PRIMORSKI DNEVNIK PoSimtu piacana v gotovini Abo postale I gruppo - Cena 40 lir Leto XXII. St. 89 (6376) TRST, petek, 15. aprila 1966 MED DIVJANJEM MOČNE PEŠČENE NEVIHTE Iraški predsednik Aref je zgubil življenje skupno z dvema ministroma iraške vlade Helikopter, s katerim je Aref potoval, se je med nevihto ponesrečil - Iranski tisk pa trdi, da gre za atentat - Predsednik vlade Al Bazaz začasno prevzel posle predsednika - Novi predsednik ho izvoljen v enem tednu BAGDAD, 14. — Predsednik iraške republike maršal Abdel 5a.lam Aref je zgubil sinoči življenje pri letalski nesreči. Z niim sta zgubila življenje tudi notranji minister in minister industrijo. Nesreča se je dogodila med Kumo in Basoro. Prvotno so javili, da se je nesreča dogodila, ko je predsednik s svojim spremstvom potoval z -------------------------------------------------------------------------------------------------------- zorstveni stolp v Basori, naj svetuje pilotu, naj bi se vrnil. Vendar pa pilot ni dobil sporočila, temveč je sporočil, da je v nevarnosti: «Zanaša nas vrtinec prahu in ne vidimo nič.» To je bilo zadnje sporočilo s helikopterja. Na stadionu v Kumi so prižgali kresove, da bi se mogel pilot orientirati. Predsednik iraške vlade Al Bazaz je odredil splošno policijsko uro. Določili so enomesečno urad- voditelja kurdskih upornikov Mohamed Barzani osebno sestrelil helikopter s strojnico. Abdel Salam Aref se je rodil v Bagdadu leta 1921. Napravil je na ludu. objavlja članek, s ka- ureja te odnose, to je ločitev Cer-terim obtožuje poljski episkopat, kve od države. zlasti pa kardinala Višinskega, da so »obsedeni z najbolj fanatičnim antikomunizmom in s srednjeve- letalom iz Kurne v Basoro, poldne pa je bagdadski radio sporočil, da je predsednik s svojim spremstvom potoval s helikopterjem, ki ga je zajela jhočna peščena nevihta. Razbi-Jhje helikopterja so našli blizu neke vasi. V helikopterju je bi-deset oseb, ki so vse zgubile Oljenje. ..^vedsednik je prisostvoval ljud- Ob te? pnloM 1eT svojem n° ^anje. Univerza v Bagdadu govoru TOudarU notrebo večie m ,in vse šole so zaPrte Danes so rodne C, bili vsi javni uradi zaprti. Pred- le prebivaKt^a^n^^iinvarTfo6 I sednik vlade Al Bazaz je prevzel to ie nrfnntmrnf funkcije predsednika republike v Drugi skladu z ustavnimi določili. Pogreb sOpotnvnU predsednika bo v soboto. Norega Ukopteripmn Z predsednika bodo izvolili v enem la S Lf ™ Savihta ^dnu. Potrebna je dvetretjinska Prahu ČSo se dvigali tisoč' metrov večina flanov ministrskega sveta visoko. iz Kume^so obvestih tad- obrambnega sveta. Brat predsednika republike gene. ral Abdel Rahman Aref, ki je načelnik glavnega štaba iraške vojske, je na obisku v Moskvi od 11. aprila. Ko je zvedel za nesrečo, je odpovedal vse svoje obveznosti. V Moskvo je prišel na vabilo sovjetskega ministra za obrambo maršala Malinovskega. Obisk bi moral trajati en mesec. Verjetno pa se bo Aref takoj vrnil v Bagdad. Politični opazovalci v Bejrutu trdijo, da je mogoče, da bo Rahman Aref imenovan za novega predsednika. Bagdadski radio je danes popoldne sporočil, da je prišel v Bagdad podpredsednik ZAR maršal Amer s številno delegacijo. Zastopal bo ZAR na pogrebu iraškega predsednika. Tiskovni urad predsedstva republike v Kairu je javil, da je predsednik Naser sprejel z veliko bolestjo novico o smrti iraškega predsednika, «ker je imel Arefa za tovariša v borbi, prijatelja in brata». V vsej ZAR so razglasili sedemdnevno uradno žalovanje. V Rabatu so javili, da bo maroško delegacijo na pogrebu iraškega predsednika vodil pravosodni minister. Tunizijski predsednik Burgiba je poslal predsedniku iraške vlade sožalno brzojavko. Alžirska vlada je odredila enotedensko uradno žalovanje. Tudi libanonska vlada je razglasila tridnevno žalovanje. Prav tako so določili tridnevno žalovanje v Jordaniji. Nekaj ur po sporočilu o Arefovi smrti so prekinili plovbo na reki Sat El Arab, ki predstavlja mejo med Irakom in Iranom. Prekinili so tudi telefonsko zvezo med iranskim pristaniščem Koramčar in Basoro. To so sporočili nocojšnji iranski časopisi, ki pišejo, da obmejne straže nadzorujejo mejo, in trdijo, da v Iraku krožijo po ulicah vojaške patrulje ter da vlada «velika zmeda«. Iranski dnevnik «Kayahan» trdi, da je na helikopterju, s katerim je potoval Aref, eksplodirala bomba, ki je bila skrita. Radio kurdskih upornikov pa je trdil v svoji oddaji, da je brat uspešno vojaško kariero v iraški vojski. Leta 1948 je sodeloval v vo- škimi koncepcijami o odnosih med ‘ ... i Cej.jjY.jjo ;n državo*, da hočejo u- kiniti načelo laičnosti države in K.^čministrska komisija je do-“hčno sprejela zakonski načrt, ki o* m,ora potrditi še vlada in ki se anaša na postopno odpravo zapodi stanovanjskih najemnin. Kaže, j. so prišli do kompromisnega pred-tako da bodo načelno sicer Jemnine deblokirali, vendar po-u^hania jn bodo v raznih primerih in**J.avili različne kriterije na o-kov" ®osP°darske moči najemni- j-JJ^stvo PSI je razpravljalo o S?|*tijski politiki in načelno osvoji® Predlog, da socialistična stran-“stanovi lastno kmečko organi-dit i ’ **' Pa naj ne bi imela sin-oh.? - ga značaja, kot ga ima že n stoječa »Alleanza dci contadini«. t *. tudi za politično važno vpra-, “Je, saj v «alleanzi» PSI sodelu-»lih* *omunisti, in je prišlo do raz-(. Jj Pobud ustanovitve povsem lo-j “e kmečke organizacije. Vodstvo 1? sklenilo, naj o celotnem vpra-ŽT|Jn kmetijske politike izdela ko- kr. t w kmetijska vprašanja kon-*tne predloge, na osnovi katerih ®° razprava nadaljevala, kih i,sosedni Jugoslaviji se je za n.«- 1 “radni obisk bolgarskega zu r?~*Jega ministra Baševa, za kate-»a skupno sporočilo poudarja, da j^nieni utrditev in poglobitev pri-teljstva in sodelovanja med obe-s sosednima državama. „ trideset tisoč ljudi je včeraj de-LjJUstrlralo v Sajgonu proti vladi, n.J“b temu da je »politični narod-kongres* sklenil, predsednik Jui-,'f* Vietnama pa podpisal zadevni a*onski odlok, da bo ustavodajna supščina izvoljena čez tri ali pet tsecev; da mora vlada po Izvolit-skupščine odstopiti, preprečiti munističnim in nevtralističnim nii?nentom’ da bi se z volitvami vr-11 v ustavodajno skupščino«; da n« v °j dovoli svoboda tiska; da . bodo kaznovani tisti, ki so so-'°van pri protivladnih demonstrant™1.! hkrati pa naj vse verske vjUPme in stranke ustavijo proti- h, ?"0« kampanjo. Tudi predsednik v,u~sUfnega odbora za borbo proti li. Ti Rjavil, da se borba nada- .JUJe, poveljnik divizije v Hueju pa * zahteval odstop predsednikov republik* in vlade Tieua in Kija, . tanovitev nove vojaške vlade, ki U J® razpustili po ustanovitvi od uustva izvoljene civilne vlade. “Pričo takih dogodkoy v Vietna-U doživljata Johnson in McNa-•ara vedno hujše kritike, katerim - Je pridružil celo republikanski i, ?ator Cooper, ki je izjavil, da če dni?ovletnamsko ljudstvo noče na-/jJJ.eratl borbe, «je jasno, da je ne smejo nadaljevati za svoj Tudi črnska organizacija višina Luthera Kinga je pozvala škn °’i naJ zapusti sajgonsko voja-vlado in upošteva možnost pobega umika iz vojne. . « umiku Francije iz NATO je )a r°ril včeraj nred francoskim par-diJ»e.ntom de Munllle, ki je med -fuglm dejal, da je treba vse zaroto? sklepe izvesti v določenih •ni1 ^r dodal, da izstop iz NATO jjjL^uJaško, temveč politično vpra-je 'Je*' ^ zvezi z odnosi z Bonnom BL^kel, da je poglavitno vpraša-y,. odtegnitev francoskih čet v NšTv^Hi Nemčiji izpod poveljstva ''Odo *e-r *zrazil zaupanje, da »e ^tte Sm.* iraške repuuuac, »e j' n,. r”io ponesrečil skupaj z drugi-hi- “esetlmi osebami med včerajš-ho i?ožnj° s helikopterjem. Urad- j, . J® vzrok nesreče močna pešče-ril uevihta, toda perzijski tisk tr-hiL-d* je na helikopterju baje eks-ejMlirala skrita bomba, kurdski hla° 0 lem kmalu začela pogaja-iT * bonsko vlado. Mitterand pa ■jd® Gaullov sklep kritiziral. erir.r*8' Abdel Salam Aref, pred republike, se je hovT1 kl pa * rdijo, da je brat nji-j. vega voditelja helikopter sestre-žiriu strojn'c<). V Iraku, ZAR, Al-... J* in Libanonu so proglasili trt j10 žalovanje, ki bo trajalo od (|dni (Libanon) do trideset dni hi) *'■„ ^ Kairu so sporočili, da je . - Ponesrečeni maršal Aref Naser-h.,, 'ovariš v borbi, prijatelj in U?1, pred tremi leti so vojaki, s Zn!*?,, j® sodeloval tudi Aref, Sen«" dotedanjega predsednika Ka-Amf 'n Ka “morili ter postavili „a ,*a predsednika remihllke If/.u^aj" tudi o »veliki zn’" tU, Vol.*1.’ kjer baje po ulicah kroži j ujuske patrulje. jaški akciji v Palestini. Tedaj je stopil v stik s tedanjim poveljnikom njegove brigade Kasemom in je z drugimi častniki pripravil zaroto za zrušitev mornarice. Bil je med glavnimi voditelji revolucije, ki je 14. julija 1958 zrušila monarhijo kralja Feisala. Aref je imel pri tem prvovrstno vlogo. Postal je pozneje podpredsednik ministrskega sveta. Toda kmalu je nastal spor med Kasemom in Arefom v zvezi z združitvijo Iraka in Egipta. Septembra 1959 je bil Aref razrešen vseh vojaških in političnih funkcij. Poslali so ga v Bonn kot iraškega poslanika. Odpotoval je iz Bagdada, toda ni šel v Bonn, temveč je potoval po Evropi ter stopil v stik s številnimi političnimi predstavniki v diplomatski službi. Prve dni novembra se je vrnil v Bagdad, kjer so ga aretirali in postavili pred sodišče pod obtožbo «napada na državno varnost«. Obsojen je bil na smrt, toda Kasem je kazen spremenil v dosmrtno ječo. Novembra 1961 je bil pomilo-ščen in znova sprejet v vojsko. Februarja 1963 so vojaki ,s katerimi je sodeloval tudi Aref, zrušili Kasema in ga umorili. Aref je bil imenovan za predsednika republike. Septembra 1965, ko je bil Aref v Kairu, je njegov brat Abdel Rahman Aref preprečil zaroto, ki jo je organiziral general Razak. Večina častnikov je tedaj ostala zvesta Arefu. «Micklangelo» v soboto v New Yorku GENOVA. 44. — Kapitan potniške ladje ((Michelangelo« je ob 13.58 sporočil, da ladja redno pluje proti New Yorku, kamor do prispela v soboto v zgodnjih jutranjih urah. Potniki se bodo začeli izkrcavati ob 9. uri. Zdravstveno stanje mornarja Bianchinija se je izboljšalo, tako da je zunaj nevarnosti. Kasneje sta prišla v ambulanto potnik Weeks in natakar Mele, ki sta tožila zaradi bolečin v prsih. Ugotovili so jima zlom reber. Indijska tovorna ladja «Indian Trader« je zaprosila za zdravniško pomoč, ker so bili trije člani posadke med neurjem hudo ranjeni. Neki mornar je izgubil oko in ima zlomljeno čeljust. Pomoč so zaprosili najbližje ladje in Jo bo verjetno dala ((Michelangelo«, ki je najbližja indijski ladji. obnoviti vsemogočno vlogo Cerkve ter srednjeveška načela verske nestrpnosti. • Kardinal Višinski, piše list, ni nikoli opustil borbe proti državi in njenim zakonom. Njegove molitve pozivajo na sovraštvo proti socializmu, proti državi in njenim zakonom z namenom ustvarjanja ozračja svete vojne za vero*. Dalje obtožuje list kardinala Višinskega, da skuša ne samo oporekati tej ali oni plati sedanjih odnosov med državo m Cerkvijo, List obsoja nato razna stališča, ki jih je kardinal zavzel v zadnjih letih proti režimu, ter omenja njegovo kampanjo proti civilnim porokam in proti načelu laičnost: šole, njegove pozive s prižnic, naj učitelji ne poslušajo šolskih oblasti, in naj se borijo proti »monopolu države glede šolstva*, njegove pozive uslužbencem v pravosodju, naj kršijo zakon, s trditvijo da je »laično pravo države zgubilo obvezno moč in cerkev osvobaja vest državljana pred obveznostjo, da spoštuje ta zakon*. »Tribuna ludu* poudarja zatem da je na Poljskem verska svoboda zajamčena z ustavo, ter našteva številne podatke, ki kažejo, PO OBISKU BOLGARSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA V BEOGRADU Prijateljsko sodelovanje z Bolgarijo GATT in carinske tarife SFRJ V Ženevi se še vedno vodijo razgovori z zastopniki 27 (od 64) članic GATT o jugoslovanskih carinskih ugodnostih - Uspešni razgovori H. Pozderca v Italiji (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 14. — Bolgarski zunanji minister Ivan Bašev, ki ga je dopoldne sprejel predsednik republike maršal Tito, je danes pred odhodom iz Beograda v domovino obiskal tudi člana CK ZK Jugoslavije bivšega državnega tajnika za zunanje zadeve Kočo Popoviča V skupnem sporočilu, ki je bilo objavljeno nocoj istočasno v Beogradu in Sofiji, se obširneje omenja tisto, kar je bolgarski zunanji minister Bašev izjavil že danes dopoldne na tiskovni konferenci v svoji rezidenci na De-dinju. V sporočilu se z zadovoljstvom ugotavlja uspešen razvoj odnosov med Jugoslavijo in Bolgarijo v duhu prijateljstva in dobrososedskega sodelovanja na vseh področjih in obstoj ugodnih pogojev za nadaljnji razvoj stikov in medsebojnih obiskov V zvezi 2 mednarodnim položajem se poudarja enakost oziroma podobnost pogledov na osnovna mednarodna vprašanja m se pri tem izraža zaskrbljenost zaradi poslabšanja mednarodnih odnosov kot rezultat napadalnega delovs- * i* Pjf-s ,c"kv' “ tTSSSBS mnogo boljši kakor pred vojno m razširitve vojaških operacij v celo boljši kakor v mnogih kapi- Vietnamu Po kritični oceni poli-talističnih državah. | tike vmešavanja neokolonialistič- nih sil v notranje zadeve neodvisnih narodov in držav posebno v Afriki, sta ministra pozitivno o-cenila napore in pobude v Evropi za postopno odstranitev vsega, kar ovira razvoj splošnega sodelovanja evropskih držav, ter ugotovila, da je vzpostavljeno zaupanje med evropskimi narodi važen pogoj za zavarovanje svetovnega miru. Na Balkanu je, po mišljenju ministrov Jugoslavije in Bolgarije, prišlo do pozitivnih sprememb v razvoju odnosov med balkanski-mi državami. Sporočilo poudarja potrebo vlaganja novih naporov s strani vlad balkanskih držav za nadaljnje izboljšanje razvoja medsebojnih odnosov Minister Bašev je na tiskovni konferenci poudaril, da bosta Bolgarija in Jugoslavija delovali v tej smeri. Ministra sta izrazila zadovoljstvo nad rezultati razgovorov in upanje, da bo obisk Baševa prispeval k nadaljnjemu razvoju dobrososedskih in prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Bolgarijo. Tej ugotovitvi se je pridružil na današnji tiskovni konferenci tudi zastopnik državnega tajništva Dušan Blagojevič, ki se je med drugim ozrl tudi na nedavni obisk jugoslovanske gospodarske delegacije pod vodstvom Ha-kije Pozderca, državnega tajnika za trgovino in industrijo v Itali- temveč napada splošno načelo, ki .......................................... PRIHODNJI TEDEN BO VLADA SKLEPALA O NAJEMNINAH Medministrska komisija sprejela načrt zakona o ureditvi stanovanjskih najemnin Vodstvo PSI o kmetijski politiki in organizacijah - Slovesna otvoritev 44. milanskega velesejma, na katerem sodeluje 87 držav - Longo o kongresu KP SZ ^Tribuna ludu» obtožuj« Višinskega VARŠAVA, 14 — Glasilo poljske komunistične stranke »Tribu- RIM, 14. — Dopoldne so se v palači Chigi sestali pod predsedstvom Mora ministri, ki so razpravljali o vladnem zakonskem načrtu o rešitvi perečega vprašanja stanovanjskih najemnin. Na sestanku so bili poleg Mora ministri Pastore, Reale, Pieraccini, Preti, Colombo, Scaglia, podtajnika Calvi, posl.Bre-ganze, guverner Banca dTtalia Carli, predsednik ISTAT De Meo in nekateri strokovnjaki ministrstev. Na sestanku so se dokončno dogovorili za vladni zakonski pred- log, kj predvideva postopno ukinitev zapore najemnin Za najemnine, za katere velja zapora od leta 1947, se ta postopnost nanaša na indeks stanovalcev, za najemnine do leta 1963 pa se določa kot kriterij število stanovanjskih prostorov. V obeh primerih pa gre za uveljavitev splosne a r.ačela, da se ukinja zapora v odnosu na gospodarsko moč najemnika. Na sestanku niso razpravljali o davčnih olajšavah za lastnike stanovanj, ki bodo še vedno pouvržena zapori najemnin. Minister Pastore je po sestanku dejal, da bodo verjetno že v sredo predložili posebni parlamentarni komisiji vladni zakonski načrt, minister Preti pa je pojasnil, da mora ta načrt najprej še odobriti ministrski svet, kar bo verjetno storil v sredo. Minister za proračun Pieraccini je novinarjem izjavit, da gre SKLEPI {POLITIČNEGA KONGRESA» V SAJGONU General Ki je podpisal odlok o izvolitvi ustavodajne skupščine Budisti pa napovedujejo nadaljevanje borbe z zahtevo, naj Ki takoj odstopi SAJGON, 14. — Južnovietnamski predsednik general Van Tieu je davi podpisal pred narodnim političnim kongresom zakonski odlok, ki določa izvolitev ustavodajne skupščine v času od treh do petih mesecev. Budiste, ki so bojkotirali delo kongresa, Je poluradno zastopal na današnji seji glavni tajnik odbora za borbo proti vladi Pran Quang Tuan. Kongres je sprejel resolucijo. ------------------• , . ,,, ki priporoča: Demonstracije se je udeležilo na Zakaj oni lahko «preorje-*° našo deželo«, lahko tudi «uni-oojoč komuniste uničijo ves Vietnam, toda s tem bodo pritegnili ^ase samo čedalje večje sovraštvo Vietnamcev.« Hu pravi: »Zelo dobro nam je frrano, da vietnamski komunisti in njihovi številni simpatizerji Iskreno žele združitev Vietnama. Itl Prav tako tudi dobro vemo,« Pravi Hu, «da voditelji v Hanoju *? voditelji FNO globoko verujejo, da je sporazum med vietnamskimi skupinami mogoč.« To bi bil spo-razum, ki bi nnašim rojakom komunistom zagotovil ustrezno me-v političnem življenju naše dežele.« Tran Van Hu zaključuje, da je bdina mogoča rešitev v združe-Pana, neodvisnem in nevtralnem Vietnamu. Pot do tega pa predstavlja «dialog z našimi rojaki 12 FNO in pa to, da se skupaj z njimi, poišče možnost prehodnega sporazuma, ki bi omogočil povra-,els k ženevskemu sporazumu. To 1 Pil časten poizkus, da se dose-mir, pri čemer nimajo ameri-ke oblasti nobene pravice, da nas v tem našem prizadevanju Ovirajo.» Ni nobenega dvoma, da je Hu Prispel v ZDA prav s temi kon-oepcijami, ki jih je navedel U antu. s temi odhaja tudi v Wa-Pington, v upanju, da bo tam v iadi našel nekoga, ki ga bo ne samo poslušal, temveč, da bo sku-PaJ z njim o teh stališčih tudi res- P° razmislil. nekaterih znakih sodeč, Je v generalnem sekretarju na-l pozornega poslušalca. U Tant j® namreč tudi sam mnenja, da i se rešitev morala iskati nekje a tej poti, mnogi pa celo menijo. da u Tant povezuje svojo kandidaturo za novo mandatno obdobje z zahtevo, da se v Viet-amu dejansko pristopi k resne-Prn delu za sklenitev miru. Kujeva misija Je, gledana z vi-~ka trenutnega upora v Južnem letnamu, izredne važnosti. Je, se zdi, tudi dokaz neke sploš-® Politične ofenzive proti ame-rjški vojni v Južnem Vietnamu, tako fno kot budisti, razni be-kPncl v Franciji in na Filipinih ®r meščanska opozicija v samem ^a j gonu — vsi ti se strinjajo, da “e 2 vojno treba prenehati, nakar 9 bo brez ameriškega vmešavanja jagotovo našla rešitev tega vprašanja. Prav te dni je tudi bivši cesar ao Dai, ki živi v Švici, izjavil, da p sprejel »odposlance iz Hanoja«. *Lred nedavnim pa je predsednik o® Gaulle v pismu Ho Ci Minhu Poudaril: «Ko bi leta 1954 bili Razumnejši, bi vaša dežela ne docela te tragedije«. Po vsem tem ?® Postavlja vprašanje: v imenu katerih vietnamskih skupin so se amerikanci pravzaprav angažirali ’ vietnamski vojni? Oziroma: kdo Vietnamcev je danes na ameri-ki strani? NajpopreJ samo ge-nerali in pa nekatere z njimi podane manjše skupine. Kakšen stvarni vpliv pa imajo - “politične skupine«, ki jih Je b‘>a te dni zbrala vojaška junta P® tako imenovanem «nacional-hem političnem kongresu«, s po-*P°sJo katerega se mrzlično sku- i ša zatreti sedanji upor tako proti njej sami kot proti ameriški | prisotnosti v Južnem Vietnamu? Amerikanci vse teže prikrivajo I svojo zaskrbljenost. Zakaj to, kar se zdaj dogaja, jih postavlja pred odločilno dilemo: ali sprejeti zahteve onih, ki so proti njihovi prisotnosti v Vietnamu, ali pa neposredno prevzeti oblast v Južnem Vietnamu in ga tako spremeniti v okupirano deželo. Omenjeni kongres predstavlja zadnji poizkus spričo takšne dileme. Javno je tudi bila podana obljuba kar zadeva začasno ustavo in vo-I litve za civilno vlado. Toda oni. ki so se bili uprli, postavljajo s tem v zvezi zahtevo po nasprotnem zaporedju. Budisti so kongres bojkotirali, ker se pripravljajo za «veliki obračun«. Hu pa izjavlja, da ((Vietnamci dobro vedo, kako bodo med sabo našli ustrezno rešitev«. Ta rešitev bi, seveda, pomenila odhod Amerikancev iz Vietnama. Spričo tega je pa treba postaviti še vprašanje, ali so le-ti tudi pripravljeni oditi in pod kakšnimi pogoji. Prav to pa je ono, zaradi česar se ta nevarna in tragična vojna še vedno vodi. J. VRHOVEC Doslej smo angleško igralko Margaret Lee poznali le kot «zaobleno plavolaso lutko* v vlogah, ki niso bile preveč zahtevne. Odslej pa jo bomo verjetno videli tudi v zahtevnejših vlogah. Na sliki lepa Margaret Lee in Heidi Bruhle v filmu «3 noči nasilja*, ki ga režira Nick Nostro | ..................................................m.................................................iiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiinntiii»iimiiiniiiinimiiiiiiiininHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiii BEŽEN SPREHOD PO PAVILJONIH MILANSKEGA VELESEJMA Velikansko bogastvo strojev in naprav za vso potrebe in okuse Žerjavi so vedno višji in bolj popolni - Pekarski stroj od mlina do kruha - Gramofon, ki ga lahko vržemo v zrak - Smo na poti k barvni televiziji MILAN 14. — Čeprav je v Italiji kar 147 sejmov, od katerih jih je 24 mednarodnega značaja, je milanski velesejem tista prireditev, ki ji nihče ne oporeka in ne more oporekati značaja glavne tovrstne manifestacije v Italiji in s največjih v mednarodnem, celo svetovnem merilu. V potrditev tega naj služijo naslednji podatki: lani je bilo na milanskem velesejmu zastopanih 13.892 podjetij iz 51 držav, celotni obisk je znašal 4 milijone oseb, posli, ki so bili na njem sklenjeni, pa so šli v stotine milijard. Danes ne moremo govoriti, kolikšen bo letošnji obi$k,, sijemo pa reči, da je prireditev še večja od lanske. Na njej sodelujejo producenti iz 80 držav, praktično ves svet, saj so zastopane tu najbolj razvite države sveta, kot na primer ZDA, Sovjetska zveza, Velika Britanija, obe Nem- lavcih, gospodinjah in postrežni-cah, ki morajo opravljati najtežja gospodinjska dela. Gradbenik ali tehnik bi mogel videti tu nove od lanskih še večje in bolj popolne žerjave, gradbenik ali raje tovarnar gradbenega materiala bi mogel tudi občudovati nov mešalec betona, ki mu streže le ena delovna sila, ki pa predela materiala za trideset-tisoč betonskih opek v enem dnevu. Računovodja velikega podjetja ali tudi katerikoli podjetnejši človek iz vrste svobodnih poklicev bi se prav gotovo ustavil ob majhnem elektronskem računskem stroju, ki nj večji od pisalnega stroja, ki pa ti opravi dela za celo četo računovodij. Ta računski stroj je italijanske proizvodnje, krepko konkurenco pa mu dela neki nemški strojček, ki more v sami kratki minuti opraviti 10.000 računskih operacij in Proslave tisočletnice poljske države Pogled na del razstave na milanskem velesejmu čiji itd., hkrati pa tudi države v razvoju in države, ki so se komaj pojavile na zemljevidih kot samostojne nacionalne enote, med katerimi jih je kar 12 iz Afrike in še več iz Azije. Čeprav je bilo občinstvu dovoljeno, da si po uradni otvoritvi ogleda sejem šele v popoldanskih urah, je bilo nam, ((izvoljencem«, dovoljeno, da smo si bežno ogledali vsaj glavne paviljone že prej, še med časom, ko so delavci o-pravljali zadnja pripravljalna dela pred otvoritvijo. Toda kako naj v skopem članku prikažemo, kaj vse si bo lahko občinstvo ogledalo na tem velesejmu? Zato bo naše kratko poročilo bolj subjektivno. Navedli bomo le nekaj strani, ki so zanimale nas. Se preden pa se lotimo tega, je treba poudariti, da je velesejem v zadnjih letih dobil povsem drugačen značaj od tistega, ki ga je imel v prvih letih po vojni. Vtem ko je bil koj po vojni hkrati razstava najnovejših dosežkov in tudi zabavišče, rekli bi nekakšna «šagra», je danes velesejem izključno razstava, ki v razpoložljivem prostoru še komaj more postaviti na ogled to, kar se Je novega napravilo od lani do letos, še bolje povedano to, kar se Je od lani do letos na tehničnem področju izboljšalo. Milanski velesejem je resnično «za vsak okus«. Tu bi si mogel človek ogledati in izbrati, kar bi ustrezalo njegovemu poklicu in njegovemu okusu. Na svoj račun bi prišli gradbeniki, na svoj račun bi prišli mehaniki, pa tudi ljudje svobodnih poklicev, zahtevnejši višji uradniki, pa tudi preprost uradniček iz najbolj skromne pisarne, da ne govorimo o de- celo popravljati morebitne napake, ki jih je računovodja ali kdor mu pač streže med pripravljanjem ((gradiva« napravil. Sicer pa je tehnika glavni element tudi tega velesejma, saj je naša doba — doba tehnike. Direktor kake tiskarne, pa tudi preprost tiskarski delavec bi imel tu veliko paše za svoje oči. Novosti, ki se na področju tiskarske industrije pojavljajo iz leta v leto, so tudi strnjene na razmeroma majhnem prostoru in človek, ki si to ogleda, opazi, da Je tiskarna, ki je bila ob koncu zadnje vojne moderna, v primerjavi s tem že — muzej. Spet se vrnimo k gradbeniku, morda pa tudi h kamnoseku. Neko belgijsko podjetje je prineslo na ogled »diamantno ploščo«. Gre za žago za rezanje kamna in marmorja. ((Diamantna plošča« meri v premeru dva metra in pol in more »v eni sapi« prežagati en meter debel blok marmorja. Kolikšna je zmogljivost te nove belgijske žage, nam pove sledeči podatek: če ((diamantna plošča« dela po osem ur na dan, more v desetih dneh narezati toliko kamna odnosno marmorja, kolikor bi ga potrebovali za oblogo 30 nadstropne palače. Kak pek bi se verjetno ustavil ob »domači pekami«. Gre seveda za napravo, ki je bolj primerna za obrate kot pa za gospodinj stva. Konkretno gre za pravo pravcato pekarno, pa čeprav imamo pred seboj le en stroj, ki mu služita dva delavca, ki pa zmore v nepretrganem delovnem proce su opraviti vse delo od mlina — do kruha. Stroj avtomatično preseje moko, jo stehta, omesi testo, izmeri kipenje tega, dozira kose testa, ga speče v kruh odnosno testenino in končno še sveži kruh ali testenine zavije v ustrezne zavoje. Vse to se opravlja kot na tekočem traku, vtem ko dve delovni sili le nadzirata proces in odmerjata količine surovin odnosno izdelka. Mladina bi se prav gotovo u-stavljala pri stojnicah in v paviljonih, kjer so na ogled razni juke boxi, transistorji in podobni izdelki, ki tako radi ((kričijo«. Vsekakor pa bi se ustavili pri novem gramofonu, ki, kakor piše na prospektu, ne odneha ali se ne pokvari tudi, če. «ga postavimo pokoncu, če ga obrnemo narobe, celo če ga vržemo v zrak«. Gospodinja ali hišna pomočnica, ki ji je bleščeč pod v ponos, si bo prav gotovo zaželela zelo popolno napravo za čiščenje in loščenje poda, ki zmore do 60 kv. metrov površine v eni uri. Gradbenik in arhitekt pa bi se morda ustavil pri novem priključku za centralno kurjavo, ki usmerja toplotne žarke proti sredini am-bienta, električar pa pri napravi, ki ugotavlja okvare v električni napeljavi po vsem stanovanju. Morda pa bi se kdo ustavil tudi pri novem aparatu, s katerim moremo s pomočjo ultrazvokov odpreti ali zapreti železna vhodna vrata v vilo in to kar iz avtomobila. Navedli smo nekaj primerov, ki bi zanimali posebne poklice, so pa na ogled tudi številne novosti, ki bi zanimale najširše plasti, kot na primer preprosta naprava, s katero si more vsakdo, tudi nestrokovnjak, meriti kar doma krvni pritisk; napravo, ki avtomobilistu pomaga, da ga ne zaslepi na cesti žaromet nevestnega šoferja, ki privozi nasproti, napravo, ki ohrani kruh svež za več dni itd. itd. Navedli smo le nekaj predmetov, ki so se, kot smo že rekli, zdeli zanimivi nam, toda kdo bi si upal trditi, da smo zadeli tisto, kar zanima koga drugega. Nihče pa bi ne mogel našteti najrazličnejših novosti ali izpopolnitev, ki so tu na ogled. Vsekakor pa bomo za zaključek povedali, da je tu na ogled tudi nov TV-sprejemnik, ki bo prikazoval barvno televizijo. Ko smo si ga ogledali, še ni deloval, kaže pa da smo že na poti, ko bomo svoje čmobele televizorje začeli zamenjavati z novimi sprejemniki za barvno televizijo, ki nam bodo prinašali na dom bolj popolno sliko dogajanj na svetu. d. p. VARŠAVA, 14. — V Gnieznu in Poznanju bodo v prihodnjih dneh velike proslave, in sicer ob priložnosti tisočletnice ustanovitve poljske države in pa njene uradne proglasitve za katoliško državo. Organizirane obenem tako od strani državnih oblasti kot poljskega episkopata, te proslave že zdaj kažejo v sebi elemente očitnega nasprotovanja, izhajajočega iz polemike, ki med poljsko državo in katoliško cerkvijo traja že nekaj mesecev. časopisje je že objavilo številne članke o teh proslavah ter z njimi povezanih programih laičnih manifestacij. 16. in 17. aprila se bodo v Gnieznu, prvi zgodovinski prestolnici dežele, zbrale tako imenovane ((štafete tisočletnice«, ki bodo prišle iz vseh mest in krajev. V soboto popoldne bo na glavnem trgu mesta veliko zborovanje, ki se ga bo poleg omenjenih štafet udeležilo še mestno prebivalstvo. Proslav se bodo udeležile tudi vojaške enote, ker sovpada s to priložnostjo tudi 21. obletnica zmagovite ofenzive poljskih in sovjetskih čet, ki so se v tistem času prav od tu napotile, da bi prebile obrambno črto na Odri in Nisi. V nedeljo, 17. aprila, bo pred poznanjsko univerzo velika manifestacija, ki se je bodo udeležili tako mestno prebivalstvo, kot delegacije vseh mest okraja in občin dežele. Manifestaciji bodo prisostvovali tudi predstavniki partije in poljske vlade. Verske manifestacije, ki jih organizira poljski episkopat, bodo potekale v istem času kot laične. V dneh od 14. do 16. aprila so predvidene proslave v Gnieznu, kjer je 1. 966 prvi poljski kralj Mieszko bil krščen in je tako u-radno potrdil prestop poljskega ljudstva h krščanstvu. 15. aprila bo v mestu svečana plenarna skupščina poljskega episkopata, ki se je bo udeležilo vseh 70 škofov dežele. Proslave bodo 17. aprila prenesene v Poznanj. Kot je znano, so poljske oblasti kardinalu Višinskemu očitale, da bi hotel verskim proslavam dati protidržavni in protirežimski pečat. Zadnji, ki je bil izrekel podoben očitek, je bilo uradno ideološko glasilo partije, ki je v svoji aprilski številki med drugim zapisalo naslednje: «Velika devetdnevnica, ki Jo je 1. 1965, ob priložnosti katoliške tisočletnice, bil organiziral poljski episkopat, je predstavljala program totalne klerikalizacije, tako socialne kot duhovne, življenja dežele, predstavljala je poizkus, da bi se Poljska potisnila nazaj v mrak srednjeveškega obskurantizma... Po- iiiiiuiiiiiimiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiHiuniimiiuiiiiiiiiiitiimiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiii HOROSKOP stavljajoč obletnico pokristjanjenja Poljske proti proslavam tisočletnice ustanovitve poljske države, pa želijo vodilni krogi poljskega episkopata postaviti cerkev v nasprotje z ljudsko državo.« Po drugi strani je kardinal Višinski to zanikal, zatrjujoč, da so «proslave tisočletnice pokato-ličanjenja Poljakov izrecno verskega značaja in niso naperjene proti nikomur«. Izjavil je še, da je bil program proslav izdelan že pred leti. Za Franceseja 90 milijonov jamščine NEW YORK, aprila. — John (Sonny) Francese, ki ga smatrajo za enega izmed voditeljev italijan-sko-ameriške mafijske organizacije «Cosa nostra« ter neke tolpe roparjev, ki so se ((specializirali« za banke, je bil sinoči izpuščen na začasno svobodo, potem ko je vložil jamščino v znesku 150.000 dolarjev odnosno 90 milijonov lir. John Francese, ki je star 47 let, je prišel sinoči iz sodnih zaporov, pred katerimi so ga čakali sorodniki in ((prijatelji«, ki so med seboj zbrali 150.000 dolarjev za jamščino. Kakor smo že povedali, je John Francese eden izmed voditeljev mafijske organizacije «Cosa nostra« za področje Long Island. Aretirali so ga pretekli torek skupno z drugimi devetimi osumljenimi osebami pod obtožbo, da so vlomili v neko banko. Zvezne policijske oblasti menijo, da je njegova tolpa oropala banke in odnesla 66.000 dolarjev v gotovini, za 16.500 dolarjev pa raznih vrednostnih papirjev. Policija nadalje meni, da je John Francese «mozeg» te drzne druščine. OB VANNIJEVI KNJIGI: «Borili smo se skupaj...» Predsinočnjim je v kulturnem krožku «Morandi» na Trgu stare mitnice Giovanni Padoan — Vanni govoril o svoji nedavno objavljeni knjigi sAbbiamo combattuto insie-me, partigiani italiani e sloveni». Govornika je predstavil občinstvu dr. Pincherle. V dvorani krožka «Morandi», ki deluje v sklopu tržaške sekcije PSIUP, se je zbralo veliko število oseb, ki se še danes, kljub znatni časovni oddaljenosti (več kot 20 let), še vedno živo zanimajo za dogodke partizanske borbe. V svojem nagovoru je Padoan pojasnil bistvene značilnosti svoje knjige ter še posebej obravnaval vprašanje tragičnega dogodka pri Porčinju (Porzus). Govornik je med drugim omenil, da objava njegove knjige ni naletela na odobravanje s strani določenih krogov in sicer predvsem med komunisti. Glede teh vprašanj se je potem razvnela debata, ki je trajala več kot uro in pol. Oglasili so se k besedi številni govorniki, ki so zahtevali bodisi pojasnila, bodisi da so prikazali svoja osebna mnenja glede tolmačenja dogodkov, ki so se odigrali pred več kot dvajsetimi leti. Tu se ne bi spuščal v kronistič-no opisovanje predsinočnjega srečanja, temveč bi skušal oceniti, predvsem z osebnega stališča, Pa-doanovo knjigo. To tudi zato, ker sem nastopni v debati, ki je sledila uvodni besedi pisatelja. Padoanova knjiga je dvignila precej prahu. Z njo niso zadovoljni, kot smo že dejali, v komunističnih krogih, pa tudi od drugod je slišati razne pripombe in kritike. Gotovo pa je, da gre za določeno zgodovinsko dokumentacijo, katero bo treba vedno upoštevati, pa če se strinjaš ali ne z načinom prikazovanja in tolmačenja dogodkov. «Vannijeva» knjiga ima v bistvu pripoveden značaj. Ne spušča se v ideološko in politično obravnavanje dogodkov, temveč jih skuša tolmačiti v medsebojni povezavi, tako kot si sledijo na zgodovinski pozomici. Tak način opisovanja in predvsem tolmačenja je zelo privlačen, toda v sebi skriva nevarnost, da se zgodovinska dejanja prikažejo sem pa tja na subjektiven način. Partizansko gibanje v Furlaniji je bilo brez dvoma eno izmed najbolj močnih in najbolj skrbno organiziranih v vsej Italiji. Divizija xNatisone» je štela okoli 3.000 mož ter se je v mnogih borbah dobro izkazala. Vzrok pa, da sta njen obstoj in njeno delovanje povzročila spore in trenja, ki se še danes niso povsem polegli, tiči predvsem, lahko bi rekli zgolj v dejstvu, da je delovala na nesporno slovenskem etničnem ozemlju. To protislovje je pogajalo v temeljih ves razvojni proces divizije od njenega rojstva pa do operativne vključitve v IX. korpus in pozneje v VII. korpus. Ce so poveljniški kadri divizije in moštvo samo razumeli zgodovinske nujnosti, ki so nastajale iz tega protislovja, je vprašanje zase. Pribiti pa moramo, da se je ta partizanska vojaška edinica junaško borila proti skupnemu sovražniku ter ji zato gresta vsa čast in priznanje. Sedaj pa poglejmo, kako je vodilni kader divizije «Natisone» reševal že omenjeno politično in narodnostno protislovje. «Vannijeva» knjiga je ponoven dokaz, da niso niti italijanski najbolj napredni krogi razumeli bistva narodnoosvobodilne borbe slovenskega ljudstva. Tudi za njih je veljalo načelo «sta-tusa quo». Med borbo se po njihovem mnenju ni moglo in ni smelo postavljati vprašanje državne pripadnosti spornega ozemlja, ki je bilo povsod, kjer je delovala njihova enota, naseljeno pretežno s Slovenci. Zato čudno izzvenijo ugovori predstavnikov edinice stališču slovenskih partizanov, češ da oni ne bi smeli mobilizirati v partizane beneških Slovencev, ker da se ti baje smatrajo za Italijane ter celo nasprotujejo partizanskemu gibanju. Takšno postavljanje vprašanja ni zgodovinsko pravilno, ker so napredna gibanja, tudi z vidika marksističnega nauka, vedno obsojala vsa imperialistična nasilja ter se postavljala na stališče, da se ne smejo priznati niti posledice nasilnega raznarodovanja v tem razdobju. Na drugem mestu lahko ugovarjamo Padoanovim nazorom in pogledom njegovih somišljenikov glede vprašanja nacionalizma. Že iz tega, kar smo rekli prej, sledi, da je bilo stališče, ki so ga zavzeli slovenski partizani, načelno popolnoma pravilno. S tem nočemo reči, da se v slovenskem narodnoosvobodilnem gibanju niso skrivale tudi določene tendence nacionalne nestrpnosti, toda bistvo vprašanja je v tem: ali so bile zgodovinske zahteve slovenskega ljudstva upravičene ali ne? Padoan odgovarja z ne, mi pa odgovarjamo z da. Sicer pa je vse zgodovinsko dogajanje tedaj dokazalo upravičenost te teze in sama divizija «Natisone» se je morala pokoriti tem zgodovinskim nujnostim. Vsa druga vprašanja in dogajanja, ki se obravnavajo ali opisujejo v Padoanovi knjigi, imajo obroben pomen. Sem spada med drugim tragični dogodek v Porčinju. Poudarjam pa, da gre pri tem le za ponovno oceno političnega nastopa garibaldincev, ne pa za kritiko Vannijeve knjige kot take. Knjiga je in ostane dragocen prispevek zgodovini partizanstva in veličasten spomenik furlanskim partizanskim borcem. V. KENDA Sovjetski film «Pisma z obale Neve» LENINGRAD, 14. — V Sovjetski zvezi se v filmu še vedno polaga izredna pozornost domovinski vojni. Pred nedavnim so začeli snemati film, ki naj bi bil odgovor ameriškemu filmu ((Najdaljši dan». Kakor je znano, je ameriški film «Najdaljši dan» prikazal eno največjih bitk v drugi svetovni vojni in sicer izkrcanje zahodnih zaveznikov v Normandiji. Ker je ta film prikaz junaškega podviga zavezniških sil na zahodu, so si Sovjeti omislili film o berlinski bitki. Sedaj pa pripravljajo v Sovjetski zvezi spet nov film o zadnji vojni. Vsekakor bo zanimiva vsebina tega filma, kot je zanimiva ideja, iz katere ta film nastaja. Leningrad je bil med zadnjo vojno dolgo mesecev obkoljen in v času blokade je od lakote, bolezni in bombnih napadov umrlo nad 609 tisoč prebivalcev Leningrada. V času blokade so mrliče pogosto pokopavali tam, kjer so jih našli, v parkih,na poljih predmestja. Nekega pismonošo so pokopali v predmestju in z njim zagrebli tudi njegovo torbo s pismi, šele sedaj so forbo s pismi odkrili in ta pisma so dala osnovo za dokumentarni film o nečloveških naporih branilcev Leningrada v času nacistična blokade. Avtorji filma bodo v filmu, ki nosi naslov «Pisma z brega Neve», opravili pot, ki naj bi jo bil napravil poštar v novembru 1941, ki mu pa ni uspelo prinesti pisma naslovljencem na njihove naslove, ker je pač že v začetku raznašanja padel. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Natanč-|na. Ogibajte se soseda, ki je ne-no proučite proračun svojega pod-1 iskren in zvijačen, jetja. Prisluhnite nasvetu neke poštene starejše osebe. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ce razpolagate z odvečnimi energijami, skušajte razširiti svojo dejavnost. Na vaš račun bo izrečenih nekaj ostrih kritik. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Potrebno je, da čimprej rešite tudi nekatera drobna vprašanja. Povabljeni boste na neko večerjo, a ne udeležite se je. RAK (od 22.6. do 22.7.) Otresite se prepričanja, da ste nepogrešljivi. Bodite bolj vztrajni v ljubezni. LEV (od 23.7. do 22.8.) Močni in vplivni zavezniki bi vam za gotovo pripomogli k uspehu. Potrebni ste miru in daljšega počitka. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Bodite potrpežljivi z nekom, ki utegne pO' stati vaš dober klient, Nekdo zelo vztrajno spletkari proti vam. . TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Kar zadeva trgovinsko poslovanje, vam bo sreča danes zelo naklonje- SKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Sklenili boste dober posel, zahva ljujoč se svoji vztrajnosti. Zaupajte svoja čustva samo osebi, ki vam je blizu in vas razume. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Zaradi svoje lahkomiselnosti, se vam bo izmaknila izpod prstov priložnost, kakšne ne bo več kmalu. Bodite kar se da previdni v občevanju z nekim nasilnim sorodnikom. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) U-spešno boste rešili vprašanje, ki ga včeraj niste mogli. Ne izražajte svojih čustev osebi, ki ne veruje v ljubezen. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Danes še ne boste mogli rešiti nekega za vas zelo važnega finančnega vprašanja. Odpravili se boste na prijetno potovanje v veseli družbi. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Zaključili boste neki študij z izvrstnimi rezultati. Ne sprejemajte nobenih resnih ukrepov v čustvenem razpoloženju. PETEK, 15. APRILA 1966 Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Variacije na slov. motive; 11.35 Radio za šole; 11.55 Pevci in ansambli; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasbeno potovanje; 17.00 Ansambel «Le Tigri«; 17.25 Radio za šole; 17.45 Pesem in ples; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Znani dirigenti v Trstu; 19.00 Novi zbor Montasio; 19.15 Slovenski znanstveni delavci; 19.30 Glasbeni kontrasti; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Orkester Casamassima; 21.00 Koncert operne glasbe; 22.00 Benedetto Croce in struja idealizma v Italiji; 22.20 Variacije v jazzu; 23.00 Pesmi za dva. 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Orkester Franca Russa; 13.40 Knjižne novosti; 13.50 Mozartove skladbe; 14.15 Tržaški motivi; 14.30 Ansambel «Gli angeli«. ni iz albuma; 9.35 Zdravnikovo mnenje; 9.45 Popevke; 10.10 Verdi in Musorgski; 10.30 šola; 11.15 Ital. potovanja; 11.30 Melodije; 11.45 Novi ritmi; 13.30 Dva glasova en mikrofon; 15.15 Filmske in gledališke novosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Simf. glasba; 17.45 M. Cattaneo: »Vecchia ballata del-la dama Clisson«; 18.30 Skladbe ital. skladateljev; 19.10 Oddaja za delavce; 20.25 Benedetto Croce na Angleškem; 21.00 Simf. koncert; 22.40 Ceglie in njegov ansambel. II. program Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 11.00 Ritmi in popevke; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Plošče; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 13.40 Melodije; 14.00 Popularne skladbe; 15.00 Zbor RTV Ljubljana; 15.45 Zadovoljni Kranjci; 16.00 Kulturni zapiski; 16.20 Operni koncert; 17.00 Današnje teme; 17.10 Prijetna glasba; 17.45 Danes se poje tako; 18.00 Prenos RL; 19.00 Šport; 19.30 Prenos RL; 22.15 Ritmi; 22.35 Večerni koncert. Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Stra- 8.00 Jutranja glasba; 9.15 Orkester; 10.35 Nove pesmi; 11.05 Vesela glasba; 11.40 Skladbe za orkester; 12.00 Zvočni trak; 14.00 Pevci; 14.45 Za prijatelje plošč; 15.35 Violinist Vaša Prihoda; 16.00 Rapsodija; 17.35 Poljudna enciklopedija; 18.35 Enotni razred; 18.55 Vaši izbranci; 20.00 Večerne fantazije; 21.00 Aktualnosti; 21.40 Glasba v večeru; 22.00 Jazz. III. program 18.30 Gledališki pregled; 18.45 Martinijeva sonata; 18.55 Prejeli smo; 19.15 Ital. periodični tisk; 19.30 Koncert; 20.40 Haendlove skladbe; 21.20 Tri Lieder Huga Wolfa; 22.35 Webemove skladbe; 22.45 P. Salinas: «L’isola del te-soro». Slovenila 8.05 Glasbena matineja; 8.55 Pionirski tednik; 9.25 Domače viže; 9.35 Karol Pahor: Mačka; 10.15 Današnja solistična glasba; 10.35 Novost na knjižni polici; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Iz oper S. Prokofjeva; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz narodne zakladnice; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Radijska šola: Deklica Vitaminka; 14.35 Zbor berlinskega radia; 15.20 Napotki za turiste; 15.30 Od vasi do vasi; 15.45 Novo v znanosti; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Simfonični koncert; 18.00 Aktualnosti; 18.20 Zabavni orkester RTV; 18.45 Kulturni globus; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Lepe melodije; 20.20 Zunanjepolitični pregled; 20.30 Sodobni praški skladatelji; 21.15 Oddaja o morju; 22.10 Za ljubitelje jazza; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Lobos: Bachianes Brasilei-ras št. 8. Ital. televizija 8.30 Sola; 16.45 Nova srednja šola; 17.30 Dnevnik; 17.45 Spored za najmlajše; 19.35 Na pragu znanosti: aktivno sonce; 19.55 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 P. Hamilton: «Luč na plin«; 23.15 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 Engene Jo-nesco; 22.15 Pesmi. Jug. televizija 10.00 TV v ŠOU; 16.35 Poročila; 16.40 TV v šoU; 17.00 Angleščina; 17.30 Pogovori o slovenščini: Dvojina; 18.00 Kekec — oddaja za otroke; 18.25 Obzornik; 18.45 Človek in proizvodnja; 19.15 Preko jezikov, pregrad — report.; 19.40 Cma tabla; 20.00 Dnevnik; 20.30 Polnočna tišina — angl. film; 22.10 Sodobna glasba; 23.10 Poročila; 23.15 Športni dogodek. Goriško-beneški dnevnik NOVE IZBOLJŠAVE PRI INflM Odpravili bodo čakanje pred ambulatoriji specialistov Ukrep, ki uvaja listke za prenotacijo, stopi v veljavo 18.t.m. - Stališče CGIL o sporu med zdravniki m zavarovalnimi ustanovami Drevi v Gorici seja občinskega sveta Občinski svet iz Gorice se bo sestal drevi ob 21. uri ter razpravljal o preostalih točkah dnevnega reda, h katerim so dodali še sledeče: Pomoč študentom poklicnih in ZANIMIVA SODNA RAZPRAVA V TRŽIČU Zaradi navadne samokolnice je prišel na zatožno klop Sodnik ga ni obsodil, ker je zakrivil padec mopedista, ampak zato ker mu ni pomagal v nesreči - Oproščen delodajalec iz Nabrežine Pokrajinska uprava bolniške blagajne INAM v Gorici sporoča, da so začeli uvajati, v skladu s predpisi glavnega vodstva te ustanove, nov izboljšani sistem odnosov do svojih zavarovancev. V tem okviru uvajajo že sedaj bolj enostaven postopek za specialne zdravniške preglede, ki naj bi zdravnikom prihranil dragoceni čas in bolnikom nepotrebno in zamudno čakanje. Ker pregledujejo sedaj na sedežu v Gorici tudi zavarovance iz Gradiške, ker popravljajo tamkajšnji sedež INAM, in še pred preselitvijo na novi sedež ustanove v Ul. Vittorio Veneto, bodo u-vedli od 18. t.m. dalje prenotacije za bolnike pri ambulanti za bolezni v ustih in grlu, pri nevrološkem ambulatoriju in pri okulistu. Na predlog zdravnikov bodo bolnikom, ki potrebujejo preglede specialistov teh oddelkov, izdali na prijavnem oddelku poseben listek, na katerem bo naveden dan in ura, ko naj se zglasi v navedenem ambulatoriju za pregled. Podrobnejša pojasnila lahko dobijo pacienti na vseh podružnicah bolniške blagajne in na sedežu v Gorici. Vodstvo bolniške blagajne prosi zdravnike in bolnike - zavarovance, naj se točno držijo dobljenih navodil, da bi tako lahko uspešno deloval nov sistem preno tacije v njihovo korist. » * * Spor z zdravniki zavarovalnih ustanov se bo po vsej verjetnosti zaostril ter povzročil delavcem hudo škodo. Nastal je zaradi tega, ker niso obnovili zapadlega sporazuma 30. junija lanskega leta; spor odraža tudi hudo pomanjkanje v celotnem zdravstvenem zavarovanju. Te pomanjkljivosti, ki jih je CGIL večkrat obsodila, so spravile v neprijeten položaj delavce in njihove družine, istočasno pa tudi zdravnike, zlasti mlajše, ker ne morejo izpopolniti svojega poklicnega znanja in ustreči ekonomskim normativnim potrebam. Da bi bilo ozadje spora razumljivejše, je nujno potrebno sprejeti nekatere o-snovne zahteve, ki sta jih CGIL in sindikat italijanskih delavcev že večkrat predlagala. Ustanovitev okrožnih komisij pri sekcijah INAM tudi v pokrajinskem in vsedržavnem merilu, vanje pa naj se vključijo zastopniki delavcev, zdravnikov in ustanov z nalogo nadziranja zdravstvene pomoči ter izvajanja sporazumov; izbrati v pokrajinskem merilu obliko plačevanja zdravnikov s sporazumom med sindikati, zdravniki m bolniškimi blagajnami; priznati specialne preglede tudi na domu vsakega zavarovanca. Delavska zbornica, ki nam je poslala v objavo zgornje sporočilo, je poslala predsedniku pokrajinskega odbora INAM zahtevo po nujnem sklicanju sestanka s predstavniki pokrajinske zdravniške zbornice. V torek v Tržiču občinska seja Občinski svet v Tržiču bo imel v torek 19. aprila sejo, na kateri bodo nadaljevali obravnavo problemov, ki so ostali na dnevnem redu prejšnje seje, k temu pa so dodali še 25 novih točk. Najprej bodo nadaljevali diskusijo o industrijski coni ter potrdili za nasledstvo novega svetovalca Maria Devittora (PSDI), ki bo nasledil pokojnega Maria Buzatta. Govorili bodo tudi o gradnji 18 ljudskih stanovanj na Hribu, za katere bodo potrošili 55 milijonov, od katerih bo dežela prispevala 33 milijonov. Na dnevnem redu je tudi diskusija o statutu tržiške bolnišnice. CONI Je odobril tekmovalne steze, ki so jih zgradili na športnem igrišču CRDA. Odobritev bo omogočila prirejanje večjih lahkoatletskih tekem. Kandidatna lista CISL za notranje volitve v Podgori SFILTA-CISL je za volitve notranje komisije v tekstilni tovarni v Podgori, ki so jih razpisali 4. aprila, predložila sledečo kandidatno listo: Franco Tasca, Candido Bevi-lacqua, Remigij Blažič, Jole Del Piero, Mario Del Bene, Gianni Fa-bris, Giuliana Furlan, Nerina Klinec, Antonio Marussi, Maria Pado-van, Teresa Pillo in Sergio Šanson. Včeraj so imeli pred goriškim okrajnim sodnikom dr. Bassijem zanimivo razpravo o mednarodnem blagovnem prometu. Obtožen je bil 39-letni Izidor Volk, šofer podjetja Avto Kočevje, doma iz Kosez št. 2 pri Ilirski Bistrici, ki ga je zastopal odv. Sfiligoj. V obtožnici je rečeno, da so ga dne 28. oktobra lani ustavili nadzorni organi na Tržaški cesti, kjer je vozil težak tovornjak lesa s prikolico. Pri pregledu so ugotovili, da je bil tovor za okrog 56 stotov težji, kot pa ga dovoljujejo prometni predpisi, ki so veljavni v Italiji. Podjetje se je sicer pritožilo in navedlo, da po predpisih, ki so veljavni v Jugoslaviji, tovor ni bil prevelik, saj ni niti dosegel maksimale. Sodišče pa ni sprejelo take razlage in je obtoženca obsodilo na plačilo globe 33.333 lir in plačilo sodnih stroškov. Vendar pa je kazen pogojna in je ne bodo vpisali v kazenski list. Pri drugi razpravi se je moral zagovarjati 51-letni Guerrino Cu-cit iz Krmina, Ul. Isonzo 22 pod obtožbo, da na križišču ni dal prednosti vespistki, ki je vozila po glavni cesti ter ji prizadejal poškodbe, za katere se je morala zdraviti 92 dni vendar sedaj nima posledic. Trčenje se je pripetilo 9. januarja lani ob 10.45, ko je Cucit prihajal s svojim avtom fiat 750 po Ul. Manzano na Korzo Italia. V istem hipu je privozila po korzu v smeri proti središču mesta 18-letna Bruna Mosetti, delavka iz Gorice, ki je prepozno opazila avto in treščila z vespo vanj. Pri včerajšnji razpravi je obtoženec izjavil, da se je ustavil na beli črti ob robu korza m da ga vespistka ni opazila, ker je vozila s sklonjeno glavo. Tudi Mosettije-va, ki so jo zaslišali kot pričo, je izjavila, da se ji zdi, da je bil avto ob kraju ceste. Sodišče te to njeno izjavo upoštevalo in obtoženca oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Branil ga je odv. Farsetta iz Vidma. Zapisnik o nezgodi in prijavo so napravili karabinjerji s Korza Italia. srednjih šol druge stopnje s prispevkom deželne uprave; nakup palače Torre v Ul. Oberdan 15; odobritev določil glede vzdrževanja občinskih zgradb in nakup krst. Gosp. delegacija SFRJ v videmski pokrajini Jugoslovansko gospodarsko odposlanstvo, ki ga vodi minister za industrijo In trgovino Hakija Pozde-rac, In ki je že delj časa na poslovnem potovanju po Italiji, je včeraj obiskalo neko tekstilno tovarno v kraju Cisterna del Friuli v videmski pokrajini. Jugoslovanski strokovnjaki, med katerimi je bil tudi zvezni podsekretar za Industrijo in trgovino Juričič, so si ogledali obrate tovarne in njeno proizvodnjo. Med razgovorom, ki so ga Imeli z voditelji delavnice, so jugoslovanski gospodarstveniki izrazili prepričanje, da bi nekateri izdelki furlanskega obrata lahko prišli v poštev za trgovinsko menjavo med sosednima republikama. Zaradi nošnje zračne puške in lova brez dovoljenja se je moral zagovarjati 26-letni Bruno Mede-ot iz Moše, Ul. Gorizia °4. Dne 23. januarja letos okrog 17.15 ga je lovski čuvaj Isidoro Antonelli iz Gorice presenetil na starem smetišču pri Podgori, kjer je oprezoval z zračno puško v rokah med topoli. Ustavil ga je in potem ko se je legitimiral, ker je bil v civilu, ga je vprašal za dovoljenje tako za puško kot za lov. Ker ni imel niti enega niti drugega, ga ie prijavil sodišču. Pri včerajšnji razpravi je obtoženec zanikal, da bi imel lovske namene, za puško pa so ugotovili, da jo je prijavil na kvesturi. Vendar vse to ni bilo dovolj in sodnik ga je obsodil na plačilo globe 10.666 lir in stroškov. Kazen je pogojna in brez vpisa. Branil ga je odv. Giannattasio. Sestanek upraviteljev PSI v nedeljo v Ronkah Vodstvo pokrajinske federacije PSI sporoča, da bo v nedeljo 17. t.m. ob 9.30 v dvorani Excelsior v Ronkah ustanovni zbor kluba socialističnih upraviteljev krajevnih upravnih organov na Goriškem. Zborovanja se bodo udeležili občinski in pokrajinski svetovalci, zastopniki PSI po raznih u-stanovah, upravnih svetih in komisijah. Prisoten bo tudi član državnega vodstva stranke. Vsi prizadeti upravitelji in predstavniki so vabljeni, da se udeležijo tega zborovanja. Poltovornjak jo j« podrl na križišču pri pošti Sinoči ob 18. uri so pripeljali v gorlško civilno bolnišnico 54-letno Margherito Jančič por. Mauri tz Ul. Morelll 40. Zdravniki so ji ugotovili udarec na stegnu in levi nogi z zlomom kosti. Pridržali so jo Voznik samokolnice elemente En-rico iz Škocijana, Ul. Argine 5, se je včeraj zagovarjal pred okrajnim sodnikom v Tržiču dr. Man-narinom, ker je bi! udeležen v dokaj čudni prometni nesreči. Pripetila se je 16. januarja kasno popoldne, ko je bila že noč. elemente je peljal samokolnico po Ulici Battisti, in ker je ni bilo videti, se je pri prehitevanju zaletel vanjo mopedist Guido D’Agostini, ki se Je tako resno poškodoval, da se je zdravil šest mesecev, elementa sodnik ni spoznal za krivega, da bi zakrivil nesrečo s samokolnico brez ustreznih svetlobnih znakov, ampak zavoljo tega, ker se po nesreči ni ustavil ter nudil pomoči mopedistu, ki je zanjo prosil. Sodnik ga je oprostil krivde, da je povzročil nesrečo, pogojno brez vpisa v kazenski list pa ga je obsodil na globo 80.000 lir in plačilo sodnih stroškov. Pred okrajnim sodiščem v Tržiču se je včeraj zagovarjal 52-letni za 15 dni na zdravljenju, žena Je povedala, da jo je že prejšnji dan ob 10.30 podrl neki poltovornjak, ko je prečkala cesto na križišču pri pošti. Zapisnik so napravili mestni stražniki. Poravnan spor z INPS o delavcih CRDA Patronat INČA pri Delavski zbornici v Gorici je poslal obvestilo o sporu med INPS ter ravnateljstvom CRDA iz Tržiča glede prispevkov za suspendirane delavce v obdobju od 22. marca 1958 do 28. februarja 1961. Spor se je ugodno zaključil za delavce, ker je INPS sprejel že vplačane zavarovalne prispevke ter odredil, da se zavarovalni delež vsakega posameznega delavca uredi. Vprašanje zanima predvsem tiste delavce, ki prejemajo pokojnino INPS in ki bodo zahtevali zaostanke zaradi zvišanja pokojnine. Uradi patronata INČA so delavcem na voljo za vsakršno pomoč. Požar v Krminu Včeraj nekaj pred 13. uro so poklicali gasilce v Krmin, kjer je nastal požar v stari hiši v Ul. Del Monte, ki je last Fausta Bigota. Požar je nastal v prostoru, ki služi za skladišče poleg pralnice, ki je nameščena v poslopju. Ogenj je uničil dve mizarski delovni mizi, dve kolesi in razno orodje. Povzročeno škodo cenijo na okrog 450 tisoš lir, vendar je krita z zavarovalnino. Gasilci so bili na delu dobri dve uri, da so pogasili ogeni in preprečili, da ni zajel še ostalega dela poslopja. Menijo, da je prišlo do požara zaradi neprevidnosti. z Posvetovalna komisija goriške posojilnice za gradbeno dejavnost je na svoji zadnji seji ugotovila, da je bilo za kreditiranje vloženih 231 prošenj za okoli 4,2 milijarde lir. Od teh prošenj so jih vzeli v poštev 147 za 2,2 milijarde lir. Giovanni Sonzogni iz Nabrežine, Ul. Cave Romane 30. Obdolžen je bil, da ni plačal vrsto socialnih prispevkov za 217 delavcev, niti prispevkov za blagajno družinske doklade. Okrajni sodnik je ukinil postopek proti Sonzogniju, ker zaradi podaritve ni bilo kaznivega dejanja. (Državni pravdnik odv. Sardo, branilec odv. Felluga iz Trsta). Vesti iz Doberdoba Županstvo v Doberdobu sporoča, da bo v nedeljo 17. aprila ob 11.30 v občinskem sedežu v Doberdobu dražba občinskih parcel. * * * V torek 19. aprila bo od 8.30 do 12. ure davkarija iz Tržiča pobirala na županstvu v Doberdobu zapadle obroke davkov. Kdor si želi prihraniti pot v Tržič, naj ob navedenem času pride na dober-dobsko županstvo. Danes, 15. aprila, in prihodnji teden bo občinski zdravnik cepil otroke proti kozam in davici. Vsi otroci, ki so dopolnili prvo leto starosti v drugem trimesečju 1965, ter otroci, ki so v omenjenem obdobju dopolnili 8 let, naj se danes ob 8.45 javijo v občinski ambulanti, kjer bodo cepili brezplačno. Otroke iz Dola in Jamelj bo zdravnik cepil v sredo 20. aprila ob 9. uri v tamkajšnjih šolah. Kino Gorica VERDI. 17.15; «Detective storjri, P. Newmann, L. Bacall. Ameriški barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan. CORSO. 17.00: «Controspionaggio chiama Scotland Yard» (Kriminalna raziskovanja Edgarda Lust-gartna). Cmo-beli francoski film. MODERNISSIMO. 16.45: «Boeing — boeing«, J. Lewis, T. Curtis in T. Ritter. Ameriški barvni film. VTTTORIA. 17.15: «3 colpi di win-chester per Ringo», G. Mitchell in M. Sannoner; barvni kinema-skopski film. CENTRALE. 17.15: «New York Press, operazione dollari«, Ste-wart Granger in Nadja Gray. Cmo-beli ameriški film. Tržič AZZURRO. 16.00—22.00: «La deci-ma vittima«, Marcello Mastroian. ni in Uršula Andress, kinema-skopski film v barvah. EXCELSIOR. 16.00—22.00: «11 volo della Fenice«, James Stewart in Peter Finch, kinemaskopski film v barvah. NAZIONALE. 17.30-22.00 «L’eroe di Babilonia« Gordon Scott in Moira Orfei; barvni kinemaskopski film. PRINCIPE. 17.30—22.00: «Madame X->, Lana Turner in John Forsy-te, v barvah. S. MICHELE. 18.30—22.00: «Proibi-to ai militari», Jack Lemmon. It o n kr EXCELSIOR. 18.30—22.00: «11 grido delle aquile». RIO: zaprt. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan In ponoči je odpr ta v Gorici lekarna D’UDINE, Ul Rabatta št. 18. tel. 21-24. TEMPERATURA VČERAJ Najvišja dnevna temperatura 20 stopinj ob 15.30 in najnižja 5,4 sto. pinje nad ničlo ob 5.50 uri. Povprečna dnevna vlaga 81 od sto. BilinniiuaiiiHiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiMUMiiiuiiimiiiiiimniiiiniiiiimiitiiiiiiiiHiiHiHnuiiiiuniiiiniiiiiiiiiiMililHUMMMiiii.HiHiiiiiHiniiiiiiiimiiimiiiii IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA V GORICI Tovor na jugoslovanskem vozilu je bil pretežak po italijanskih predpisih Na križišču je podrl iti hudo poškodoval vespistko - Divjega lovca je presenetil v rezervatu mtSAKSTVO BRUSELJ, 14. — Italijan Vittorio Adomi si je z zmago v zadnji etapi na 187 km dolgi progi oa Ostende do Bruslja osvojil tudi majico najboljšega in tako bo zmagovalec zaključil letošnjo dirko po Belgiji. Vrstni red je naslednji: 1. VITTORIO ADORNI (It.) 5 ur 49’ (z odbitkom 5.48’30”) 2. Rolf Wolshohl (Nem.) 5.4910" (z odbitkom 5.48’55”) 3. Jos Spruyt (Belg.) 5.50’21” 4. Julien Stevens (Belg.) 5. Willy Monty (Belg.) 6. Jos Huysmans (Belg.) 7. Ferdinand Bračke (Belg.) 5 ur 50'25” 8. Georges Vanconingsloo (Belg.) 5 50’31” 9. Willy Vannitsen (Belg.) 10. Edouard Delberge (Fr.) 5 ur 51’29” itd. KONČNA LESTVICA 1. VITTORIO ADORNI (It.) 21 ur 00’22” 2. Wolfshohl (Nem.) 21.01’H” 3. Huysmans (Belg.) 21.0218” 4. Bračke (Belg.) 21.02’23” 5. Van Coninsgloo (Belg.) 21.07’08” 6. Delberghe (Fr.) 21.08’28” 7. Spruyt (Belg ) 21.08’41” 8. Monty (Belg.) 2’ o«’4"” 9. Gimondi (It.) 21.09’32’ najmočnejši so bili mornarji ladje «Sandoval», ki so se srečali z vsemi najmočnejšimi tržaškimi klubi. Tudi borovci niso hoteli zamuditi priložnosti in so povabili vigrane Američane, da bi se z njimi pome. rili v dveh tekmah. Prvo srečanje, ki je bilo v petek, je bilo za Borove predstavnike lažje, saj so a-meriški vojaki igrali s slabšo ekipo. Tekma je bila nezanimiva in v glavnem tehnično ni zadovoljila. Američani niso pokazali nič poseb-o. uuuuuui tn.| um« nega. Izjemo tvorijo nekateri ele- 10. Melckenbeek (Belg.) 21.09’37” I menti (vsi črnci), ki so se izkazali itd. p0 svojih odličnih atletskih zmog- PRED NEDELJSKIM KOŠARKARSKIM TURNIRJEM Po nastopu proti ameriškim mornarjem več izkušenj za Bor Ameriški mornarji, ki so se prejšnje tedne mudili v našem mestu, so odigrali več tekem s tržaškimi klubi v različnih športnih panogah. Gotovo najzanimivejša so bila srečanja v košarki, kjer so Američani nedosegljivi in zato tudi vsak navaden mornar prilično obvlada to športno panogo. Vsaka ladja, bilo jih je štiri, je imela svojo košarkarsko ekipo in gotovo BEOGRAD, 14. — Svetovni amaterski prvak Francoz Botherel bo nastopil na 21. dirki po Jugoslaviji. Prireditelji imajo v rokah že prvi seznam udeležencev iz Francije, Sovjetske zveze, Vzhodne Nemčije in CSSR. ljivostih. Tekma se je zaključila z nizkim rezultatom 43:35 v korist slovenskih predstavnikov. Kljub nizkemu rezultatu so borovci vseeno zadovoljili, posebno v obrambi, kamor so nasprotniki le s težavo prodirali. Plavi pa niso zadovoljili v napadu. Popolnoma so uniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiHi MEDNARODNI NOGOMET NAP0LI CRVENA ZVEZDA 2:1 (1:0) Neapeljčani izločeni iz turnirja za Mitropa Cup NAPOLI: Bandoni, Adomi, Nardin; Stenti, Panzanato, Montefu-sco; Cane, Juliano, Altafini, Sivori, Tacchi. CRVENA ZVEZDA: Krivokuča, Durkcvič, Jeftid; Melid, Cop, Be-kič, Djajid, Ostojič, Miloševič, Sekularac, Kostid. SODNIK: Mayer (Avstrija). NEAPELJ, 14. — Crvena zvezda je danes izgubila v povratni tekmi za Mitropa Cup z Napolijem z minimalnim rezultatom 2:1 (1:0). Ker je v beograjski tekmi zmagala 2:0, se je uvrstila v nadaljnje kolo turnirja. Igra sama je bila zanimiva in je potekala v hitrem tempu. Gostje so se večkrat nevarno približali Bandonijevi mreži, vendar neapeljski vratar ni klonil. V 28’ je Adomi podal Altafiniju, ki je spravil žogo v mrežo. Sodnik pa gola zaradi off-sidea ni priznal. Neapeljčani so prišli v vodstvo šele v 44’, ko je Sivori podal žogo Bandoniju. Ta je silovito streljal in je zadel Altafinija, ki je padel. Odbita žoga pa je prišla do Julia-na, ki je z neobranljivim strelom presenetil beograjskega vratarja. V nadaljevanju so domačini poskusili vse za vse, vendar zaman. V 26’ je Napoli izvedel najlepšo akcijo. Cane je ostro streljal, Kri-vokuda pa je odbil do Sivorija, ki je žogo usmeril v drugi kot. Beograjski vratar pa je z akrobatskim posegom pravočasno prišel do žoge in jo odbil v kot. Po terenski premoči gostov je Ostojič v 32’ Izenačil stanje, sedem minut kasneje pa je Altafini dosegel zmagoviti gol, ki pa vseeno ni koristil Na-poliju. Zaradi slabšega količnika se je moral Napoli odpovedati nadaljnjemu nastopu na turnirju za srednjeevropski pokal. * * • GLASGOW, 14. — V prvi tekmi polfinala turnirja za pokal pokalnih prvakov je škotski Celtic premagal Liverpool z 1:0 (0:0). Gol ie v 7’ d. p. dosegel Lennoy. • * • TURIN, 14. — V prijateljski tekmi je enajsterica Wemerja iz Bremna premagala nocoj Juventus zanemarili protinapad, ki bi bil gotovo najnevarnejše orožje proti ne preveč solidni obrambi mornarjev. Popolnoma drugačna je bila tekma, ki so jo borovci odigrali v soboto proti bolj kvotiranim mornarjem ladje «Sandoval-> Američ* m so dan prej premagali nič manj kot Ginnastico Triestino, ki letos igra v B-ligi, z rezultatom 67:61. In že pri ogrevanju so mladi borovci lahko občudovali izredne kvalitete ameriških predstavnikov. «Momarjev» je bilo dvanajst, od katerih sta bila samo dva belca. Drugi so bili vsi črnci s takim odrivom, da so gladko vsi zabijali žogo v koš kar z obema rokama. Kaj takega se gotovo ne vidi vsak dan in zato se je Borovih predstavnikov prijela trema, ki ni obetala nič dobrega za dejanski potek tekme. Srečanje se je začelo s takojšnjo ofenzivo ameriških mornarjev, ki so kmalu pokazali, česa so zmožni. Z meti s skoka so si v hipu nabrali 6 točk in tako presenetili Borovo obrambo, ki ni mogla nič proti tem metom. Poleg tega so «yankees» metali vedno s pomočjo soigralčeve blokade in s tem pokazali visoko raven njihove igre. Kar pa je zelo presenetilo mlade in neizkušene borovce, je bilo kričanje nasprotnikov, ki so se tako zdeli še močnejši in nepremagljivi. Kljub temu pa so si plavi kmalu opomogli in so s protinapadi presenetili močnejše nasprotnike. In prav s tem orožjem so borovci nizali točko za točko, kajti Američani so se počasi vračali v obrambo. Kmalu pa so nasprotniki onemogočili tudi to edino taktično po. tezo, ki so jo imeli borovci na razpolago, in so tako popolnoma pregazili plave. Nizali so točko za točko in med igro so pokazali nekaj izrednih akcij in nekaj fantastičnih podvigov, tako da je publika kar ostrmela. Kljub temu pa mislimo, da borovci niso razočarali in da so to prvo zahtevno izkušnjo pozitivno zaključili. Nedvomno je bil to dragocen trening za mlade slovenske predstavnike pred zahtevnim turnirjem, ki se bo začel v nedeljo in v katerem bodo imeli za nasprotnike izkušene peterke Don Bosca, C. G. Študenti in Servo-lane Sobotna tekma se je končala * rezultatom Sandoval Bor 58:34. Ekipi sta igrali v postavah: SANDOVAL: Meyer, Hudson (8). Wyatt (13), Freeman (4), Decker (12), Davis, Taylor (2), Jackson (11), Land (4), Camby (4), Mačk-son in White. BOR: Rudež (2), Prinčič, Košuta (2), Rojaz. Oveglia (H), Ambrožič, Švara, retnar, Lakovič (15) in Za-vadlal (4). —edson— Košarkarska reprezentanca tržaške univerze bo nastopila na mednarodnem turnirju, ki bo 8. in 9. maja v Mariboru. Turnirja za pokal mariborskega mesta se bodo udeležile še univerzitetna renrezen-tanca Dunaja, dalje ekipa Maribo-, - ra in Slavita. Slednja je sprejela Italija, Lichtenstein, Luksemburg, j vabilo za gostovanje v Trstu, ven* Norveška, _Holandska,_ Poljska, Por- dar datum še ni bil določen. 3:2 (2:2). Gole so dosegli: v 7’ p.p. Del Sol (J), v 28’ Zebrowski (W), v 36’ Danielsen (W), v 40’ Del Sol (J) iz enajstmetrovke, v 14’ d.p. Podlich (W). Kotov je bilo 6:3 za Juventus. • • • MADRID, 14. — Vratarja Real Madrida Betancourta, ki si je poškodoval nogo med tekmo z Inter-jem, so danes pregledali zdravniki, ki so mnenja, da prihodnji teden ne bo mogel nastopiti v povratni tekmi z milanskim moštvom. * * * BUENOS AIRES, 14. — Nemška enajsterica Eintracht iz Frankfurta je sinoči premagala v prijateljski tekmi argentinsko državno reprezentanco s 3:1 (1:0). AMTtKA BUDIMPEŠTA, 14 — Prihodnjega evropskega prvenstva v atletiki, ki bo od 30. avgusta do 4. septembra v Budimpešti, se bo udeležilo 28 držav in sicer Albanija, Avstrija Belgija, Bolgarija, CSSR, Danska, Finska, Francija, Zahodna Nemčija, Vzhodna Nemčija, Velika Britanija, Grčija, Irska, Islandija, tugalska Romunija, Španija, Švedska, Švica Madžarska, SZ in Jugoslavija. Sovjetska zveza bo poslala kar 93 atletov, kar pomeni, da bo najmočnejša reprezentanca Po številu nastopajočih ji sledijo Poljska (90), Z. Nemčija (75), Francija (69) m Madžarska (65). Najmanj atletov — vsega skupaj 4 — pa bo poslal Lichtenstein. Vsaka država lahko vpiše samo po 1 atleta za vsako panogo. Nastop drugega in celo tretjega atleta pa je odvisen od minimalne norme, ki jih Je za nastoo v Budimpešti določila mednarodna atletska zveza. CANTU, 14. — V prijateljski tek mi je domača Oransoda premagala nocoj v prijateljski košarkarski tekmi gostujoči Beograd 82:53 (39:24). S D BREG sporoča, da bo danes pri šoli v Dolini ob >8.30 trening mladincev, ob 20. pa redni trening mladink. Iz dežele vdovec m polnočnega sonca Kot da vsi ljudje v mestu žalujejo za soncem. V restavraciji v bližini pristanišča je sedelo le nekaj gostov. Nekako negibno so si dajali kocke sladkorja v usta in srkali črno kavo. Sedel'sem pri oknu in skoraj s strahom pogledal na greben nad mestom. Oblaki, ki so bili prilepljeni na greben, so pripognili nebo. Zdelo se mi je, da ne more skozi to gomazeno gmoto nikoli posl jati sonce; zdelo se mi je, da obrazi vseh ljudi v restavraciji odsevajo isti strah, da po njihovih bledih licih plešejo sence težkega neba, tako kot sence, lri so se ujele v velika okna nad mestnim parkom. In vendar postane človeku pod tem grozeče težkim nebom prijetno, pa čeprav vzbudi sneg m led za hip željo po toploti Jugo, ki se pa že v naslednjem trenutku odmakne in nas poslej spremlja le neko daljno hrepenenje, ki je lastno vsem ljudem in ga ne bi mogli imenovati domotožje, ker morda nima tolikšne zveze z nekim določenim krajem, temveč z mladostnimi željami in spomini. Saj bo tudi to Jutro postalo nekoč le del mladostnih spominov, obogatenih z opojno, hladno lepoto, ki bo zvenela kot neko daljno hrepenenje. Mar niso ljudje, ki sem jih spoznal na ladji, govorili o severu kot o neki nenavadni deželi; kot o nečem nedosegljivem, kot o sili, ki se ji ne moreš izmakniti. Zamaknjeni so bili v to daljno lepotico, ki so Jo vpili vase, iz skal, oblakov, morja in otokov. In postala Je del njih. Da, razmišljal sem o ljudeh, ki so mi pri- povedovali o severu. Kot da ti otoki in morje krhajo sovraštvo. Kot da vodijo sem niti z vsega sveta in se spnejo na drobnih penah valov. Mar tu izginejo vse meje in nastanejo tisočere ceste, na katerih so ljudje oddaljeni ravno toliko drug od drugega, da si žele bližine svojih soljudi. Te želje ne izražajo z besedami, a vselej jo nosijo v sebi. Lahko Jo imenujemo dostojanstvo, ki Je prirojeno severu in severnjakom. Ali pa tisto stopnjo zaupanja, po kateri hrepeni ves svet. Kazalec na uri se Je približal številki osem. Odšel sem na glavno ulico, ki slepo, vedno v enaki oddaljenosti, spremlja obalo. Med obalo in cesto je postavljena samo ena vrsta hiš, presledke med hišami pa so zatrpali jambori ribiških ladij. Na drugi strani ceste, nekoliko više, pa spremlja obalo še ena pot, pripeta na pobočje. Tudi mestni park je na zgornji strani že močno nagnjen in se brez uvoda zlije s skalnatim, strmim pobočjem, s katerega se v zimskih mesecih prožijo plazovi. Zato so na pobočju razporejene lesene in železne zaščitne ograje, ki zadržujejo sneg. Na eni strani gmote snega, ki vise nad mestom, na drugi strani nemirno morje, ki je že mnogokrat preplavilo glavno ulico. In med njima le ozek pas hiš. V trgovini s fotografskimi aparati so obešeni portreti norveških ribičev. Malo dalje pa so v izložbi trgovine s spominčki razstavljene nekakšne lutke iz lesa, ki predstavljajo laponska božanstva, iz kosti izrezljani kipci severnih jelenov, copatke in plašči iz tjulenjeve kože in ;z lesa ter kovine izdelani modeli vikinških ladij. V pristanišču, ki je last velike tovarne za predelavo rib, so žerjavi spuščali z ribiške ladje na vozičke zaboje napolnjene z ribami ter Jih s pomola vozili v tovarno. Kjer tovarna zapre obalo, se od glavne ceste odcepi pot, ki se stegne od obale proč, k tretjemu, od morja odmaknjenemu kraku mesta. Ta tretji krak mesta leži ob bregu manjšega jezera. Iz jezera teče v morje rečica, nad katero so postavljene enodružinske hišice, ki imajo vrtičke vsekane v živo skalo. Na zaledeneli gladini jezera se zbirajo galebi. Ptice počivajo na ledu, izne- nada se brez pravega vzroka vznemirjeno dvignejo in njihovi klici napolnijo tiho dolino. Nato se preplah poleže in ptice se zopet zberejo na sredini jezera. Ob zgornjem delu Jezera se dolina nekoliko razširi. Tu so športna igrišča in vrsta smučarskih skakalnic. Na nogometno igrišče gledajo velika okna pritlične, podolgovate lesene hiše, na zunaj precej podobne baraki. V tem študentovskem hotelu sem prebil prve dni v Mammerfestu. Konec meseca maja so hotel ravno preurejevali za pričetek bližnje turistične sezone. Zato je v notranjosti zgradbe vladal precejšen nered. Upravnik hotela mi je pojasnil, da je za takojšnjo vselitev pripravljen samo en prostor, v katerem že prebiva neki študent iz Anglije. Prenesel sem prtljago v precej razsežno sobo, kjer ni bilo razen postelj, omare in majhne mizice, nobenega drugega pohištva. Med zgornjim robom na stežaj odprtega okna in kupom snega, ki je segal do strehe, je bil viden le ozek pas neba, tako da je bila hiša dobesedno vgreznjena v sneg. Zaprl sem okno in od radiatorja se je pričela širiti prijetna toplota. — Vaš sostanovalec ni preveč pazil na red, se je nasmehnil upravnik, ko je odhajal iz sobe. Na posteljah so ležali kupi knjig v angleškem in norveškem Jeziku. Vrata omare, kjer so na policah ležali fotografski aparati, filmska kamera in denarnica, so bila na stežaj odprta. Kup krznenih podloženih jopičev pa bi prav lahko pripisali kaki ekspediciji. V veliki dnevni sobi na koncu hodnika je v kaminu gorel ogenj. Toploto je prestrezalo na stole obešeno perilo. Ob zunanji zastekleni steni dnevne sobe so se spenjale zimzelene rastline. Na igrišču, ki je bilo še pokrito 2 debelo plastjo snega, so pred enimi vfati igrali nogometaši, na nasprotni strani pa so vadili metalci krogle in diska. Kmalu po dvanajsti uri je na hotelsko dvorišče prišel starejši moški, oblečen v plavo delovno obleko. S seboj je privlekel debelo gasilsko brizgalno cev in po daljših pripravah je usmeril močan vodni curek v kup snega. Pod pritiskom brizgajoča voda Je pričela brezupen boj z goro snega, možak pa je potem cele ure nepremično u-smerjal vodni curek na isto mesto šum brizgajoče vode je S® vrsto naslednjih dni polnil prostor pred hotelom. Sneg pa j« docela izginil šele čez nekaj tednov, ko se je pričelo pravo poletje. Proti popoldnevu je postalo športno igrišče še bolj razgibano. Le dan je ostal enako siv. Kot da je sonce zgrešilo svojo pot na nebu in da so ljudje za merjenje časa iznašli neko narti neznano merilo, so se skupine športnikov vsako uro, dve, zamenjale. V zgodnjih večernih urah Je prišel v dnevno sobo moj sostanovalec. bradati velikan Petr. Sirokopleč fant, gostih kostanjevih las, odločnega izraza na podolgovatem obrazu in veselih oči, je bil takoj pripravljen na razgovor: — Torej se bo kmalu pričelo poletje. Prve lastovke že prihajajo, Je veselo dejal in nato pristavil: — Doslej je prišel sem le neki študent iz Berlina, ki je z avtostopom prepotoval celo Finsko. In kako se počutiš ti prvi dan na severu Med potjo »1 imel slabo vreme in tudi tu ne kaže najbolje. Toda videl boš. ugajalo ti bo tu. — Koliko časa si že v Hammerfestu? — Od jeseni. Tu sem preživel zimo. Postal sem skoro Norvežan. Naučil sem se njihovega jezika, živim in delam z njimi-Pokazal je z roko preko nogometnega igrišča na zgornji breg jezera. Ogromna, neometana betonska zgradba se je v polkrogu zajedala v pobočje. Zunanji, srednji del stavbe je segal do jezera, stranski krili pa sta se zajedli daleč v goro. — Delam na stavbi, ki bo največja stanovanjska hiša v mestu. Mesto se namreč izredno hitro širi Ker Je ribolov obilen, je tudi zaslužek dober in v poletju zaposlijo v tovarni za predelavo rib mnogo sezonske delovne sile. Delo na stavbi J« nekoliko bolje plačano kot v tovarni, a je mnogo bolj naporno, zaradi mraza in pogostih snežnih metežev. 1Nadaljevalne sledi) UREDNIŠTVO; TRST - UL MONTEUCHI 6. II., TELEFON 93-80K in 94-«:« - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio PelUco 1 II, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA St 20-Telefon 31338. «1-823 - NAROČNINA: mesečna H0U lir - Vnaprej: četrtletna 2.250 lir, polletna 4 400 Lit, celoletna 7 700 ,lr - SFRJ- posamezna številka v tednu In nedeljo 50 para (50 starti? dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun. Založništvo tržaškega tiske I'rst 11-5374 - Z* SFRJ: ADIT. D2S, Ljubljana, Stari trg 3-1, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni Danki v Ljubljani - 503-3 86 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v Sirim enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 lir - Mali oglasi «0 Ur bespda - Oglas) tržaške to goriške pokrajine se naročajo pri upravi - iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Socletfe Pubbllcltt Itallana*. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst