IZDAJA DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO
UREDNIŠKI ODBOR
Franc Meško — predsednik, Stane "Tone j c, dipl. inž. — odgovorni urednik, Filip Dolinar, Stojan Kerbler, dipl inž., Rozika Klančnik, Franc Klemenčič, Anton Kokol, Anton Kozoderc, Franc Lah, Ivo Tušek, Franc Vrlič.
Tisk CP Mariborski tisk Maribor
Rokopisov in slik ne vračamo
LETNIK VII.
OB ZAKLJUČKU LETA 1968
Pri delu
TEMELJITE PRIPRAVE NA PREDSTOJEĆE SKUPŠČINSKE VOLITVE
Leto 1968 je za nami. Minilo je leto, ko smo bili v štirinajstem letu redne proizvodnje. Kot je že navada, si bomo na kratko priklicali v spomin dosežke tega poslovnega leta, ki pomeni za našo tovarno odločen korak naprej, tako v proizvodnji kakor tudi pri odpiranju trga.
Kot lani ob tem času lahko tudi letos izjavimo — in to še z večjim poudarkom — da so proizvodni rezultati višji, kot smo jih kdajkoli dosegli. Isto velja za obseg naše realizacije, saj nam je uspelo prodati vse stare zaloge in tudi vso letošnjo proizvodnjo.
Najprej bi se na kratko zadržali na proizvodnih rezultatih. Letošnja proizvodnja glinice je dosegla okrog 111.267 ton, kar pomeni za 19 odstotkov več kot lani. Proizvodnja čistega aluminija v livarni pa je v primerjavi z letom 1967 letos narastla za 7,7 odst. in dosegla 41.525 ton; če pa pogledamo količino v skladišče predanih formatov aluminija in aluminijskih zlitin, znaša skupno proizvedena količina 42.292 ton. Tudi proizvodnja anodne mase je narastla za 12 odstotkov in dosegla 24.968 ton. Elektrolize so letos predale livarni za 8 odst. več aluminija kot lani — to pa je 41.795 ton. Pri tem je hala A oddala 20.155 ton ali za 17,4 odstotka več, hala B pa 21.640 ton ali za 0,4 odst. več kot lani. Obratovanje obeh elektroliz — zlasti elektrolize A — je po proizvodnih količinah precej boljše, kot je bilo doslej, še vedno pa nismo dosegli takih rezultatov, kot hi nam jih razpoložljiva sredstva omogočala ter bodo v tej smeri še vedno potrebni določeni napori. Moramo pa reči, da bi bila proizvodnja aluminija še zaznavno višja, če hi dobivali vseskozi kvalitetno elektro-energijo, kar tudi v letošnjem letu, kot še v nobenem letu doslej, ni bil primer. Skozi celo leto se pojavljajo kratkotrajni izpadi elektroenergije, nemogoči padci napetosti in občutne variacije frekvence. Dobavitelj električne energije uporablja vse možnosti in si s tako kvaliteto dobavljene elektroenergije zagotavlja svojo optimalno realizacijo.
Kot smo že uvodoma omenili, ne pomeni letošnje leto samo izboljšanja proizvodnih rezultatov, temveč tudi bistveno izboljšanje možnosti plasmana naših proizvodov. Pri tem se razmere na domačem trgu prav nič niso spremenile. Domači predelovalci, ki jim je zagotovljena cena aluminija daleč pod vsako zunanjo pariteto, so svoj odjem količinsko še znižali in kupili od nas le 27.792 ton aluminija, kar je za 1.964 ton manj kot leta 1967. Nasprotno pa se je naš izvoz večkratno povečal; če smo leta 1967 izvozili 5.200 ton aluminija, je letošnja izvozna količina dosežena z 18.035 tonami, kar je za dva-inpolkrat več. Tudi izvoz glinice se je z 22.349 tonami v primerjavi z letom 1967 podvojil.
Tako smo v letošnjem letu dosegli skoraj 37 milijard starih dinarjev fakturirane realizacije ali za 37 °/o več kot lani. Od te fakturirane realizacije odpade na izvoz skoraj 14 milijard starih dinarjev, kar predstavlja dobrih 37 °/o vse realizacije. Moramo pa sočasno ugotoviti, da je tak porast v letu 1968 delno tudi posledica prodaje zalog aluminija iz leta 1967 in priznanje petodstotne davčne olajšave. Devizna vrednost fakturirane realizacije za izvoz znaša
10,500.000	$, na račun davčnih olajšav pa smo prejeli 656 milijonov starih dinarjev. Iz proizvodnje leta 1968 smo torej dejansko izvozili za okrog 10 milijard 500 milijonov starih dinarjev oziroma za dobrih 8,300.000 $. Ker prehajamo v prihodnje leto brez znatnejših zalog, si brez bistvenega povečanja proizvodnje v letu 1969 ne moremo obetati tako visoke realizacije, kot je bila dosežena letos.
Dolgove domačih kupcev nam je uspelo znižati za okrog 25 °/o, kratkoročne terjatve, ki jih imamo do inozemskih kupcev, so v zvezi z vedno večjimi posli v razumljivem porastu. Na ta način bomo koncem leta izkazali dolžnikom skupaj za okrog 4 milijarde 300 milijonov starih dinarjev, kar je le za 15 % več kot lani.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Kot je že znano naši javnosti, bodo letos v aprilu skupščinske volitve, ki se bodo v mnogočem razlikovale od dosedanjih, zato štejem za potrebno, da se s temi valitvami nekoliko podrobneje seznanimo, predvsem zato, ker prevzame glavno vlogo skupščinskih volitev prav naša naj-masovnejša in najštevilnejša politična organizacija Socialistična zveza delavnega ljudstva.
V skladu z ustavnimi spremembami bomo na spomladanskih volitvah volili vse poslance vseh zborov zvezne in republiške skupščine kakor tudi odbornike občinske skupščine. Pri tem pa, kot sem že omenil, prevzema Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije veliko in odgovorno nalogo, saj je prav ona nosilec in organizator družbenopolitične aktivnosti pri volitvah in nosilec predlaganja in sprejemanja kandidatov za odbornike in poslance. To svojo vlogo uresničuje ob najširši udeležbi občanov in delovnih ljudi, ki sò neposredni nosilci Volilnih pravic.
Volivcem omogoča in spodbuja tako njihovo delovanje, da se tvorno vključujejo v vse faze predvolilnih priprav, v izvedbo volitev in v uresničevanje družbenih dogovorov o nadaljnjem delu oziroma družbenem razvoju po volitvah.
Naše skupščine, kot oblikovalci to izvajalci naše notranje in zunanje politike, morajo delovati dinamično dn učinkovito ter biti sposobne, da kar najbolj kreativno prispevajo k našemu družbenoekonomskemu razvoju.
Zato je povsem razumljivo nu^po, da bodo v skupščine in
njene organe izvoljeni najbolj ustrezni in sposobni kadri, preizkušeni v naši samoupravni praksi, v vsakodnevnem boju za izgradnjo socialističnih družbenih odnosov.
Izkušnje vseh dosedanjih volitev so pokazale, da se volilne priprave lahko uspešno odvijajo in organizirajo le v aktivnem sodelovanju vseh (družbenopolitičnih organizacij.
Kako bo potekale vse priprave in nato same volitive v prejšnjih letih, vsi prav dobro vemo, saj smo mnogi delali okrog teh priprav, ki pa niso bile povsod izvedene tàko, kot bi bilo treba, seveda ne po krivdi tistih, ki so bili aktivno vključeni v to delo, ampak po krivdi- tistih, ki so stali zgolj ob strani, ne meneč se za vsa dogajanja okrog njih, samo da bi pozneje lahko spuščali vodo na svoj mlin ob morebitnih neuspehih posameznih aktivistov in raznih družbenopolitičnih organizacij.
Zato pa je za letošnje spomladanske skupščinske volitve vse drugače, saj Socialistična zveza delovnega ljudstva deluje v dobi predvolilnih priprav kot odprta in javna ter demokratična tribuna, na kateri vsi občani in delovni ljudje ter vse njihove organizacije in združenja enakopravno razgrinjajo svoje poglede, mnenja in interese ter jih v demokratičnem boju mnenj konfrontiraju in usklajujejo.
Organizacije Socialistične zveze so pobudnik in organizator družbenopolitične aktivnosti občanov in delovnih ljudi za priprave na volitve v krajevnih in občinskih organizacijah. V delovnih organizacijah pa oprav-
ljajo smiselno enako dejavnost sindikalne organizacije. In prav tukaj mislim ponovno poudariti vidno vlogo in pa veliko odgovorno nalogo naših sindikalnih organizacij po delovnih enotah in sindikata v naši tovarni, kajti le dobre in temeljite priprave na skupščinske volitve lahko rodijo uspeh in le tedaj, če bo pri tem delu zares aktivno udeležen vsak član nalše delovne skupnosti. Vsi člani ZK v naši tovarni ter vodstva sindikalne organiza-oije so pretresali že v lanskem latu osnutek volilnega pravilnika SZDL., ki določa postopke predvolilnih priprav za volitve odbornikov dn poslancev vseh družbenopolitičnih skupnosti. Ta osnutek volilnega pravilnika je bil objavljen tudi v Tedniku in ga je imel vsak naš občan in delavec možnost pregledati ter se seznaniti z njegovo vsebino. Mislim, da sem svoj čais že pisal o tem, da bo SZDL s svojim »volilnim pravilnikom« določila načela za predhodna zborovanja vseh vrst organizacij in združenj občanov ter postavila norme za sestav, delovanje, pravice in odgovornost kandidacijskih konferenc dn njihovih članov. Na prvi pogled bi morda to izgledalo, kot da nekdo točno predpisuje način delovanja vsem in ne le organizacijam SZDL, v resnici pa temu ni tako, ampak gre le za to, da tak volilni pravilnik v občini pove, kako je kandidacijski postopek prek kandidacijske, konference organiziran, kako lenta nastane in kako deluje, da bi jamčili enako možnost vseh potencialnih akterjev v kandidacijskem postopku.
(Nadaljevanje na 8. sltrani)
(Nadaljevanje s 1. strani)
Za investicijsko vzdrževanje smo v letošnjem letu skupno porabili 1 milijardo 200 milijonov starih dinarjev. Največ sredstev je bilo porabljenih za remont elektrolitskih peči; v hali A je hilo obnovljenih 27 peči, v hali B pa 59 peči. V primerjavi z letom 1967 smo za investicijsko vzdrževanje letos porabili za eno tretjino sredstev manj. V letu 1969 pa moramo računati s ponovnim porastom teh stroškov.
Investicijska potrošnja ostane v letošnjem letu na enaki ravni, kot je bila leta 1967 in znaša nekaj nad 2 milijardi 400 milijonov starih dinarjev. Od tega smo za odplačilo anuitet porabili 638 milijonov. Med pomembnejšimi novimi investicijami naj omenimo dokončanje vparilnice, predelavo mutatorskih grup, investicije v vodarno in za hladilno vodo livarne; pomembna sredstva smo tudi rezervirali za gradnjo halde za rdeče blato na Ptujski gori.
Normativna potrošnja proizvodnje se je v letošnjem letu, v primerjavi z lanskim, očividno nekoliko popravila, ni pa dosegla še takih rezultatov, ki bi nam zagotavljali konkurenčnost z moderno tehniko nove proizvodnje, ki se poraja okrog nas. V to moramo vložiti tudi v prihodnje vse naše osebne in finančne napore, da bomo že v letu 1969 dosegli ta cilj. Prerano je še, da bi že sedaj točno ugotavljali normativne dosežke leta 1968, na vsak način so pa še vedno taki, da ne moremo biti z njimi zadovoljni in za izboljšanje sedanjega stanja predvidevamo v naslednjem letu večje investicije za poboljšanje normativne potrošnje in povečanja proizvodnje.
Sodimo, da v letošnjem letu doseženi osebni dohodki v povprečju okrog 122.000 starih dinarjev po zaposlenem mesečno niso zaostajali za poslovnimi rezultati, saj so za okrog 12 V. višji od lanskoletnih.
Letošnje proizvodne in poslovne uspehe smo dosegli brez dvoma zahvaljujoč za-vestnejšemu in boljšemu delu vseh naših proizvodnih in vzdrževalnih obratov, prometa in osrednjih služb ter samoupravnih organov, saj ne moremo v nobenem primeru reči, da smo na domačem trgu, tako v nabavi kot v prodaji, dosegli boljše pogoje — kvečjemu nasprotno.
V pričakovanju, da bomo v letu 1969 poslovali vsaj tako uspešno kot letos, želim vsem srečno, zadovoljno in uspeha polno novo leto 1969.
Franjo Grünfeld, dipl. ing.
REŠILNI ČOLN
Iz plastičnih snovi je izdelan okoli 4500 kg težek rešilni čoln, ki lahko sprejme 37 mornarjev oziroma potnikov in ki vzdrži temperaturo do 1000 stopinj Celzija. Čoln, ki so ga izdelali v Osaki na Japonskem, je opremljen z vodnimi črpalkami in škropilnicami, tako da se z njim lahko reši tudi posadka z gorečega tankerja.
KAKŠNO BO V PRIHODNJE DELO SINDIKATA?
Delovne konference sindikalnih podružnic po delovnih enotah so za nami, ne pa tudi delo novih sindikalnih vodstev. Vodenje sindikalnega dela so v mnogih podružnicah prevzeli novi tovariši, ki bodo morda le prinesli nekaj več živahnosti in aktivnosti v osnovne sindikalne organizacije, predvsem tam, kjer je morda do sedaj, šlo malce bolj skromno. Morda se nam zatorej že kar na začetku postavlja nehote vprašanje, kakšno bo sploh naše sindikalno delo, predvsem še, če vemo, da bodo celo grupe sindikata po izmenah.
Prav to me je tudi pripeljalo do tega razmišljanja, saj
rišev sploh ne pride na te sestanke, mnogim se mudi na avtobus ali podobno, za tiste, ki še ostanejo,- pa tako vemo, kdo so, saj so stalno in povsod na vseh sestankih in sejah in že skoraj določene stvari dodobra poznajo.
Ravno po grupah pa bo to mnogo lažje, saj bodo njihovi sestanki zelo kratki, in kar je še posebno pomembno, jedrnati in konkretni. Ko so na delovnih konferencah sindikalnih podružnic razpravljali tudi o shemi, ki prikazuje bodočo obliko sindikata v naši tovarni, so nekateri menili, da je preveč razširjena, drugi pa spet, da je tak način edino pravilen in da kot
posploševati, kajti nesmiselno bi bilo trditi, da naš sindikat ni ničesar naredil in da ni pomagal članstvu, če je to bilo v njegovi moči in pristojnosti, toda tega je bilo mnogo premalo in predvsem sindikalne podruž nice so svoje delo usmerjale mnogokrat v povsem drugo smer, kot bi ga morale. Zato tudi sodim, da bo sindikalno delo pri nas krenilo na drugačno pot, le da moramo najti take ljudi, ki bodo s svojo avtoriteto, voljo in sposobnostjo znali sindikalno delo tudi usmerjati tako, da bodo vsemu članstvu vrnili izgubljeno zaupanje. V mnogočem tudi soglašam s piscem članka v 12. številki na-
Franc Repec pri prevažanju aluminija
sem imel priložnost slišati že marsikatero besedo glede teh grup, tako na samih konferencah SP, predvsem pa od strani mnogih članov kolektiva.
Že na delovnih konferencah so mnogi izražali bojazen, da je to vračanje na stare sindikalne pododbore, za katere danes vsi trdimo, da niso potrebni, le da se sedaj drugače imenujejo. Mnogi so namreč bili mnenja, da bi bila boljša le ena sama močna podružnica, seveda z boljšim programom dela in pa z neko določeno sindikalno kompetenco, če jo že. lahko tako imenujemo.
Sam vidim pravo in dobro sindikalno delo prav v teh bodoče formiranih sindikalnih grupah po izmenah. Le-te bodo namreč lahko najhitreje in najbolj konkretno reševale določene probleme, ki so se pojavili v njihovi izmeni in morda pač za vse ostale niso tako zanimivi. Pri tem seveda mislim največ na same notranje probleme v izmeni, ki jih lahko takoj in najbolj konkretno rešijo prav tovariši v izmeni, ki celo zadevo najbolj poznajo in o njej tudi lahko dajo najbolj realno oceno. Osebno sem povsem prepričan, da prav tako sindikalno delo lahko v mnogočem napreduje, seveda le pod pogojem, da bodo v teh grupah na čelu zares taki tovariši, ki bodo sindikalno delo opravljali z voljo in pa z zanimanjem za vsak še tako majhen problem, če se žeta pojavi v kakršnikoli obliki. Pri tem logično odpadejo tudi tisti dolgi proizvodni sestanki, ki bi naj trajali tudi po dve do tri ure, ker ravno tako dolgi sestanki po končanem delu ne rodijo uspeha, saj mnogo tova-
tak tudi daje boljše izglede za boljše sindikalno delo pri nas.
Težko se je zaenkrat odločiti za ene ali druge, vsekakor pa nam mora biti jasno, da je namen te strukture sindikata v našem kolektivu, da sindikalno delo zares doseže tisti namen, ki tej politični organizaciji pripada. Če smo namreč v minulem obdobju kritizirali delo našega sindikata nasploh, : potem se postavlja vprašanje, kaj je pripeljalo do tako slabega dela in kaj smo vsi storili, da bi to delo bilo boljše. Ne vem, če so imele vse sindikalne podružnice izdelane svoje programe dela, po katerih bi naj skozi mandatno dobo delale, seveda poleg vsakodnevnih problemov, ki so se pojavljali na njihovem območju? Vem pa to, da mnogo-kje niso razumeli, da je program eno in da je realnost drugoj To pomeni, da ni samo dovolj, če je v programu dela nakazana pot, kaj bo sindikalna podružnica delala v svoji mandatni dobi, ampak da je manjkalo tisto osnovno, da bi lahko vsak član sindikalne podružnice oziroma sindikata vedel, kaj mu lahko nudi ta podružnica v raznih smereh, če mu bo potrebna pomoč. Tega pa seveda v naših programih ni bilo in tako se je zgodilo, da nekdo, ki je iskal svoje pravice ali nasvete pri sindikatu, sploh ni dobil niti odgovora ali nasveta, kaj mu je storiti, kaj šele, da bi mu sindikalna organizacija kaj pomagala. In prav tu je sindikat pričel izgubljati svojo avtoriteto in predvsem svojo veljavnost, ker so člani vse boli izgubljali zaupanje v svoj sindikat. Tu seveda ne mislim stvari
šega glasila pod naslovom »Zakaj ukinjamo sindikalne pododbore«, saj je v tem članku nanizal mnogo stvari, ki so popoln in resničen odraz našega dosedanjega sindikalnega dela.
Prav njegova trditev oziroma naveden primer iz Delte nam jasno potrjuje samo to, kar sem že uvodoma napisal, namreč, da vidim v novofarmiranih sindikalnih grupah po izmenah krepak korak naprej k izboljšanju našega sindikalnega dela in da se tako v bodoče ne bi več smelo postavljati vprašanje, kakšno bo naše sindikalno delo, ker bo le-to popoln odraz nas samih, ne pa le vodstev sindikalnih podružnic in tovarniškega odbora, kot so to nekateri dosedaj šteli. Vsakodnevno informiranje o vseh dogodkih v podjetju, v delovni enoti, o proizvodnji in raznih problemih,
Silvo Fijavž je voznik viličarja
bo našega proizvajalca pripeljalo do novega spoznanja in prepričanja, da je zares tisti, ki mu je kot proizvajalcu in upravljavcu zaupano vse, s čimer dela in upravlja. S tem pa bo že napravljen tudi nov velik korak naprej v naših skupnih prizadevanjih, da bi naše sindikalno delo prilagodili dejanskim potrebam in problemom, katere smo dolžni reševati vsi skupaj, ne pa le nekaka vodstva sindikalnih podružnic itd. Naši člani kolektiva še vsi ne vedo, kako bo izgledala shema sindikata pri nas in da se pripravlja nov pravilnik o delu sindikata, ki bo tudi v razpravi, pa bi morda kazalo o tem nekaj več napisati v prihodnji številki našega lista, kajti na konferenci tovarniškega odbora sindikata TGA se bo prav gotovo nabralo nekaj stvari, ki bodo nedvomno zanimale naše članstvo.
M. F.
ŠE NEKAJ
V 10. in 12. številki našega tovarniškega glasila sem skoraj do podrobnosti opisal, kdo je koristil sredstva namenske dotacije in kje se je zdravil, zato bi danes v tem sestavku skušal na kratko prikazati delo upravnega odbora zdravstvenega sklada pr.i tovarniškem odboru sindikata TGA, ki je imel v svoji minuli mandatni dobi kar precej dela.
Že v zadnji številki sem na kratko omenil, da je skoraj vsaki seji UO prisostvoval tudi naš obratni zdravnik dr. Stjepan Kiožul, ki je pri vsakem primeru, o katerem so člani UO razpravljali, podal svoje mnenje in vsem temeljito in lepo razložil, zakaj je tako zdravljenje ža posameznike v raznih zdraviliščih potrebno, itako da je UO itoel mnogo boljši pregled nad vsemi dogajanji.
Mislim 'tudi, da ni potrebno kaj več pisati o tem, kako je pred dvema letoma prišlo do formiranja tega sklada, kol so daini svetov proizvajavcev delovnih enot razpravljali o dotacijah in predlagali, naj delavski svet zmanjša dotacijo, namenjeno nogometnemu klubu Aluminij, za 15 milijonov starih dinarjev in ta sredstva nameni tovarniškemu odboru sindikata kot namensko dotacijo za kritje stroškov zdravljenja bolnih članov kolektiva v. raznih zdraviliščih.
S to namensko dotacijo je tovarniški odbor sindikata sprejel novo funkcijo, ki jo je bilo treba dosledno in pravilno izvajati.
Takoj je bil imenovan upravni odbor Sklada, ki je dobil svoj pravilnik, po katerem je moral dosledno poslovati, saj se je moral zavedati, da sredstva niso majhna in da je precej bolnih članov, ki bodo morali iskati zdravniško pomoč v raznih naših klimatskih zdraviliščih. Pravilnik je bil objavljen tudi v našem tovarniškem listu in so ga lahko temeljito pregledali vsi člani naše delovne skupnosti.
Poleg tega, da je v pravilniku bilo dobro razčlenjeno, kdo in pod kakšnimi pogoji lahko koristi ta namenska sredstva za razna zdravljenja v Zdraviliščih, pa je bilo tudi točno določeno, kdo in kako lahko pride v poštev za koriščenje sredstev za desetdnevno rekreacijo. Tu je bilo namreč mnogo opazk in pripomb, češ da so ta sredstva koristili tudi taki, ki niso bili niti
Aluminij
O SREDSTVIH ZDRAVSTVENEGA SKLADA!
najmanj socialno ogroženi oziroma socialno šibki, ker da sta dva v službi, da dobro zaslužita in podobno.
To pa po drugi strani tudi pomeni, da si' niso vsi dobro pregledali pravilnika o koriščenju teh sredstev, saj mnogi niso razločevali, kaj je zdravljenje v klimatskih zdraviliščih in kaj je desetdnevni oddih ali rekreacija v raznih krajih Slovenije ali sosednje Hrvatske.
Vsi bi namreč morali vedeti in razločevati, da je rekreacija in oddih eno 'in da je nujno in potrebno klimatsko zdravljenje v zdraviliščih nekaj povsem drugega in da pri le-teh ni važno, kakšni so njihovi dohodki,, če se že gre za zdravje. Sicer pa so vsi taki in njim podobni, ki so mnogo imeli za povedati na račun tega sklada, lahko iz prej omenjenih številk našega glasila točno poimensko videli, kdo je bil v zdravilišču na zdravljenju in kdo je bil na desetdnevni rekreaciji v raznih krajih Slovenije in Hrvatske.
Prav pa bo vsekakor, če bodo prihajali koristmi in itehtni predlogi, saj bo tako v mnogočem olajšano delo upravnemu odboru tega sklada.
V naslednjih nekaj vrsticah pa še nekaj o samem delu UO in o porabljenih sredstvih ter koliko je ste sploh teh sredstev.
Upravni odbor sklada je imel v času, odkar je pričel z delom, 22 sej, in sicer v letu 1067 'šest sej dn v 1968. latu 16 sej. Omenil sem že tudi, da so člani UO Sklada razpravljali le o vlogah,
ki jih je dal obratni zdravnik, in o katerih je že predhodno dala svoje mnenje budi zdravstvena komisija v Ptuju. V letu 1967 je koristilo sredstva namenske dotacije za zdravljenje 12 članov kolektiva, v letu 1968 pa 62 članov kolektiva, medtem ko je desetdnevno rekreacijo koristilo 39 članov kolektiva. Poleg plačevanja stroškov zdravljenja in stroškov za oddih je bilo treba plačevati tudi
druge stroške. Tako so na primer znašali vsi stroški zdravljenja v raznih zdraviliščih 10 milijonov 282.968 S din, potni stroški pa
410.000	£j> din, za stroške desetdnevnega oddiha je bilo treba odšteti 1,365.000 S din ter 174.000 S din za potne stroške. Poleg že omenjenih sredstev pa je delavski svet še dodatno Sklenil, da se iz tega sklada lahko v izjemnih primerih plača tudi izredna pomoč. Tako je na primer dobila iz tega sklada 100.000 S din MARIJA SIBILA iz Apač, ki je na tragičen način izgubila svojega moža ih ostala hrez sredstev, prav tako pa je UO odobri! ALOJZIJI MESARIC ter SLAVICI JANICES (oibe sita iz Kidričevega) 80.000 S din za kritje (tu namreč mislim delno kritje) nastalih potnih — prevoznih stroškov, ki sta jih imenovani imeli, ko sta hodili vsako nedeljo na obisk k svojima težko bolnima možema v ljubljanske bolnišnice. Tako je torej bilo skupno porabljenih sredstev iz namenske dotacije 12,420.960 S din, iz česar si je že lahko izračunati,, da je od 15 milijonov S din, ki
so bili dodeljeni v letu 1967, ostalo le še 3,581.040 S din, ki pa se prav gotovo že koristijo v tem času. s	■
Mislim, da sem uspel vsem članom kolektiva vsaj delno in bežno prikazati delo upravnega odbora zdravstvenega sklada in koliko je bilo porabljenih sredstev v minulih dveh letih. Cé se seveda malce zamislimo ob teh številkah, se' nam prvi hip zdijo velike,, kar seveda dejansko'tudi so, toda če pa pri tem pomislimo, kolikim našim članom kolektiva se je popravilo njihovo zdravstveno stanje, potem lahko trdimo, da vsa vložena sredstva . le niso bila zaman vlože-ria,, oziroma da so se zares bogato obrestovala, saj zdravja našega. delovnega človeka ne moremo primerjati s prav ničemer. To nam daje tudi upanje; da bodo naši samoupravni organi tudi pri bodoči razdelitvi sredstev za datacijo raznim društvom in organizacijam zares skrbeli tudi za ta sklad, ki bi naj obstajal še v prihodnje. V tem Ičasu bo morda za nami že tudi konferenca tovarniškega odbora 'sindikata TGA, zato v imenu vseh članov dosedanjega UO želim tudi bodočemu UO mnogo uspehov pri delu in seveda še več sodelovanja z vsemi službami dn končno z vsemi proizvajalci. Delo UO' morda res ni težko, je pa zato le odgovorno, saj razpolaganje s tolikimi sredstvi zahteva od vsakega tudi popoln čut odgovornosti pred celotnim kolektivom. . M. F.
Magnetni potni list
Spričo sedanjega razvoja se bo v zračnem prometu kmalu podvojilo število potnikov. Na pariškem letališču Orly je ob konicah že zdaj strahotna gneča, čeprav zahteva odprava potnikov povprečno samo dvajset sekund. Franzoci so pred kratkim izdelali predlog, da bi še bolj pospešili odpravo potnikov. Bistvo francoskega predloga je magnet. Eden izmed vogalov potnega lista je iz plastične snovi. Na eni strani je fotografija lastnika z osebnimi podatki, na drugi pa so dopolnilni podatki. Vse je zabeleženo magnetno. Uslužbenec vloži potni list v poseben aparat, ki v delcu sekunde da zanesljiv odgovor, ali sme potnik nadaljevati pot ali ne. Ta sistem bi skrajšal odpravo oziroma kontrolo na dve do tri sekunde in bi dokaj pospešil potniški promet.
Prebijanje peči v elektrolizi B
Reagiranje sindikatov na zasedbo Češkoslovaške
DOGODKI V ZVEZI S ČEŠKOSLOVAŠKO SO PRECEJ VPLIVALI NA POLITIČNO SITUACIJO V SVETU, PRAV POSEBNO PA NA MEDNARODNO DELAVSKO IN SINDIKALNO GIBANJE. RAZVOJ JE POKAZAL, DA JE OKUPACIJA ČEŠKOSLOVAŠKE IZZVALA ZAOSTROVANJE MEDNARODNEGA POLOŽAJA IN OPOGUMILA PRISTAŠE HLADNE VOJNE, BLOKOVSKE POLITIKE IN INTERESNIH SFER. TAKE POSLEDICE OTEŽUJEJO POGOJE DELA SINDIKALNIH GIBANJ V SVETU IN SLABŠAJO NJIHOVE MEDSEBOJNE ODNOSE.
V želji, da bi pomagali prer broditi nastale težave v svetovnem sindikalnem gibanju, so jugoslovanski sindikati takoj po agresiji petih držav Varšavskega pakta na Češkoslovaško naslovili pismo vsem nacionalnim sindikatom in mednarodnim organizacijam, s katerimi sodelujejo, v katerem so obsodili akt nasilja na svobodno državo in njen delavski razred.
Večina tujih sindikatov je na pismo sveta odgovorila in prav tako obsodila intervencijo na Češkoslovaško.
Avstrijska sindikalna federacija (ÖGB) izraža obžalovanje zaradi okupacije ČSSR in daje podporo »borbi češkoslovaškega naroda za ,svobodo in neodvisnost«. Organizirala jè 5-minutni protestni štrajk ter do nadaljnjega prekinila vsako sodelovanje s sindikati držav, katerih čete so sodelovale v intervenciji.
Belgijska generalna federacija dela (FGTB) je izdala dve deklaraciji, v katerih obsoja vstop sovjetskih oboroženih sil in smatra, da je to, »v nasprotju s pravili mednarodnega prava«.
Danska sindikalna federacija (LO) je zaradi agresije na Češkoslovaško prekinila sodelovanje s sindikati SSSR. V pismu naslovljenem Centralnemu svetu Sovjetskih sindikatov je rečeno: »Med sindikati naših dveh držav ne bo. več stikov, ker se ne moremo o ničemer več pogovarjati.«
Generalna konfederacija dela (ĆGT), največja francoska sindikalna centrala, navaja v svojem pismu, da »dogodki na Češkoslovaški povzročajo vznemirjenje francoskih delavcev, ki čutijo globoko prijateljstvo in solidarnost s svojimi češkoslovaškimi brati«. Ta ista centrala pa je obsodila 10-niinut-ni štrajk v znak solidarnosti z delavci ČSSR, ki ga je organizirala druga francoska sindikalna centrala, | _ Demokratična konfederacija dela (CFDT). Kot razlog te obsodbe navaja, da je ta iniciativa »neoportuna« ter da lahko izzove konfuzijo, katero bi izkoristile »reakcionarne in proimperialistične sile«. Francoska demokratična konfederacija dela (CFDT), druga največja sindikalna centrala v državi, je poleg 10-mi-nutnega štrajka posredovala tudi pri sindikatih varšavske petorice ter zahtevala od njih, da naj se zavzemajo za umik tujih čet iz ČSSR.
Holandska sindikalna federacija (NW) je takoj pò agresiji poslala telegram Prezidiju sovjetskih sindikatov z zahtevo, da »rusko sindikalno gibanje« interve-
nira za umik čet, »ki so okupirale ČSSR« in da se ponovno uvede svoboda češkoslovaškemu narodu.
Vse tri italijanske nacionalne sindikalne centrale: Generalna konfederacija dela (CGIL), Italijanska unija dela (UIL) in Italijanska konfederacija krščanskih sindikatov (CISL), so ostro reagirale in obsodile agresijo na ČSSR. »Nesprejemljiva vojaška intervencija je podpora bivši birokraciji, lahko samo zavre proces razvoja sil, ki teže h krepitvi socialistične družbe«, navaja v svojem sporočilu CGIL. Ostali 'dve sindikalni centrali sta organizirali 5-minutni štrajk.
Norveška federacija sindikatov (LO) je v znak protesta opustila nameravano sodelovanje s sindikati, držav, katerih čete so intervenirale v ČSSR. V pismu, naslovljenem sindikatom teh držav, je med drugim rečeno: »Ostro obsojamo uporabo sile za dušenje nacionalne svobode in samoupravljanje neke države.«
Sindikati ZR Nemčije so prav tako ostro obšodili agresijo. Nemška sindikalna federacija (DGB) je poleg protestnega pisma v znak solidarnosti z delavci ČSSR, razglasila petminutno prekinitev prometa. Prav tako so zahtevali, da Mednarodna konfederacija svobodnih sindikatov v zvezi s Češkoslovaško posreduje pri generalnemu sekretarju OZN. Zaradi agresije na ČSSR je nemški sindikat kovinarjev preklical vabilo za udeležbo na kongresu predstavnikov sindikatov SSSR, Poljske, Madžarske in Bolgarije.
Obsodbo agresije in podporo narodu in delavskemu razredu ČSSR so izrazili tudi mnogi drugi nacionalni sindikati: Švice, Velike Britanije, ZDA, Kanade, Turčije, Izraela in ostali.
Sindikati večine dežel v razvoju so prav tako izrazili zaprepaščenost in ogorčenje zaradi agresije na Češkoslovaško.
V resoluciji Generalne unije Tunizije je rečeno: »Delavci Tunizije so zelo zaskrbljeni zaradi uporabe sile s strani skupine držav za vsiljevanje češkoslovaškemu narodu metode za izgradnjo socializma, ki so nasprotne njihovi volji in realnosti njihove države.« Konfederacija mehiških delavcev, Perujska konfederacija dela in ostale so tudi obsodile okupacijo češkoslovaške ter zahtevale, da se OZN zavzame za ohranitev suverenosti ČSSR.
Kdo je podprl agresijo?
Poleg sindikatov petih držav — udeleženk agresije, je največ sindikatov iz nerazvitih dežel, kot so: Sindikalna konfederacija dela Kolumbije, sindikati Severnega Vietnama, Severne Koreje, Konfederacija dela Južni Jemen in podobno.
Sindikati nekaterih držav so se izognili kakršnikoli izjavi in komentarju. To so sindikati nekaterih arabskih držav in Zveza sindikatov Finske.
Intervencijo so obsodile tudi vse mednarodne sindikalne organizacije.
Mednarodna konfederacija svobodnih sindikatov, v kateri so včlanjeni v glavnem zahodni sindikati socialdemokratskih strank, kot tudi njihove strokovne unije, so (Nadaljevanje na 8. strani)
Iz prakse za prakse
POMEN TRDEGA KROMANJA
Kokol Rudolf je vodja šamoterjev
Hidravlični prenos rud!
Postopek, pri katerem se plast kroma elektrolitì&niò nanaiša neposredno na kovinsko površino, da se ta z njo zaščiti, imenujemo trdo kromanje. S tem skušamo doseči veliko itrdobo površine, veliko odpornost proti obrabi (eroziji) in kemijskim vplivom (koroziji) ter zmanjšanje tornega koeficienta. Ta postopek je v rabi predvsem pri merilnem, rezilnem in drugem orodju.
Glavna lastnost elektrolitično nanesene plasti s kromom je velika trdota. Krom kot kovina ima po Mohsovi skali trdoto 9,
volfram 7,5. Zaradi svoje velike trdote je odporen proti vsaki obrabi' pri suhem trenju na merilnem orodju, proti obrabi pri trenju v mazivih na tečajih, gredeh itd. Na splošno bi lahko rekli, da imajo po-kromani deli 5—10-krat daljšo življenjsko dobo kakor ostali nepokromani. Trdi krom ima zelo majhen borni koeficient, na primer:
krom na krom 0,12, krom na jeklu 0,17 (za primerjavo jeklo na beli kovini 0,25, jeklo na jeklu 0,3). Slabo pa se krom obnaša na aluminijevih zlitinah,
krom na kromu pa se naj ne uporablja. Razlog navajam v naslednjem:
svetla površina pri mazanju ni nobena prednost, ker je ad-hezivnost take površine za maziva manjša kakor pri jeklu in litem železu.
Če nastanejo težave pri mazanju kromanih površin, jih napravljajo porozne. Slaba poroznost kroma, da bi se močil, pa ima tudi prednosti; tako je na primer pri predelovanju mehkih kovin, - ker se na kro-mano orodje ne lepijo. Poseben primer te lastnosti so pokroma-ne varilne naprave, na katere se ne prilepi j ajo kapljice kovine.
Kromane površine so neobčutljive za razne kemikalije in prenašajo nizko temperaturo zelo dobro. Krom oksidira pri barometrskem tlaku šele pri 600° C, njegovo tališče pa je 1800° C. Proti zračnim vplivom je neobčutljiv in omogoča dobro zaščito že s plastjo, debelo 0,003 mm.
Klorovodikova kislina pa krom zelo močno razjeda.
AdhezLvnost kroma k podlagi je odlična, prav zaradi posebne molekularne strukture. Zveza s podlago je popolnoma homogena. Adhezija je tem boljša, čim bolj gladka in ne-porozna je površina podlage, posebno še, če je dobro polirana. Prednostno zanj je, da teče postopek v hladnem in znaša temperatura komaj 60° C. Zaradi tega je to edini postopek za utrjevanje površine, pri katerem se ni treba bati deformacij zaradi toplotne obdelave.
Nadaljnja zelo dobra je uporaba galvanskega kromanja ter nanašanje le-tega na obrabljena mesta in prédmete, ki so šli v proizvodnji zaradi napačmh mer v izmeček.
Trdo kromanje je uporabno za večino jekel, za sivo litino razen grafiime, pa tudi za baker, nikelj, aluminij in zlitine.
H.	V.
Žarnica in žebelj
Ameriški elektrotehniški gigant General Electric je začel izdelovati za posebno zahtevne pogoje žarnice, prevlečene s silikonskim elastomerom. Drobna plast silikona, ki je popolnoma prozorna, je tako odporna, da zelo učinkovito ščiti žarnico pred udarci in drži drobce stekla skupaj, čeprav žarnica popolnoma razpoka. Povrh prestreza prevleka tudi hude temperaturne preobremenitve, zaradi katerih običajno vselej žarnice popokajo, npr., če padejo vodne kapljice na razbeljeno žarnico. Skozi to žarnico lahko zabijemo žebelj in se pri tem ne bo razletela.
Pontonski most iz stekla in pene
Izdelali so ga v Veliki Britaniji, povzročil pa je precej pozornosti. Sestavni deli pontonskega mostu merijo 3X3 metre in tehtajo pò 300 kg, tvori pa jih lupina iz plastične mase in steklenih vlaken, medtem ko so plavci napolnjeni s plastično peno. Elementi mostu so izoblikovani tako, da jih je mogoče zelo lahko sestavljati z vseh strani, zaradi izbire materiala pa so izredno lahki, odporni in kajpak nepotopljivi, če se spomnimo izredno dobrih izkušenj s čolni iz plastične mase in steklenih vlaken, bi novim pontonskim mostovom lahko obetali uspešno uveljavitev.
Patentirani hidraulični sistem za prenos premoga in rud, vertikalno in s strani iz podzemnih rudnikov je ocenjen kat tehnično najnaprednejši svoje vrste. Lahko se prilagodi vsem vrstam del v rudnikih in se lahko uporablja tudi v drugih panogah industrije.
Sistem imenovan »Hidrolift« se sestoji » iz (črpalke, tlačnega rezervoarja, v kateri se tovori premog ali ruda, vhodne cevi, ki dovaja vodo pod pritiskom v dvigalne cevi, po kateri se prevažajo trdna telesa,, potopljena v vodi. Slika prikazuje sestav osnovnega sistema, ki izkorišča dotekajočo vodo v rudniku, kot prenosnika trdnih teles. Po drugi varianti pa se lahko voda iz površja (reke ali posebni bazeni) (črpa v tlačni rezervoar, , ter služi kot prenosnik. Sistem deluje na osnovi šarž premoga ali rude. Tlačni rezervoar (8) se napolni z rudo ali premogom in se zapro vhodna vrata. Črpalka (5) poganja vodo pod pritiskom po vhodni cevi (6) na dno rezervoarja (8). Tu voda izstopa 'kot curek (7) in potegne s seboj trdna telesa in jih dviga po dvigalni cevi (4). Na vrhu dvigalne cevi se trdni predmeti z vodo izlivajo na sito (1), kjer se odstrani voda in trdni predmeti padajo v bunker (2), odkoder se tovorijo. Vo-
da odteka iz lijaka pod sitom (1) v bazen za nadaljnjo uporabo.
Razmerje trdna telesa—voda je odvisno od razdalje med vstopom v dvigalno cev in njenim izstopom na sito. To se mora stalno menjati s kontrolo te razdalje in se giblje od 0:1 do 1,5—1 razmerja trdno telo— voda po volumenu. Koeficient razmerja je znatno večji kakor pri drugih hidravličnih prenosnih sistemih.
Dvigalna cev prenaša dele trdnih teles do 75 % svojega premera. Za neprekinjeno delo se lahko uporabljata dva sistema tlačnih posod tako, da se ena polni, druga prazni.
Sistem daje razne možnosti za vse vrste rudarstva in industrije. Ima določene prednosti: od gibljivih strojev je potrebna samo tlačna črpalka. Stroški nabave in montaže znašajo samo okrog 35 % stroškov za običajne sisteme dviganja in prenašanja, je možnost avtomatiziran j a pri zelo nizkih stroških. Ker se lahko prenašajo raz-merno velika trdna telesa, se zmanjšujejo stroški drobljenja v rudniku in njihovo odvodnjavanje.
Konstrukcija: Derec Davies R.
H.	Buchanan Australija.
mm
Spone za anođne kline
ZNANOST - ZNANJE DELOVNEMU ČLOVEKU
Jugoslovansko društvo za širjenje znanstvenih spoznanj »Nikola Tesla« v Beogradu je v začetku prejšnjega leta povabilo Zvezo inženirjev in tehnikov k sodelovanju v široko zasnovani akciji, z namenom približati znanost —; znanje vsakemu delovnemu človeku. To akcijo so podprle zvezne in republiške družbeno politične organizacije, zavedajoč se pomena znanosti in znanja za naš splošni družbeni in gospodarski napredek.
Zaradi uspešnega vključevanja v širši gospodarski prostor zunaj naših meja, je potrebno uva j aiti v proizvodnji modeme tehnološke postopke. Osvajanje novih, popolnejših tehnologij in sodobne organizacije dela pa zahteva širše splošno in poglobljeno strokovno znanje.
Društvo inženirjev in tehnikov v Kidričevem sprejema pobudo jugoslovanskega društva za širjenje znanstvenih spoznanj. Na svojem občnem zboru je sprejelo sklep, da usmeri svoje delo k uresničevanju te zamisli.
tS tem člankom želimo seznaniti kolektiv naše tovarne s programom društva v letu 1969, katerega vsebina je »znanost delovnemu človeku« in zajema:
1.	Poljudna predavanja o dosežkih pri znanstvenih in raziskovalnih delih, zanimiva za Slane našega kolektiva.
2.	Predavanje sodobnih strokovnih filmov iz različnih področij znanosti in tehnike, posebno pà še iz področja aluminijske industrije.
3.	Ekskurzije, z ogledom tovarne IMPOL v Slovenski Bistrici, tovarne dušika Ruše in mariborske livarne.
4.	Objavljanje krajših zanimivih sestavkov s področja znanosti in tehnike v tovarniškem časopisu »Aluminij«, v rubriki »Znanost — znanje delovnemu človeku.«
Namen naših članov je, da z izbiranjem in objavljanjem takih sestavkov seznanjajo bralce z dosežki znanosti in tehnike doma in na tujem.
O času predavanj in predvajanju filmov bomo kolektiv obveščali v našem časopisu »Aluminij« ter z obvestili na oglasnih deskah po posameznih obratih.
Želimo, da bi vsi, ki jim je program društva namenjen, s svojim sodelovanjem podprli naša prizadevanja in izkoristili možnosti za razširitev splošne razgledanosti ter obogatitev strokovnega znanja.
Varnostni koeficient pri konstruiranju
Mladi konstrukter je postavljen pred odgovorno izbiro, ko se odloča za primeren varnostni koeficient pri konstruiranju novih strojnih naprav. Šolska predavanja dajo dovolj znanja v statiki in trdnosti, če je obvladal predpisani učni program. S primernimi navodili začne brez velikih težav s konstruiranjem in dimenzioniranjem mirujočih konstrukcij in klasičnih strojnih elementov. Upoštevati mora pri tem delu razne zvezne odredbe. Žal sé te večinoma nanašajo na gradbene elemente, medtem ko za razne sunkovite obremenitve te odredbe ne predpisujejo maksimalnih dopustnih napetosti v materialih, /temveč kratkomalo svetujejo odnosno predpišejo uporabo predpisov visokorazvi-tih industrijskih držav. Pri nas se v takih primerih mnogo poslužujemo tehničnih predpisov Zvezne repuhlike 'Nemčije, saj nam je nemška literatura z izredno bogato izbiro normiranih industrijskih izdelkov in posameznih strojnih elementov zaradi soseščine najbolj dosegljiva. Naši večji izvozniki morajo mnogokrat ■ upoštevati zahteve kupcev in tudi predpise drugih držav. Indijci so zahtevali od Litostroja angleške norme pri dobavi dvigal, Novozelandci pri dobavi vagonov od Železniške delavnice itd. Pri tem je težava za mlajše tehnične strokovnjake, ker zaradi pomanjkanj a znanj a tujega jezika ne poznajo dovolj inozemske strokovne literature.
Da preidem na jedro, ki ga nameravam obravnavati v članku. Ekonomična konstrukcija ali strojna naprava naj bo zasnovana na Skrajni meji med dopustno obremenitvijo z upoštevanjem odgovarjajočega varnostnega koeficienta in vendar z dovolj dolgo življenjsko dobo. To velja za nepredvidene in nestalne sunkovite, obremenitve, ki se pojavljajo občasno na strojih. V mnogih primerih je pri sunku znana smer ali velikost dinamične sile, j še večkrat se pa sila ne more ugotoviti. Računsko se dokazuje samo z raznimi predpostavkami, točno pa se dokazati ne da. Včasih je znana sila udarca, a ni poznano število udarcev, npr. pri transportnih strojih, dvigalih itd. Imamo budi nasprotne primere, kjer je znano število nihajev, a je sila, ki jih povzroča, nepoznana. Za primer naj navedem vibracije, ki nastajajo zaradi obrabe rotorjev v ventilatorjih, črpalkah in ostalih rotirajočih strojih. Minpgokrat pa ni znana niti sila, niti število udarcev, kot je to pri drobilnikih, čeprav so te .sile znatne in se jiih pri projektiranju mora upoštevati. Konstrukter, ki še nima večletne prakse, se pri tem znajde v težavah, ker večja proizvodna podjetja drže varnostne faktorje, ki so jih pridobila z dolgoletnim izkustvom, za poslovno tajnosti, saj zavisi od tega cenjenost produkta in konkurenčna sposobnost proizvajalca.
Vemo, da je varnostni koeficient
«zr
V — _
«dp
kjer predstavlja »«zr« z rušilno napetostjo, »«dp« dopustno napetost, a v varnostni koeficient. V tehnični mehaniki inž. Lea Novaka najdemo pod osnovnimi pojmi »Nauka o trdnosti« sledečo tabelo s povprečnimi varnostnimi koeficienti:
Način obremenitve
Mirujoča obremenitev brez sunkov
Nestalna z zmernimi sunki Obremenitev z močnimi sunki
Čeprav je ta tabela z varnostnimi koeficienti mišljena za šolsko uporabo,, jo je deloma možno uporabiti tudi v praksi. Žal * pa pisec omenjene učne knjige ni točno definiral termine: nestalna obremenitev brez sunkov, z zmernimi sunki in z močnimi sunki. Te definicije enostavno ni mogoče napisati. Zato izvaja, da so zaradi neenakomernosti strukture materiala povsem točni in brezpogojno veljavni podatki nemogolči. Nadalje omenja tudi velikost prereza konstrukcijskega dela, od katerega tudi zavisi varnostni koeficient odnosno dopustna napetost. Spričo tega, da so povsem točni podatki nemogoči, je Wöhler ugotovil s poskusi, da se material zruši pri ponovnih obremenitvah pri mnogo manjši sili kakor pri enkratni obremenitvi. Znani teoretik Bach je izdelal tabelo za mirne obremenitve in za razne materiale, v kateri definira termine, vendar loči sarmo tei različice:
a)	Statična I. obremenitev bo počasi narasla od nič na maksimalno končno vrednost Fmaks (konstrukcija v gradbeništvu);
b)	Utripajoča II. obremenitev naraste nà maksimalno vrednost in pade nato na nič ter se to utripanje ponavlja (razni strojni deli);
c)	Izmenična III. obremenitev niha med pozitivno in negativno enako veliko maksimalno dopustno silo od + Fmaks do — Fmaks (ojnice).
Tabela z zgornjo razvrstitvijo je v vsakem strojniškem ali gradbenem priročniku, pa tudi v raznih varnostnih predpisih, zato tu ni' prikazana. Tabèle, vsebujejo dopustne obremenit- . ve ž razponom. Pojavi se vprašanje, katero dopustno obremenitev naj vzamemo iz razpona. Na splošno velja pravilo, da moramo za male preseke uporabiti nizke dopustne napetosti, a za velike preseke maksimalne dopustne napetosti. Toda kaj so mali in veliki preseki, to je relativen pojem. /Sestavljavec tabele prepušča v večini primerov presojo konstruktorju, samo za nekoliko primerov postavlja predpise zakonodavec. Odločitev je še težja, če so sile sestavljene iz normalnih in tangencialnih sil, ki delujejo v raznih velikostih in smereh. Čim več je spreminjajočih se sil, višji varnostni koeficient, oziroma nižja dopustna obremenitev je umestna.
Odredbodajalec je nekaj redkih primerov točneje opredelil. Poglejmo dimenzioniranje gredi za kombinirano obremenitev. Če . pri enostavnem izračunu zane-' marimo upogibni moment ali se ; ta ne da točno izračuna,ti, predpisuje dopustno tangencialno napetost Tdp za razne primere gredi, s tem pa tudi varnostne koeficiente, kot sledi: za d ^ 25 mm ■ Tdp ^ 100 kg
na cm3
za d	25—50 mm tdp ^ 200 kg
na cm2
za d	50—80 mm Tdp ^ 300 kg
na cm2
za d > 80 mm Tdp ^ 400 kg
na cm2
Iz tega izračunamo varnostne koeficiente in jih med seboj primerjamo. Nahajajo se v razmerju s premeri gredi 0 25:50: :80:80 in vidimo, da se varnostni koefioient dvigne za 50 %, če za enaki odstotek gred zmanjšamo do premera 80 mm.
Poglejmo še čisti nateg. Za kavelj na žerjavu je po DIN do-
Jeklo	Lito železo	Les tuo jd CÖ Ö	tlak	Kamen	Vrvi
3	6	6	4	10	4
4	8	7	5	20	5
5	10	8	6	30	6
6	m	10	7	40	7
pustna obremenitev «dp = 400— —650 kg/cm2 za material č 1330 ali Č 1430 s «zr ca. 50—55 kp na cm2. Varnostni koeficient je predviden od 12,5 do 10 s pripombo »za male do velikih koristnih obremenitev«. Na hitro, gledano, konstrukter ju je dana poljubna izbira. V resnici ni tako. Poglejmo spodnjo tabelo, ki jo- diktira predpis.
ciznejŠi s svojimi predpisi z ozirom na «zr zrušilno in predpisuje od 4,5 do 9,3-kratno varnost, z ozirom na število dvigov na uro.
Kot rezime sledi, da moramo varnostne koeficiente zbirati po sledečih smernicah:
— enostavna obremenitev dopušča točen izračun napetosti v materialu — izberemo čim nižji
^ votle preseke konstruiramo z nekoliko povečanimi varnostnimi koeficienti kot polne,
Bln ostre zareze' in razni utori močno zvišujejo napetosti v materialu; če jih posebno ne upoštevamo v izračunu, je potrebno zvišati varnostni koeficient,
— na izbiro varnostnega koeficienta vpliva nadalje tudi vpliv toplote, kemični vplivi,
I
"L
m
S'e
V diagramu je vidno, da je proizvajalec zvišal varnostni koeficient; saj se nahajajo stvarne napetosti v materialu med 200 in 540 kp/cm2, čeprav ima pri manjših premerih boljše pogoje za poboljšanje materiala pri toplotni obdelavi. Podobne rezultate dobimo pri upo-gihnih momentih, ki nastajajo v kritičnem prerezu. DIN predpisuje «ap od 800—1200 kp/cm2, a stvarne napetosti se vrste od 770 kp/cm2 naprej.
. Jugoslovanski predpisi zahtevajo 6-kratao varnost za jeklene vrvi. Nemški DIN je pre-
varnostni koefioient v dopustnih mejah,
—	sestavljene obremenitve, ki v praksi ne dopuščajo točnega izračuna, zahtevajo večji varnostni koeficient,
—	za utripajoče, posebno še izmenične obremenitve z visokim številom spreminjajočih obremenitev ali celo z možnimi nepredvidenimi sunki je potreben zelo velik varnostni koeficient,
—	z ozirom na velikost preseka moramo male preseke računati z večjimi varnostnimi koeficienti, a velike preseke z manjšimi,
vrsta materiala, obraba, korozija itd.
Iz povzetega je razvidno, .j da mora biti konstruktor dobro seznanjen ne samo z materiali, temveč tudi s pravilno uporabo varnostnih koeficientov, ker samo s pravilno izbiro le-teh bomo ekonomično konstruirali. V priročnikih imamo običajno samo tabele za ogljikova jekla C 0345, C 0545, SC 14 in CL050, za ostale materiale pa izračunavamo dopustne napetosti iz zrusllne trdnosti, ki jih najdemo za legirane materiale v raznih katalogih in priročnikih.
A.	T.
Merilci pri delu v elektrolizi A
Vlaknasta svetlobna optika za osvetljevanje avtomobilov
V najnovejših konstrukcijah avtomobilov uspešno uporabljajo vlaknasto svetlobno optiko v obliki tako imenovanih »svetlobnih kablov«. Ti »svetlobni kabli« so izdelani iz izredno prozornih vlaken, ki so narejena iz umetnih mas in so zato ti kabli bolj prozorni kot prejšnji, narejeni iz steklenih vlaken. Nova konstrukcija omogo-
ča, da se za osvetljevanje vseh signalnih točk na avtomobilih uporabi samo en svetlobni izvor. Na ta način se doseže znaten prihranek pri porabi električne energije. Z nameščanjem ustreznih barvnih filtrov na »svetlobne kable« se doseže potrebna barva signala.
Taksiji roboti
Že čez dve leti bodo lahko taksiji roboti, ki jih trenutno
konstruirajo v Angliji po državnem naročilu, sposobni za promet. Štirisedežni avtomobili, ki jih bo vodil in kontroliral elektronski računalnik, bodo tekli po »električnih« tirih. Taksiji roboti bodo dosegli hitrost okoli petdeset kilometrov na uro in se bodo ustavljali vsakih osemsto metrov, da bi potnikom omogočili vstop in izstop. Z luknjasto kartico bodo potniki elektronskemu računalniku navedli cilj svojega potovanja.
Neupoštevanje varnostnih in pogonskih predpisov
V letu 1968 se je 72 delavcev ponesrečilo zaradi tega, ker niso upoštevali pogonskih in varnostnih predpisov. Od teh pa je bilo 19 delavcev, ki so zaradi nastalih telesnih poškodb morali v stalež. Zoper te ponesrečence so pristojna vodstva obratov in SVD uvedla disciplinski postopek, tem delavcem pa tudi nezgode niso priznali.
slika št. 1	slika- št. 2
Ce pogledamo samo glavne knšiitve pogonskih in varnostnih predpisov, spoznamo, da so te kršitve bile prav naivne. Pri tem lahko omenimo tudi, da so bili vsi ti ponesrečenci (72) seznanjeni in poučeni o varnem delu. Glavne kršitve so bile:
a)	8 ponesrečencev — ni uporabljalo ustreznih osebnih zaščitnih sredstev, kljub temu da so jih imeli na razpolago;
b)	10 ponesrečencev — ni upoštevalo pogonskih in varnostnih
predpisov, npr. delo pri strojih;
c)	1 ponesrečenec — o. z. s. — očal ni imel na dčeh, ampak
na čelu.
Abo te ponesrečence razdelimo po obratih, dobimo naslednji pregled:
1.	strojno vzdrževanje 7 p.
2.	glinica	7 p.
3.	livarna	2 p.
4.	elektno vzdrževanje 1 p.
5.	elektroliza	1 p.
Prav smešno je včasih, da nekateri delavci uporabljajo nekatera o. z. s. samo tedaj, ko za njimi stoji nadrejena oseba. Na splošno pa velja med delavci mnenje^ da mora pri njih vedno stati »nekdo« — kot angel varuh!
Jasno je, da se bodo takšne in podobne poškodbe dogajale toliko časa, dokler vsak posameznik ne bo imel občutka za osebno varnost, za odgovornost do svoje okolice, družine in družbe!
-k
Zahvala
Ob bridki in nenadomestljivi prerani izgubi našega predragega moža, očeta
Jožeta Jančeca
preddelavca šamoterja
se iskreno zahvaljujemo celi delovni skupnosti, posebej pa njegovim sodelavcem iz DE gradbeno vzdrževanje za vsestransko pomoč. Hvala vsem družbenim organizacijam, sindikalni podružnici, pevskemu zboru, gasilskemu društvu za izkazano čast ob mrtvaškem odru in spremstvo na njegov zadnji dan. Posebna zahvala tovarišem: Šeguli, Kostanjevcu, Dolinarju, Špicarju in Klemenčiču za izkazano pomoč v času njegove zahrbtne bolezni in ob najhujšem. Zahvaljujemo se tov. Zupaniču, Belšaku, Vehovarju in Klemenčiču za njihove izgovorjene besede pri odprtem grobu, kakor tudi Sostanovalcem in • vsem, ki so darovali cvetje, izkazali sočustvovanje in kakršnokoli pomoč.
Žalujoča žena Slavka z otroki Jožetom, Slavkom in Marico
Zahvala
Podpisana ANGELA MLAKAR iz Apač se iskreno zahvaljujem godbi tovarniškega odbora sindikata, vsem njegovim bivšim sodelavcem, ki so pospremili mojega prerano umrlega moža na njegovi zadnji poti. Prav tako iskrena hvala govorniku za njegove besede, ki jih je spregovoril ob odprtem grobu. Še enkrat hvala prav vsem, ki so mi v tistih težkih trenutkih stali ob strani, mi pomagali ter mi tešili mojo neizmerno bol.
Žalujoča žena Angela Mlakar
Zahvala
Podpisani Janez Klajnšek, zaposlen v delavni enoti osrednjih služb, se zahvaljujem tovarniškemu odboru sindikata kakor tudi organom upravljanja, ki so odobrili sredstva za zdravljenje bolnih članov kolektiva, da so mi omogočili zdravljenje v Laškem.
Janez Klajnšek, DE osrednje službe
ANALIZE NESREČ
Glavni namen analize nesreč je odkriti vse nevarne materialne okoliščine in nepravilno ravnanje ter navade delavcev, ki so že ali pa bi utegnile povzročiti nesreče ali obolenja. Analiza nesreč je temelj preventivne varnostne dejavnosti. Nesreč ne moremo preprečevati, dokler ne vemo, zakaj in kako se dogajajo. Popolno poznavanje dejstev in okoliščin, ki obdajajo nesreče, je nujno potrebno vodstvu vsake delovne organizacije. Brez take osnove ni možna smotrna akcija za preprečevanje nesreč.
Analiza ne sme posneti samo površno vzroke nesreč in obolenj, temveč mora odkriti tudi njihove najgloblje korenine.
Analiza pa naj nikakor ne ima namena na nekoga zvaliti krivdo za nesrečo. Če analiziramo nesreče s takim motivom, ne moremo dobiti pravilnih podatkov o vzrokih nesreče. Prizadeti bodo skrivali bistvene informacije ali jih pa namerno popačili, da bi se s tem izognili odgovornosti ali pa druge izvlekli iz zadrege.
Vsak raziskovalec naj bi se brezpogojno zavedal, da ne analiziramo nesreč zaradi ugotovitve krivde kogarkoli, temveč da nima analiza drugega namena, kakor da ugotovi prave vzroke nesreče.
Zaradi zamotanega dogajanja nesreč naj bi jih analizirala ekipa strokovnjakov — varnostni inženir, obratni zdravnik, industrijski psiholog in socialni delavec. K temu delti je treba pritegniti še tehnične in organizacijske strokovnjake v določenih primerih.
Vodje pogonov, skupin, preddelavci najbolje poznajo ponesrečenca, njegovo delovno mesto, delovni proces, opremo in stroje, ki so zapleteni v nesrečo, pa je logično, da so le-ti pravi ljudje za to, ker so najbližji dogajanju nesreče in tudi neposredno odgovorni za varnost svojih delavcev.
Neposredni vodja ne more vedno sam odgovoriti na vprašanje, zakaj je prišlo do nesreče, ter tudi ne more predložiti pravilnih ukrepov za preprečitev ponovitve podobne nesreče. Zato je potrebno, da v takem primeru njegovo analizo nesreče dopolni strokovnjak iz službe varstva pri delu. Tako mora ta preveriti vse analize nesreč, pri katerih ni osebno sodeloval.
Kolikor pa je vodja, kjer se je dogodila nesreča, sam prizadet, ne more analizirati nesreče, ker ne bi mogel biti objektiven.
Zelo koristno je pritegniti k analizi nesreče tudi člane komisije za varstvo, vsaj iz tistega obrata, v katerem se je nesreča pripetila. To je na eni strani dobra praktična šola, na drugi strani pa imajo delavci večje zaupanje v objektivnost analize nesreče, če pri njej sodelujejo tudi njihovi tovariši iz obrata ali pogona.
Potrebno je raziskovati vsako nesrečo, ne glede na to, kakšne so njene posledice, torej tudi nesreče, ki povzročajo le materialno škodo, in nesreče, ki so ostale brez posledic, torej brez materialne škode in telesne poškodbe.
Analiza nesreče, ki je ostala brez posledic, je za preventivo zelo koristna, ker nam pokaže vzroke, še preden so mogli povzročiti škodo ali poškodbo. Vendar se take analize v splošnem zanemarjajo. Prav tako se zelo redko analizirajo nesreče, ki so se odpravile s sodelovanjem prve pomoči, čeprav lahko taka nesreča pri ponovitvi povzroči hudo ali pa celo smrtno poškodbo..
Vodstvo delovne organizacije pa je dolžno zagotoviti popolno nepristransko, objektivno in pošteno analizo nesreče. Samo tako lahko da analiza koristne rezultate za preventivo.
Z analizo nesreče je potrebno začeti neposredno po nesreči, dokler je okolje na kraju nesre-*če še nespremenjeno in dokler so podatki o nesreči še neizma-ličeni in v živem spominu. Že po nekaj urah se lahko pozabi na bistvene informacije ali pa se namerno ali nenamerno odstranijo ali uničijo važni dokazi.
Kako analiziramo nesrečo:
a)	Analiza razmer na delovnem mestu ponesrečenca. Najprej si ogledamo področje dela in ugotovimo, ali orodje, stroji in naprave ustrezajo varnostnim predpisom, ali so nevarna mesta v delovnem procesu vidno označena in ali je zagotovljeno varno gibanje (kakovost poda, stopnic, ograj, preglednost križišč in vogalov). Nadalje pregledamo splošne pogoje dela (mikroklima, razsvetljava, ropot itd.).
Ugotovili bomo potek dela (doba dneva, letni čas, delovna izmena, odmor, dopust, akord oziroma norma).
b)	Analiza delavčevega obnašanja pri delu. Z analizo moramo ugotoviti stanje in pogoje dela na mestu nesreče ter obnašanje, zdravstveno in duševno stanje ponesrečenca neposredno pred nesrečo. Ugotoviti moramo, ali so bili predvideni in tudi dejansko izvršeni varnostni ukrepi v zvezi z delom, ki ga je opravljal ponesrečenec. Ali je dobil ponesrečenec ustrezna varnostna navodila in predpisana osebna zaščitna sredstva, zakaj jih ni uporabljal, ali so ga ovirala pri delu, ali pa neposredni vodja ni dovolj energično zahteval njihovo uporabo. Ugotoviti moramo, kaj je ponesrečenec napačno storil oziroma drugače storil, kakor bi moral.
Vse te podatke mora raziskovalec sam ugotoviti. Obrniti se mora tudi za informacije na samega ponesrečenca, na njegove sodelavce in na njegovega neposrednega vodjo.
Raziskovalec mora ustvariti vzdušje zaupanja pri tistih, ki jih izprašuje o vzrokih nesreče. Samo v sproščenem razgovoru ria primernem kraju, med štirimi očmi bo vsak povedal po pravici, kaj je povzročilo nesrečo. Razen samega ponesrečenca je potrebno izprašati 'tudi vse druge, ki so videli, kako je prišlo do nesreče ali opazili nevarnosti in nepravilnosti na delovnem okolju, organizaciji dela in vedenju ponesrečenca. Neposredni vodja ponesrečenca lahko največ prispeva k osvetlitvi nesreče, ker pač najbolj pozna nevarnosti na delovnih mestih in v tehnološkem postopku ter tudi dobre in Slabe lastnosti svojih delavcev.
Ce si izjave nasprotujejo, riio-ramo njihovo verodostojnost preveriti z rekonstrukcijo dogodka na mestu nesreče, s strokovno presojo na osnovi lastnih izkušenj in opažanj v obratih ter morebitnimi izračuni, meritvami, raziskavo materiala in podobno. Ne smemo se zadovoljiti samo s površnimi vzroki in rezultati samo enega področja vzrokov. Iz pravilno ugotovljenih vzrokov je možno zaključiti, kakšni ukrepi so potrebni in praktično izvedljivi, da bi tako preprečili ponovitve podobne nesreče.
Z rezultati analize je potrebno seznaniti celoten kolektiv in ga opozoriti na nevarnosti, ki jih je odkrila analiza, in na storjene ukrepe za odstranitev vzrokov podobnih nesreč.
Zelo pogosto ugotavljanje nesreče — neprevidnost ponesrečenca — je za ugotovitev vzroka premalo. Pravi vzrok dobimo, če odkrijemo, zakaj se je ponesrečeni neprevidno obnašal.
Smisel analize vzrokov nesreč je izluščiti iz njenih rezultatov neposredne ukrepe za preprečevanje nesreča
HUMOR
... In Jaka je zopet ženi ukradel kuhalnik, s katerim si bo ogrel kabino žerjava v livarni.
—Kaj pa Joža stoka?
—	Dobil je poljub od nezaščitenega peskalnega stroja,, ko ...
-— Ja, kdaj pa bo zaščiten?
—	Tedaj, ko bo nekdo oslepel!
— Tov. šef, delam na dekan-tacijd, ali bi lahko dohil krzneni jopič?
Tov. Tiluk, kaj ste nori, saj še ni—-10° C!
S ,T ROT
1100 km dolg plinovod Iran—SZ
Sovjetska zveza bo dobavila Iranu 34 turbokompresorjev za 14,7 milijona dolarjev. Uporabili jih bodo pri gradnji velikega plinovoda med Masžid So-
lejmanom in Astaro na sovjetski meji. 1100 km dolg plinovod bo dovajal SZ iranski plin. Z njim bo Iran odplačeval posojilo 350 milijonov dolarjev, ki ga je dobil od sovjetske vlade za izgradnjo velikega metalurškega kombinata.
Vam namenjena rekreacija
PRIZADEVNI UPRAVNI ODBOR TVD »PARTIZAN« KIDRIČEVO JE NA SVOJIH SEJAH RAZPRAVLJAL O REKREACIJI ČLANOV TGA. DOLOČENE SO BILE URE REKREACIJSKE VADBE, VENDAR JE NANJE PRIHAJALO
premajhno Število Članov, morda je bila temu
KRIVA NEZADOSTNA PROPAGANDA, ZATO JE VODSTVO DRUŠTVA SKLENILO, DA VAS SEZNANI O PONOVNI UVEDBI VADBE. REKREACIJSKA VADBA BO ODSLEJ
vsak Četrtek po dvajseti uri. vabljeni so vsi,
POSEBNO SE TISTI, KI OPRAVLJAJO ENOSTRANSKO DELO. VADBO BO. VODIL STROKOVNI VODJA DRUŠTVA/
OBSTAJA TUDI KOŠARKAŠKA SEKCIJA V REKREACIJSKE NAMENE. TA DELUJE VSAKO SREDO, PRAV TAKO PO DVAJSETI URI.
VSI, KI SO ZAINTERESIRANI ZA REKREACIJSKE URE, NAJ SE PRIJAVIJO DRUŠTVU. VPISOVANJE NOVIH ČLANOV JE OB SREDAH OD 16. DO 18. URE V DRUŠTVENI PISARNI NAD TRGOVINO.
Telesna kultura za vsakogar
zimski čas
ODSLEJ AMATERJI
. Vrstice so namenjene vsem, ki so se kdajkoli spustili po snežni odeji, pa tudi tistim, ki to žele, seveda ne smemo pa pozabiti na nalše najmlajše, ki jim je zimski šport najbolj pri srcu.
Priporočam vsem, ki so se že smučali, pa so iz kaikršnihkoli vzrokov prenehali, naj se vrnejo na smučišča, prav gotovo bodo pridobili mnogo več kot gospodinj e z BIOMATOM, ki ima samo itri bistvene prednosti. Vaša vedrina, svežina, dobro počutje, 'pridobitev novih moči, ohranitev mladosti, vse to bo prispevalo, da se boste vrnili v svojo mladost. Obenem boste preprečili staranje. Poskusite veselo na popoldanski izlet z avtomobilom do Ptujske gore, potem pa po blagi strmini urite svoje telo, da boste lažje opravljali vsakdanje delo.
Vsem tistim, ki so že nekoliko v letih, pa so se kljub temu odločili, da pričnejo smučati, pa čestitam in jim želim veliko sreče. Skušal vam bom pomagati z nasveti o smučarski opremi. Najpogosteje se sprašujemo, kakšne smuči bi potrebovali. Smuči za začetnike naj ne bodo predolge. Odrasel začetnik naj ima smuči nekoliko daljše od svoje višine. Takšne smuči lahko uporabljate tako dolgo, dokler si ne pridobite znanja varnega zavijanja, ustavljanja, skratka dokler ne obvladate osnovne šole smučanja. Če iste se odločili za nakup smučarske opreme, vam svetujem, da si kupite nekoliko boljše varnostne vezi. Smuči so lahko nekoliko cenejše, ker se sčasoma obrabijo ali pa zlomijo. Varnostne vezi nam ostanejo in jih pritrdimo na nove smuči. Boljše varnostne vezi vas bodo obvarovale poškodb in zlomljenih smuči. Konec koncev pa je važno tudi to, da ste se sploh odločili za ta šport.
Mogoče bo kdo rekel,, da nimam prav, toda res je, da so časi, ko ste 'se vi,, starši, smučali'na doma izdelanih smučeh, ki so bile bolj podobne deskam, minili. Če nimate denarja, to preprosto povejte otroku in moral bo počakati do naslednjega leta. Nikar mu ne govorite, na kakšnih smučeh ste se vi smučali.
Smuči se nam mnogo bolj obrestujejo, kot pa če bi naložili denar v banko. S tem mislim na zdravje, ki si ga pridobimo na svežem zraku, utrjevanju celotnega organizma.
Da vam bo lažje pri nakupu smuči za vašega otroka, vam svetujem, da jih kupite takoj, ko dobro obvladajo hojo in tek po snežni površini, kamor boste hodili z njimi na sprehod. Spr-
ČEPRAV SE JE ZDELO, DA JE POLOŽAJ OKROG OBSTOJA NK ALUMINIJA DOKONČNO POPOLNOMA JASEN IN DA NE PREOSTANE DRUGEGA, KOT OPUSTITI VSAKO UPANJE, DA BI SE V KIDRIČEVEM OBDRŽAL NOGOMETNI KLUB (NAJMANJ PA DRUGOLIGAS), PA PRIHAJAJO SEDAJ IZ TABORA ALUMINIJA DOKAJ RAZVESELJIVE IN PREDVSEM ZANIMIVE VESTI. VERJETNO O TEJ ZADEVI NE BI NITI PISALI, KAJTI NA RAČUN NOGOMETA JE ŽE POVEDANEGA DOVOLJ, SE VEČ PA DANIH PIKRIH PRIPOMB, V KOLIKOR NE BI BILI PREPRIČANI, DA BO ČLANE KOLEKTIVA LE ZANIMALO, KAJ SE DOGAJA ZA OGRAJO NA STADIONU.
boste morali držati in tako, kot ste ga učili
va ga voditi hoditi.
Poznamo posebno kratke smuči,, ki jih kupujemo prav majhnim otrokom — cicibanom od 4. do 6. lata staroisti. Te smuči imajo namen otroka zgodaj navajati na smučanje s tem, da na njih hodi,, se obrača in kdaj pa kdaj tudi spušča po zelo blagem bregu. Ker se je na takih kratkih smučeh laže gibati, pač pa nekoliko težje obdržati ravnotežje med drsenjem navzdol, so zelo primerne za prve poskuse malega nebogljenca, saj prav hoja s takimi smučmi po ravnem posreduje osnovno znanje, ki se pozneje tako bogato obrestuje.
Večjim, starejšim začetnikom naj bodo smuči dolge kot je njihova višina. M preveč, če segajo j nekaj centimetrov čez -glavo (največ do komolca). Zanj so primerne dražje vezi, kajti ko bo obvladal osnovne veščine smučanja, je nujno, da dobi daljše smuči, vezi pa lahko koristi še več lat.
Kakšne naj bodo palice? Brez razlik v kvaliteti, kajti za vse so najprimernejše jeklenke. Navadne leskove in iz drugega lesa so nevarne, ker se pri padcu lahko zlomijo ter zapičijo v telo.
Tudi obutev, naj bo primerna, predvsem za starejše, ki jim noga več ne raste, saj pravijo, da so DOBRI ČEVLJI POL USPEHA pri vadbi. Najbolje je, ko jih kupujete, da si obujete ene tanke in ene volnene debele nogavice. Noga vam mora biti v čevlju kot ulita, brez bolečin in odvečnih prostornin. Tanke in debele nogavice si obujete tudi takrat, ko greste na smučanje.
Kadar smučate, se primerno oblecite, ne preveč in ne prema-
(Nadaljevanje na 8. strani)
Da bi zadeva bila nekoliko bolj jasna, se bomo vrnili le za nekaj časa nazaj in podali nekaj pojasnil. Ni dolgo tega ( nekaj več kot dva meseca), ko je prejšnji upravni odbor sklical izredno skupščino z namenom predložiti ukinitev kluba, ki je zašel v take težave, da je vsako nadaljnje delo postalo nemogoče. Na tej skupščini ni bilo soglasja’za ukinitev kluba, pač pa je bila imenovana komisija, ki naj bi proučila možnost (zato so podani predlogi s strani nekaterih forumov v občini) združitve NK Aluminija in NK Drave v občinski klub, ki bi ob podpori vseh gospodarskih organizacij v občini imel več možnosti za delo.
O	tem, kako so potekali pogovori in če so bile možnosti za uspešno delo, ni vredno govoriti, še manj pa o tem, ali so vsi tisti, ki so svojčas toliko govorili o potrebi združitve, karkoli ukrenili, da bi prišlo do realizacije te zamisli. Vsekakor pa je treba omeniti, da je komisija pri svojem delu naletela na velike težave in da je dokončni odgovor sosedov iz Ptuja bil negativen. Po vsem tem komisiji ni preostalo nič drugega, kot še enkrat sklicati izredno skupščino in celotno zadevo ddti v ponovno razpravo. Takoj naj povemo, da so v času od sprejetja negativnega odgovora pa do izredne skupščine, igralci in posamezni. privrženci^. Aluminija začeli z akcijo, ki so j o.imenovali »rešimo, kar se rešiti da«..
O	tem, koliko je bila vredna oziroma pomembna I spodbuda igralcev za to akcijo, bomo spregovorili nekoliko pozneje. Takšno je torej bilo vzdušje pred in: na sami izredni skupščini. Logična posledica vsega tega je bila, da je bil sprejet sklep o nadaljevanju dela. Mimogrede naj povemo, da so bili taki in podobni sklepi že večkrat sprejeti, niso pa bile narejene analize o možnosti za nadaljnje delo. Najprej je bil imenovan (ni voljen) 5-članski začasni odbor in 3-članski nadzorni odbor, ki naj bi vodil delo do konca tekmovanja, ko bo redna letna skupščina.
Sedaj pa nekaj besed o igralcih. Omenili smo že, da so tudi igralci bili spodbudniki za1 nadaljnje delo. Njihova solidarnost in predvsem zanimanje za delo je najbolj prišla do izraza, ko so se odločili, da bodo na-
daljevali z delom kot amaterji in da bodo s klubom soglasno razveljavili pogodbe (ta je ena od osnovnih značilnosti profesionalizma oziroma polprofesio-nalizma). In prav to je tisto, kar daje možnost za nadaljnje delo in nič manj upanja, da bodo tudi odnosi na relaciji klub —igralci—privrženci kluba zgrajeni na, kako bi temu rekli, bolj tovariški osnovi (verjetno je prav v dosedanjih odnosih treba iskati vzroke, da je delovni kolektiv obrnil hrbet svojemu klubu, ko mu je ta bil najbolj potreben). Vzgledu sedaj še aktivnih igralcev so sledili »že odpisani« igralci, ki so pripravljeni ponovno zavzeti svoja' mesta v moštvu in v po-
štenem športnem boju zastopati barve svojega delovnega kolektiva.
Žal pa to ni edino ( čeprav poglavitno) vprašanje,' ki ga je potrebno še nadalje reševati, da bi lahko nadaljevali z delom. Kot vedno se tudi tokrat postavlja vprašanje denarja. Vedeti je treba, da je začasni odbor prevzel posle tako rekoč brez sredstev, da pa so v dejavnosti zadeve, ki se ne morejo reševati brez denarja. Hvalevredna je zamisel začasnega odbora, ki je takoj v pričetku svoje dejavnosti pokazal, da si nogometni klub želi ponovno pridobiti simpatije članov kolektiva. Vsem članom kolektiva je sedaj omogočeno, da brezplačno obiskujejo tekme v Kidričevem. Sočasno pa je tovarniški odbor sindikata z razumevanjem sprejel sklep, da bo zato kril stroške sodnikov in delegatov za vsa srečanja v Kidričevem v spomladanskem delu tekmovanja. Kot smo zvedeli, bo-\ do članom našega kolektiva (tistim; ki želijo obiskovati tekme) kmalu na voljo brezplačne
(Nadaljevanje na 8. strani)
X	ggjg§
Športno srečanje v Rušah
V počastitev 50-letnice obratovanja tovarne dušika Ruše je tamkajšnja komisija za šport in rekreacijo organizirala kolektivno pokalno športno tekmovanje v Rušah 27. oktobra 1968.
Temu tekmovanju so se poleg ekip tovarne dušika odzvale tudi ekipe Impola iz Slovenske Bistrice ta TGA - Kidričevo. To srečanje oziroma troboj je bilo v šestih disciplinah, in to v nogometu, odbojki, kegljanju, šahu, streljanju z malokalibrsko puško — trostav ta v gasilskih vajah.
Izidi troboja podisciplinah so bili naslednji:
Nogomet: TGA : Ruše 2:Q, Ruše : Impol 3:1, Impol : TGA 2:5.
Vrstni red ekip: 1. mesto TGA 5 točk, 2. mesto Ruše 3 točke, 3. mesto Impol 1 točko.
Odbojka: Ruše : TGA 2:0, Impol : TGA 2:0, Ruše : Impol 2:1.
Vrstni red ekip: 1. mesto Ruše 5 točk, 2. mesto Impol 3 točke, 3. mesto TGA 1 točko.
Kegljanje: Impol : TGA 278:361 kegljev, Ruše : kombinirana ekipa 370:348 kegljev.
Vrstni red ekip: 1. mesto Ruše 5 točk, 2. mesto TGA 3 točke, 3. mesto Impol 1 točko.
Sah: TGA : Ruše 4,5:1,5, Ruše : Impol 4:2, TGA : Impol 1,5:4,5.
Vrstni red ekip: 1. mesto Impol 5 točk, 2. mesto TGA 3 točke, 3. mesto Ruše 1 točko.
Streljanje: 1. mesto TGA 5 točk, 2. mesto Ruše 3 točke, 3. mesto Impol 1 točko.
Gasilske vaje: 1. mesto Impol 5 točk, 2. mesto Ruše 3 točke, 3. mesto TGA 1 točko.
Skupni seštevek doseženih točk pa je: 1. mesto Ruše 20 točk, 2. mesto TGA 18 točk, 3. mesto Impol 16 točk.
S tem j è prehodni pokal delavskega sveta tovarne dušika Ruše prešel v roke športnikom iz Ruš. Poraz naših ekip jev tem primeru še bolj boleč, ker so naše ekipe ta pokal že dve leti zaporedoma osvojile in bi sedaj zadostovalo samo enako število točk z Rušami, pa bi pokal ostal v naši trajni lasti.
Nam najbližji zimski rekreacijski center je Pohorje
slika št. 8
Vzroke za izgubo pokala bi lahko iskali kar med našimi vrstami tekmovalcev, saj jih je dovolj. Vzemimo nediscipliniranost posameznikov v tem, da je bil odziv tekmovalcev za Ruše slab, na drugi strani pa, da se je moral avtobus zaustavljati pri hišah, iz katerih so vlekla tekmovalce.
Naši najslabši ekipi sta bili ekipa šahietov in gasilcev. Najboljše in tudi najmočnejše nasprotnike pa so imeli naši odbojkarji, in sicer ekipe, ki aktivno tekmujejo v ligah. Zato se tudi ne smemo čuditi porazom.	-k
ZNANO NAM JE, DA SE TVD PARTIZAN KIDRIČEVO NA ŠPORTNEM POLJU IZ LETA V LETO VEDNO BOLJ DVIGA IN ZANJE USPEHE S SVOJIMI TEKMOVALNIMI VRSTAMI, KAKOR TUDI VECA ŠTEVILO ČLANOV IN SIRI MASOVNOST TER RAZNOLIKOST ŠPORTNIH PANOG.
Miroslav Cerar na konju, v ozadju predstavniki olimpijske vrste
V	letu 1968 je društvo, že imelo 277 registriranih ©lanov, od katerih je vsa mladina od naših članov kolektiva TGA. Edino nekaj članov iz sekcij je iz Ptuja npr. pri košarki. Zaslugi dobrega vodstva, strokovnega trenerja telovadbe Andreja Gor-šeta in požrtvovalnemu delu ter vztrajnosti vsakega posameznika se ima društvo zahvaliti za uspeh. Prav posebno pa gre zahvala TGA Kidričevo za denarna sredstva^ za katera lahko mimo trdijo, da jih smotrno in pravilno koristijo!
Največja dejavnost društva je v gimnastiki, splošni telovadbi in ritmiki, ki ima kar 182 članov, in to same mladine. Ta je razdeljena na oddelke, v katerih imajo zraven splošne tudi tekmovalne vrste. Same oddelke pa sestavljajo: cicibanke in pionirke, stare pionirke in mladinke, cicibani in mlajši pionirji, in stari pionirji in mladinci. Zraven teh oddelkov pa imajo še sekcije, od katerih večina goji rekreativni šport, torej zvrst, ki ne sodeluje aktivno v tekmovanjih. Delna izjema je v kegljanju in atletiki. Te sekcije so: košarka, odbojka, tenis, kegljanje, atletika in namizni tenis.
V	zimskem času pa se v času smučarskih tečajev organizira tudi smučarska sekcija V letu 1968 se je število članov povzpelo že na 82. Poleg sekcij ne smemo spregledati rekreacije, ki je tudi sestavni del in ki se bo v letu 1969 razmahnila tako, da bo sprejela v svojo sredino naše člane kolektiva, in to tedensko enkrat.
Celotno športno delo se odvija na športnih igriščih, v naravi in
(Nadaljevanje s 1. strani)
Zato je tudi ta naš volilni pravilnik bil soglasno sprejet s pripombami in predlogi od vseh družbenopolitičnih organizacij in združenj občanov. Le tako je možno organizirati vso predvolilno aktivnost tako, da bo lahko vsak občan enakopravno sodeloval v tej predvolilni akciji,, ki mora biti resničen odraz naših hotenj in volje.
Samo organizirane socialistične sile namreč lahko zagotove izvajanje sprejetih načel, spoštovanje meril in kriterijev, demokratično borbo mnenj, demokratičen volilni postopek in onemogočanje antisocialističnih pojavov in teženj. To seveda povsem jasno in konkretno opredeljujejo tudi teze za volilni sistem, ki dajejo SZDL ne samo vlogo organizatorja celotne politične aktivnosti v volilnih pripravah, ' ampak tudi pravico osnovnega nosilca kandidacijskega postopka.
Ker sodim, da so letošnje skupščinske volitve ogromnega pomena za nas vse, apeliram na vse naše člane kolektiva, da prek svojih sindikalnih vodstev temeljito spoznajo sam volilni pravilnik, kajiti le tako se bo mogoče izogniti vsem nejasnostim in raznim namigovanjem, ki jih še vedno nekateri netijo med občani, zato pa je naša skupna dolžnost, da take ljudi onemogočimo prav z našim vsestranskim političnim delom tako v kolektivu kot tudi na vasi ali v kraju, kjer živimo.
Trdno sem prepričan, da sicer mnogi poznajo novi volilni sistem, vsekakor pa ne bo nič odveč, če se bomo morda pred skupščinskimi volitvami v na-
telovadniai, v poletnem času pa še v kopalnem bazenu. Vsi oddelki in sekcije vadijo tedensko 2-krat po dve uri. Zraven tega pa imajo tekmovalne vrste gimnastike in delno atletike še specialne strokovne priprave. Trenutna težava društva je ravno v strokovnem kadru. Zaradi tega na rednih vadbenih urah pomagajo pri delu z vrstami starejši in izkušeni telovadci.
V preteklem letu je društvo nastopalo na občinskih, medobčinskih, republiških in državnih tekmovanjih. Tekmovalo je tudi na jesenskem krosu »Dela«, nekaj tekmovalcev pa je tudi sestavljalo reprezentance občine in Slovenije.
Zraven tega je društvo organiziralo razne prireditve, kot so: atletsko tekmovanje za osemletke (Majšperk, Cirkovce, Hajdine in Kidričevo), občinsko prvenstvo v gimnastiki za vse oddelke, prav tako je v Slivniku pri Vuzenici priredilo smučarski tečaj za začetnike in tečaj nadaljevanja za člane društva, katerega se je udeležilo 30 članov. Ob zaključku leta je društvo presenetilo naselje Kidričevo z uspelo telovadno akademijo, ki je bila v počastitev 25. obletnice AVNOJ in dneva JNA v dvorani restavracije Kidričevo. Na tej manifestaciji je nastopilo 120 članov društva, in to cicibani, mlajše pionirke, pionirji in pionirke. Le-iti so s svojo svežino in vedrino raznih vaj navdušili številne gledalce. Vsekakor pa je bila prava poslastica za ljubitelje telovadbe in gimnastike nastop udeležencev z olimpijskih iger 1968 iz Mehike oziroma Slanov repub-
Sem glasilu še seznanili z nekaterimi najbolj bistvenimi značilnostmi le-teh, kajti le od dobre in podrobne 'informiranosti je namreč odvisen tudi naš skupni uspeh.
Prav tako še enkrat pozivam vse naše člane kolektiva na območju KO SZDL Kidričevo, da se naj v polnem številu odzovejo delovni konferenci SZDL in se tudi sami aktivno vključijo v same predvolilne priprave.
Toliko zaenkrat, prihodnjič pa še morda nekaj podrobnosti o naših spomladanskih skupščinskih volitvah.
(Nadaljevanje s 7. strani) lo. Tudi smučarsko oblečeni se morate počutiti lahkega.
Prve dni na smučeh bodite previdni. Ne zanašajte se na znanje;, ki ste si ga pridobili v prejšnjih letih. Kajti vse češče pozabljamo, da je nujno, da se eno in isto stvar učimo znova. Posebno je potrebno to storili pri smučanju. Vemo, da z leti marsikaj opeša, naš pogum in drznost pa nas zavajata v hitro nevarnost.
V današnjem času, ko je na voljo toliko prevoznih sredstev, ni oddaljenost ovira, ki je ne bi mogli premagati, da pridemo do naših znanih zimskorekreacij-skih centrov. Nam najbližje je zelo urejen smučarski center na Pohorju. Predstavlja veliko rekreacijsko središče, ki ima na voljo moderno urejena smučišča. Žal pa moramo priznati, da naša smučišča pa itudi gore koristijo bolj tujci kot mi. Imam občutek, da premalo poznamo koristi gora in premalo vrednotimo naravne lepote.
Miške in državne reprezentance s predstavniki: Miroslav Cerar, Janez Brodnik, Milenko Kers-nič, Vratič Miloš, Tine Šrot in dekleti Marlenka Kovač in Tra-venšek Rika. Poleg teh je nastopila še ritmična skupina z dvema vrstama iz Maribora.
Sedaj pa si oglejrfio uspeh društva za leto 1968:
GIMNASTIKA
A.	Občinsko prvenstvo v gimnastiki za vse oddelke
1. mesto so dosegle naslednje vrste: mlajše pionirke in mlajši pionirji, starejši pionirji in starejše pionirke in mladinke I. razred;
B.	Področno prvenstvo v športni gimnastiki Maribora
1.	mesto — pionirke, nižji razred. Posameznice: 3. Majda Tušek, 4.—5. Jolanda Petrovič, 6.—7. Vera Babnik itd.
2.	mesto — vrsta pionirjev, višji razred. Posamezniki: 1. Radovan Ačimovič, 4. Milan Majcen,, 7. Janko Vindiš, 8. Jože Majcen in 14. Anton Zupanič;
2. mesto f- vrsta p. nižji razred. Posamezniki: 3. Srečko Škr-janc, 4. Maks Jabločnik, 5. Mitja Jabločnik, 6. Dušan Kovačič itd. I
C.	Republiško prvenstvo gimnastike v Ljubljani
1.	mesto za članice I. razred Sfif Anica VnUč (republiška prvakinja za leto 1968);
2.	mesto za vrsto mladink I. razred. Posameznice: 4: Miroslava Novak, 6. Marija Nežmah, 8. Majda Hlastec in 12. Jelka Kolarič.
3.	mesto za vrsto pionirjev višji razred. Posamezniki: 1. Radovan Ačimovič (republiški prvak za leto 1968), 5. Milan Majcen, 19. Jakob Vindiš itd.
2. mesto za vrsto pionirjev, nižji razred. Posamezniki: 2. Marjan Vindiš, 4. Srečko Šfcr-
S I
(Nadaljevanje s 7. strani)
vstopnice. Od teh pd je seveda pričakovati, da bodo po svoji možnosti podprli klub s prostovoljnimi prispevki. Nadalje pričakujejo, da bodo vsi tisti, ki bodo sprejeli brezplačno vstopnico, postali člani kluba in da bodo ob izročitvi vstopnice kupili značko kluba ( ta stane te 5 N din) in s tem pomagali pri reševanju finančnega vprašanja.
Še eno vprašanje, ki zanima ljubitelje nogometne igre in. nič manj tudi tiste, ki le opazujejo dogodke okrog Aluminija. Kdo bo v takem položaju, kot je trenutno Aluminij (brez1 zadostnega števila igralcev, brez nujno potrebnih sredstev ipd.), prevzel posle trenerja. Ker je to želja odbora in predvsem igralcev, bo vadbo enajsterice ponovno prevzel Kurelič, ki je svoj čas pripeljal Aluminij do statusa drugoligaša. O tem, kaj meni on o možnosti za uspeh, bomo spregovorili drugič. Naj še povemo, da bo tudi trener opravljal svojo nalogo na amaterski osnovi.
Toliko za enkrat o dogodkih v taboru Aluminija. Vsekakor so zadeve, o katerih je bilo pravkar govora, nekaj novega ne le v nogometu v Kidričevem (prehod iz polprofesionalizma v amaterizem), pač pa tudi v zveznem merilu. Igralci in vodstvo kluba se zavedajo, da bodo naleteli na številne težave prepričani pa so, da bodo s pomočjo vsestranske podpore kolektiva premostili sleherno oviro na poti do zastavljenega cilja.
mi
janq, 12. Mitja Jabločnik itd.
3. mesto za vrsto pionirk nižji razred. Posameznice: 16. Jelka Knaus itd.
Mladinci III. razred, posamezniki: 13. Branko Meško, 20. Drago Horvat itd.
Državno prvenstvo: 9. Anica Vrtič, 26. Marija Nežmah in 27. Majda Hlastec.
ATLETIKA
2. mesto na teku 5000 m Janez Meznarič; 2. mesto v metu krogle Nada Šoštar. Na republiških .tekmovanjih so sodelovali naslednji: Miran Čepin, Jožica Drevenšek in Lidija Klajnšek.
Ostale sekcije, ki gojijo rekreativni šlport, so tekmovale le na'območju občine Ptuj.
Iz podanega poročila je razvidno, da so nekateri posamezniki dosegli vidne rezultate. Prav zaradi tega prihaja za izbor najboljšega športnika leta občine Ptuj redno v poštev tudi nekaj članov tega društva.
V kratkih in skopih orisih sem podal uspeh in delo društva, pri katerem je opaziti, da sta uspeh in masovnost vidna pokazatelja, da društvo posveča veliko pozornost 'športni vzgoji mladine, kakor tudi rekreaciji starejših članov. -k
(Nadaljevanje s 3. strani)
ostro obsodile agresijo ter podprle češkoslovaške delavce, medtem ko. so vodstva teh organizacij izhajala v svojih izjavah z antikomuni-stičnih pozicij z obsodbo »diktata, ki je vsiljen Češkoslovaški od Sovjetske zveze po razgovorih v Kremlju«. Tudi generalni sekretar MKSS Buiter je v epakem smislu poslal poslanico U Tantu.
Sekretariat Svetovne sindikalne federacije, v kateri so včlanjeni sindikati socialističnih držav ter sindikati , na zahodu, ki so pod vplivom komunističnih partij, kakor tudi nekateri sindikati držav v razvoju, je prav tako obsodil vojaško intervencijo. Generalni sekretar SSF' je poslal sindikatom petih držav pismo, v katerem zahteva, »da intervenirajo pri svojih vladah, naj pustijo češkoslovaški narod in delavstvo, da sami urejajo svoje zadeve«. Obsodbo so izrazile posamezne strokovne unije, kot tudi Zveza kovinarjev, Zveza gradbenih delavcev, Zveza tekstilcev, itd.
Vseaf riška sindikalna federacija (ATUT) pa je v svo ji izjavi, ki so jo dali voditelji te svetovne sindikalne centrale, a jo je objavil sovjetski časopis »TRUD«, podprla intervencijo na Češkoslovaškem ter sodi, da je »težnja imperialistov, da podkoplje-jq irt uničijo socializem, komplicirala stanje v ČSSR ter ustvarila vzdušje nasprotij in spopadov«.
Predsedstvo češkoslovaških sindikatov, kot tudi plenum, sta takoj obsodila prihod tujih čet ter okupacijo svoje države. Zahtevala sta tudi takojšen umik. vseh tujih I čet ter nudità vso podporo akcijskemu programu KP ČSSR in vodstvu z Dubčkom na čelu. Svet Zveze sindikatov češkoslovaške je prav tako poslal pismo sindikatom vseh petih držav, da bi le-te izvajale pritisk na svoje vlade za umik iz ČSSR.
Nasprotno pa so vodstva sindikatov držav Varšavske petorice odobravala zasedbo ČSSR. Centralni svet bolgarskih sindikatov je celo objavil posebno pismo o do-dogkih na češkoslovaškem. Sovjetski sindikati so se z daljšim pismom obrnili na mnoge nacionalne sindikate, v katerem so navajali argumente in opravičila za agresijo.
Zveza sindikatov Jugoslavije je takoj prvi dan, vojaške intervencije na Češkoslovaško, dosledna svojim stališčem, ostro obsodila agresijo s strani petih držav Varšavskega pakta, ki so proti volji ustavnih organov ČSSR zasedle ozemlje te dežele. ZSJ smatra, da imata pravico odločanja d lastni poti v socializem izključno češkoslovaški narod in njegov delavski razred. Tako stališče naših sindikatov je naletelo na zelo ugoden odmev med sindikati in delavskimi gibanji v svetu. Na jugoslovansko pobudo je bilo več stikov in razgovorov s celo vrsto zahodnoevropskih sindikatov različnih orientacij: Francije, Velike Britanije, Nizozemske, Norveške ih drugih. Stiki so bili prav tako tudi z vrsto sindikatov držav v razvoju: ZAR, Alžir, Maroko, Jordan, Palestina, Ciper, Libanon itd.
Vsi ti stiki so bili zelo koristni zaradi izmenjave mnenj in pokazala so se zelo sorodna gledišča in ocene in to ne le o vzrokih, ciljih in posledicah okupacije ČSSR, ampak tudi o nujnosti večje angažiranosti in sodelovanja sindikatov pri prizadevanju, da se zmanjša napetost v svetu. Taka jasna in odločna stališča naše sindikalne tzveze so še bolj afirmirala jugoslovanske sindikate v svetu-in odprla nove možnosti za široko sodelovanje.
(Prispevek nam je poslal Centralni odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije.)