Celje - skladišče D-Per 582/1980 glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva Praznovali smo v Dramljah Bogatejši smo za več gospodarskih in družbenih objektov Osnovni cilj naše socialistične družbe je, da si ustvarimo čimbolj dobre in humane odnose med ljudmi, da omogočimo vpliv delavcev in občanov na sprejemanje odločitev na vseh ravneh, skratka, da uresničimo vizijo socialistične revolucije ter usmeritve, ki sta jih začrtala velikana naše revolucije TITO in KARDELJ. Naš cilj pa je tudi v tem, da si z učinkovitim gospodarstvom ustvarimo boljše delovne in življenjske pogoje, pogoje za prodor na svetovni trg, torej materialne osnove, na kateri bomo še hitreje in še uspešneje uresničevali razvoj samoupravnih odnosov. Vsi ti cilji nas spodbujajo pri delu, silijo nas k u-stvarjanju novih proizvodnih zmogljivosti, novih objektov družbenega standarda. V preteklem letu, to je med dvema praznikoma, so naša prizadevanja dala dobre rezultate. Bogatejši smo za proizvodne prostore OZD TAJFUN na Planini, zgrajen je nov obrat AERA v Loki, v izgradnji so obrat AURE-e v Slivnici, proizvodni prostori Komunalnega podjetja, začeli smo z izgradnjo tovarne energetske opreme EMO. V tem letu je bila zgrajena trgovina na Prevorju, blagovnica v Šentjurju, motel, prostori za SDK, banko, pošto, zavarovalnico, DPO, SIS, UO, z delom je pričela enota temeljnega sodišča, kataster in zemljiška knjiga. Zgrajen je bil prizidek zdravstvenemu domu v Šentjurju ter ambulanta v Loki. V Dramljah smo odprli novo 8-letno šolo z dvema oddelkoma otroškega varstva. Zgrajen je bil 47-stanovanjski blok, v izgradnji pa je nadaljnih 48 stanovanj. V izgradnji sta vodovoda na Ponikvi in na Žusmu, nadaljujemo z izgradnjo ceste Slivnica — Sodna vas, obvoznico z avtobusno postajo. K tem dosežkom moramo prišteti še vrsto delovnih dosežkov v naših delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Vsi ti dosežki niso majhni in nam vlivajo upanje, da bomo v bodoče uspeli zmanjšati razlike v razvitosti ter ustvarili boljše pogoje za delo in življenje na- ših občanov. Naši cilji pa niso usmerjeni le v pridobivanje materialnih dobrin, ampak tudi v ustvarjanje drugih vrednot, ki bogatijo življenje, ustvarjajo dobre medsebojne odnose ter kre- je na osnovi določil Statuta občine pozvala TOZD, KS, DPO, društva in druge, da v skladu z ODLOKOM predlagajo posameznike in organizacije za letošnja PRIZNANJA in NAGRADE. Komisija je prejela večje število predlogov izmed katerih je, upoštevaje določila odloka izbrala posameznike in organizacije, ki jih predlaga SKUPŠČINI v potrditev. Ker je letošnji koncept praznovanja nekoliko spremenjen, se spreminja tudi način sprejemanja odločitev o nagradah in priznanjih oziroma podelitve. Na današnji svečani seji naj bi delegati sprejeli odločitev o podelitvi NAGRAD in PRIZNANJ, podelitev le-teh, pa bo opravljena jutri na osrednjem zborovanju v DRAMLJAH. pij o vlogo delavca in občana. Tudi na tem področju smo dosegli dobre rezultate pa naj gre za delovanje krajevnih skupnosti, TOZD, SIS kot na vseh ostalih področjih. 1. MOŠKI PEVSKI ZBOR IZ DRAMELJ Zbor je bil formiran leta 1948 aktivneje pa dela od leta 1973 dalje, ko je cca 15 pevcev pod vodstvom Edija Goršiča začelo z vajami in nastopi. Vstrajnost in prizadevnost pevcev in pevovodje je omogočila, da se je zbor iz leta v leto številčno povečeval, vsporedno pa je rasla tudi kvaliteta. Sedaj šteje zbor že okoli 40 pevcev, po kvaliteti pa sodi zbor med najboljše v občini. NAGRADA »18. AVGUST« naj pomeni priznanje pevcem za dosedanje delo, pa tudi spodbuda za še pestrejši kulturni utrip v kraju oziroma Prosvetnem društvu, v okviru katerega zbor deluje. 2. GASILSKEMU DRUŠTVU LOKARJE Osemdesetletna zgodovina gasilskega društva LOKARJE je zelo pestra. Nastalo je v spoznanju, da se posameznik ne more upirati različnim naravnim nesrečam, predvsem pa požarom, ki so bili najbolj pogosti. To spoznanje jih je spodbujalo, da so ob podpori občanov skrbeli za dograditev prostorov, nabavljali opremo in se usposabljali Bili so tudi krizni trenutki, ko je šlo za obstoj gasilskega društva, vendar so jih uspešno prebrodili. V naši družbi vedno bolj postavljamo v ospredje odgovornost in pravico občanov, da sam poskrbi za varnost družbenega in osebnega premoženja. Pri tem ima pomembno mesto tudi gasilstvo — prav GD Lokarje, kljub slabšim prostorskim pogojem dokazuje, da je skrb za varnost ljudi in premoženja globoko vsi-drana v zavest naših občanov, da smo jo uveljavili kot sestavni del našega samoupravnega sistema. Nagrada »18. AVGUST« naj pomeni priznanje za 80-letno u-spešno delo društva, po drugi strani pa spodbudo za še večji razmak dejavnosti društva. Prepričani smo, da bo društvo s svojo aktivnostjo in družbeno pomočjo pridobilo ustreznejše prostore, ki so zelo pomemben, čeprav ne edini pogoj za še večji razmak društvene aktivnosti. 3. GRAČNER ADOLF Tovariš GRAČNER Adolf, se je takoj po prihodu okupatorja vključil v narodnoosvobodilno gibanje, kot aktivist in organizator. Svoje revolucionarno delo je nadaljeval tudi po vojni, ko je bilo potrebno utrditi novo oblast, obnoviti požgane domačije, organizirati različne politične in gospodarske akcije. Od ustanovitve organizacije ZB v letu 1948, pa do danes je tov. Gračner v vodstvu Krajevne organizacije ZB, več let pa je bil tudi član 00 ZZB NOV ter drugih organov v občini. Velik je njegov opus pri postavitvi spomin- Komisija za nagrade in priznanja »18. avgust« skih obeležij iz NOB in sploh pri razvijanju in prenašanju revolucionarnih izročil. Aktiven je tudi v lovski družini HANDIL, kjer se je posebno angažiral pri izgradnji lovskega doma. Menimo, da je tovariš Gračner s svojim predanim revolucionarnim delom opravičil prejem nagrade »18. AVGUST«. KOMISIJA PRDELAGA, DA PREJMEJO PRIZNANJA »18. AVGUST« NASLEDNJI POSAMEZNIKI IN ORGANIZACIJE: 1. »MERX« — TOZD PRODAJA ŠENTJUR Kolektiv te temeljne organizacije je že pred leti spoznal potrebo po širjenju oziroma modernizaciji prodajne mreže v občini Šentjur. To je po eni strani nujno za preskrbo občanov v razvijajočih naseljih, po drugi strani pa pomenijo urejeni prodajni prostori tudi izboljšanje pogojev dela zaposlenih oziroma pogoj za ustvarjanje ustreznega dohodka. Rezultat takšne naravnanosti kolektiva je vrsta novih objektov, ki jih je kolektiv zgradil ob sodelovanju delovne organizacije Merx in drugimi. Tako so zrasle nove ali obnovljene trgovine na Planini, Ponikvi, Dramljah, Slivnici, Lipoglavu in nazadnje BLAGOVNICA v Šentjurju kot največja pridobitev. V naslednjem obdobju, pa si kolektiv zadaja obvezo modernizirati še preostale trgovine, med drugimi v Dobju, Šentvidu in še drugje. Priznanje »18. AVGUST« prejema kolektiv za rezultate na področju urejanja preskrbe občanov, to priznanje pa naj bo tudi spodbuda, da bodo delavci Merxa v povezavi z občani tudi v bodoče skrbeli za čimbolj šo ponudbo v svojih lokalih. 2. »MF.RX« — TOZD GOSTINSTVO V občini do letošnjega leta nismo imeli večjih gostinskih objektov v družbeni lasti, razen nekaj manjših lokalov v Šentjurju oziroma Slivnici. Kolektiv ÌMerx TOZD GOSTINSTVO je prisluhnil potrebam in željam občanov Šentjurja ter zgradil lep mo- tel. S tem je kolektiv prevzel veliko odgovornost za uspešno poslovanje motela, za kvalitetno postrežbo, po drugi strani pa občani pričakujejo, da bo ta kolektiv tudi nosilec razvoja gostinstva in turizma v celotni občini. V času, ko je motel odprt, kolektiv dokaj uspešno uresničuje zastavljene cilje, prepričani pa smo, da bo priznanje »18. AVGUST« še dodatna spodbuda pri uresničevanju vseh začrtanih nalog. 3. »AERO« CELJE Delavci te delovne organizacije so bili prvi, ki so spoznali potrebo po približevanju delovnih mest v sredine, kjer delavci živijo, spoznali so politično in ekonomsko upravičenost izgradnje proizvodnih kapacitet na manj razvitem Kozjanskem. Že takoj po potresu je prišlo do prvih dogovorov, kmalu je nastal prvi obrat v Dobrni. Kmalu so se pokazale možnosti in interes za širitev proizvodnje, tako je AERO pristopil k izgradnji nove hale v Loki, ki je bila nedavno odprta. V ta objekt je bilo vloženih precej sredstev, pa tudi prizadevanj, da bi čimprej ustvarili pogoje za začetek proizvodnje. Kolektiv AERA je s svojo aktivnostjo pokazal pot, kako lahko gospodarsko močna organizacija najučinkoviteje prispeva k hitrejšemu razvoju manj razvitega območja. S podelitvijo priznanja pa želimo poudariti ta velik in konkreten prispevek kolektiva Aera. 4. »AUREA« CELJE Želji krajanov Slivnice po zagotovitvi delovnih mest v kraju je prisluhnil kolektiv AURE-eter se odločil zgraditi proizvodni obrat v stari zgradbi krajevnega urada. Dela že potekajo in upamo, da bo v obratu kmalu dobilo delo nekaj deset žena, ki bi se sicer zaradi oddaljenosti delovnih mest verjetno ne zaposlile. S to odločitvijo se je kolektiv AURE-e vključil v prizadevanje za hitrejši razvoj tega manj razvitega območja, upamo pa, da se bo obrat v skladu z možnostmi in potrebami v bodoče tudi širil. 5. OBRTNO ZDRUŽENJE ŠENTJUR Čeprav je obrt v občini dokaj ravita, pa do nedavnega obrtniki niso bili dovolj povezani med seboj, ni bilo organizirane aktivnosti obrtnikov v skupščinskem sistemu, ni bilo organizirane povezave z delovnimi organizacijami. Z ustanovitvijo OBRTNEGA ZDRUŽENJA, pred približno dvema letoma, pa se je ta aktivnost bistveno okrepila. Kljub začetnim težavam se je obrtno združenje že uveljavilo kot povezovalec obrtnikov, kot organizator sodelovanja na sejmih, bolj aktivno in organizirano je prenašanje želja in stališč obrtnikov na upravne organe, banke, zbornico, na skupščino. Zelo pomembno pa je tudi to, da se združenje ni uveljavilo kot organizacija, ki naj ščiti interese obrtnikov v ožjem pomenu besede, ampak vidi perspektivo zasebnega dela v tesni povezavi z združenim delom, prizadeva si biti vključeno v vsa dogajanja v občini, spodbuja uveljavljanje samoupravnih odnosov tudi v zasebnem sektorju itd. To priznanje pomeni torej priznanje dosedanjemu delu obrtnega združenja, pomeni pa tudi obvezo, da bo združenje tudi v bodoče še bolj v središču dogajanj v naši družbi, da bo prispevalo k hitrejšemu gospodarskemu in družbenemu razvoju naše družbeno politične skupnosti. Priznanje pa je še posebej namenjeno tistim posameznikom v združenju, ki so s svojo aktivnostjo največ prispevali k uresničevanju zastavljenih ciljev. 6. KULTURNO PROSVETNO DRUŠTVO »DANICA« IN SENT-PRIMOŽA NA KOROŠKEM Prvi začetki sodelovanja z našimi rojaki na Koroškem segajo v čas ko so pričeli z izgradnjo slovenskega otroškega vrtca in kulturnega doma. Nastala je ideja o sodelovanju naše mladine pri izgradnji kulturnega doma, ki smo jo kasneje tudi realizirali. Čim bolj smo se medsebojno spoznavali, tem bolj je dozorevalo spoznanje o koristnosti tesnejšega sodelovanja na različnih področjih. Takšno sodelovanje pomeni našim rojakom tudi moralno oporo pri uveljavljanju pravic manjšine v odnosu do večinskega naroda. To sodelovanje se je kmalu razširilo tudi na kulturno področje. V prijetnem spominu imamo nastop zbora »Danice« v Šentjurju, nedavno pa je gostoval zbor »Skladateljev Ipavcev« na Koroškem — tudi jutri bomo imeli priložnost spremljati nastop ansambla iz Šentprimoža na Koroškem. Priznanje »18. AVGUST« dajemo kulturnemu društvu Danica iz Šentprimoža, kot priznanje za uspešno sodelovanje na kulturnem in drugih področjih v želji, da bi se to sodelovanje tudi v bodoče tako uspešno razvijalo. 7. ULAGA FANIKA Tovarišica ULAGA Fanika je že vrsto let zaposlena v Šentjurski ekspozituri Ljubljanske banke, zadnjih enajst let pa je vodja Ekspoziture Šentjur. Čeprav ekspozitura predstavlja le organizacijski del temeljne banke, pa se je po zaslugi tov. Fanike aktivno povezovala z vsemi dejavniki v občini ter se tako vključila v razvoj naše družbeno politične skupnosti. Veliko prizadevanj je bilo vloženih v času, ko smo odpravljali posledice potresa. Poleg tega pa je tov. Fanika aktivno sodelovala tudi v drugih sredinah, med drugim je bila predsednik izvršnega odbora stanovanjske skupnosti v času, ko je bilo pred njo vrsta zahtevnih nalog. 8. ZUPANC STANKO Tovariš ZUPANC Stanko že vrsto let uspešno opravlja najodgovornejše dolžnosti, tako v delovni organizaciji »TOLO«, kot v družbeno politični skupnosti. Je član izvršnega sveta Skupščine občine, bil je predsednik izvršnega odbora izobraževalne skupnosti, dela na področju LO in DS, dela v planinskem društvu in drugje. Ob upoštevanju uspešnega dela, pri vodenju delovne organizacije, njegovi široki družbeni angažiranosti in konkretnih rezultatih njegovega sodelovanja pri izgradnji šol — komisija predlaga, da se mu podeli občinsko priznanje »18. AVGUST«. 9. KRAČUN DRAGO Že trinajst let je zaposlen v delovni organizaciji KK TOZD — Klavnica v Šentjurju, sedaj kot visokokvalificirani delavec v ekspeditu. Z delovno skupino, ki jo vodi že vrsto let uspešno o-pravlja zahtevna dela pri krojenju, pripravi in odpošiljanju svežega mesa. Kot dobremu organizatorju mu je zaupan tudi tehnični del postopka pri izvozu mesa. S pravilnim odnosom do sodelavcev zna tudi v kritičnih situacijah organizirati delo in z osebnim zgledom zagotoviti izvajanje vseh nalog. Poleg dela na delovnem mestu, pa opravlja oziroma je opravljal vrsto političnih nalog. Bil je predsednik OO ZSS, namestnik sekretarja OO ZKS. Posebej pa velja poudariti, da tov. Kračun Drago predstavlja lik delavca, ki si ga lahko v času borbe za učinkovitejšo proizvodnjo želimo v vsaki sredini. 10. ŽNIDAR JOŽE Tovariš ŽNIDAR Jože že vrsto let aktivno dela, kot predsednik krajevne organizacije SZDL Blagovna. Aktivno je sodeloval pri ustavni preobrazbi krajevne skupnosti, tako v smislu podružb-1 j an j a družbenopolitičnega dela v krajevni skupnosti, kot pri uveljavljanju samoupravnih socialističnih odnosov na delegatski osnovi. Prepričani smo, da mu bo to priznanje spodbuda tudi za delo v bodoče, spodbuda za premagovanje različnih ovir do katerih objektivno prihaja pri dinamičnem razvoju na vseh področjih. 11. ULAGA BOŽO Tovariš ULAGA Božo je že od leta 1977 predsednik prosvetnega društva »ZARJA« iz Šentvida pri Planini, ki je v tem času močno razišrila svojo dejavnost. Veliko naporov je vložil v organizacijo prostovoljnega dela pri izgradnji kulturnega doma v Šentvidu. S tem bodo dani pogoji za še aktivnejše delo društva, istočasno pa bo lahko, oziroma bo moral kulturni dom služiti za aktivnost MDB, ki imajo v tem kraju naselje. Poleg aktivnosti v prosvetnem društvu, pa deluje tudi v izvršnem odboru zveze kulturnih organizacij, v delegaciji pri KS ter v Gasilskem društvu PLANINA. III. POSEBNA PRIZNANJA BRIGADAM IN VODSTVU ZMDA Komisija predlaga Skupščini, da se tudi letos podelijo vsem brigadam in vodstvu ZMDA »Kozjansko 80« posebna priznanja za uspehe pri njihovem delu. IV. POSEBNA PRIZNANJA UČENCEM Letos že drugo leto podeljujemo tudi posebna PRIZNANJA tistim učencem, ki so se izkazali pri učenju, pri interesnih dejavnostih, ki imajo dober odnos do tovarišev, skratka tistim, ki imajo vse odlike dobrega pionirja oziroma mladinca. Učence so po šolah izbrali pionirji sami, na razrednih skupnostih in na ravni šole. Prepričani smo, da so učenci res izbrali najboljše, sam postopek določanja kandidatov, pa je prispeval k uveljavljanju pozitivnih vrednot, vrednotenju pogojev v katerih učenec dosega učne in druge uspehe, prispeval (Nadalj. z 2. strani) je k spoznanju, kakšen mora biti pionir, da bi bil tak, kot je to želel tovariš TITO. Komisija predlaga, da se podelijo priznanja naslednjim učenkam in učencem: 1. OŠ »FRANJA MALGAJA« — Šentjur — Ivančan Mirjani — učenki 1. razreda — Zevnik Andreji — učenki 8. razreda 2. PODRUŽNIČNA ŠOLA — Blagovna — Brečko Olgi, učenki 2. razreda 3. PODRUŽNIČNA ŠOLA — Ka-lobje — Privšek Jožetu, učencu 4. razreda 4. OŠ »MILOŠA ZIDANŠKA« — Dramlje — Božnik Primožu, učencu 4. razreda — Aužner Mirjani, učenki 8. razreda 5. OŠ »FRANJA VRUNČA« — Gorica pri Slivnici — Rezar Albini, učenki 3. razreda — Doberšek Damjani, učenki 8. razreda 6. PODRUŽNIČNA ŠOLA PRE-VORJE — Amon Milanu, učencu 4. razreda 7. PODRUŽNIČNA ŠOLA »SOLIDARNOST 74« Loka pri Žu-smu — Žlender Brigiti, učenki 5. razreda 8. OŠ »BALAŽA KOCENA« — Ponikva — Jelenko Tanji, učenki 3. razreda — Golež Miheli, učenki 7. razreda 9. OŠ »KOZJANSKI ODRED« — Planina pri Sevnici — Senica Iztoku, učencu 1. razreda — Šmid Aleksandri, učenki 8. razreda 10. PODRUŽNIČNA ŠOLA DOB-jE — Skutelj Olgi, učenki 4. razreda BREZJE OB SLOMU Asfalt se približuje vasi Prebivalci vasi Brezje ob Slomu, ki spada v KS Šentjur — okolica so se z izredno vztrajnostjo in zagrizenostjo lotili modernizacije odseka ceste, ki povezuje njihovo vas s Hotunjem v dolžim 1.400 m. Vsa dela pni izdelavi štirime-trskega spodnjega ustroja ceste so opravili prostovoljno. Ob sobotah in praznikih je bilo na cesti tudi do dvajset ljudi in po pet traktorjev. Sedaj, ko cesto gramozirajo, pa jih je dnevno po osem. Za delavce so v vasi organizirali brezplačno hrano in pijačo. Izmed dvaindvajsetih interesentov so domala vsi izredno aktivni, povsem majhno pa je številce tistih, ki so le »opazovalci« in ki čakajo, da jim bodo sosedje z delom in finančnim prispevkom, ta znaša 10.000 din, asfaltirali cesto. Verjetno ti po- samezniki ne vedo za naš stari pregovor, ki pravi: »V slogi je moč in napredek!« Fizično delo in finančni prispevek Brezjanov je velik, vendar premajhen, da bi lahko v celoti krili stroške asfaltiranja, zato vztrajno iščejo finančne vire. Pričakujejo, da jih bo poleg KS podprl tudi Kmetijski kombinat, ki ima na tem področju vrsto kooperantov, pa še kdo. Menimo, da je treba taka prizadevanja vaščanov vsestransko podpreti in na za to ne sme biti žal denarja. Z dograditvijo te ceste bo dana solidna osnova za povezavo s cesto, ki veže Stopče z Vrhom. Cesta Stopče (Grobelno) — Vrh — Brezje — Hotunje bi bila za vsestranski razvoj prebivalcev teh krajev izrednega pomena. E. Rečnik OOZSMS Pod Rifnikom Začetki ustanovitve naše mladinske organizacije segajo v leto 1973. Prej se je imenovala OO ZSMS Nova vas, ker so v njej bih aktivirani predvsem mladinci iz Nove vasi. Bili so zelo aktivni, vendar je ta aktivnost počasi padala, ker niso imeli primernega prostora, kjer bi se lahko sestajali. Prejšnjo organizacijo je vodila Vrabič Alenka. Imeli so tudi razne sekcije kot so: košarkaško in nogometno ekipo, ki je dosegla, predvsem na košarkaškem področju več priznanj in diplom, pa tudi pokal jim Hi manjkal v njihovi zbirki. Imeli so tudi svojo recitatorsko skupino, ki je pripravljala razne kulturne programe ob pomembnejših praznikih in temu podobno. Med njihove vrste pa smo začeli prihajati mlajši mladinci. To sodelovanje skupaj, se je najbolj izkazalo pri vaji »Planina 77«. Takrat smo lahko sodelovali vsi in pri tem smo spoznali, da bomo v našo mladinsko organizacijo vključili tudi mladince iz Čmolice in Rifhika. Še istega leta smo potem spremenili naziv naše organizacije, ki je še ostal do sedaj, ko se imenuje 00 ZSMS pod Rifnikom, to pa zaradi tega, ker smo v to organizacijo vključeni tisti, ki smo doma pod Rifnikom in obenem smatramo, da je Ritnik velikega pomena, ne samo za nas, ampak tudi za druge, saj so na vrhu odkrili znane arheološke najdbe iz rimskih časov, pa tudi Friderik Celjski je gori dal zgraditi znani Rifniški grad, ki pa bo po vsej verjetnosti kmalu razpadel. Da se zopet vrnemo k naši na novo ustanovljeni organizaciji, ki jo sedaj vodi Fendre Darja. Vanjo so vključeni predvsem mlajši mladinci. Sestajamo se v majhni sobi, ker drugje nimamo prostora in si zelo prizadevamo, da bi dobili večnamenski prostor, 'kjer bi lahko še bolj organizirano delali in bi lažje pokazali našo aktivnost, kot pa sedaj. Na začetku leta si po navadi pripravimo program dela preko celega leta in se tega, v kolikor se pač da, tudi držimo. Ponavadi pripravimo kulturni program ob pomembnejših datumih, ki pa se vrši največ kar pod kakšnim kozolcem. Za prvomajske praznike postavimo mlaj in slavolok, na vrhu Rifnika pa zakurimo kres. Imamo dobre stike tako z vaško kot s krajevno skupnostjo in pa tudi z vaščani samimi. Kot sem omenila, smo pretežno mlajša organizacija, pa vendar znamo in smo zmožni narediti veliko. Septembra lani je bila zopet velika akcija NNNP, kjer smo sodelovali tudi mladinci. Opravljali smo razne naloge v zvezi z iskanjem raznih predmetov, gašenjem požarov in še več nalog. Najbolj nas je od vsega pretresla vest o smrti našega heroja revolucije, našega očeta, velikana, ustanovitelja nove svobodne domovine, neuvrščenosti, bratstva in enotnosti, samo- upravljanja — našega TITA. Sklenili smo, da se poklonimo njegovemu spominu ob njegovem grobu na Dedinju. Zato bomo 6. in 7. septembra organizirali izlet v Beograd za naše mladince. Ogledali si bomo še skupaj z Dedinjem Muzej 25. maj ter o-stala zgodovinska obeležja. Naša mladinska organizacija je letos sodelovala tudi pri no-sitvi zvezne Titove štafete, ki jo je ponesla Skupaj z dvema mladinkama naša predsednica. Letos tudi dobro sodelujemo z brigadirji na Kozjanskem. Pri- pravili smo tudi že program za njih; fantje so odigrali eno od športnih srečanj in podobno. Skupaj smo sodelovali tudi na njihovi udarni akciji na Resev-ni. Udeležili pa se je bomo tudi na Ponikvi. Ta je posvečena tudi ob prazniku šentjurske občine. Ker še leta ni konec in se še bo v naši organizaciji verjetno kaj pomembnega zgodilo, bom s tem kratkim opisom naše organizacije končala z obljubo, da bomo vedno hodili le po poti našega TITA Geodetska uprava v občini Z odlokom o organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Šentjur pri Celju je Skupščina občine ustanovila tudi samostojen (lasten) upravni organ za geodetske zadeve — Geodetsko upravo občine. Sedaj opravlja zadeve geodetske u-pravne dejavnosti Medobčinska geodetska uprava Celje, nekatera večja operativna geodetska dela pa tudi Geodetski zavod Celje. Zamisel o lastnem upravnem organu se je rodila ob ustanovitvi enote temeljnega sodišča v Šentjurju, ki je začela poslovati s 1. januarjem 1980. Pri e-noti posluje tudi zemljiška knjiga, v kateri se vodijo podatki o pravicah na zemljiščih: lastnini (pravice uporabe), bremenih in služnostih. Osnovo za vodenje teh podatkov daje zemljiški kataster. V njem so zajeti podatki o legi, velikosti (površini), vrsti rabe in katastrskem razredu parcel. Poleg tega je iz zemljiškega katastra razviden tudi katastrski dohodek posameznih parcel, oz. parcel, ki sestavljajo posestvo, ta je osnova za odmero davkov od kmetijske proizvodnje ter osnova za določitev prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje kmečkih proizvajalcev. Zemljiški kataster in zemljiška knjiga dajeta torej vse potrebne podatke o zemljiščih oz. podatke, ki so vezani na ta zemljišča. Občani, državni organi, organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki posedujejo zemljišča na območju občine Šentjur pri Celju, bodo tako sedaj dobili vse potrebne podatke na sedežu občine in to praktično na enem mestu, saj sta enota sodišča in geodetska uprava v isti stavbi — nekdanjem domu družbenopolitičnih organizacij v ul. Dušana Kvedra št. 45. Na geodetski upravi pa bodo stranke tudi prijavljale vse spremembe, ki se nanašajo na rabo zemljišč — spremembe kultur in spremembe zaradi zgrajenih objektov, ter naročale geodetske storitve — parcelacije (delitve) zemljišč, zakoličbe stavb in drugih gradbenih objektov ter izdelavo geodetskih načrtov za potrebe lokacijske dokumentacije in tehničnih pregledov. Ker je dejavnost geodetskih upravnih organov v zadnjih desetletjih v mnogočem prerasla vodenje in vzdrževanje zemljiškega katastra, pa bo geodetska uprava občine Šentjur skrbela tudi za izdelavo katastra komunalnih naprav, prav tako za izdelavo raznih načrtov ter preglednih in tematskih kart, vodila register teritorialnih enot, skrbela za imenovanje ulic ter določala hišne številke. S poslovanjem bo geodetska uprava pričela 1. septembra t.l. V zvezi z ustanovitvijo je bilo potrebno rešiti vrsto problemov, med katerimi sta najbolj pereča problem kadrov, opreme in poslovnih prostorov. Slednji je rešen le začasno, saj prostori, ki so dani upravi, ne ustrezajo niti po velikosti in ne po primernosti za tehnična dela in poslovanje s strankami. Uradni dnevi oz. uradne ure za stranke bodo na geodetski u-pravi iste kot so pri drugih u-pravnih organih občine Šentjur pri Celju. Nedvomno bo ustanovitev lastne geodetske uprave v Šentjurju pripomogla h kvalitetnejšemu in ažumejšemu reševanju zadev s področja geodetske dejavnosti, doseženo pa bo tudi tesnejše sodelovanje geodetske službe z ostalimi upravnimi organi, organizacijami in skupnostmi v občini. Gojmir Mlaikar, dipl. geod. ing. Lokarje pri Šentjurju osemdesetletni jubilej gasilstva Ob prelistavanju knjižice »Gasilstvo v Šentjurju«, ki jo je pred petimi leti izdala občinska gasilska zveza ob svoji dvajsetletnici smo razbrali, da je bilo gasilsko društvo Lokarje po času ustanovitve na tretjem mestu v občini za Šentjurjem in Planino. To se je zgodilo ob prelomu 19. v 20. stoletje, pač pred osemdesetimi leti. Bistvo gasilske organizacije je v spoznanju, da se posameznik ne more uspešno upirati različnim nesrečam, kot so požari, poplave, potresi itd. Naravno stihijo lahko ublaži in se n zoperstavi le organizirana .dejavnost, ki jo izvaja prav gasilstvo. Osemdeset let obstoja lokarske-ga gasilskega društva pomeni osemdeset let požrtvovalnega in humanega dela ter pripravljenosti pomagati ljudem v nesreči. Gasilski dom lokarskih gasilcev ni velik, niti razkošen, delo njihovih požrtvovalnih članov pa je tolikšno, da bi si zaslužili večji in uporabnejši dom od sedanjega. Njih želja ob visokem jubileju, ki so ga proslavili z veliko gasilsko manifestacijo in razvitjem prapora je, zgraditi nov dom, ki jim ga širša družbena skupnost prav gotovo ne bo odrekla. Pridnih rok med samimi gasilci in prebivalci ne manjka, kar pomeni, da bodo velik del gradnje opravili s prostovoljnim delom. E. Rečnik Šentjurska trgovina skozi čas Razvita obrt in trgovina sta sedanji Šentjur iz skromnega srednjeveškega naselja dvignila v trg, ki ga prvič navajajo leta 1384. Naivažnejša pridobitev trga so bili priveligiji, s katerimi so vladarji podeljevali trgu pravice do sejmov, ki jih je bilo letno kar dvanajst. Do preloma 19. v 20. stoletje ie naziv trškega naselja veljal le za Gornji trg, v katerem je bilo farno središče, lokalno tržno središče, sejmišče, gostilne s furmanskimi hlevi, ohrtne delavnice, sodnija, občina in od leta 1769 dalje tudi šola. Izgradnja dvotirne Južne železnice od Dunaja do Ljubljane leta 1846 je povzročila, da se je po malem začel razvijati tudi spodnji del naselja ob cesti in železnici. Ugodne prevozne možnosti so povzročile razvoj velike trgovine s senom, slamo, kmetijskimi pridelki, poljedelskimi stroji in z ustanovitvijo parne žage tudi rezanega lesa in furnirja. Pred II. svetovno vojno je bila trgovska mreža v Šentjurju in bližnii okolici razmeroma gosta. V Gornjem trgu ie imela trgovino z mešanim blagom Ur-bajs Pepca, Savelli v sedanji Jugovi hiši, Artman, t.j. bivša Kar-tinova speoializirana trgovina z železnino, največja je bila Zdol-škova trgovina s prodajo na veliko in jajčno zadrugo. Nasproti šole je bila mala trgovina s šolskimi potrebščinami, trafiko in v mali meri tudi z živili: lastnik Majerle. Kjer je sedaj papirnica je bila Mastnakova trgovina z Mešanim blagom in zalogo piva Union. Na križišču je bila trgovina Adam Kind — le- ta 1936 jo je prevzel Klima Karel. Preko železnice je bil v nekdanji Šporerjevi hiši trgovina z mešanim blagom — lastnik Pevec Andrej. V Novi vasi sta trgovala Čretnik Franjo in Šmit Feliks, pri Ahacu Novak Betka, na Grobelnem Voga, na Selah Zupanc in na Blagovni Simončič. Trgovino s senom so imeli Adam Franc in Avgust Kind; ob cesti so bile dolge šupe, mostne tehtnice in stiskalnice za seno in slamo. Seno so prodajali tudi v inozemstvo in jugoslovanski vojski. Dnevno so nakladali povprečno po 2 vagona. Po osvoboditvi se je trgovina v Šentjurju razvijala prav tako kot v ostalih krajih. Najprej 1946. leta nacionalizacija z NA-PROZO, nato PRESKRBA, RE-SEVNA in 1968. leta združitev z MERXOM. Utemeljitev in pionir modeme in sodobne trgovske mreže v šentjurski občini je bil direktor Karel Adrinek, ki je v dvanajstih letih službovanja na področju trgovine opravil ogromno delo. 1963. leta je bila zgrajena prva blagovnica, ki so jo čez deset let razširili in je imela površino 671 m2 (sedahja ima 2800 m2). Žal je Karel Adrinek svoje plodno delo prehitro končal, star komaj 43 let. V krajevni skupnosti Šentjur center in okolica so sedaj trgovine pri Jakobu, Novi vasi, poslovalnica Kameno, papirnica, trgovina s tehničnim in gradbenim materialom in od 16. februarja dalje modema sodobna blagovnica. E. Rečnik Kam z odpadnimi predmeti? Na podlagi določil občinskega »ODLOKA O OBVEZNEM ODSTRANJEVANJU SMETI IN DRUGIH ODPADKOV NA OBMOČJU OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU« (Uradni Ust SRS št. 1-140/1980) je krajevna skupnost Šentjur-center in Krajevna skupnost Šentjur-okoUca v soglasju z občinsko komunalno in sanitarno inšpekcijo uredila prostor za odlaganje kosovnih odpadkov. Ta prostor je urejen in pripravljen za odlaganje kosovnih odpadkov (štedilniki, hladilniki, bojlerji, kolesa, motorji, karoserije, gume, drugi avtomobilski deli, sodi, večja embalaža in podobno) južno od hlevov na Kmetijski šoU. Do odlagališča vodi pri Kmetijski šoli desni odcep ceste, mimo hlevov na Kmetijski šoli, mimo rastlinjakov ter preko mostu čez Slomščico. Odlagališče je takoj levo na prehodu čez most. SKICA ŠENTJUR PRI KMETIJSKA ŠOLA CELJU cesta za Rog. Slatino VRTNARIJA HLEVI KMETIJSKE ŠOLE potok Slomščica » ODLAGALIŠČE M DB »Miloš Zidanšek« 2. avgusta se je z Zvezne MDA »Kadinjača 80« iz Titovih Užic vrnila MDB »Miloš Zidanšek«, ki je bila tam od 6. julija. To je brigada OK ZSMS Šentjur pri Celju. Brigada, ki je štela 50 brigadirjev, je imela v svojem sestavu 13 mladink in 1 pionirja. Delala je v Titovih Užicah, kjer je izkopavala jarke za kanalizacijo, polagala cevi in vse zopet zasipavala. Eno izmed delovišč pa je imela tudi na sami Kadinjači, točneje na Jalovi gori, kjer je delala na vodovodu. MDA Kadinjača je zaradi terana ena najtežjih akcij v Jugoslaviji. Jarki so bili globoki preko 3,60 m. Ker je v takih globinah nevarnost zasipa, je bilo treba stene jarkov opažiti. V takih globinah se je pojavljala tudi voda, proti kateri smo se borili s škornji in črpalko. Norma, ki jo je dosegla brigada v prvi dekadi je bila 125,05 % ob efektivi 94,11 %, v drugi dekadi pa 137,85 % ob efektivi 94,85 %. Rekordna norma za en dan pa je bila 176,18 %. S temi rezultati je bila najboljša brigada druge izmene. V tej izmeni je sodelovalo sedem brigad. To so bile: Titovi štipendisti iz univerze iz Beograda, Heroj Pin-ki iz Indije, Radovan Kovačevič — Maksim iz Medvede, Denial Bjedič iz Zagreba, Rifat Burz-dovič — Tršo iz Belega Polja in Boško Buha pionirji Srbije. Brigada je postala v obeh dekadah udarna, dobila pa je tudi dvakrat izredno udamištvo, kot edina brigada druge izmene. To je dobila zaradi svojih rezultatov in težkih pogojev dela. Osvojila je tudi trak akcije. Od začetka je bilo življenje na akciji precej težko. Vstajali smo ob četrti uri zjutraj, pa tudi s hrano so bili problemi. Počasi smo se pa tudi na to pri- vadili. Zelo dobre stike smo imeli s trgovsko delovno organizacijo Orodino, ki je bila naš pokrovitelj na akciji. Njihovi mladinci so nas obiskovali skoraj vsak dan, nam pomagali na trasi, imeli pa smo tudi nekaj skupnih programov. Razkazovali so nam mesto in svoje delovne prostore. Spoznali smo se z brigadirji MDB Pero Popovič — Aga, ki je prišla sedaj iz Titovih Užic v tretjo izmeno na akcijo Kozjansko 80. Obiskali smo našo pobrateno občino Užičko Požego, kjer smo si ogledali rojstno hišo prvega narodnega heroja Jugoslavije — Petra Le-koviča. V Užicah smo si ogledali Muzej revolucije in bivšo tovarno orožja. Šli smo tudi na Kadinjačo in si ogledali kraj, kjer je do zadnjega borca padel delavski bataljon, ki je branil Užice — Užičko republiko. Bili smo še v Beogradu in si ogledali hišo cvetja s Titovim grobom. S svojim skoraj mesec dni dolgim bivanjem v Srbiji smo ta dal Srbije dodobra spoznali. Ostal nam bo za vedno v spominu, eni so tam spoznali nove prijatelje, drugi pa dobili nove izkušnje in spoznanja. Naša brigada se je trudila, da bi dostojno zastopala našo občino in Slovenijo, saj smo bili edina slovenska brigada na akciji. Na podlagi doseženih rezultatov, je bila naša brigada na zadnji skupščini predlagana za najvišje priznaje Republiške konference mladine Srbije. To je priznanje »30 let prostovoljnega dela«. Mislim, da je brigada opravičila zaupanje nas vseh, posebej pa Kmetijskega kombinata Šentjur, ki ji je kot pokrovitelj omogočil odhod in normalno delo na akciji. Edi Peperko Zdravo akcija, Kozjansko, ne bomo te pozabili Brigadirji v svoje biltene pišejo takole: Zadnje dneve štejemo. Zadnje dneve na trasi, čakanja na kosilo, zabave, sreče, bratstvo. Zadnje za letos. Težka je misel, da bomo mnogo pretrpeli in mnogo preživeli, preden bomo dočakali novo akcij aško leto. Bratske dneve enotnosti ne bo izbrisal čas. Minute more in zaskrbljenosti bodo pozabljene. Ostali bodo le spomini, ki so azil v težkih trenutkih. Zdravo, akcija Kozjansko, ne borno te pozabili. Želja vsakega brigadirja je vsekakor, da na akciji spozna čimveč dobrih prijateljev, da spozna kraj in ljudi, ki tam ži- vijo. Brigadirji so tudi radovedni kaj krajani mislijo o njih in o njihovem delu. Prvo vprašanje je brigadir zatavil vodji delovišča na cesti Loka pri Žu-smu — Volčja jama tov. Pasarič Ratku. Kako ste zadovoljni z delom brigadirjev? »Vaši končni rezultati še niso znani, moram pa reči, da smo z delom zadovoljim in želimo, da tako nadaljujete.« Delovodja Jože Podergajs je na vprašanje o pomenu te ceste dejal: »Ta cesta, katero vi sedaj gradite, je velikega pomena za razvoj kraja in še posebej za razvoj industrije, ki je prav sedaj v razcvetu.« Kako pa ste zadovoljni z našim delom? »Redno vršim nadzor nad opravljenim delom in moram reči, da dobro delate. Mogoče bi malo poučil traserje brigad, da bi brigadirje razporejali tako, da bi vsi nemoteno opravljali de- lo. Glede na to, da niste pravi gradbinci cesit, je vaše delo kvalitetno,« je dodal strojnik Franc. Ana Povalej pa je vse brigadirje pohvalila in vesela je bila, da je toliko mladih rok premetavalo zemljo in jo lepo oblikovalo v nasip ali brežino. »Kljub temu, da so mi obrali jablano do zadnjega sadeža, se nanje ne jezim.« Iz teh razgovorov lahko izvlečemo najvažnejše, da se dela o-pravljajo ali pa so že opravljena kvalitetno in da se ljudje zavedajo, da so jim brigadirji v veliko pomoč, kar je za brigadirje največje priznanje. Hitro so minile tri izmene in ob zaključku akcije si vsi želimo, da bi bil to ponovno začetek ne pa zaključek enega od mnogih brigadirskih let. F. Škoberne Oštevilčeni pokojniki ! Ali je potreben komentar? oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo Informacija o preskrbi s pitno v občini Komunalno obrtno podjetje je organizacija posebnega družbenega pomena, saj v svojem okviru opravlja vzdrževanje vodovodov in kanalizacije, skrbi za urejanje naselij in upravlja s pokopališčem itd. Kot organizacija posebnega družbenega pomena mora le-ta vključevati pri svoji dejavnosti v samoupravne organe tudi uporabnike, to je predstavnike KS in TOZD, kar je tudi storjeno. Komunalno obrtno podjetje upošteva v celoti pri svojem delu tudi vpliv uporabnikov, vendar pa vseskozi obstaja vrsta nejasnosti na področju komunalnih storitev, pogostokrat se zaradi nepoznavanja obsega dela in pristojnosti tako Komunalnega o-brtnega podjetja kot KCS vsa nezadovoljstva nanašajo le na Komunalno obrtno podjetje. V občini Šentjur se že več let pojavlja problem zagotavlja- nja pitne vode posameznim uporabnikom ter se je tako o tem problemu že veliko sestankovalo in sprejemalo vrsto sklepov, kateri pa se prepočasi ali pa sploh ne uresničujejo. Ne gre za to, da bi s tem želeli opravičevati slabosti v samem podjetju, katere so prav gotovo prisotne, temveč, da uporabnike in občane širše seznanimo s celotno tovrstno problematiko, da bi ob celovitem poznavanju te problematike vplivali tudi na zagotavljanje sredstev za sanacijo vodovodov in vodnih objektov, hkrati pa šibo podjetje prizadevalo, da bodo naše usluge in delo kvalitetnejše ter da se odpravijo dosedanje slabosti. Komunalno obrtno podjetje ima sedaj v upravljanju vodovode: Planina, Ponikva, Gorica pri Slivnici, Dramlje in vodovod Šentjur; prenos med naša osnovna sredstva pa je bil izvršen do leta 1970 in je njihova vrednost znašala 74.204,00 din, seda- nja revalorizirana vrednost vodovodov pa je 1.016.820,00 din. Iz lastnih sredstev je v letu 1970 bil zgrajen še vodovod Primož v vrednosti 145.052,56 dinarjev, deta 1975 pa je na osnovi finansiranja Skupščine občine bil zgrajen še vodovod Škofja vas — Šentjur. Ker je bila investitor SO Šentjur, zato sedaj tudi nimamo podatkov o vrednosti tega vodovoda evidentirane v celoti. Vrednost tega vodovoda imamo le za tisti del plačila, ki je bil dodatno finansiran preko našega žiro računa (iz sredstev Plinarne — Vodovod) v višini 955.000,00 din. Predvidena celotna vrednost znaša 1.819.492.00 din. V letu 1977 sta bila aktivirana še vodovoda Prevorje in Loka — Nova vas. Za izgradnjo teh objektov smo najeli kredit pri LB. Vrednost vodovoda Prevorje je znašala 1.983.561,40 din, revalorizirana vrednost pa 7.961.261.00 din. Tako razpolagamo trenutno z vodo vrednostjo vodovodov v skupnem znesku din 16.773.017,55, od katerih odvajamo letno 2 % amortizacije, kar znaša 335.460,35 din. V letu 1978 se je iz sredstev KCS gradil še vodovod Hruše-vec, kar še m prenešeno v naš fond, prav tako tudi vodovod Botričnica. Poleg tega smo do tega časa gradili še več sekundarnih vodovodov ter v lanskem letu ob sodelovanju MDB dodatni vodovod Rudenik — Planina. Po zgraditvi vodovodnega cevovoda Škofja vas — Botričnica je dana osnova tudi za izvedbo detaljne distribucijske mreže, ker sedanja ni sposobna oskrbovati perspektivne porabe. Obstoječe omrežje v Šentjurju z okolico je zmožno sprejemati le 9 1/sek, zaradi česar se ob konicah že sedaj pojavljajo močni padci pritiska in v večjih predelili naselja primanjkuje vode oziroma ima slab pritisk. Omrežje se v glavnem sestoji iz litoželeznih cevi, katerih naj- večji profil znaša 100 mm. Če se odšteje del 200 mm cevovoda od Ferleža do Klavnice, je starost sedanjih glavnih cevovodov povsod nad 40 let. To omrežje je bilo položeno za oskrbo 1500 porabnikov. To število pa je že več let preseženo ter je tako nujno, da se začne s postopno zamenjavo oz. z dodatnim polaganjem cevovodov, medtem ko naj bi bil sedanji glavni cevovod omrežje sekundarnega pomena. Za Šentjur in okolico je že izdelan hidravlični izračun na perspektivi 7000 prebivalcev z dnevno porabo 350 1 na osebo. Skupno s posebnimi uporabniki naj bi znašala poraba na enega porabnika 655 1. Izračun omrežja predvideva dva rezervoarja, tako kot sta že sedaj na Botričnici in nad Ferležem. Razlika med njima je 6,60 m ter so temu prilagojeni tudi pretoki v posameznih primerih hidravličnega izračuna. Iz navedenega je razvidno, da opravlja naše podjetje s precejšnjim obsegom osnovnih sredstev na področju vodovodov. Pri tem je potrebno poudariti predvsem to, da ne razpolagamo s potrebno dokumentacijo za vodovode, ki so starejši od 10 let, niti ne vemo, če sploh obstaja ta dokumentacija. Če se upošteva zastarelost vodovodnega omrežja in ostalih objektov ter da ob tem ni ustrezne dokumentacije, potem je takoj jasno, da je takšno vzdrževanje zelo otežkočeno ter zahteva vedno večje stroške. Zaradi tega je potrebno razširiti vzdrževalna dela ter ostale osnovne dejavnosti in uvesti delovni čas vzdrževanja 16 ur dnevno, za kar smo predvidevali 3 KV vodovodne inštalaterje, vendar le-tega delegati na skupščini KCS niso v celoti podprli. V dokončni izdelavi je tudi Pravilnik o pogojih in načinu preskrbe s pitno vodo na našem območju, katerega naj bi skupščina KCS na eni prvih svojih sej tudi prejela. S tem pravilnikom bodo v veliki meri odpravljene nekatere dosedanje nejasnosti, hkrati pa bo s tem vpeljan tudi določen red na tem področju. Ob tem dokumentu je potrebno upoštevati tudi uvedbo štev-čnine, ker je le na ta način možno uvesti obvezno montažo merilnih naprav ter njihovo redno zamenjavo in vzdrževanje. Prav tako pa bi na podlagi tega pravilnika odpadla dosedanja pavšalna vodarina. Komunalno obrtno podjetje naj bi bilo pristojno, da da soglasje za priključitev na glavne cevovode in ne več KCS, ker Komunalno podjetje bolj pozna kapaciteto vode. Pobiranje vodarine doslej ni bilo urejeno ter se je le-ta tudi neredno pobirala. Za v bodoče načrtujemo, da bi se naj določilo za vsako KS v kakšnih terminih bi se naj pobirala med letom ali pa bi se ddlooil na osnovi preteklega leta mesečni znesek, katerega bi odjemalci vode redno poravnavali sami, ob koncu leta pa bi se opravil poračun po dejanski potrošnji v celem letu, ki ga izkazuje merilna naprava. Na ta način bi zmanjšali stroške pri pobiranju vodarine, poleg tega bi bil znesek za stranke vedno enak, hkrati pa bi bila vodarina na ta način tudi redno pobrana. Z ozirom na zastarelost vodovodnega omrežja bi bilo potrebno za dosledno sanacijo le-tega namestiti nekoliko večja sredstva, kajti pri tem ne gre le za zamenjavo dosedanjih cevovodov, temveč je potrebno obnoviti nekatere obstoječe priključke, potrebno je odkupiti vsa zemljišča, kjer se nahajajo vodovodni objekti ter jih primerno sanitarno in tehnično urediti in obnoviti. Vse vodovodne bjekte je potrebno ograditi s kovinsko mrežo ter varnostno zaščititi. Zaradi nižjih cen, kot jih je predlagala naša delovna organizacija, se je vseskozi na tem področju pojavljal primanjkljaj, ki ga je pokrivala KCS ter so se na ta način tudi zmanjševala sredstva, namenjena za razširjeno reprodukcijo ter večja vzdrževalna dela. Poudariti je potrebno, da na primanjkljaj vpliva predvsem to, da se voda kupuje po precej visokih cenah iz Celja in Šmarja ter da je to vodo potrebno skoraj v celoti prečrpavati, kar pa dodatno povečuje ceno, če se pri tem upošteva še cena električne energije ter stroški v zvezi z vzdrževanjem črpalk in drugih objektov. Kritični del pri preskrbi je naselje soseska V v Šentjurju. Tukaj prihaja do pogostih izpadov, saj se nahajajo na hidravlično neugodni višini z oziram na rezervoarje v Šentjurju. Brž ko se zaradi prevelike porabe zmanjša pritisk v omrežju, je del te soseske brez vode. Preko dneva se ne ustvarja zaloga vode v rezervoarjih in se le ta obnovi le v popoldanskih urah, tako da v soseski V priteče voda šele v popoldanskih ali večernih urah. Vsak izpad vode ali prekomerna poraba v nižjem predelu Šentjurja ima za posledico dalj časa pomanjkanje vode v višjih predelih Šentjurja. Skupno se moramo zavedati, da imamo v Šentjurju močne porabnike vode, kot so npr. Klavnica z mesečno porabo cca 1200 m3 vode. ALPOS TOZD Cevar-na cca 3000 m3, velika poraba vode pa je tudi v gospodinjstvih, pri katerih pa se še znatno poveča ob sobotah in nedeljah. Tako velik odvzem pa bistveno vpliva na zmanjševanje stalne količine vode v rezervoarjih ter tako zaradi odvzema v center rti možno dobiti vode z neprekinjenim dotokom v predel soseske V tudi vode z neprekinjenim dotokom. Na zadnjem Skupnem razgovoru dne 5. 8. 1980 z občani so-ske V, predstavniki IS in Komunalno obrtnega podjetja pa je bil izoblikovan predloa, da bi pristopili k izgradnji 20 m5 rezervoarja nad sosesko V, kar po zagotavljanju občanov soseske V podpira tudi KS Šentjur trg, občani pa so pripravljeni pri tem sodelovati s finančnimi sredstvi in udarniškim delom. Nadalje je bilo našemu podjetju naloženo, da naj se ob določenih urah v posameznih delih Šentjurja zapira voda, ter da bi na ta način bila zagotovljena voda tudi soseski V do časa izgradnje rezervoarja. Ob vseh ugotovitvah, navedenih v tej informaciji, je Komunalno obrtno podjetje že v lanskem letu posredovalo Komu- nalno cestni skupnosti program stroškov za vzdrževanje vodovodov v občini Šentjur, vendar zaradi pomanjkanja sredstev ni bil realiziran, zato smo ga v celoti prenesli za leto 1980, ki ga v nadaljevanju posredujemo. Plan stroškov za vzdrževanje vodovodov v občini Šentjur Za leto 1980 predvidevamo razširitev vzdrževalnih del, kakor 'tudi osnovne dejavnosti. Vzdrževanje naj bi se v prihodnje organiziralo tako, da bo delovni čas vzdrževanja od 6. — 22. ure. Zato predvidevamo tri osebe, ki se bodo menjavale tedensko. a) Pregled stroškov rednega vzdrževanja — delo 3 KV vodovodni inštalaterji 1 KV 'inkasant 2184 x 117,50 256 2184 ur X 117,50 769.860 1 KV inkasant 2184 X 117,50 256.620 1.026.480 b) Stroški odprave okvar na glavnih cevovodih — predvideni stroški za odpravo okvare 120.000 — stroški - poraba goriva 25.000 145.000 c) Direktni stroški, ki bremenijo vodovod — vzdrževanje -— amortizacija (brez revalorizacije) 286.718 — električna energija (brez podražitve) 900.000 — stroški plačila vode Celju (8 1/s X 3,87) 976.354 — plačilo vode Šmarju (21 /s X 3,00) 189.216 2352.288 SKUPAJ a + b + c 3.523.768 d) Pregled vzdrževalnih del na obstoječih cevovodih: 1. ČRPALNICA FERLEŽ — zamenjava avtomatike 80.000 — zamenjava vodnih črpalk — 2 kom 42.000 — pleskanje notranjih sten črpalnice in armature — predvideno 9.000 2. ČRPALNICA ZDOLŠEK (obnovitev) — izdelava črpalnice — objekta v masivni izvedbi — predračun 170.000 — montaža nove avtomat. 80.000 3. ČRPALNICA SLIVNICA IN PONIKVA črpalk — 2 kom 28.000 — pleskanje notranjih sten črpalnice in avtomatike 18.000 4. ZAMENJAVA CEVOVODA MODA ANDERBURG — m1 350 X 320 112.000 5. MONTAŽA IZOLACIJE CEVO- VODA NA MOSTU PRI BOHORJU 38.000 6. POPRAVILO FASADE NA ČR-PALNICI GRABNE 12.000 589.000 e) Pregled novih investicij na že obstoječih cevovodih 1. Montaža zračnika (z jaškom) v coni V. 18.000 2. Montaža zračnika na Botričnici 18.000 3. Montaža hidranta v zgornjem trgu 16.000 4. Izdelava ograje — varnostni pas okoli objektov vodov, in odkup zemljišč — rezervoar Botričnica (120 m) — črpalnica Grabne (60 m) — izvir Rudanik (100 m) — izvir vodovod Planina (100 m) — rezervoar Planina (60 m) — rezervoar Rifinik (stari in novi 2 x 90 m) Skupaj predvideno 620 m X 320 198.400 5. Prestavitev vodovoda v Grobelcah 600.000 6. Odkup zemljišč 100.000 7. Vodovod Rudenik — dokončna ureditev zemeljskih del 100.000 1.050.400 Če vzamemo oskrbo z vodo in količino vode v občini celovito, lahko ugotavljamo, da je le-ta v povprečju zadovoljiva. Vendar pa ob neracionalni porabi in določenih izgubah voda nima dovolj pritiska, da bi lahko vselej pritekla tudi do najvišjih točk k uporabnikom. Izgube so pravzaprav dvojne vrste: 1. je zaradi zastarelega vodovodnega omrežja, kajti ni vselej možno takoj odkriti raznih manjših okvar prej, dokler se voda ne pojavi na površini in bo zaradi zastarelosti potrebno obnoviti nekatere cevovode in priključke. Druga izguba pa se dogaja, da si nekateri pod pipo več ur hladijo eno steklenico piva, da ostajajo odprte pipe, da se le te marsikje ne dajo popolnoma zapreti zaradi slabih tesnil, ter da iz straniščnih kotličkov neprestano teče voda, tudi zaradi tega, da posameznikom osvežuje zrak v straniščih. Komunalno obrtno podjetje je kot upravljalec pooblaščeno, da regulira pretoke in uporabo vode, vendar pa so primeri, ko uporabnik ne dovoli našemu delavcu vstopa bodisi v stanovanje ali delovni prostor, da bi opravil kontrolo na vodovodni instalaciji in elementih. Žal so v Krajevni skupnosti tudi posamezniki z »več obrazi«, ki sicer zahtevajo da se zagotovi dobava vode vsem občanom, vendar pa ob tem niso pripravljeni sami prispevati svoj delež, da bi se odrekli vodi v korist drugih vsaj eno uro dnevno, kar bi zagotovilo vodo tudi ostalim. Del sredstev naj bi KS v prvi vrsti usmerili v razreševanje vodovodne problematike, ne pa da sredstva usmerjena predvsem v asfaltiranje in cestno razsvetljavo. Tako prav ti občani znajo zelo spretno prenesti kritiko na naše podjetje. Ko pa bi bilo potrebno podpreti prizadevanja in zagotoviti sredstva za razrešitev določenih problemov, temu nasprotujejo in niso pripravljeni s svojo sposobnostjo pomagati razreševati skupno z nami problematiko, temveč le kritizirajo in skušajo vselej uveljaviti svoje mišljenje in vpliv, seveda najprej v svojo korist. Na ta način pa nastaja med nami vedno večji razkorak ter se odtujujemo drug od drugega. Nismo se več pripravljeni odreči nečesa v korist drugega. Probleme bomo le s skupnimi prizadevanji uspešno reševali, kjer ne bo prisoten prestiž, sebičnost ter da bomo znali podpreti določene predloge in se aktivno itudi sami vključili v razreševanje problemov drugih. vodnih virov NAVODILO II. stanje in moč Naše vzdrževanje obsega obširno in razvejano področje in sicer: KS Šentjur-center, Šent-jur-okolica, Planina, Loka pri Zusmu, Prevorze, Gorica pri Slivnici, Ponikva in Dramlje. Pretežno so vodovodi starejše izvedbe ter se zaradi tega v cevovodih pojavljajo močne izgube vode. V nadaljevanju želimo podati krajšo informacijo o kapaciteti vodnih virov, problematiko preskrbe s pitno vodo po posameznih KS ter kakšne rešitve predlagamo za izboljšanje obstoječega stanja preskrbe z vodo v občini. Preskrba z vodo v KS Šentjur-center je iz vodnih virov v Šibeniku (izviri Ajdek, Mažgon in Ferlež) s kapaciteto 41/s v ugodnih pogojih ter iz Celja, kjer trenutno dobavljamo okoli 71/s vode. Za to področje imamo dva rezervoarja in sicer v Rifniku z volumnom 100 m3. Vso vodo, ki izvira ali priteče iz Celja, moramo v rezervoarju prečrpati, za kar smo odvisni tudi od stalne električne energije. Problematika pri preskrbi se nam pojavlja predvsem zaradi premajhne propustnosti cevi ter premajhnih rezervoarjev, da bi si s tem zagotovili stalni pritisk v omrežju. Zato predlagamo naslednje rešitve: 1. Povezava omrežja v južnem delu Šentjurja z vodovodom Loka — Tinsko — Nova vas. 2. Izvršiti povezavo celjskega vodovoda do soseske Pešnica z novim cevovodom, kjer bo možno napajati nižje ležeče porabnike z vodo, ki bi pritekla s prostim padom. 3. Izdelati večji vodni rezervoar na Botričnici. 4. Rekonstrukcija vodovoda od Kavarne do Sikoška. Za realizacijo teh izboljšav pa so potrebna precejšnja finančna sredstva. S sodelovanjem celotne družbeno-politične skupnosti bo ta plan tudi uresničen. V KS Šentjur — okolica opravljamo samo s cevovodom Loka — Tinsko — Nova vas s priklopom cevovoda v Vinskem vrhu. Ta cevovod je že močno razvejan, saj so nanj priklopljena naselja Stopče, del Grobel-nega, Tratna, Črnolica ter Nova vas. Zaloga vode se ustvarja v 100 m3 rezervoarja na vzhodni strani Rifnika. Večjih problemov pri preskrbi za te porabnike ni bilo, razen okvar na cevovodih, ki so se pojavile v času rekonstrukcije ceste proti Loki, pri prestavitvi vodovoda preko Rakitovca ter ob okvari cevovoda na odseku, kjer je zalit z jezerom Tratna. Izboljšala se je preskrba z vodo v naselju Planina, predvsem s povezavo z vodovodom Rude-nik. Potrošnja vode iz obeh vodovodov je cca 31/s. Ugodno za te vodovode je, da sta oba na ugodnih hidravličnih višinah, da priteče voda na Planino s prostim padom. Slabša preskrba je v Zgornjem trgu, kjer pa zaradi pretankih cevi ni zagotovljena stalna voda. Nujno je potrebno položiti nov cevovod od obrata »TOLO« pa do novega naselja ter za hiše v višjem predelu trga. V KS Prevorje je bil dograjen vodovod v letu 1976. Zajetje se nahaja v dolini, od koder čr- pamo vodo najprej v 60 m3 rezervoar, nato pa še v 30 m3 nad Žegrom. Iz tega cevovoda se oskrbuje s pitno vodo področje Košnice, Preverja in Straške gorce. Veliko problemov imamo zaradi slabe kvalitete jeklenih cevi v dolž. 600 m od zajetja in so pogoste okvare na cevovodu. Posledica je neredna dobarva pitne vode. V letošnjem letu smo 300 m teh cevi že nadomestili z alkalnimi debelostenskimi cevmi ter s tem že izboljšali preskrbo Poskušali bomo čimprej v okviru finančnih zmožnosti zamenjati še preostalih 300 m cevi, da bi tako odpravili velike težave pri vzdrževanju cevovoda ter ne-nehnia popravila raznih Okvar na jeklenih ceveh. Novo naselje Loka pri Žusmu se oskrbuje z vodnim izvirom v bližnjem hribu. Trenutno voda doteka direktno iz zajetja v cevovod, tako da nikjer ne ustvarja zaloge vode. Dogovarjamo se, da bi zgradili 30 m3 rezervoar ter tako občanom ter KS zagotovili stalno vodo. Kapaciteta vodnega izvira je 0,51/s. Ker v nočnem času ni velike porabe, se bo voda akumulirala v rezervoarju ter uravnovešala dnevno porabo vode potrošnikov. V Gorici pri Slivnici imamo v upravljanju samo vodno zajetje pri Urbanu s kapaciteto 0,51/s. Del naselja je vezan na vodovod Loka — Tinsko — Nova vas. Največ potrošnikov pa je vezanih na vodovod iz vodnega zajetja v Turnem, katerega pa ima KS v lastnem upravljanju. Naselje Dramlje ter vasi ob cesti od Sel do Dramelj so priključene na cevovod, ki je priklopljen na vodovod iz Celja. Voda se črpa preko črpalnice v Trnovcu v 16 m3 rezervoar v Dramljah. Potrebno bo dograditi podaljšek cevovoda in narediti večji rezervoar, tako bomo še izboljšali oskrbo z vodo v Dramljah. V Ponikvi je voda iz dosedanjih 3 zajetij nekvalitetna. Gradi se nov vodovod, ki bo v čr-palnici Trnovec prevezan na vodovod iz Celja. Po projektu sta predvidena za nemoteno dobavo vode v Ponikvi 60 m3 črpalni rezervoar ter še 100 m3 rezervoar. Na kratko smo opisali stanje vodovodov ter važnejših objektov, ki so v našem upravljanju. Skrb vseh nas pa mora biti, da bomo to naravno dobrino samotrno uporabljali. Vodna preskrba pa ni problem samo upravi j alca vodovoda, ker se iz sredstev vodarine pokrijejo le osnovni vzdrževalni stroški tako ni na razpolago sredstev za razširjeno reprodukcijo ter nove investicije. Vsi se moramo zavedati, da nam je voda osnovna življenjska potreba. Gradnja, ki je omenjena za izboljšanje preskrbe z vodo v tej informaciji, je ovrednotena v elementih srednjeročnega programa, 1980 — 1985 Komunalno cestne skupnosti Šentjur. Elementi pa so bili tudi v obravnavi v vsaki KS, te pa so že morale izdelati pripombe in predloge na osnutek teh elementov. Komunalno obrtno podjetje Šentjur ZA UVELJAVLJANJE REGRESA ZA MINERALNA GNOJILA V LETU 1980 1. Regres za nakup mineralnih gnojil pripada temeljnim organizacijam združenega dela in združenim kmetom (v na-daljnem besedilu: upravičen- ci), ki pridelujejo ovčje ali kravje mleko (v nadaljnem besedilu: mleko), jagneta, pitano govedo, sladkorno peso ali pšenico. Regres jim pripada v času od 1. januarja do 31. decembra 1980. 2. Upravičencem pripada regres za mineralna gnojila v višini 41.— dinarjev za vsakih 1.000 litrov oddanega mleka mlekarnam — članicam živinorejske poslovne skupnosti Slovenije; 65.— dinarjev po glavi mladega pitanega goveda, s poprečno najmanj 250 kg mesa, oziroma po glavi jagneta, oddanega klavnicam živinorejske poslovne skupnosti; 0,05 dinarjev za vsak kilogram oddane sladkorne pese in 0,02 dinarjev za vsak kilogram oddane pešnice OZD žitno-pre-delovalne industrije iz Slovenije. Osnova za izračun pripadajočega regresa so količine oddanih proizvodov v letu 1980. 3. Upravičencem, ki pridelujejo kravje in ovčje mleko, mlado pitano govedo ali jagnjeta v hribovitih območjih, pripada regres iz 2. točke tega navodila v dvakratni višini. Za hribovita območja se po tem navodilu smatra III. in IV. skupina katastrskih občin (davčni okoliš) kot so opredeljene v 54. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74). 4. Regres za mineralna gnojila uveljavljajo temeljne organizacije združenega dela iz 1. točke tega navodila, za združene kmete pa organizacije združenih kmetov. 5. Živinorejska poslovna skupnost Slovenije bo na podlagi obstoječe evidence o obsegu pogodbene proizvodnje v letu 1980 in na podlagi evidence o realizirani proizvodnji v letu 1979 organizacijam iz 4. točke tega navodila, ki regres uveljavljajo, izplačila v višini 70 % vrednosti pripadajočega regresa, upoštevajoč realizirano pogodbeno dogovorjen obseg iz dobavljenih mladih pitanih govedi v letu 1979. 6. Združeni kmetje uveljavljajo regres za mineralna gnojila pri organizaciji, s katero imajo sklenjeno pogodbo o oddaji proizvodov iz 2. točke tega navodila. Poleg sklenjenih pogodb, oziroma oddanih količin posameznih proizvodov je pogoj za uveljavitev regresa predložitev računa o nakupu mineralnih gnojil. Predložitev tega računa ni potrebna pri uveljavljanju regresa glede na oddane količine pšenice. 7. Nadzor nad izvajanjem tega navodila opravljajo občinski organi kmetijske inšpekcije in republiški kmetijski inšpektorat. 8. V primeru neizvajanja ali kršenja določb tega navodila morajo upravičenci vrniti vsa sprejeta sredstva s 15 % obrestmi v roku enega meseca po ugotovitvi kršitve določb skupnostim, pri katerih šobila sredstva uveljavljena. 9. To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. TOK Šentjur oooooooooooooooooooooo SEPTEMBER 1980 6. 9. 1980 ob 20. uri, 7. 9. 1980 ob 18. uri LETEČI ODRED SCOTLAND YARD A — angleški akcijski film, režija: David Weeks, igrajo: John Dow, Denis Waterman. 7. 9. 1980 ob 10. uri matineja ameriške risanke, POPAJEVE NORČIJE. 13. 9. 1980 ob 20. uri, 14. 9. 1980 ob 18. uri, DVOBOJ ZA JUŽNO PROGO — jugoslovanska vojna drama, režija: Zdravko Velimirovič, igrajo: Dragomir Bojan-Gidra, Voja Mirič- Neda Spasojevič, Nada Vojino-vič. 20. 9. 1980 ob 20. uri, 21. 9. 1980 ob 18. uri, IZOBČENEC WELS, ameriški vestem film, režija: Clint Eastwood, igrajo: Clint Eastwood, Dan George. 27. 9. 1980 ob 20. uri, 28. 9. 1980 ob 18. uri, KARATE IZ SVETIŠČA ŠAOLIN — japonski karate film, režija: Hideon Nanbu, igrajo: Ken Kazama, Jungo Igaraši, Ju Jang. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Uredniški odbor: Francka Vidovič — glavni in odgovorni urednik, Goce Kalaj dži-ski — tehnični urednik, Irena Rauter in Mira Pečar — lektorici, Hinko Pap — član, Franc Škoberne — fotografije. Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur v nakladi 5.500 izvodov. Tisk: Papirkomfekcija Krško. Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov št. 475-15/9-1978. Fotografij in rokopisov ne vračamo.