AMERIKANSKI SLOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod—za pravico in resnico—od boja do zmage!
GLASILO StvrV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAG1.
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE ZED1NJENIH DRŽAVAH.
______(Official Organ of four Slovene Organizations.-
The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America.
Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski
list v Združenih Državah Ameriških.
STEV. (No.) 50	________CHICAGO. ILL., SOBOTA, 12. MARCA — SATURDAY, MARCH 12, 1932	LETNIK (VOL.) XLf
Odločno stališče Lige - Podonavska zveza v razpravi
MALI NARODI DOSEGLI ZM AGO V LIGI NARODOV PROTI JAPONSKI SESTAVLJENA RESOLUCIJA KI ODREKA JAPONSKI PR A V I C O DO ZASEDENIH KRAJEV IN ZAHTEVA, DA JIH MORA JAPONSK\ IZPRAZNITI.	______
Ženeva, Švica — Mali narodi, včlanjeni v Ligi narodov, so končno morali vzdigniti svoj glas, da napravijo konec politiki cincanja in obotavljanja, s katero so doslej nastopale proti Japonski velike države. Popolno zmago so dosegle male države napram velesilam s svojo zahte-1 vo, da se mora proti Japonski j kršiteljici določb in pogodb, za-j vzeti odločno stališče. Posebej v to svrho imenovani odbor Lige je sestavil resoludijo, v kateri se Japonska sicer ne imenuje naravnost kot napadalka, katere besedilo pa je vendar sestavljeno v skrajno strogem tonu in obravnava celi japonsko-kitajski konflikt, ne samo Šangaja, marveč tudi mandžursko vprašanje, p katerem do zdaj velesile niso hotele slišati. Resolucija se bo celokupnemu zasedanju Lige predložila najbrže v ponedeljek. Japonski in kitajski vladi pa je i vila o> odložena že v četrtek in. upa se. da jo boste ofie vladi , sprejeli, dasi ne odvisi njena veljavnost od njih sprejema ali odklonitve
Resolucija v prvi vrsti zahteva, da se morajo sovražnosti takoj nehati. Dalje povdarja potrebnost, da mora Japonska svoje čete odpoklicati s kitajskega ozemlja, vendar se za to ne določa dneva.
V	skladu s stališčem Amerike Liga ne priznava teritorialne izpremembe, ki je bila vsledi sovražnosti povzročena na Dalj-njem vzhodu, kar pomeni, da ne priznava, da bi bilo ozemlje, ki ga je zasedla Japonska, zdaj japonska last Ta točka je bila sprejeta v smislu Kelloggovega pakta, ki ne priznava sprememb, doseženiih z oboroženo silo.
V	resoluciji je končno določeno, da bo posebna spravna komisija, sestavljena iz zastopnikov dvanajsterih držav, izvzem-ši Japonske in Kitajske, preiskala zadeve med obema sovražnima državania in ju skušala spraviti med seboj. Ako bi se tej komisiji delo ne posrečilo, bo potem Liga prisiljena, da bo podvzela ostrejše ukrepe
-o-
14 JE BILO UBITIH PRI EKSPLOZIJI
Camden, N. J. — V tovarni Publ. Servlice Gas & Elect. Co. je bilo poslanih 18 delavcev v o-gromen jeklen kotel, da ga sči-stijo in ostrgajo stene raznih kemikalij Eden delavcev je moral bržkone povzročiti iskro, ko jej udaril z lopato ob jekleno steno, in to je užgalo v kotlu nabrani plin, ki je eksplodiral in se užgal. Delavci' so bili ujeti v gorečem peklu in 14 jih je prišlo ob življenje, dočim so bili ostali štirje tako poškodovani, da bodo težko prestali. Mrtva trupla delavcev so bila tako obžgana, da jih .niso mogli' spoznati, marveč so iz zapiskov družbe ugotovili njih i-mena. Osmero žrtev so tvorili brezposelni, ki so bili samo za to 'delo najetji od družbe.
ZVEZA PROTI AMERIKI
'
1 Francija vidi v uresničenju podonavske zveze pričetek u-! resničevanja nje nadvlado nad Evropo.
—o—
Pariz, Francija. — Vedno Uolj resno se razmotriva in jemlje v pošte v gospodarska zveza med tistimi državami, ki1 nastale na ozemlju bivšo aVstro-ogrske monarhije. — Francija je na delu za to zve zo z vso vnemo. Pri tem poka-zuje na to, kaka prosperiteta je vladala prej na ozemlju Avstro-Ogrske, in trdi, da bi se vsaj deloma s to zvezo tudi prejšnja prosperiteta povr-nila>
Deloma se mora francoskim izvajanjem pritrditi. Ozemlje ravno isto, kakor je bilo —-rtukHvijsi . V.,,,,**-"! • {
sledstvenih državah tudi sko-1 raj še ista, torej bi teoretično moralo tudi do prejšnjega blagostanja priti, ako bi med temi malimi državami odpadle carinske in gospodarske meje Pomisliti pa se mora vendar, da so nekatere nasledstvene države, ki so podedovale kose stare Avstro - Ogrske, kakor Jugoslavija, Rumunija, Poljska in Italija, imele že prej interese izven starega cesarstva in so te interese tudi do zdaj obdržale. V praktičen poštev . bi torej prišle le Čehoslovaška, Avstrija in Ogrska.
Ni pa Franciji, kakor se lahko razume, toliko do tega, da pripravi v blagostanje srednjeevropske države, marveč s/ to zvezo vidi v prvi vrsti prvi početek uresničenja svojih idej o veliki evropski organi-aciji, ki bi sama sebe lahko zalagala z blagom ter bi se na ta način izločil uvoz ameriškega blaga. Vsa ta evropska organizacija, revna, kakor je zdaj, bi pa morala priti k Franciji po denar. S pogoji, ki bi jih Francija stavila za posojilo, pa bi končno vsa Evropa prišla j politično pod francosko nadzorstvo.	i
i
--o--!
USTOLIČENJE MANDŽUR- j
SKEGA DIKTATORJA |
1 !
Čiangčun, Mandžurija. — Preteklo sredo je bil velik dan, i ko je bil proglašen bivši kitajski cesar Henry Pu-Ji, "samostojnim'' diktatorjem novo ustanovljene države Mandžurije, j Slovesnosti ustoličenja so traja-' le 25 minut. Novi vladar bo popolnoma samostojen,' le, da mu bodo Japonci ukazovali, kaj sme in česa ne sme.— Kit. vlada smatra vso zadevo za smešno, ' obenem pa žaljivo za Kitajsko, češ, da je Mandžurija kitajsko ozemlje, s katerim nimajo Japonci pravice razpolagati.
-o--
Katoliški Slovenci oglašajte svoje prireditve v ''Amerikan« slcem Slovencu"!
MESTO VANCOUVER RASTE
V Vancouver, British Columbia, je zadnje čase zrastlo število novih nebotičnikov, med ijimi je največji Canadian National Railways hotel, ki ga vidimo na gornji sliki kot veliko belo poslopje na levi strani. Slika kaže celotni trgovski del mesta.
BABY ŠE I NI NAJDEN
Tajinstven gangster stopil v
Lindberghovo službo.
■ New York, N. Y. -— Lindbergh ov 20mesečni sinček, ki je bil ukraden v torek preteklega tedna, je še vedno v rokah neznanih ugrabiteljev. — Kakor že poročano, je Lindbergh, ker oblasti niso mogle : nič doseči, prosil za pomoč , gangsterje, da ti posredujejo med njimi in 'svojimi'.Najel je v ta namen nekega tajinstve-nega moža, po imenu Morris Rosner, o katerem se govori, da ima skoraj neomejeno moč v "podzemlju", in da bo gotovo uspel, ako je bil otrok u-kraden od organiziranih zlo- i čincev. Kak vpliv ima ta gangster, je razvidno iz tega, | ker je bil priporočan Lindber-ghu od nekega kabinetnega ' uradnika in nekega kongresni-ka.
-o-
ELEKTRIČARJI SI ZNIŽALI PLAČE
Chicago, 111. — Tukajšnja podružnica unije električarjev je pristala preteklo sredo na to, da se njenemu delavstvu nižajo plače in sicer okrog 11 odstotkov na novih delih in 27 odstotkov na popravilih. Tako določa nova lestvica novo plačo $12, namesto dosedanjih $13.60 na novih zgradbah, in $10 na popravilih. Pogodba velja do 31. maja 1933.
-o-'
ZAKON PROTI UGRABITVI OSEB	|
Washington, D. C. — Brez vsake debate in med splošnim navdušenjem in ploskanjem je bil v sredo sprejet v poslanski zbornici zakonski predlog, po katerem postane ugrabitev oseb zločin, ki ga bo zasledovala federalna vlada. Po tem zakonu se smatra zločinskim dejanjem pošiljanje po pošti pisma, kjer se zahteva odkupnina ali se v njih grozi z ugrabitvijo. Kazen za to je določena na $500., ali 20 1. ječe, ali oboje. Pobudo za predlog je dal senzacijonelni rop Lindberghovega otroka, katerega iščejo oblasti že celi teden brez uspeha.
KRIŽEM SVETA .
i
■ "
—	New Orleans, La. — V tukajšnji policijski ječi je neki črnec postal hipno blazen; na- ] skočil je nekega policista, mu odvzel revolver, nato ustrelil njega m'še dVa druga; 100 policistov je imela delo, da so ga 1 obvladali, ko je ušel s postaje, i
—	Dublin, Irska. — Bivši i irski upornik, ki je bil svoje- i časno obsojen na smrt od An- I glije, kot voditelj uporniškega. 1 gibanja na Irskem, E. De Va- i lera, je bil v sredo izvoljen ! predsednikom Irske svobodne 1 države.
—	Helsingfors, Finska. — < Med tem, ko so potniki na eks- i presnem vlaku Pariz- Monte ' Carlo spali, so jim neznani i uzmoviči preiskali žepe in jih i olajšali za skupno svoto kakih ; $20,000. Med žrtvami je bilo j več odličnih osebnosti, katere i bi denar itak najbrž zaigrale
v Monte Carlo.
-o-
MOŠKI SO JO ZA VOZILI
Praga, Čehoslovaška. — Tu- ■ kajšnje ženske so site zmede, ki ( so jo povzročili moški bankirji | v svetovnih financah, in so se zato odločile, da bodo one prlije- \ le zadevo v roke. Ustanovile so j si v tem mestu posebno Žensko banko, ki jo bodo vodile samo ženske, delale v njej samo žen- ! ske in kredite dobival" samo ženske. Ako bo kaj dobička pri poslovanju, se bo to porabilo za žensko propagando. -o-
KONEC MRZLEGA VREMENA
, Chicago, 111. — Tukajšnji ' vladni vremenski prerokovaleč 1 tolaži prebivalstvo, da je konec mrzlega objema, s katerim nas , je stliskala zima tekom tega tedna. Mraz, ki smo ga zdaj doživeli, pri katerem je temperatura prišla skoraj do ničle, je rekorden za Chicago za mesec marc, a je upati da se je z njim tudi poslovila od nas ^ima, čez katero se letos nismo mogli dosti pritoževati.
-o-
OH, TE TAŠČE
Chicago, III. — Že pregovor pravi, da so tašče največja nadloga na svetu To je potrdil ne-ki tukajšnji sodnik", ki je odločil, da je nad vse kruto, ako se
i
PRITISK NA
TRG0VGE;
__ i
Nesmiselne odredbe nemške,
vlade glede trgovcev.
Berlin, Nemčija. '-— Odredbe, ki bi se zdele kakemu A-merikancu skrajno nesmisel-,, ne, je ukrenila proti trgovcem , nemška vlada. Po teh odred- . bah ne sme trgovec dati kupcu brezplačne premije, ako ni , istočasno pripravljen, da da kupljeno blago za nižjo ceno brez premije. Trgovci smejo prirejati razprodaje po nižjih cenah samo v tem slučaju, če resnično mislijo opustiti trgovino. Te in še par podobnih točk je na nekakšen način u-smerjenih v to, da se zasigura ponovna izvolitev Hitidenbur-ga predsednikom pri volitvah to nedeljo.
-o---
i
POLITIČARKA SE OMO-
ŽILA	1
Colorado S5	Colo. —)
Mrs. Ruth MoCf" < k, znana v| državi Illinois vsled svoje poli-1 tične aktivnosti v republikanski stranki, katero pa je pri zadnjih senatskiih volitvah premagal demokratski kandidat Lewis, je preteklo sredo obhajala poroko z bivšim kongresnikom A. G. Simmsom iz New Mexico. Ženska je stara 51 let.
-o-
ZARADI DAVKOV SE OBESIL
Chicago, 111. — 42 letni John ProgcKuska, 4732 So. Avers ave., se je tako ustrašil visokega računa, ki ga je prejel za davke, da je odšel v klet svoje hiše in se tam obesil. Račun je znašal $286, ki ga nesrečnež nikakor ni zmogel, ker je bil že več časa brez dela in je tudli zelo neredno dobival najemnino od stanovalcev v svojem poslopju. Poleg tega je moral ptv še tudi dolg na hišo plačevati.
koga sili, da mora živetji s svojo taščo. Neki mož je namreč tožil svojo žena za razporoko, češ, da ga je zapustila; žena pa je dejala, da ni mogla več prenašati življenja skupno z materjo svojega moža in da je zato ušla. Sodnik je dal ženii prav.
Po nesreči se je obesil
Dne 23. febr. med 11. uro '. dopoldne m 2. uro pop. se je v Suhem dolu pri Trati obesil ( 211etni Hijeronim Oblak, hla-pee pri posestniku Koširju, po (
domače Jesenku. Gospodinja ,
v
ga .je pogrešala pri kosilu m ko ga je šla iskat, ga jo. našla' obešenega.
Vso kaže, da gre tukaj za, nevrqeo ii. nI za samomor, ker c mladenič ni nikoli kazal kake- •.: ga nagiba do samomora. Go- j spodar je pred komisijo izja- t vil, da je Oblak nekje izvedel, = da se je neki mlatič nekje na c skednju s slamnato vrvjo obe- 1 sil. Oblak .je še pristavil, da 1 tega ns verjame in da bo enkrat sam poskusil, če .je to sploh mogoče, vendar pa tako nizko, da se bo lahko sam re» šil predno bi prišlo do 1'esni- < ce. — Popolnoma mogoče je I da se je usodnega dno pod al ! na skedenj, da izvrši prej ome- < njerti nesrečni poizkus. Tako 1 sklepajo iz tega, ker je Oblak < visel tako nizko, da bi se prav 1 lahko rešil, in pa, ker je dr- J žal v ustih okroglo žepno ogle- | dalce. — Ves čas, od majnika j lanskega leta, kar je Oblak služil pri Koširju, je ta izjavil, da je bil Oblak priden, varčen in pošten v vsakem oziru in ni- i kakor ni mogoče drugega misliti kakor, da je izvršil ne- i srečni poizkus, ki se je izpre-vrgei v žalostno resnico.	1 -o-
Slovenci v Franciji
Zgodovina slovenske kolonije v Tocquegnieux je stara še-
j
| le pičlih osem let, a je kljub . ; svoji mladosti
vsa pestra in za-. ] nimiva. Iz različnih razmer in , 'raznih krajev se je v omenje- ; I ni koloniji zbralo okoli 400 . Slovencev. Med 5000 prebivalci, kolikor jih šteje omenjena naselbina, je najmanj 1000 tujcev, in tako tvorijo Slovenci pičlo desetino tujerodnega prebivalstva. Znali so se pa povsod tako uveljaviti, da je njihovo ime veliko večje ka- • kor število, posebno med Fran-1 : cozi. Težki časi, ki so zadnje mesece pritisnili tudi na Fran-! cijo, so Slovence primeroma] še najmanj zadeli. V času naj-i hujše zime, ko so odpuščali in še odpuščajo delavstvo vsa podjetja, ko je deset tisoČev Poljakov, Italijanov, in na tisoče Jugoslovanov se moralo ! vrniti v domovino in sta oba rudnika v Tocquegnieuxu od i puščala delavstvo, je samo; eden izmed obeh rudnikov! vzel v delo 50 Slovencev, ki soj ostali drugod brez posla in bij se morali vrniti domov. Slovenci so znani kot močni, sposobni in razumni delavci, pa tudi kot kulturni. Njihovi nastopi, posebno kar se tiče pevskih zborov, imajo poseben vpliv. Niti Poljaki, niti Italijani, ki so po številu vsaj desetkrat močnejši, ne premorejo kaj takega.
Dobrodelnost
,V Železnikih so v cerkvenem domu Otvorili dobrodelno kuhinjo, kje r je že prvi dan dobilo zajutrek 50 otrok. Da se je to začelo, je velika zasluga g. Rgra. g- J. Globočnika in pa hranili-ice v Železnikih.
-o-
Treznostni kongres
v I-jubljani se je vršil meseca februarja treznostni kongres, katerega se je udeležilo jako lepo število obiskovalcev tudi z dežele. Posebno predstavniki srednjih slojev so st odlikovali s svojo številno udeležbo. Že.13 let ni bilo v Ljubljani takega kongresa.
—-o-
Smrtna kosa
V	Kamniku je umrla Minka Holcarjcva, učiteljica otroškega vrtca. — V Zagorju je umrla Ana Rusova, vdova, doma iz Smart nega pri Litiji. — V Novem mestu je umrl Janko Le-ban, nad učitelj, pesnik in skladatelj, star 77 let. — V Ljubljani je umrla Ivanka Brezov-šek, posestnica. — V Dravljah pri Ljubljani je umrl Ivan Ber-gani.
-o-
Ljubljanski trgovci za reveže
Lepo se sliši, kako ljubljanski trgovci pomagajo revežem. Kakor poročajo, izda približ no tisoč ljubljanskih trgovcev nad en milijon dinarjev na leto za reveže in to v denarju in v blagu.
-o-
Petletna deklica zgorela
Posestnik Galib Šegič in njegova žena, v Gračanici, sta pustila svojo petletno hčerko samo doma. Ker je bilo mraz, je dekletce hotelo naložiti v peč. Pri tem se ji je vžgala obleka in ker si ni znala pomagati, je zgorela. Ko so prišli starši domov. so našli pred pečjo le še kup pepela.,
-0-
Nesreča v tovarni
V	tovarni motvoza na Grosupljem je stroj zagrabil 22-
• letno delavko Ano Bučar iz Stranske va t pri Grosupljem in jo nevarno poškodoval.
!	-o--
Iz ribniške doline ! Zadnji sejem v Sodražici je bil precej živahen. Živine je bilo nad 20 glav. Cene so pa precej padle, najmanj za polovico. Mesarji tudi prodajajo meso precej po ceni in se dobi kilogram mesa za 8 Din.
!	-o-
.	Nesreča
j Drva je pripravljal za kur-j javo 201etni zidar France Vrh-j lijak iz Grabšincev. Ker se velika lesena klada ni dala raz-sokati s sekiro, jo je nabil smodnikovim nabojem. Pri tem se mu je naboj užgal in plamen je huškhil Vrbnjaku obraz in je zadobil hude opekline.
-o-
Obnovite svojo naročnino za ist pravočasno!
1% Jugoslavije.
POSKUŠAL JE IN SE JE PRI TEM V RESNICI OBESIL. — KAKO SE POSTAVIJO SLOVENCI V FRANCIJI. — SMRTNA KOSA. — RAZNE NOVICE, NESREČE IN NEZGODE IZ DOMOVINE.
r Sžfsa" k^
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobota,'. 12. tr ..ca 1932
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi in najstarejši slovenslci	Vhe first and the Oldest Slovene
list v Ameriki.	Newspaper in America.
Ustanovljen let* 1891.	--
_i .	Established 1891.	. k
Izhaja vsak dan razun nedelj, pone- Issued daily, except Sunday, Mon-
dcljkov in dnevov po praznikih.	day and the day after holidays.
Izhaja in tiskaj	_ , ~~ „	. __) Published By: d
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:	Address of publication office: £
1849 W. 22nd St., Chicago, 111. 1849 W. 22nd St., Chicago, lli.	v
Phone: CANAL 5544	Telefon CANAL 5544	d
Naročnina;	-
_,	Subscription:	u
Za celo leto.................................$5-00	For one year---------------------------------$5.00 g
Za pol leta_____________________________ 2.50	For half a year................................ 2.00 p
Za četrt leta..................................... 1.30	For three months........................... 1-jO
Za Chicago, Kanado in Evropo:	Chicago, Canada and Europe: 0
Za celo leto____________________„.„....$6.00	For one year-------------------------$6.00,].;
Za pol leta_________________3.00	For half a year.-----------------3.00
i a četrt leta____________ 1.75	For Vnree months------------------ L/5 i,
Dopisi važnega pomena 7.a hitro objavo morajo biti doposlani na uredili- n žtvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.-—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.	_____!
POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, ! do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker t • tem veliko pomagate listu.	j,
" Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office j .
Chicago, Illinois, under the /\ct of March 3, 1879._________!
---—— - j
S. D.:
Korak naprej
Poslanska zbornica v Washington!! je spravila vkup potrebnih 115 podpisov za peticijo, ki zahteva glasovanje dne 14. marca, ali naj se o Linthicum-Beck predlogu, naj se 1.8, amendment modificira, še nadalje razpravlja ali ne. _ Je to korak naprej na poti za odpravo prohibicije, četudi ni velik.
Glasovanje bo prisililo poslance, da bodo prišli z barvo c na dan. Pri razpoloženju volivcev je to za mnoge kongres- ,g hike jako neprijetna stvar. Do,sedaj je bila navada kandida- j tov, da so hoteli v dvomljivih okrajih ustreči vsem, da bi do- , bili glasove "suhačev" in "mokračev". Glasovanje 14. marca f jim bo pa napravilo velik križ čez njihov račun, če pride do s glasovanja. Ce bo vsak poslanec pozvan imenoma, se bo nje- < gov glas lahko kontroliral in volivci se bodo obvestili.
Nekaj drugega bo seveda, če ne pride do imenskega gla- ] sevanja. Pri navadnem glasovanju treba poslancem samo < vstati, njihova imena-se ne kličejo, in tako bodo mnogi imeli i priložnost, da jo bodo pred glasovanjem odkurili in se take j otresli neljubega jim glasovanja.' In ker je imensko glasovanje večini kongresni kov gotovo zelo neprijetno, bodo skušali . na vse načine, da to preprečijo.	n
Dalje bo odločilo glasovanje samo, ali naj se o Linthi- • cum-Beck predlogu še nadalje razpravlja ali ne. Predlogu j spi sedaj v pravnem odseku spanje pravičnega, iz katerega . jo bo peticija le težko prebudila, pa bi mogla računati na -to, da se sprejme, je več kot dvomljivo. Navadna večina v poslanski zbornici znaša 218. Za spremembo ustave je pa po-, trebila dvetretjinska večina, ki znaša 127. Kajcor je sestav-j Ijena poslanska zbornica sedaj,' se ne bo navadna večina j spravila vkup. Lahko rečemo torej, da bo predlog izginil in! da — vsaj sedaj — 18. amendment ostal kakoršen je.
Eno stvar pa je pokazala peticija, in ta napolnjuje na-j sprotnike prohibicije z zadoščenjem, namreč, da narašča šte-j vilo onih poslancev, ki imajo srčnost, da se pokažejo kot na-sprotniki prohibicije. Pri zadnjem glasovanju, ali naj se pred-j loži prohibicijsko vprašanje ljudstvu v odločitev ali ne, je' glasovalo za predlog samo 90 poslancev. Sedaj se jih je že 145 izjavilo za tako peticijo, in ni dvoma, da bo 11. marca to število še bolj narastlo. Vsakdo vidi in ve, da ima prohi-bicija v ameriškem ljudstvu vedno več in več nasprotnikov. K temu so najbolj pripomogle organizacije kakor "Crusaders" s svojim neumornim delom, da se število suhih kongres-nikov vedno bolj krči. Če bo šlo tako naprej, potem smemo upati, da bo prohibicije enkrat konec.
DELAVSKE RAZMERE V ŽELEZNEM OKROŽJU
Virginia, Minn.
Ker živimo v času svetovne depresije, so posebno revni j sloji podvrženi pomanjkanju in finančne te ž koče ovirajo vsak napredek v k.ii turnem in socijalnem življenju. Kot zastopnik Amer. Slovenca sem obiskal precejšnje število Slovencev tukaj in v okolici in marsikaj videl. Depresija in pomanjkanje povsod, kamor se obrneš. Dela ni in tako tudi ne zaslužka. Naj tukaj malo 'povem, kako je na "Iron Range" sedaj.
Na prvem mestu omenim mesto Biwabik, ki je najsta--irejše mesto, a je danes za! . skpro izumrlo. Zakaj? — Tower in Ely, poznana daleč na okoli kot najboljša rudnika, imata od 5 do <". "shafov", kjer je v normalnih časih zaposlenih okrog 3000 delavcev.
■	Kaj je danes?— Ilibbing. naj-• večja odprta železna jama
| (rudnik) na celem svetu, o-, j bratu je danes le z malim šte-Ivilom mož. — Aurora, McKin-j ley. Mt. Iron, Buhl skoro po-
■	;polnoma počivajo.— Chisholm .' z okolico preživlja ravno tako _ | slabe čase. kakor ostale nasel-
ibine. — Kljub temu smo pa le j lahko ponosni na našo Minne-!, soto, ker ima čist in svež zrak ; kakor malpkatera država, i Mesto Virginia lastuje to-. varno za plin, vodovod, električne naprave in parno gor-koto, katere je deležno skoraj vse mesto. Tukaj je najcenejša električna razsvetljava v, y Z dr. državah. Izvzamemo samo vodne naprave. Tukaj ima-
jo skoraj vsi Slovenci svoje domove. Imamo slovenske trgovine, mesnice, auto .shops, gazolinske postaje, "auto body repair shop" itd. Dalje i-mamo tudi tako imenovane Hoover Camp,ki je edini pri- i rftstek mesta v zadnjih dveh letih, pa bi bilo veliko bolje da ga ni. -— Ker pa pričaku jemo, da se v bližnji, ali pa vsaj daljši bodočnosti časi izboljšajo, bomo s podvojeno močjo pospešili, da nadomestimo, kar smo sedaj zamudili.
Zimo smo imeli prav lepo, snega malo. Sedaj imamo pre-j cej hud mraz. Ravno sem se. domislil, da je dne 7. marca zvečer imel Slov. in Ilrv. klub
i
prireditev za člane in članice vCity Hall Auditorium. — Ci-tateljem Amer. Slovenca in vsem rojakom želim vesele velikonočne praznike in debele pirhe. F. Cimperman, Žast.
--o-
NEKOLIKO SPOMINOV NA
DOBRE IN SLABE ČASE Marshfield, Wis.
Ne bomrveliko omenjala v tem dopisu od našega farmar-skega življenja. Da je povsod slabo, itak že vsi veste. Cene za pridelke so pa tako polovične, da jih, po pravici povedano, kmalu ne bo nikjer več. No, pa saj tudi po mestih ne hodijo več tako pokonci, ka-jkor so nekdaj. Upati moramo pač vsi, da se nam časi polagoma izboljšajo, ker drugače res ne vem, kaj bo. — Pa pustimo to revščino in poglejmo j nekoliko nazaj v pretekle ča-! je. Tudi ti časi niso-bili preveč ! rožnati in vedno je bilo treba
kaj pretrpeti. Petindvajset let bo 14. marca, dobro se še spominjam, ko sem zapustila domači kraj. Zima je bila, ko sem se poslavljala od rojstne hiše. Da nisem šla sama, sta me spremljala na postajo Mirna peč oče in brat. Oba sta precej hitro hodila, jaz sem pa vedno zaostajala in vedno [sem še mater slišala, kako je jokala. Večkrat sem se med potjo ozrla nazaj in še lučke .sem videla, ki se je svetlikala, prav gotovo zadnjikrat. Mater sedaj že več let krije črna zemlja. — Oče je šel z menoj celo do Ljubljane. Kako pa : tudi ne, kaj sem pa jaz takrat vedela o mestu. Tu sem se poslovila še od njega in po 27 dneh rajže sem bila že na Calumet, Mich. Ko pridem k mojim ljudem, že skoraj nisem več znala slovenske govorice, tako so me vso zmešali po poti. Po par dnevih so se ušesa že j zopet privadila in sem ravno tako dobro znala kakor doma, | Nekega dne mi teta pravi, da j bi šla kupit nekoliko mesa za idrugi dan, ker je bila ravno nedelja. Vesela sem bila tega, da mi teta že zaupa, da me samo pošlje po meso. Za "bu-čarja" sem vedela, tisti "bif" in" "vil" sem pa že tudi znala izgovoriti. Ko sem pa prišla do mesnice, sem na nesrečo pozabila, kako se že reče mesu. Kar vroče mi je prišlo in najraje bi jo pobrisala nazaj domov, posebno ker nisem še nikogar poznala. Po dolgem Čakanju me vendar nekdo vpraša: "What do you want?" Skoro bi bila zbežala, pa je k sreči;vzel kos mesa v roke, jaz mu pa pokažem knjižico in mož je takoj vse uganil, kaj je bilo treba.
Prišlo je lepo spomladansko j vreme, veselo je bilo in toplo, i pa so me pripravili, da sem se že čez dva meseca, ko sem prišla iz starega-kraja, možila. Fanta, ozirom;. ženina, so imeli ža -pvnj izbv<;ne• tako i je bila ohcet: Komaj po preteku petih mesecev mi je v jam' ' moža ubilo. — Dolga je bila
•	tista zima, jaz pa kakor izgubljena. Spomladi potem se mi
> je rodila hčerka, ki ni nikdar videla svojega oččta. Marsikomu na Calumetu je .morda še ' vse to znano in ne bom vsegr
-	tukaj opisovala, kar se mi je \ 1 teku 25 let prigodilo, le glav i ne stvari omenim. Hčerka jc
-	pod mojo oskrbo in pod oskr-
-	bo očma, mojega soproga, le . po zrastla in se je že omožik J in ima eno hčerko, staro 3 le-
•	ta, in sinka, starega 1 tedne.
) Po 9 mesecih štrajka v letil
-	1913-1914, smo se preselili k % Calumeta, Mich., na farmo a
-	Wisconsin. Drugega ne rečem 3 kot hvala Bogu, da smo šli oc
-	tam. Enega moža izgubiti v j a
•	mi je popolnoma dovolj. Tu i kaj smo vse bolj skupaj in tu
Še več zakonov?
O zločinu, da so ukradli Lindberghovega otroka, ni nika-ke raznomiselnosti. Zločinec zasluži kazen. Toda slučaj, je gotovim krogom zopet dal povod, da bi za tak zločin dali novo postavo. Bo li tak zakon preprečil krajo otrok, je več kot dvomljivo.
Imamo že sedaj dovolj zakonov, da dobi zločinec zasluženo kazen. Toda ti zakoni se ali ne izvedejo, ali pa so neizvedljivi. Zločin, kraja otroka, se razločuje od drugih v tem,} da se ti, ki so prizadeti, sami trudijo, da sami delajo na to. da' bi zločinec ne bil kaznovan. Pripravljeni so za vse žrtve J sprejeli bodo vse stavljene pogoje. To je tako sam o ob se bi j umevno, da ni treba dalje tega razlagati. In ravno to, kar ovira oblasti, da ne morejo prijeti ali dobiti zločincev. Nikakor ne moremo razumeti, kako naj bi kak nov zakon odpravil te težkoče. Pri mnogih ljudeh v njihovi naivnosti še vedno prevladuje mnenje, na se* da vsako zlo odpraviti z zakonom.
Da bi se zatrla trgovina z dekleti, je bil sprejet takozva-ni "Mann"-zakon. Trgovine ta zakon ni zatrl, pač pa odprl vrata vsakovrstnemu izsiljevanju. In tudi tu se navadno zločincu ne zgodi ničesar, ker ga- mora žrtev braniti pred roko pravičnosti. Te in slične skušnje pa ne dajejo človeku ravno
poguma in navdušenja za nove postave.
» ____ _
•' M
li ni take hfeV&rnošti za očete	n
n sinove. Zdravi so in rudečih	č;
ic, kot se ' spodobi mladim	b
'antom. Sedaj še'še precej ra-	n
li doma držijo, pred par leti	si
;o jih pa tiste velike mestne	šl
n tovarniške plače vse zbega-	n
e, da že ni hotel nihče več de-	si ati na farmi. Sedaj so pa še
ionosni, da imajo kaj dela. Je-	si
sti jim pa tudi ne manjka. Le	k
,e kare jih nekoliko dražijo in	n
leradi jih gledajo doma, men-	g
la so drugje bolj lepe. No, pa	P
saj jim ni za zamerit, saj smo	n
še mi radi veseli, ki smo že bli-	e
'Ai petega ali šestega križa.	c
To naj bo za enkrat dovolj	ji
Ko bomo pa videli staro domo-	p rino, in to bo takrat, ko bo g.'n
Trdina zopet enkrat prišel na	1 n
Willard, pa bomo še katero	J n
rekli. Le kmalu pridite, Mr.	n
Trdina. — Pozdrav vsem Slo-	r
sencem in Slovenkam.	Iv
M. Brajer.	j
-o--1<
NAZNANILO PODPORNE-	Y-
MU DRUŠTVU SV. ANE	j
Milwaukee, Wis. Jj
Vsem cenjenim sosestram naznanjam, da bo imelo naše dru-štvo sv. Ane, štev. 173 KSKJ. j, velikonočno sv. spoved v soboto . 12. marca in v nedeljo 13. mar- s ca skupno sv. obhajilo pri sv. ' maši ob 7 uri. — Cenjene sose- j stre, naj ne bo članice med na- ? mi, ki bi ne pristopila k mizi ^ Gospodovi v tem postnem času. r Vsaka članica naj tudi prinese ^ s seboj društveni znak (regali- x jo) in naj vpraša v spovednici j. za spovedni listek,katerega naj potem enkrat izroči tajnici, ka- T kor po navadi. t Nadalje prosim vse članice, f da se v polnem številu udeležite ^ prihodnje redne mesečne^seje ki j bo v torek dne 5. aprila, da se i pogovorimo radi domače zabave, i katero priredimo v soboto 16. a- i prila. Sploh priporočam sose- i stram, da se za naprej v večjem -številu udeležujejo rednih me- | sečnih sej. — Pozdrav.	i
Rose Jleni^K. i —-O--']
NEKAJ NOVIC IZ SO. CHI-CAGE So. Chicago, 111. i
V resnici da ne vem, s kakimi novicami bi začel, ker so i vse že precej zastarele. Ome- : nim pa to, da sem bil prav vesel, ko sem zadnjo soboto bral v Amer. Slovencu, da se je tudi naša naselbina pokazala v zadnji kampanji za Amer. Slovenca in imamo k dobremu enega naročnika, ki ga je plačal Mr. Martin Shifrer. Govoril sem o tej kampanji tudi s prejšnjimi živahnimi agitatorji, ki so se pred nekaj leti ta-# \
ko sijajno pokazali v naši ma-I li slovenski naselbini, da so s ! svojim vnetim delom za katoliški tisk delali strah večjim 'naselbinam. Govoril sem, bi se i li dalo kaj sličnega napraviti sedaj, pa so mi odgovorili, da
ni moogče. Prvič, ker so slabi časi, drugič ni od nikoder nobenega navdušenja, in tretjič ni tudi nikake zaslombe. Tako smo torej v naši naselbini prišli v tej kampanji prav med najzadnje. To da marsikaj misliti.
Zadnji teden se je v tem listu oglasil naš l'ojak Mr. M. S., ki se je spravil tudi na novinarja in ga celo pohvalil. Drugega ne rečem, kakor hvala za poklon. —- Omenim naj ob tej priliki, da je bil tisti dopis obenem tudi zahvala prijateljicam Mrs. Mary Shifrer, ker so ji priredile tako lep "s-uprajz party" za njeno 501etnico. Pa mi je bilo sporočano, da je manjkalo tam v dopisu ime najboljše prijateljice in sorod-nice omenjene Mrs. M. Shifrer,ime Miss K. Triller, kar seveda ni prav, zato vidim, da je moja dolžnost, da to napako jaz popravim, ker takratni poročevalec M. S. je rekel, da je dal prav gotovo vsa imena notri, pa se je ime omenjene Miss kje izgubilo.
Še eno novico imam sporočiti, da je Mrs. Terezija Bevc iz Milwaukee vneta naročnica' Amer. Slovenca, ki je, kakor sem izvedel ona sama sporočila neki osebi v našo naselbino, plačala sama naročnino za tri mihvauške naročnike in poleg seveda tudi za sebe in še novo naročnino za svojo prijateljico v So. Chicago. Čitatelji Amer. Slovenca in naročniki, to se pravi navdušenje in po« žrtvovanje. Taka Oseba v resnici zasluži, da je zapisana pri upravništvu lista najmanj s srebrnimi, ,če ne celo z zlatimi črkami. — Omenjena Terezija Bevc piše svoji sorodnici v našo naselbino, da kaj rada prebira novinarjeve dopise. — V resnici se mi je čudno zdelo in ne bi verjel, če 1 ji sam tega ne videl. Črno na belem je stalo, kar je jako laskavo za novinarja, da ga celo v milwauški republiki pozpajo. O ja, saj novinarja marsikdo bere, a ga ne pohvali vsak. — Dalje o-menjena Terezija Bevc piše, da je njena hči dobila sina/ ravno na dan 200letnice rojstva prvega ameriškega predsednika George Washingtona, kateremu bodo, oziroma men-ra so že dali ime George. Kot novinar iz So. Chicage želim temu Georgeu, da bi postal enkrat naslednik Georgca Washingtona na predsednikovem stolu v Washingtonu, D. C., in bil enako pravičen, kakor je bil George Washington. To se mu še prav lahko zgodi, saj je 100 '"t Amerikanec. Bog ga živi!
Omenim naj tudi, da se je pred kratkim oglasila gospa štorklja pri družini našega slovenskega rojaka Mr. in Mrs. Frank in Tillie Kosic na 9515 (Dalje na 3. strani.)
II	smo objavili dosedaj v 'Amerikanskem Slovencu'. Vsa tri poglavja so bila vrlo zanimiva. V zadnjem poglavju 'Tarzan in nje-
\Sm\ £°ve zveri' smo videli, kako nesrečno je bil ukraden Tarzanov sin in v celem poglavju, ni najti, kaj je z njim. Kako se je raz-
vijal in drugo, bo povedalo četrto poglavje Tarzanove povesti pod poglavjem;
v tempogiavju je povest vrlo napeta in polna najpestrejših prizorov/ • Opozarjamo zlasti one, ki so zaostali z naročnino naj
isto čimpreje obnove, da se jim ne bo med tem lista ustavilo.; Opožorite pa na to povest tudi svoje prijatelje in sosede, da si ^^^
tudi oni list naroče, da bodo deležni te zanimive povesti.	...	Jfljj
Obenem sporočamo, da se v teh slabih časih knjige počasi prodajajo, tretje knjige 'Tarzan in njegove zveri' ne bomo ||%JJfi izdali., niti te četrte knjige ne. Zato priporočamo naročnikom, da list sami spravljajo in bodo na ta način imeli celotno povest. rV^^fe
Imamo pa v zalogi še fleeej dru^e knjige 'Tarzanov oovratek' in s.to lahko postrežemo, kdor jo želi. Stane 45c s poštnino. n^^W
- .. .........
Telefon pisarne:	Tel. stanovanja:
Central 0888	Pullman 4374
FRANK R. DRAŠLER
— SLOVENSKI ODVETNIK —
Opravlja vsa odvetniška dela.
CONWAY BUILDING 111 W. Washington St., Room 1601 Chicago, 111 CHICAGO, ILLINOIS.
Sobota, 12. j
AMER1KANSKI SLOVENEC
pnarrrw
Stran 3
Baragov svetilnik
Tajnikov urad: REV. B. AMBROŽIČ, c/o JOE KOBAL 1901 W. 22nd Street, Chicago, 111.
KAJ JE S PEVSKIM DNEVOM V LEMONTU?
Iz tajništva.
Malokotera ideja, ki je bila kedaj vržena v javnost med nami, je vzbudila kar na prv mah toliko zanimanja kot misel na pevski dan v Lemontu Dopisi, privatna pisma, osebni razgovori — vse to priča, da je misel našla med pevci ugoden odmev.
To še daleč ni vse, na vse zadnje je pa vendar to poglavitno. Če je dosti dobre volje med pevskimi zbori, je kar gotovo, da pride do uresničenja pevskega dneva, čeprav danes še ni mogoče reči, kedaj in kako se bo pevska slavnost vršila.
Na razna vprašanja, ki se pojavljajo zdaj od tu, zdaj od tam, je mogoče za enkrat šele precej nepopolno odgovoriti. Naj bo objavljen ta nepopolni odgovor, da se vzdrži vzbujeno zanimanje na primerni višini, in da pobudo za nadaljnje
razmišljanje.
1.	Ker je za izvedbo take ideje potrebna nekakšna organizacija, in ker je kakšna "Pevska Zveza" doslej samo še lepa želja in nič drugega. se je odločila Baragova Zveza, da organizira pevske zbore za pevski dan v Lemontu. Glede tega ni bilo od nikoder ugovora in se zdi, da so prizadeti zadovoljni.
2.	Že od vsega začetka, odkar se je rodila misel na skupni nastop, se je imenoval Le-mont kot pripraven prostor za to. Tudi proti temu se ni pojavil doslej noben resen ugovor, ena sama naselbina je izrazila svoje pomisleke. "Pomislek" pa ni "ugovor". Torej se tudi to lahko smatra kot splošno sprejeto.
3.	Nekako samo po sebi u-mevno je, da naša misel obsega cerkvene zbore in petje nabožnih, to se pravi, cerkvenih pesmi. Vendar to še ni dogma in je ta točka še odprta za debato.
I. Pevski nastop se ima vršiti pod milim nebom, na srednjem lemontskem griču, kjer je prostor za to dosti pripraven, čeravno ne idealen. Na o-menjenem griču se prireja obširno igrišče, ki najbrž letos šc ne bo dovršeno, za pevski nastop bo pa prostor dovolj urejen, kadar do tega pride.
5. Vse popevanje se ima vr-
šiti brez s|premljevanja — a capela —- torej morajo biti pesmi samo take, ki ne zahte-jvajo instrumentalne spremlja-
Ive.
G. Dan za nameravano slav-
i
nost še ni določen. V mislih smo imeli kako nedeljo v maju ali juniju. Nekateri se pa {ogrevajo za dan 4. julija, j 7. Ne vemo, če smemo v teh I težkih časih računati na ude-jležbo pevskih zborov iz bolj j oddaljenih naselbin. Znano jiiam je sicer, da se zanimajo i za naš pevski dan tudi oddaji jeni, n. pr. Indianapolis, Cleveland, Detroit, vendar se j nam zdi, da bo težko kaj. Sla-|bi časi ... Pa četudi bi prišli i pevci skupaj samo iz na.jbliž-|njih naselbin, iz Jolieta, iz |Chicage, So. Chicage, Wauke-' kana in La Salla, se bo dalo že nekaj čednega prirediti.
8.	Nekaj pesmi na sporedu bodo zapeli vsi navzočni zbori pod vodstvom direktorja, ki ga bo določila Baragova Zveza. Dotične pesmi so že večinoma odbrane in bodo objavljene hitro po veliki noči, da bode zbori in pevovodje imeli do volj časa za vaje. Za ta del programa bo potrebna v Lemontu skupna vaja, cla bo potem nastop lahko dober. Skupna vaja bo seveda tisti dan kako uro pred nastopom. Se bo že dobil pripraven čas.
9.	Po skupnem nastopu vseh navzočnih zborov bodo nastopali posamezni zbori drug za drugim po-,vrsti kakor se bodo prijdasili. Prednost bo torej ime? tisti zbor, ki se bo prej priglasil. Posamezni zbori bodo smeli peti poljubne pesmi., samo da bodo dobro naŠtudi-rane in kar mogoče solidno izvajane. Tu se ne vpraša, če morajo biti recimo Marijine ali obhajilne, svetniške, velikonočne ali božične. Gre za koncert, ne za poudarek te ali one dobe v cerkvenem letu. V tem pogledu se torej pevovodje h. svojimi zbori že sedaj lahko odločijo za gotove pesmi in jih lahko takoj vadijo. Le to naj pripomnim, da bo treba nekaj dni poprej naznaniti tajništvu Baragove Zveze izbiro in število pesmi, da ne bo kak zboi preveč zahteval zase na škodo drugim zborom, čas namreč ne bo neomejen.
in sestrice v domovini. Kako pazljivi so pri pouku za prvo sv. obhajilo! Kolikokrat me sami naprosijo, da jim pripovedujem "povestice" o Jezusu. Kako jim usta lezejo v zadovoljen nasmešek, kako jim žare oči! Ko jim govorim o trpljenju Gospoda, se pa zablišči biser, usteca se tresejo in nabirajo v jok. tu pa tam klone kaka glavica na klop. če to niso dobri otroci, kdo je potem dober, res ne vem.
Pa vriva se težko vprašanje. Ti dobri otroci, mali angelčki! Kdo ve, kako je domače ozračje? Ali so ušesa teh malih varna, da ne slišijo nikoli, česar bi slišati ne smela? Ali imajo dobro mamico, ki jim ne pusti v bližino, da ne vidijo nedo-stojnosti v obnašanju nekate-jrih? Menda vendar ni mati ta-jko neprevidna, da bi jih poslala v gledišče, da bo imela mil doma? Posebno v času, ko se .pripravljajo mali na prvo sv. 'obhajilo, bi ne smeli prestopiti ipraga te cerkve hudobnega duha. Sama vem, kake so predstave. Povabilo je gledišče vso šolo, češ, to je za otroke. Pa je bilo treba večkrat zamižati. Če so mižali otroci, ne vem. In kletve bi tudi ne smelo biti v hiši, kjer imajo prvoobhajančka! — Otrokova duša je toliko vredna, da je Gospod umrl zanjo, torej ni odveč, če se starejši premaga,-jo vsaj radi njega, ako ;-,e jim ne smili njih lastna duša.
Naloga skrbne matere bi morala biti, da podpira šolo v pripravi na prvo sv. obhajilo. Kako bo nekoč otrok hvaležen materi, ko bo zrl nazaj na življenjsko pot in gledal v duhu dobro mamico, ki ga je opo-»minjala k molitvi zjutraj, in zvečer; ga svarila pred slabo tovaršijo; ga pošiljala k božji službi; skratka, skrbela, da je izpolnjeval božje zapovedi. — Nasprotno, kako. ostre ogitke zasluži mati, ki ji je doba, ko se pripravlja njen otrok na prvo sv. obhajilo kot vsaki drugi čas.
Da je "mala Terezija" svetnica, gotovo ni vse njena zasluga. Imela je dobro mater in
je njo nadomestovala sestra. Vsaki večer se je eno uro pogovarjala z malo Tereziko o bližnjem prihodu Gospoda in vaemala je srce svoje male sestrice še k večji ljubezni do evr.arističnega Jezusa. O, da bi bile tudi naše matere taki angeli varhi svojih otrok! Da bi se veselile z otroci tega najlepšega dneva! Da bi jih varovale greha! Da bi jih vodile k Gospodu kot evangelijske matere! Izgovor, da to store že katehetje in sestre v šolah, ne velja. Mati je merodajna. Napoleon, ki je pozneje kot vladar zašel na stranpota, je gotovo imel dobro mater, ki mu je pomagala, da se je dobro pripravil na prvo sv. obhajilo. Ko so ga nekoč vprašali, kateri je bil njegov najsrečnejši dan v življenju, so pričakovali, da bo gotovo imem)-val dan, ko je izvojeval svoje najslavnejšo bitko. Odgovoril je: "Dan mojega prvega sv. obhajila."
Pravijo, da kakršno je prvo sv. obhajilo, tako je navadno tudi zadnje. Najboljša priprava torej za srečno smrt je vredno sv. obhajilo. Posebno skrb bi morale posvetiti matere svojim otrokom, ki ne morejo obiskovati katoliške šole iz kakega važnega vzroka. Če je katoliška šola kake četrt ure hoda oddaljena, to še ni nikak zadosten dokaz, da o-trok ne more v njo, Tu pa tam je izgovor, da ne morejo plačevati šolnine. Tistih par gro-šev! Ne pustite otrok v gledišča, pa boste imeli denar za šolnino. Ne maram predbaci-vati ničesar — smilijo se mi duše otrok.V par tednih v počitnicah naj bi se mali naučili vsega, kar se otroci v naših šolah uče H let? V par tednih naj iz njih vzgojimo dobre katoličane, ki bodo nekoč steber katoličanstva? Nemogoče! — lies je, da so kolikor mogoče taki prvoobhajančki pripravljeni za vredno prvo sv. obhajilo. Pa kaj! Seme sicer pade na dobra tla, pa ga kmalu zaduši plevel. Ni katoliškega o-zračja. Nekaj časa še vidimo take otroke prihajati k sv. za-
kramentom, potem pa začne njih število kopneti kot sneg v toplem solncu. Človek bi jokal krvave solze, če bi kaj po-jmagalo. Pa še mislijo take matere, da so storile svojo dolžnost. Saj so vendar kupile o-troku venček, belo oblekeo. In kaj hočete še več! O zablode! In še hude so nekatere, ako se otrokom, ki ne hodijo v katoliško šolo, ne izkaže ob prvem sv. obhajilu tolike časti kot o-nim, ki obiskujejo našo šole. Pravijo take matere, da jim srce poka. Na to pa ne pomislijo, kako drugim faranom, ki morajo sami segati v žepe, da podpirajo šolo, rame pokajo od pretežkega bremena. Ne pomislijo, kako poka srce župniku, ko gleda to zaničevanje šole, ki je zrastla iz njegovih premnogih v skrbi prečutih noči, zalita s krvjo žuljev do brih župljanov. In prav nič niso takim materam mar bolečine srca sester, ki morajo gledati pred seboj samo okrog 50 nedolžnih obrazkov, ko bi jih moralo biti 100 ali še več. Kako rade bi bile matere tudi o-stalim, ki morajo bloditi v temi, ko je vendar v katoliški šoli toliko luči in solnca.
O matere, dajte, da ne bo tudi tale dopis glas vpijočega v puščavi. Pripravite pot Gospodu v srca vaših otrok. Pošljite jih v katoliško šolo ! Vodite jih k Bogu z dobrim zgledom. Varujte jih hudega! Pomagajte jim delati dobro! In' ko bo Gospod prvič prišel v srce vašega otroka, bodite zagotovljene, da bo izlil ves blagoslov svojega srca na dobro mamico, ki je pomagala okrasiti labernakelj otroškega srca.
Iz ljubezni do slovenske mladine v tujini je napisala slov. šolska sestra iz Sheboy-gana te vrstice v spodbudo slovenskim materam.
-o-
ŠIRITE 'AMER. SLOVENCA'!
IZ SLOV. NASELBIN
(Nadaljevanje z 2. strani.)
Ave. M. in prinesla brhkega fanta, ki bo, če bo dorastel in j mu bo sreča mila, lahko postal j še velik mož. Za krstnega bo-1 tra je bil Mr. John Makovec, j za botro pa njegova sestra, Mrs. Prebil, ki je poročena v Waukeganu. Povabljen sem bil na gostijo, pa sem na žalost zamudil, kar naj mi opro-ste. Bom pa drugič prišel.
Po dolgi in težki bolezni je umrl Mr. Louis Pritekel, tudi naš faran-Slovenec. To je že tretja smrtna žrtev iz naše naselbine v tem letu. Pokojni je bil član dr. Vitezov sv. Flori-jana št. 44 KSKJ. Pogreb pokojnega je bil v sredo, 0. marca, iz slovenske cerkve sv. Ju-l-ija na St. Mary pokopališče. — Žalostnim sorodnikom, so- 1j progi in otrokom, naše sožalje, i njemu pa večni mir in pokoj in j j večna luč naj mu sveti.
Je še nekaj drugih novic, pa i .jih sedaj ne bom povedal, je j preveč mrzlo. Če bo kazalo, j jih povem ob drugi priliki, ko se svet malo drugače žasuče.
Novinar. -o-
črti niso nemogoči. V taki stavbi bo lahko prebivalo do 50 tisoč oseb. On je prepričan, da bo njegova metoda pomenila novo dobo v zgodovini stavbarstva.
Dubrovnik
SRCU MATERE PRVO OBHAJANCEV
Nekoč so šli farani k škofu tožit župnika. "No, kaj poveste lepega, prijatelji?" vprašal je nadpastir. "Prosimo vašo milost, da bi nam dali drugega župnika."
"Drugega župnika? Čemu?"
Pa se popraska en očanec za ušesi in potoži v imenu vseh: "Tako težko že poslušamo našega gospoda. Zmiraj isto pridiganje. Vsi smo se že naveličali njegovih govorov."
"Tako?" Škof namrši obrvi in pogleda po nezadovoljne-žih. "O čem pa govori vedno vaš župnik na leči ?"
Tožitelji vrte klobuke v zadregi in noben se. ne more spomniti. Priznajo naposled, da res ne vedo, o čem so nedeljski govori. Škof, Salomon, pa odpošlje tožitelje domov z nasvetom: "Pojdite sedaj v imenu božjem in recite vašemu župniku, naj tako dolgo pridiguje eno in isto, da boste vsi znali njegove govore, da boste potem lahko po njih u-ravnali svoje življenje."
Tele dogodbice sem se spomnila,ko sem hotela napisati par
nasvetov našim materam glede prvoobhajančkov. lies je, da. Ave Maria prinese vsako spomlad članek, posvečen na šim malim, ki se bližajo svojemu velikemu dnevu. Res .je pa tudi, da človek nehote kaj pozabi, ako večkrat ne ču.j<\; zato sem mislila, bom pa še vseeno enkrat igrala vlogo župnika, ki j'c vedno isto pridigal.
Vedno bliže in bliže je dan, ko se bo tvoj otrok, draga slovenska mati, prvič združil s svojim Bogom. Kako koprneče čaka tvoj mali tega blaženega dneva! Ali ne vidiš, kako iz vsake njegove kretnje govori veliko hrepenenje po uri, ki bo, tako upa, njegova najsrečnejša v življenju? Ali ne čitaš v njegovih očeh, . ki so še vse nedolžne, polne nebes, velike sreče, ki se tu pa tam razlije
v razna vprašanja o dobrem Jezuščku. Naj reče kdo, kar hoče, da so naši ameriški mali poredni, in ne vem, kaj še vse. Vem iz skušnje, da so ravno tako dobri, da imajo ravno tako nežna, za dobro sprejemljiva srčeca kot njihovi bratci
Slovenski Volivci v Sheboyganu, POZOR.
Ako želite manjše davke, nižje cene pri razsvetljavi in telefonu; ako hočete imeti zastopnika pri mestni vladi ki bo res zastopal interese davkoplačevalcev, potem oddajte svoj glas v primarnih volitvah dne 15. marca, za
JOHN W. KVRIZ
ALDERMAN ZA 4. WARDO V SHEBOYGANU
OR. H, M. LANCASTER
DENTIST
2159 West 22nd Street, (ogel Leavitt St.) Tel. Roosevelt 3817
CHICAGO
MODERNE STAVBE
Arhitekt Irvin Chanin, ki je zgradil že več nebotičnikov, je nedavno izjavil časnikarjem-da ni več daleč čas, ko bodo gradili po 650 metrov visoki nebotičnike. Te zgradbe ne bodo imele oken, ker bodo vse stene kristalne. Irvin Chanin je prepričan, da njegovi lia-
Dni do
Jugoslavije
Najhitrejša Parnika na Svetu
BREMEN ~ EUROPA
Izborna železniška zveza preko
Cherbourga. *
Poseben vlak ob parniku v Bremer-havenu jamči najbolj pripravno
potovanje v Ljubljano. ★
Tudi rodna tedenska odplutja dobro
znanih Lloydovih kabinskih parnikov - *
Pogodite se z lokalnim agentom. Zahtevajte Lloydove tikete, ki dajo najhitrejšo službo
North German Llovd
130 W. RANDOLPH ST.,
CHICAGO

Tel. No. Chicago 4952
JOHN Z ALAR
JAVNI NOTAR — REAL ESTATE — INSURANCE
1118 Wadsworth Avenue NORTH CHICAGO, ILL.
fT\ A
t <
DAVKOPLAČEVALCI, POZOR!
Imam priliko, da lahko dam slovenskim lastnikom zemljišč nasvete, kako dobiti svoje prave davke na svoja zemljišča in hiše. Vsi vemo, da nas je večina plačala vsled napačnega taksiranja veliko več, kakor je bil naš delež. Ta moj nasvet je brezplačen za vsakogar; niti enega centa vam ne bo treba plačati.
Nisem nikak politikar ali posredovalec za davke. Te informacije vam bom dal iz svoje lastne izkušnje in lahko vas prepričam, ako želite priti na moj dom. — Victor Sirnunich, 1407 No. Hoyne Ave., Chicago. Ali pa telefonirajte Humboldt 1818.
Edina direktna proga iz Amerike
V JUGOSLAVIJO
brez prekrcanja, carinskih težkoč in dolgih železniških voženj
z velikimi modernimi in krasnimi morskimi palačami
SATURNIA in VULCANIA
iz New Yorka pravo za DUBROVNIK ali TRST
VULCANIA -- 12. aprila SATURNIA -- 29. aprila
Db silno zniženih voznih cenah.
Ugodna vožnja, izvanredna pažnja, izvrstna kuhinja, brezplačna inostranska vi-za in neznaten strošek za prtljago.
Priskrbite si kabinq vnaprej potom svojega agenta.
COSULICH LINE
180 W. Washington Street, Chicago, 111.
ZA POTNIKE
Kakovost
Točnost
Poštenost
A. F. WARHAN1K
— LEKARNA —
Posluje preko 32 let.
2158 West 22nd Street,
ogel Leavitt Street CHICAGO, ILL.
ČUDO PRIRODNIH ZDRAVIL
Mnogi bolniki, ki so zelo trpeli so popolnoma ozdraveli po naših zeliščnih zdravilih. Brez ozira na vašo bolezen, koliko je stara in koliko ste že poskusili zdravnikov in zdravil, lahko zaupate prirodnim zdravilom, da boste popolnoma in hitro ozdraveli. Naša zelišča vam bodo dala moč, silo in zdravje.
Opišite svojo bolest in pošljite 10c za zavoj in poštnino in dobili boste na poskušnjo posebnega pri rod nega zeliščnega zdravila za vaš slučaj, kakor tudi našega znanega ALL HERB TONIC za revmatizem, želodec, jetra, ledvice in drobovje. Pišite nam danes, ali pa pridite k nam na pregled in nasvete brezplačno. Dr. Michael's, 4745 So. Ashland ave., 3342 W. 26tH St. j 1205 Milwaukee ave., ali glavni urad ' 1643 West North ave., Chicago, 111.
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CH1CAGI
Louis J. Zefran
1941 W. 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Phone Roosevelt 3408
Na razpolago noč in dan!
— Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitova-nja.— Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne.
Onim potnikom, ki žele potovati v večji družbi svojih rojakov, nudimo sledeča naša skupna potovanja:
15. MARCA — za Velikonoč — na novem izvrstnem francoskem parniku La Fayette. Cena kart xelo nizka, lih raz. do Ljubljane samo $94.23, retur karta $174.—.
8. APRILA — na priljubljenem francoskem parniku lie de France. III. raz. do Ljubljane $104.75; retur karta $186.—.
29. APRILA — na moderni ladiji Saturnia na Trst. Priporočljivo za one, ki hočejo vzeti seboj svoj avtomobil in za potnike z velikimi družinami aH dbilno prtljago. Do Trsta: Ill.razred $100.—, turist, razred $120.—, II. raz-red $150.—. Retur karta do Trsta III, razred $164.—, turist, razred $216.—• II. razred $270.—.
4. MAJA — na orjaškem parniktt Cunard linije Berengaria. Do Ljubljane 111. raz. $105.84, retur karta $186,— Ako želite potovati s kakim drugim parnikom ali ob kakem drugem času, Vam lahko in radi ustrežemo, ker zastopamo vse važne linije. Pišite po naš vozni red in cenik kart.
Potnike, ki rabijo permit za povratek v /.. D., opozarjamo, da se pravočasno prijavijo in vlože prošnje za Permit.
Za vsa nadaljna pojasnila pišite ali iridite na:
Le® Zakrajšek
General Travel Service 1359 — 2nd Avenue, NEW RORK, N. Y.
Čitatelje opozarjamo na naš novi
naslov.
DR. ALLAN J. HRUBY,
Specialist za pljučne in srčne
bolezni
Tel. Rockwell 3364 Stanovanje: 1130 No. Lorel Ave. Tel. Austin 2376, Chicago Urad: 3335 West 26th Street Uradne ure: 5 do 9 zveč. razen sredj ob sredah 9 do 11 dop.; ob sobotah 1 do 4 pop.	i i
PLUMBARSTVO
Mi popravljamo vsa plumbarska iela. — Inštaliramo kopalne, umi-/alne in kuhinjske sinke, toilete, po tmerni ceni. — Račune plačujete lahko na obroke.
Thomas Higgins
PLUMBING, GAS FITTING AND SEWERAGE
2313 So. Oakley avenue,
Tel. Canal 0610 . CHICAGO, ILL
f Stran 4 ■ms-bsSsssssssss.
AMERIKANSKI SLOVENEC
,a, 12. marca 1032
*
WALTER SCOTT
I VANHOE
— ZGODOVINSKI ROMAN — Prevedel Vladimir L.y.tik

........................................................................................................................................
Pri teh besedah, izgovorjenih z veličanstve-nini glasom, kakršen je pristojal visokemu dostojanstvu in vzvišenemu značaju Levjesrčne-ga, so svobodnjaki mahoma popadali na kolena, se mu poklonili, proseč obenem odpuščanja za svoje pregreške.
"Vstanite. prijatelji," je milostno rekel Ri-kard, gledaje nanje z obrazom, s katerega je bila njegova običajna blagodušnost že izpodrinila plamen nagle jeze in v čigar črtah ni bilo več sledu o nedavnem obupnem boju, razen rdečice, ki je še ostala od napora, "vstanite, prijatelji! Vaši pregreški, bodi v gozdu, bodi na ravnem polju, so odkupljeni po zvestih uslugah, ki ste jih storili mojim nesrečnim podanikom pod torquilstonskimi zidovi, in s tem, da ste danes prihiteli svojemu vladarju na pomoč. Vstanite. moji vazali, in bodite v bodoče dobri podaniki. Ti, pa vrli Locksley —"
"Ne imenujte me več Locksleya, moj vladar! Spoznajte me s tistim imenom, ki se bojim, da je predaleč segel glas o njem, da ne bi bil prišel do vaših kraljevskih ušes. Robin Hood sem — Robin Hood iz Sherwoodske šume."
"Kralj hajdukov in knez vrlih mož!" je rekel kralj. ,'Kdo ne bi bil slišal imena, ki je prodrlo tja do Palestine! A bodi prepričan, vrli hajduk, nobeno dejanje, ki si ga storil v naši odsotnosti in v nemirnih časih, katere je povzročila, ne bo zapomnjeno v tvojo škodo."
"Prav ima pregovor," se je oglasil Wamba, čeprav manj objestno kakor po navadi: "Kadar mačke ni doma, miši plešejo."
"Kaj, Wamba, ti si tu?" je rekel Rikard. "Tako dolgo te že nisem čul — mislil sem, da si pobegnil."
"Jaz, pa pobegnil." je vzkliknil Wamba. "Kdaj ste še videli, da bi se bila norost ločila od hrabrosti? Evo, tu leži plen mojega meča, vrli sivec, ki bi ga rad videl spet na nogah, če M ležal zato njegov gospodar pohabljen na tleh. Res je, da sem se izprva nekoliko u-maknil, zakaj burkaški jopič ne odbija kopij tako dobro, kakor jeklena srajca. A če se nisem boril z bridkim mečem, mp boste vsaj priznali, da sem zatrobil ha naskok.''
"In v pravem trenutku, pošteni Wamba," je odvrnil kralj. "Tvoja usluga ne bo pozabljena."
"Confiteor! Confiteor!" se je začul ponižen glas nedaleč od kralja. "Z latinščino ne pridem del.i — a izpovem se svojega smrti vrednega izdajstva in prosim za odvezo, preden me odpeljejo na morišče!''
Rikard se je ozrl in zagledal veselega meniha, ki je klečal na tleh; gorjača ki med nedavnim bojem ni lenuhailila, je ležala zraven njega v travi. Njegov obraz se je kremžil tako, da je po njegovih mislih kar najbolje izražal veliko skesanost; oči je zavijal kvišku, kota ust sta mu v|isela navzdol kakor čopa na mošnji, da ponovimo Wambovo primero. A temu mrkemu videzu silne skrušenosti je čudno nasprotoval porogljivi izraz, ki se je skrival v vsem širokem obličju in pričal, da sta bila kesanje in strah oba enako h|inavska.
"Zakaj si pa tako potrt, nori svečenik ?" je vprašal Rikard; "mar se bojiš, da ne bi tvoji škofljani zvedeli, kako zvesto služjš svetemu Dunstanu in Naši Gospe? Nikar, človek, ne boj se; Rikard Angleški ne izda nobene skrivnosti, kji jo je zvedel pri steklenici."
"Ne, premilostni vladar," je odvrnil puščav-
nik (bralci ljudskih istorij o Robinu Hoodu ga dobro poznajo pod imenom br. Tucka), "ne bojim se krive palice, ampak žezla se bojim. Joj meni, da se je morala moja svetoskrunska pest kdaj dotakniti lica maziljenca Gospodovega!"
"Ha, ha!" je rekel Rikard, "odtod pSha veter? Pravzaprav sem tvojo bunko že pozabil, čeprav mi je od nje ves dan šumelo po ušesih. A če je bila zaušnica pošteno dana, ti vrli možje naj presodijo, al|i ni bila prav tako dobro vrnjena. Ako pa misliš, da sem ti še kaj dolžan, in si pripravljen še enkrat nastav|iti lice —" "Nikakor ne," je'dejal brat Tuck, ,'svoje sem dobil in to z oderuškimi obrestmi. Da bi vaše Veličanstvo le vsak dolg tako obilno poravnalo."
"Če bi mogel to storiti z zaušnicami," je rekel kralj, "tedaj se moji upniki ne bi pritoževali o prazni blaga j mi "
"A vendar," je odvrnil menih in spet napravil skesan in resen obraz, "da bi vsaj vedel, kakšno pokoro naj opravim za svoj bogokletni udarec!"
"Njikar več ne govori o tem, prijatelj," je dejal kralj; "ko sem prenesel toliko udarcev od poganov in nejevernikov, bi bil pač res nespameten, če bi se pričkal zaradi bunke, dobljene od toli svetega duhovnika, kakor je copman-hurts^i. A vendar, dični menih, za Cerkev in zate bo najbrže dosti bolje, če ti preskrbim dovoljenje, da slečeš redovno haljo, in te vzamem -za svobodnjaka v svojo telesno stražo, da se boš posvečal varstvu naše osebe, kakor si doslej posvečal službi na oltarju sv. Dunsta-na."
"Gospod moj," je odvrnil menih, "ponižno vas prosim oproščenja; vena da bi radi sprejeli moj izgovor, Če bi vedeli, kolikanj me je obsedel greh lenobe. Sveti Dunstan — da bi nam bil milosti jiv!— stoji pri miru v svojem kotu, če bi tudi kdaj pozabil na molitve, kadar sledim debelega srnjaka. Časih se vso noč ne vrnem v celico in delam kaj vem kaj, a sveti Dunstan se nikoji ne pritoži ; to vam je tih in miroljuben gospodar, kakor le kdaj kak lese-nec.. A biti svobodnjak v okolici mojega kraljevskega vladarja — ni dvoma, to je velika čast — ali vendar, če bi le količkaj stopil v stran, da v kakem kotu potolažim vdovo ali u-bijem jelena, bi takoj začeli brusiti jeztfke. "Kje je ta meniški pes," bi rekel ta. "Kdo je videl prekletega Tucka," bi dejal onii. "Ta raz-popljeni lopov ugonobi več divjačine kakor polovica dežele," bi godel kak gozdar. "Za vsako plaho košuto lazi," bi se jezil drugi. Skratka, moj dobri gospod, prosim vas, da bi me pustili,'kakor ste me našli; če mi pa želite pokazati! svojo naklonjenost, imejte me za siromašnega duhovnika v celici sv. Dunstana v Copmanhurstu.ki bo vsak najmanjši dar z veliko hvaležnostjo sprejel."
"Razumem te," je rekel kralj; "sveti menih copmanhurstski bo imel dovoljenje, da sme lo-viljl v mojih warncliffskih šumah. Zapomni si pa, da ti bom določil sarno po, tri srnjake na leto; a če to ne bo izgovor, da jih pobijaš trideset, nisem ne krščanski vitez ne pravi kralj,"
"Vaša milost naj bo prepričana," je rekel menih, "da bom s pomočjo svetega Dunstana našel možnost, pomnožiti vaš predobrotljivi dar."
(Dalje prih.)
u
Gorenjska"
To je knjiga, ki jo bo z velikim užitkom bral v ak Slovenec, kaj šele sinovi in hčere prekrasne romantične Gorenjske, ki tvori najlepši del slovenske, kakor tudi jugoslovanske zemlje.
Sinovi in hčere prelepe romantične Gorenjske, bodo v tej knjigi našli v besedi in sliki svoje mile rodne vasice, trga in mesta, svoja pestra gorenjska polja in livade in svoje divne lepe gorenjske gore in planin«.
V knjigi je opisana zgodovina in sedanjost skoro vseh gorenjskih mest, trgov in vasi.
MIC MASTER'S VOICE
RAZPRODAJA VIKTOR PLOŠČ
bo kmalu zaključena, ker zaloga pohaja. POSLUŽITE SE PRILIKE
dokler je vam na razpolago in nabavite si po izredno nizki ceni slovenske Viktor plošče, dokler razprodaja ni preklicana.	„ , , j
TA RAZPRODAJA
velja samo za Viktor plošče in za samo v tem oglasu navedene in označene plošče. Za plošče, ki niso navedene v tem oglasu, ta razprodajna cena ne velja. Razprodaja je v veljavi samo do preklica.
SEZNAM PLOŠČ, KI SO NA RAZPRODAJI:
V-2.3000—"Hruškovo drevo", štajeriš
"Stari pečlar", valček, igra na harmoniko Ahačič V-23005—"Na velikonočno nedeljo", prvi in drugi tlel, pevci
'.Adrije", z orkestrom. V-23007—"Empajris", "Samo da bo likof", Hojer Trijo in Adrija. V-23008 "Pod dvojnim orlom", krasni marš;
"Dunaj ostane Dunaj", citre in Trio. V-23010—"Dva Gorenjska slavčka"
"Spomin na Bled", ženski duet, spremljevanje klavirja V-23011—'"Pozdrav od doma"
"Zbirka valčkov", krasna komada igrana od slovenskega orkestra
V-23012—"To je nemogoče", dvokoračen ples
"Tajna ljubezen", lop valček, oba komada igrana po -orkestru V-23014—"Po gorah je ivje"
"Megla v jezeru", poje moški kvartet Jadran V-2301S—"Flahauer štajeriš"
"Prav vesela polja", igra Jlbrigov trio na citre V-23018—"Krasna Marička", šotiš
"V divni dolini", igra znamenit I.andler Orkester V-23020—"Ples v skednju", prvi in drugi del. Pri obeh komadih
sodelujeta pevci Adrije in Hoyer Trio V-23Q25^-f'Po jezeru — bliz' Triglava", narodna pesem
"Oh, oh ura že bije. . ." narodna pesem, poje Mirko Je-lačin
V-2302(1—"Jurij Benko vzemi Lenko", lepa pesem,
"Pobič sem star še le 18 let", pesem, poje Mirko Jelačin V-23D27—"Pa kaj to more biti. . ." narodna pesem,
"Mene pa glavca boli. . .", pesem, poje Mirko Jelačin. V-23028—"Mlinar", narodna pesem,
"Vsi so prihajali", pesem, poj%Mirko Jelačin. V-80331-—"Zgubljena pesem", krasna polka,
"Jolietska slovenska polka", igra Dajčmanov orkester.
NAROČEVALCI PLOŠČ POZOR! Ker bodo nekatere plošče, ki so navedene v seznamu prej ali slej pošle, zato je dobro, da bi naročevalci plošč, navedli kako drugo številko plošče pri naročilu, za slučaj, da bi nam katera izmed onih, ki jih naroča med tem pošla. S tem nam naročevalci prihranijo čas in pisanje, ker drugače jih moramo obveščati nazaj. Seveda na razpolago pa so samo plošče navedene v tem seznamu.
Pokažite ta oglas tudi Vašim prijateljem in soesdom, da si še oni naroče plošče, za to nizko ceno v tej razprodaji.
KATERAKOLI
v tem oglasu navedena Viktor plošča stane tekom te razprodaje samo
49 centov
Pri naročilu samo eno ali dveh plošč, priložile 5 centov za poštnino.
Kdor pa naroči
K
KNJIGA "GORENJSKA
AKO KONČNO
za vsako ploščo
tekom te razprodaje katerekoli navedene tri plošče iz navedenega seznama v tem oglasu dobi
3 PLOŠČE ZA 99c
Pri naročilu teh plošč skupaj plačamo poštnino mi.
KER
tako radikalnega znižanja cen slovenskim ploščam še nikdar ni bilo, je v vašem interesu, da vaše naročilo takoj pošljete, dokler so plošče na roki in dokler ni razprodaja preklicana. Stranke naj naročilom priložijo potreben znesek. Po C. O. D. naročil v tej razprodaji ne bomo pošiljali, ker pri pošiljanju po C. O. D. so preveliki stroški.
Pomnite, da ta razprodaja je v veljavi samo do preklica in za samo v tem oglasu navedene plošče in nobene druge.
POŽURITE SE IN OKORISTITE SE S TO RAZPRODAJO.
Knjigama Amerikanski Slovenec
1849 West 22 n d Street,	Chicago, Illinois.
Iz mojega potovanja po Jugoslaviji
A. Grdlna in dr. Fr. Trdan
•uinsannmtnnminHirriwmiin^
"Poglejte tale moja hčerka Marica, komaj 16 let ji je, pa ima že kal bolezni v sebi. Na zunaj se ji ne pozna — in res je bila zalitih lic, toda bleda kot razcvetajoči se popek bele lilije — a roke ima vedno mrzle in če le prime za delo, je že vsa potna. Kaj mislite vi, gbspod doktor, o njeni bolezni?"
Tone in Gregorec sta jo urnih korakov ubrala na cesto, da bi ne počila v smeh,meni pa se je bodilo tako kakor našemu učenemu prirodoslovcu Erjavcu, ki je bil nekoč padel med same trgovce. Ko so mu le-ti pokazali vejico neke rastline in jim je on pravilno povedal njeno ime in obenem še razložil, za katere bolezni je še posebno dobra, so vsi hkrati planili nanj, češ: "Gospod doktor, moje dete ima grižo, mojo punčko lomi krč, mene po ušesih trga — katera bilj-ka pomaga zoper to?"	.
V trdni veri, da sem zdravnik, rili jame tudi bledolična \ gospa naštevati svoje notranje'
po kratki podzemski poti pa udari v višini 805 m zopet na dan in plane ven v steni Ko-marče kot Šum Savice. V podobi črke A pada v dveh sre-brnočistih pramenih v teman, kipeč in zelo moder tolmun, odtod pa brzi v šumnih slapovih v dolino in v Bohinjsko jezero. Utrudljiva, dolga pot jo srečno za njo in mlada "kraljica jugoslovanskih rek" se lahkotno giblje po divno lepem dolinskem svetu.
Tik nad tolmunom stoji lesena kočica, odkoder pelje ozka stezica prav do vodopada. Steza je strma, vlažna in mokra, ker neprestano prše nanjo vodne pare, zato jo spremlja ob strani varnostna vrv.
Počasi in oprezno stopam navzdol, enkrat sem se bil že vrnil, pogum mi je bil vpadel, pa venomer so kričali nad menoj : "Boste padli! Kdo vas bo tam doli iskal?" Toda korajža velja! — in poskusil sem izno-|va. Kljub julijski vročini je na dnu tolmuna mrzlo kakor v ledenici. Spreletelo me je neko nedopovedljivo čustvo, ko sem
težave, kako je že hodila po raznih letoviščih, kako je že iskala zaželjenega zdravja ob sinji Adriji, in kako so ji končno zdravniki nasvetovali sveži bohinjski zrak.
podajal roko srebrno čistim valčkom, ki so odskakovali iz tolmuna in od skalnatih sten in se kakor razposajena otro-čad zaganjali vame. Vriskal )sem in na vse grlo klical zdaj
Komaj pa jo prekine lahek kašelj, se že oglasi na pragu hišni oče, da se pri njem večkrat oglaša revmatizem, pro-tin, naduha, da je že vse poskusil, celo zdravilne kroglice, da pa vse . . .
Iz tega mučnega položaja me je rešil Tone. Ko zaslišim njegov ponovni klic: "Doktor, naprej!" sem dal, žc odhajajoč, nekaj splošno veljavrjih zdravniških navodil zatrdi
lom, da se bodo prej ali slej pokazali tudi učinki. — "Živel naš doktor!"
Kdaj je tisti večer minul, ne vem dobro, danes vem samo to, da je bilo prijetno.
Drugo jutro smo bili kmalu po solnčnem vzhodu že na Ko-pišču. Tako se imenuje majhna gozdna ravninica, uro hoda od
Grdinove, zdaj Skrabove, toda bil sem Rlas vpijočega v puščavi: bobnenje in šumenje valov je močnejše kot človeški glas.
Sklonim se, Savice bi se rad naužil s takimi občutki kot Vodnik, ki je v svojem pesniškem zanosu zapel:
"Grem visoko pit Savico lepih pesmi hladni vir: Mojšlru pevcev na zdravico naj mi teče ta požir!"
Ko se vzravnam, mi stopi pred oči večno lepa Prererno-va pesnitev "Krst pri Savici". Moj duh hiti k Črtomiru in Bogomili.
Na blejskem otoku opravlja službo boginje Žive poganska devica in duhovnica Bogomila. Zidana (seznani se in tudi zaroči z ljubljencem svojega srca, s poganskim mladeničem in vojskovodjo Črtomirom. Ko odide Črtomir na boj zoper kristjane, izpreobrne Bogomilo in njenega očeta ksščanski misijonar. V strahu, da bi ji ljubljeni ženin ne umrl v poganski
zmoti, se Bogomila zateče k Mariji in ji obljubi vedno de-vištvo. Ko se Črtomir vrne iz boja, mu Bogomila razodene svojo zaobljubo. Hud boj se
ima nad 250 pokrajinskih slik, ki predstavljajo gorenjska mesta, trge in vasi, pestra polja livade in divne gorenjske gore in planine.
AKO SO BILI GORENJCI r ON OSNI
na svojo lepo Gorenjsko dosedaj, bodo odsedaj ie bolj, ko jim bo ta lepa knjiga oživela sladke spomine na svoje prelepe domovinske kraje.
Knjiga je krasno delo in vsebuje skupno nad 350 strani, krasno	AA
ilustrirana s pokrajinskimi slikami prelepe Gorenjske, ~	WldllC 94tUU
w
NAROČA SE OD:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1840 WEST 22nd STREET, CHICAGO, fUl
NaroMtč jo, dokler fe g zalogi! j j
TEMELJITO
vzamete v poštev vse okoliščine, boste prišli do zaključka, da je vaš denar v resnici siguren pri
KASPAR AMERICAN STATE BANK
1900 Blue Island Ave., Chicago, Illinois
da od izvira Savice. Zidana carinama in lesen bufet, to jo vse, kar je tu ostalo od svetovne vojske. Vojaško cesto, ki je od tod peljala po strmem pobočju na vrh Krna in na Črno prst, že pokriva mah in rujavo liševje. Tako močan je zob časa!
Ko si je naša mala karavana v bufetu ustrojila grlo zoper prehlajenje, se je začela počasi pomikati navzgor. Pa kaj pravim počasi! Mr. Škrabe, ki je prejšnji dan tožil, da mu srce nagaja, .je hotel biti med j prvimi. Šele na predzadnji ri-di ga je prehitel Mr. GrdinaJ ki je stopal in vriskal kakor] mladenič dvajsetih let.
Ali ima morda Savica 'tako 1 kozmetično moč ?
Vsa okolica te pomlaja. — Nad nami višnjevo nebo in gorski velikani, okrog nas zelene bukve in vitke jelke, pod nami pa globoko izdolbeno korito Savice, ki drvi čez drn in strn, kakor da bi se ji bogve kako mudilo. Markirana steza postaja vedno bolj strma, na nevarnih ovinkih je celo zavarovana z debelo vrvjo iz žice, od daleč se že čuje mogočno bobnenje, Mr. Grdina že vriska z vrha, zato še mi pospešimo korake.
Na cilju smo!
Nfepozaben prizor! Iz velikanske, zevajoče votline pada ogromna množina vode 60 m globoko. Voda prihaja izpod vrha našega gorskega očaka Triglava (2863 m). Tam gori se 'triglavska snežnica Čisti skozi sedem Trig'. v i/;; j^zer: Ko priteče iz .veleromantične-ga Črnega jezera (1340 m) na Komarčo, nenadoma izgine,
vname v Črtomirovi notranjosti, toda Bogomilina molitev in vroča prošnja ga premaga. Ko ga duhovnik pouči v krščanskih resnicah, se z duhovnikom napoti k Savici, kjer prejme sveti krst.
(Dalje prih.)
v
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
KADAR je pogreb gotov, spoznajo vsi, ki se poslužujejo našega zavoda, da so dobili najboljšo postrežbo, in to za zmerno ceno.
FF.AWK ERMENC Pogrebni icvod
Phone Mitchell 1331 1010 S. Fifth St. Milwaukee
kh i

■■ ...... ■ "v ■• - • fjirirffi
thu iHiTMir -III tttdKl ,	....._ ....