, nič manj ku štier!). Tudi tistih judi nie vič, je pa njih žlahta, ki, mislemo, bo vesela videt telo fotografijo. I ri ri ri M 1 inimataj 1 1 ur 1 Ijprimi giorni di scuola Speter: prvi dnevi šok mmj Andrea Blasetig 4. razred MOJ DEDEK IL PRIMO GIORNO DI SCUOLA Stamattina era la prima mattina che andavo a scuola. Mi sentivo bene all'idea che avrei rivisto i miei amici e le maestre. Dopo aver pranzato, siamo andati al campo sportivo e mi son divertito giocando a calcio. Poi siamo ritornati a scuola tutti sudati e ci siamo messi a studiare. Più tardi abbiamo cambiato maestra, dopo mezz'ora abbiamo fatto merenda e siamo tornati a casa. Simone Qualizza 2. classe ESPRIMI IL TUO PARERE CIRCA IL SIGNIFICATO DELLE VACANZE Io penso che il termine vacanza significa riposarsi, viaggiare, divertirsi, stare in posti nuovi e visitare posti nuovi, ma per me la cosa più importante è sì riposarsi ma anche stare insieme alla famiglia. In vacanza, inoltre, si possono fare cose che in tutto l'anno scolastico (o di lavoro) non si possono fare: giocare, riposare tutto il tempo, viaggiare, in guesto caso mangiare quel che si vuole, tornare a casa quando si vuole, andare a trovare parenti che non abbiamo Daria Costantini - drugi razred Moj dedek je bil zelo priden in včasih jezen. Ni imel zob, ker je imel 89 let. Je bil zelo velik, je hodil s palico, je imel normalen nos, laze bele, je imel svetlomodre oči, ni imel zob, je-nosil protezo. Je nosil vedno klobuk, je imel vedno hlače umazane, ker mu je kapalo iz ust, je nosil vedno telovadne copate, znal je tudi slovensko. Jaz sem malo pomagala in, ko je kmalu umrl sem mu morala brati zgodbe, da ni zaspal. Potem, ko je bil v bolnišnici je umrl. Je umrl 19/12/90,- bila sem zelo žalostna, ker je bil priden dedek in sem ga imela zelo rada. Erica Floreancig 4. razred jz?m - ^Mju .aMvÌXvct Hjìa'ìs mcLeu '/db maculo. m/vvyUr ~h. /mib A 4. (Dcko xmyua^ ju aju /vnM-yUi^ M/imr jo zrnju oortA /0/ /O ) o avuto modo di conoscere prima e parenti che si possono vedere una volta all'anno cioè durante le vacanze, poiché vivono molto distanti. Per me le vacanze sono tutto questo. Peccato, però, che ci sono parti del mondo dove fanno guerra o dove le città sono in grave pericolo, lì le persone non possono riposare nemmentre mentre scorrono le vacanze. Loro devono soffrire. Antonio Banchig 4. classe MOJA BABICA Vsi ljudje na svetu imajo dedke in babice. Moja babica ima 63 let. Je lepa, visoka je kot moj oče. Ima bele lase in modre oči. Je zelo dobra, ker vsakokrat, ko gre z avtobusom na izlet mi prinese eno darilo in ko imam rojstni dan mi daje denar. Ima vedno krilo in volneno majco. Če jaz vprašam če ima nekaj za jesti, mi da in če premikan pohištvo se ne jezi, samo reče da potem moram pohištvo postaviti kot prej. Če hočem še jesti mi da jesti. Jaz sem zelo vesel, da imam tako babico. BČIkb BANCA Dl CREDI Predstavljamo vam dvojezično šolo! Deborah, Marzia, Ljuba, Martina, Giorgia, Simone in Petar so učenci prvega razreda. Tu so skupaj z učiteljico Sabino Učiteljice Mija in Antonella z učenci drugega razreda: Mattia, Martin, Alessandro, Patrik, Daria, Simone, Luca, Fabrizio in Giulia... ... in s tistimi tretjega razreda: Massimo, Giulia, Davide, Ilaria, Matteo, Daniele, Marco in Luca V četrti razred hodijo pa Majda, Eva, Liviana, Erika, Andrea, Antonio in Mirko. Po slovensko jih učijo Damjan in Ivana Andrea, Massimiliano, Matteo, Giulia, Raissa in Elisa: oni obiskujejo že peti razredi _ TUTTO SPORT VSE O ŠPORTU / risultati PROMOZIONE Valnatisone - Bujese 1-0 2. CATEGORIA Azzurra - Pulfero 2-2 UNDER 18 Union '91 - Valnatisone 0-0 ALLIEVI Valnatisone - Donatello 1-6 GIOVANISSIMI Buttrio - Valnatisone 0-4 ESORDIENTI Audace - Torreanese 2-0 PULCINI Torreanese/A - Audace/A 0-3 Torreanese/B - Audace/B 1-8 Prossimo turno PROMOZIONE S. Sergio - Valnatisone 2. CATEGORIA Puliero - Savorgnanese UNDER 18 Valnatisone - Sangiorgina ALLIEVI Lestizza - Valnatisone GIOVANISSIMI Valnatisone - Bressa/Campo-formido ESORDIENTI Donatello/Olimpia/B - Audace PULCINI Audace/A - Donatello/Olim-pia/A; Audace/B - Donatello/Olimpia/B Le classifiche PROMOZIONE Valnatisone, Spilimbergo 4: Ju-niors, Polcenigo, Sanvitese, S. Luigi, Pro Aviano 3; Pro Fagagna, S. Sergio, Rauscedo 2; Cordenonese, Tavagnacco, Arteniese 1; Portuale, Pro Osoppo, Bujese 0. 2. CATEGORIA Buonacquisto, Bearzi, Rizzi 4| Forti & Liberi, Azzurra, Savorgnanese 3: Puliero, S. Gottardo, Nati-sone, Manzano, Ancona 2; Sangiorgina 1; Gaglianese, S. Rocco, Ber-tiolo, Asso 0. UNDER 18 Bressa/Campoformido 4; Tolmez-zo, Bujese, Sangiorgina 3; Trivigna-no, Serenissima, Tavagnacco, Man-zanese, Gemonese, Cormonese, Cussignacco 2; Valnatisone, Pasia-nese/Passons, Arteniese, Union '91, Flumignano 1. BUONE PROVE DELLE NOSTRE FORMAZIONI - IN EVIDENZA I RAGAZZI DELLE CATEGORIE PIÙ’ GIOVANI Pilifero si tinge d’Azzurra All'appello mancano ormai soltanto la Savognese ed il Reai Pilifero. Sabato infatti sono iniziati i campionati giovanili con al via le formazioni degli Allievi e Giovanissimi della Valnatisone, gli Esordienti ed i Pulcini dell'Audace di S. Leonardo. Nel campionato di Promozione la Valnatisone ha ottenuto una meritata e preziosa vittoria contro la Bujese. In dieci uomini per oltre un'ora, gli azzurri sono riusciti allo scadere della gara ad andare in gol grazie ad un calcio di rigore concesso per un atterramento di Clavora e trasformato da Stacco. Molto contestato il segnalinee sotto le tribune che non ha segnalato un netto fuorigioco degli ospiti, che con Pezzetta hanno costretto Trusgnach al fallo e quindi all'espulsione. La Bujese non ha saputo approfittare della superiorità numerica, badando a difendersi e cercando il contropiede. Il cuore e la volontà dei nostri ragazzi sono stati determinanti nella conquista dei due punti, che consentono di mantenere, assieme allo Spilimbergo, la prima poltrona in classifica. Domenica prossima ci sarà la prima delle due trasferte consecutive, a Trieste con il Denis Terlicher S. Sergio, cui seguirà quella ad Aviano. Il Pulfero, dopo un primo tempo strepitoso, che lo vedeva meritatamente in vantaggio per 2-0, si é fatto raggiungere nella ripresa dai padroni di casa dell’Azzurra di Premariacco. Le reti degli arancioni sono state segnate da Gia-iotto al 15’ e da Dugaro al 38'. Da notare che nella prima frazione i ragazzi di Olivo Domeniš potevano in cinque occasioni arrotondare il punteggio. Due valligiani, Marino Simonellig e Eduard Ie-rep, nella ripresa hanno portato la loro squadra in parità. Una nota di merito per Adriano Stulin, che nonostante non sia andato in gol ha giocato una partita maiuscola. Domenica prossima il Pulfero ospiterà la Savorgnanese/Povoletto. Gli Under 18 della Valnatisone hanno conquistato in trasferta a Percoto il primo punto, che consente alla squadra di vedere un futuro più roseo. Brutta batosta casalinga degli Allievi della Valnatisone, opposti al Donatello/Olimpia, con l'unica rete della bandiera segnata da David Specogna. Dopo un primo tempo terminato a reti inviolate, i Giovanissimi della Valnatisone hanno rifilato una quaterna al Buttrio. All'inizio della ripresa sono andati in gol Stefano Tomasetig e Denis Terlicher. Una doppietta di Cristian Specogna ha sigillato il risultato finale. Gli Esordienti dell’Audace hanno ottenuto una bella vittoria sulla Torreanese, con due gol nella ripresa di Marco Domeniš ed Emanuele Bertolutti. Infine i Pulcini A e B dell'Audace sono tornati da Moimacco con due buoni successi ottenuti sulla Torreanese. Sugli scudi nella gara della squadra A Gianluca Peddis, autore di una tripletta, nella B Federico Crast, che é andato in gol sei volte. Valnatisone-Reanese del 1957: Luigi Venuti in azione Tappa a S. Pietro Gian s Leone, il ciclista argentino di origine italiana che sta facendo il qiro del mondo in bicicletta, é stato ricevuto venerdì a S. Pietro dal sindaco Marinig e dal presidente della Comunità montana Chiabudini. Nell'occasione ha ricevuto una medaglia ricordo da parte dell'Unione emigranti sloveni. Leone sta concludendo la prima parte della sua impresa: sono infatti 50500 i chilometri che ha percorso finora, sui 107000 che conta di raggiungere entro la fine del 1992, entrando così , a buon diritto, nel Guinness dei primati. Un punto a Lucca ed ora la La gioia di Nappi dopo il gol contro il Taranto Lo scorso campionato, contro la Lucchese, pur dominando in lungo e in largo, i bianconeri avevano fallito alcune occasioni da gol clamorose, venendo quindi puniti dai rossoneri. Domenica per fortuna la musica é cambiata e l'Udinese é uscita indenne dal campo di Lucca. La squadra di Scoglio ha ottenuto il punto che si era prefissa, sfiorando anche la vittoria con Balbo, che ha colpito un palo. Una spanna su tutti il difensore Calori, che ha dimostrato la sua validità nei duelli aerei con gli attaccanti avversari. Sotto tono invece le prove di Rossini e Mattei, che hanno risentito degli acciacchi riportati nell'amichevole infrasettimanale con il Monfalcone. Conclusa positivamente la trasferta di Lucca, l'Udinese é chiamata al difficile impegno casalingo contro il Messina allenato dal tarcentino Colautti. I siciliani, indicati quali possibili protagonisti nella corsa alla serie A, sono avversari di riguardo. A seguito dell’ammonizione rimediata da Contratto, i bianconeri dovranno fare a meno del difensore, che verrà squalificato. A TARCETTA VITTORIE IN CASA NELL’ULTIMA PROVA DI CORSA IN MONTAGNA Puller indica la strada Tarcetta é stata per una giornata la capitale regionale della corsa in montagna. Domenica nella frazione di Pulfero si sono infatti dati appuntamento i migliori specialisti di dieci società friulane per le gare organizzate dal Gruppo sportivo alpini di Pulfero, con la collaborazione del Centro sportivo italiano. In palio c’era il Gran premio Comunità montane, giunto alla prova finale, ed il titolo regionale di corsa in montagna. Al via delle gare si sono presentate, nel settore femminile, 596 ragazze, mentre in quello maschile 1128 concorrenti, un'autentica invasione, pacifica, nel nome della natura e dello sport. Nella classifica generale finale per società il titolo é andato alla Polisportiva Terenzano, che ha preceduto nell’ordine il Timau-cleulis, l'U.S. Aldo Moro, l'U.S. Ovaro, la Libertas Grions, la Li-bertas Buja e il Gruppo sportivo alpini di Pulfero. Positivi i risultati ottenuti nella classifica individuale dagli atleti delle nostre valli. Ancora una volta, nella categoria maschile veterani, la vittoria é andata all'inossidabile Giuseppe Puller, che ha avuto la soddisfazione di imporsi sulle strade di casa. Davide Rossi, che la scorsa settimana ci ha rilasciato un'intervista, ha vinto nella Fabio Bonlni é direttore della filiale di Cividale della Tržaška Kreditna Banka - Banca di Credito di Trieste. In passato é stato dirigente della Beneco e per quindici anni sindaco del comune di Grimacco. La settimana scorsa Loredana Novello ha totalizzato 6 punti. categoria cadetti, superando il suo compagno di squadra Amedeo Sturam ed il rivale più pericoloso Denis Adami. Per Davide é stata la consacrazione nel trofeo Comunità montane. Prima di passare alla categoria femminile, c'é da registrare il successo di Gabriele Jussig, figlio di Marino, nella prova promozionale. Gabriele sembra ben intenzionato a seguire le orme del padre in questa specialità. Tra le donne, nella categoria ragazze Erika Domeniš ha dimostrato di essere la più forte, superando la Grassi e la valligiana Katia Franz. Tra le cadette, Marilena Trusgnach ha ottenuto la terza posizione. Naša srečna napoved Tentiamo la fortuna con... Fabio Bonini totocalcio Cagliari-Torlno X Cremonese-Atalanta 2 Florentina-Roma X 1 2 Foggia-Parma 1 Juventus-Bari 1 Lazio-Inter 2 1 Milan-Genoa X Napoli-Verona 1 Sampdoria-Ascoli 1 X Bologna-Lucchese X Piacenza-Palermo 2 Como-Siena 1 Barletta-Casarano 2 26. septembra 1991 SOVODNJE Imamo še adnega puobčja Tle po naši vasi tele zadnje cajte videmo puno otruok letat po potieh an po duoreh an tuole nam stor dobro upat. H telim otrokam, adni so šele mineni, drugi buj velie, se jim preča par-ložejo še drugi, ki pridejo stat v tiste nove hiše gor zad za kamu-nam. Tele dni pa se je v čedajskem špitale rodiu še an puobič, ki ta-kuo je za seda te narmlajši "sau-odnjan”. Se kliče Michele, njega srečna mama je Maria Rosa (buj poznana kot Rosetta) Scuoch, srečan tata pa Giuliano Vogrig, obadva sta iz naše vasi. Malemu Michelnu želmo puno sreče, veseja an zdravja v njega življenju. taka an Sandra Corredig iz Bar-nasa. Okuole njih, takuo ki je navada, se je zbralo puno žlahte an parjatelju. Napravli so jim tud purton. Vannu an Sandri, ki bota živi-ela v liepi hiši v Puoštace, želmo veselo an srečno življenje. Škrutove Pogreb v Podutani V čedajskem špitale je umaru Giordano Comensig iz naše vasi. Imeu je 71 liet. Na telim svietu je zapustu ženo, sina, hči, nevi-esto, zet, navuode an drugo žlahto. Na njega pogrebu, ki je biu v torak 24. setemberja zjutra, se je zbralo puno judi za mu dat zadnji pozdrav. PODBONESEC Dolenj Marsin Zapustu nas je Elio Birtig Šele premlad nas je za venčno zapustu Elio Birtig, imeu je sa-muo 60 liet. Umaru je v čedajskem špitale, njega pogreb pa je biu v Dolenjim Marsine v petak 20. setemberja. Elio, ki je biu Tamažove hiše, je v veliki žalost pustu ženo, sina Ivana, hči Sonjo an vso drugo žlahto, pru takuo puno parj-telju, saj Elio Tamažu je biu zlo bardak an gentil z vsiem. DREKA SVET LENART SREDNJE Hlasta Se je rodiu Alberto V Hlasti imajo od sriede 11. setemberja adnega puobčja vič, saj tisti dan se je rodiu Alberto, drugi otrok mladega para, ki živi v teli vasi. Njega tata je Gianni, njega mama pa Lucia Chi-uch iz Dolienjanega. Alberto je na telim svietu ušafu' še adno či-čico, ki je že dobarščna, Annalisa. Puobčju, ki se je kumi rodiu an sestrici Annalisi želmo vse narbuojše na telim svietu. Puoštak - Barnas Naši noviči V saboto 21. setemberja popu-dan v cierkvi v Barnase sta se oženila Vanni Oviszach iz Puoš- Varh Umaru je Paolo Crisetig Ta na svojim duomu je umaru Paolo Crisetig - Paulic ta na Vrataceh tih. Imeu je 72 liet. Žalostno novico so sporočil brat, sestra, navuodi, kunjadi an vsa druga žlahta. Paulic je puno pretarpeu, posebno tele zadnje lieta, an vse je prenesu z veliko potarpežljivos-tjo. Puno mu je pomagala an družina, posebno navuoda Giulia, ki ga je do zadnjega varvala. Na koncu an za Paulicja je par-šla zadnja ura. Njega pogreb je biu go par Svetim Pavle (Černecje) v petak 20. setemberja popudne. Gorenja Dreka Zapustila nas je Pierina Tomasetig Za nimar nas je zapustila Pierina Tomasetig, uduova Trinco. Učakala je 91 liet. Perina se je rodila v Debeni-jem, šla pa je za neviesto v Gorenjo Dreko v Štoruoukovo družino. Nomalo liet od tega je šla živet doh adni hčeri dol blizu Padove an v telim kraju je umarla 15. setemberja. Počivala pa bo v nje rojstni zemlji, saj nje pogreb je biu go par Devici Mariji na Krasu. ŠPETER Gorenj Barnas - Belgija Še ankrat v spomin drage Marije Rosalje Smo bli že napisal novico, de je miesca vošta v Belgiji umarla Maria Rosalia Blasutig iz Gore- PIŠE PETAR MATAJURAC Menja ideje kot semafor farbe In ko mi mislimo, da so vse oči sveta obarnjene na Rusijo, na baltiške dežele, na Jugoslavijo, na Albanijo, vam odkrito poviem, da ni vse takuo. Ljudje po svietu imajo cajt, da gledajo tudi nas, da špegajo, kar se kuha v našim kotlu. Smejejo se nam za kreganje naših politikov na varhu. Smejejo se nam za novi matajur Odgovorni urednik: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur ar.l. Čedad / Cividale Fotostavek: ZTT Tiska: EDIGRAF Trst / Trieste Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Trieste n. 450 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 30.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za SFRJ - Žiro račun 50101 - 601 - 85845 «ADIT» 61000 Ljubljana Vodnikova, 133 Tel. 554045 - 557185 Fax: 061/555343 letna naročnina 400.— din posamezni izvod 10.— din OGLASI: 1 modulo 23 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% našo neriesnost. Kar je nesnega, ki zna “lepuo" dielat v Italiji, je samuo "naša mafija". Od parvega januarja do do-nas sta mafija an camorra pomorila v Italiji vič ljudi, kot jih je umarlo v "novih revolucijah" Rusije, Jugoslavije in Albanije. Tudi tisti so bli ljudje! In predsednik Cossiga pridiga tudi proti mafiji in camorri. V tem je škoda, da ga ne poslušajo. Pa ostanimo spet an šele z njim. Cossiga je profesor, globoko kulturen človek, pa vsi se čudijo, da lahko menja ideje, kot semafor farbe: zjutra adno, opu-dan drugo, zvečer trečjo an takuo naprej. Če bi piu, bi ga za-stopu, pa mi pravijo, da ne uživa alkohola, kot so pravli an pisali, da ga je uživu Saragat. Zavojo popivanja (al je bluo ries?) predsednika Saragata, je naša Farnesina protestirala v Londonu an Bonnu, ker so časopisi, cajtengi pisali, da je Saragat ries piu amerikanski in škotski whisky. Takrat je nastal vic (barzeletta). Tale je: V Rimu, na četartem planu hotela, so se zbrali na terasi trije predsedniki: amerikanski, francoski an italijanski. Takrat, kot ste zasto-pili, je biu predsednik italijanske republike Giuseppe Saragat. Vsi so pili whisky an je bluo šele zguodnje jutro. Pred- njega Barnasa, tele dni pa nam je le iz Belgije paršlo adno pismo naše parjateljce Marije Blasutig - Jurcove iz Gorenjega Barnasa, ki gor živi. V nji je napisala an par riji o življenju drage Marije Rosalje v spomin vsi-eh tistih, ki so jo poznal an imiel radi. "Z nomalo zamude, vam poši-jam adno fotografijo za publikat gor na naš Novi Matajur. Na nji je naša draga Marija Rosalja, ki nas je za nimar zapustila. Rodila se je bla v Gorenjim Barnase v Borgovi družin 61 liet od tega, oženila se je bla z Danilam Blasutig - Vanacove družine, le iz tiste vasi. On je umaru že nomalo liet od tega. Rosalja je bla pranavuoda monsinjoria Giovanna Petricig, dekana v čedaj-skim duomu. Nimar bomo imiel an liep spomin naše drage Rosalje, je bla barka žena an dobra mama. Nje življenje pa nie bluo lahko an je puno, puno pretarpiela. Je bla malo vič ku an otrok kar 12. febrarja lieta 1944 so bombardai našo rojstno vas, Gorenj Barnas, an ona je v njim zgubila mamo, tat an adno teto. Sami so ostal ona an še dva bratraca an dvie sestrice. Po uejski so jih arpzartil an pošjal tu inštitute. An kar so zrasli nieso mogli živiet kupe, v družini. Spet so se muorli arz-partit an vsak po svoji pot iti služit kruh po sviete: v Kanado, Švico, Belgijo... Pa čeglih so bli takuo deleč adan od druzega, so se tri sestre an dva bratra imiel radi. Naša draga Rosalja nam ostane za nimar v liepem spominu an tuole naj bo za tolažbo brat-ram - Maurizio an Tiziano, sestram - Maria an Lorenza, hčeri Nicoletti, sinu Marinu an vsi žlahti". Poliambulatorio v Špietre Ortopedia doh. Fogolari, v pan-diejak od 11. do 13. ure. Chirurgia doh. Sandrini, v če-tartak od 11. do 12. ure. Ufficiale sanitario dott. Claudio Bait S. LEONARDO venerdì 8.00-9.30 S. PIETRO AL NATISONE lunedì, martedì, mercoledì, venerdì, 10.30-11.30, sabato 8.30-9.30. SAVOGNA mercoledì 8.30-9.30 GRIMACCO: (ambulatorio Clodig) lunedì 9.00-10.00 STREGNA martedì 8.30-9.30 DRENCHIA lunedì 8.30-9.00 PULFERO giovedì 8.00-9.30 Consultorio familiare S. Pietro al Natisone Ass. Sociale: D. LIZZERÒ V torak od 11. do 14. ure V pandiejak, četartak an petak od 8.30 do 10. ure. Pediatria: DR. CHIACIG V sriedo od 11. do 12. ure V petak od 11. do 12. ure Psicologo: DR. BOLZON V torak od 8. do 13. ure Ginecologo: DR. SCAVAZZA V torak od 8.30 do 10. ure Za apuntamente an informacije telefonat na 727282 (urnik urada od 8.30 do 10.30, vsak dan, samuo sriedo an saboto ne). Dežurne lekarne Farmacie di turno OD 30. SEPTEMBRA DO 6. OKTOBRA Sv. Lenart tel. 723008 S. Giovanni al Nat. tel. 756035 OD 28. SEPTEMBRA DO 4. OKTOBRA Čedad (Fornasaro) tel. 731264 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo .zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«. sednik Amerike je poklicu svojega marinesa. "Ti John, al imaš rad tvojega presidenta?' "Ja, ga imam puno rad..." "Al bi umaru ti, za svojega presidenta?" "Ja!' Potlè skoči čez ograjo dol na ciesto!'. Marines je skoču an se razpljusknu dol na placu pred hotelam. "Ti, Maurice, al me imaš rad?" je vprašu francuoski president svojega varuha - poliejota. “Imam vas puno rad!' 'Bi dau življenje zame?" "Ja!' "Potem, če je takuo, skoči čez ograjo na desto!'. In Maurice je skoču s četartega plana. Kot amerikanski marines, se je razpljusknil na tleh. Saragat je imeu dva lepa ko-racierja. Ves sviet občuduje njih vesokuost an lepo uniformo. President naše republike se par-bliža adnemu an ga vpraša: "Ti imaš rad tvojega presidenta?" "Ja, ga imam rad!' "Al bi se var-gu za me dol na ašfalt, kot sta nardila te druga dva?". Koracier se obarne an na tiho pravi v uhuo drugemu koracierju: "Čudno, takuo zguoda je že pijan!' Cossiga ne pije, pa če bi bi bluo lahko zastopit njega obnašanje. Sigurno pa je, da bi se ne obedan vargu zanj iz četartega plana na ciesto. (2 - konec) Vas pozdravja Vaš Petar Matajurac bčIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA FILIALA ČEDAD FILIALE Dl CIVIDALE CAMBI - mercoledì MENJALNICA - sreda Tel. (0432) 730314- 730388 UL Carlo Alberto, 17 Fax (0432) 730352 Via Carlo Alberto, 17 25. 9. 1991 država valuta kodeks nakupi prodaja fixing Milan ZDA-USA Ameriški dolar USD 1215,00 1270,00 1256,60 Nemčija Nemška marka DEM 743,00 758,00 748,35 Francija Francoski frank FRF 216,00 221,00 219,590 Nizozemska Holanski florint NLG 658,00 668,00 664,030 Belgija Belgijski frank BEC 35,50 36,50 36,327 Anglija Funt šterling GBP 2155,00 2195,00 2180,45 Irska Irski šterling IEP 1965,00 2000,00 2000,90 Danska Danska krona DKK 188,00 195,00 193,87 Grčija Grška drahma GRD 6,30 6,90 6,728 Kanada Kanadski dolar CAD 1060,00 1105,00 1105,00 Japonska Japonski jen JPY 9,20 9,50 9,443 Švica švicarski frank CHF 849,00 865,00 859,16 Avstrija Avstrijski šiling ATS 105,00 107,50 106,348 Norveška Norveška krona NOK 186,00 192,00 191,190 Švedska Švedska krona SEK 200,00 206,00 205,260 Portugalska Portugalski eskudo PTE 8,20 9,00 8,689 Španija španska peseta ESP 11,30 12,20 11,865 Avstralija Avstralski dolar AUD 940,00 1000,00 1002,80 Finska Finska marka FIM 302,00 309,00 307,810 Jugoslavija Jugoslovanski dinar YUD 25,00 28,00 20 — Europ. Curr. Unity ECU — — 1531,90