RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM OKRAJNEGA KOMITEJA LMS ZVONETOM DRAGANOM Za večjo družbeno politično aictivnost mladine Pred dnevom mladosti smo. Jutri in pojutrišnjem se bodo že začele prve prireditve v počastitev tega dne. Svečane pro­ slave, tekmovanja, zborovanja in številna srečanja pripravljajo zdaj vse tiste mnoge organizacije, ki skrbijo za pravilno ob­ likovanje mladih ljudi. Med vsemi temi zavzema nedvomno vidno mesto Ljudsica mladina. In prav tej organizaciji, ki naj­ bolj množično vključuje našo mladino, jo vzgaja in uči v na­ prednem duhu, smo posvetili ta-le sestavek, ali bolje, razgo­ vor. Navezali smo ga s predsednikom okrajnega komiteja Ljudske mladine Celje Zvone tom Draganom. »Po sedmem kongresu Ljudske mladine Slovenije, od katerega nas loči že nekaj mesecev, pa tudi že pred njim, je zavel v Ljudski mladini nekoliko »novejši duh«, kot temu pravimo. V praksi so se uveljavile številne nove delovne oblike mlađih ljudi — zaživele so sekcije, krožki, tribune, klubi, ve­ liko pa se govori tudi o pomenu občinske organizacije Ljudske mladine. Želeli bi kaj več vedeti o tem.« Tako ismo zastavili svoje prvo vprašanje. Tovariš Dragan je odgovoril ta­ kale: »Delovne izkušnje preteklih let so pokazale, da bomo v Ljudski mladini morali še bolj kot doslej upoštevati interese mladih ljudi. Le tako bomo namreč lahko do­ segli njihovo splošno aktivnost ter jih navajali na to, da bodo svoje osebne interese in težnje vsklajevali z družbenimi. Razum­ ljivo je, da te obsežne naloge ne bi mogli rešiti že v Ljudski mla­ dini sami. Mladi ljudje se bodo morali vključiti v ves razvejan sistem naše samouprave, zakaj — neštetokrat smo poudarUi, da je delovna praksa najboljša vzgoja. Prav zavoljo tega postaja občin­ ska organizacija Ljudske mladine kot temeljna enota naše orgaid- zacije iz dneva v dan pomemb­ nejša.« »Toda — ali ne bo s tem izgu­ bil na pomenu aktiv Ljudske mla­ dine? »Pirav nasprotno! Vloga aktiva Ljudske mladine, ki bo še vedno dajal delu mladih organizirano obeležje — predvsem v družbeno političnem smislu — se bo še povečala. Toda na današnji stop­ nji razvoja organizacije Ljudske mladine aktiv ni več edini način združevanja mladih ljudi. Sami ste omenili, da so se v zadnjih letih močno uveljavile nekatere nove delovne oblike Ljudske mla­ dine — sekcije, klubi in tribune, kakor jih imenujemo. Vse te ob­ like so organizirane mnogokrat za več aiktivov skupaj, ali za vso mladino določenega območja. Ak­ tiv Ljudske mladine tvori torej z vsemi temi novimi delovnimi oblikami vred le sestavni del ob­ činske organizacije LMS. In ta organizacija naj ne bi bila ozko mladinska, odrezana od vsega o- stalega dogajanja v komuni, tem­ več naj bo naša sicer samostojna, toda široko zastavljena politika le sestavni del procesov v komuni. Gre torej za takšno obliko občin­ ske organizacije Ljudske mladine, ki bo demokratična, samoupravna tribuna mladih ljudi v komuni, ki bo slehernega člana postavila v vlogo subjekta in omogočila še bolj sproščeno prelivanje najna­ prednejših elementov med vrsta­ mi mladih. Tako bodo mladi lju­ dje laže in neposredneje zavze­ mali stališča, pa tudi konkret­ neje reševali tista vprašanja, ki so skupna za celotno komuno. Da pa bomo to dosegli, bo moral našo organizacijo temeljiteje za­ jeti proces notranje demokratiza­ cije. Bolj bomo morali graditi si­ stem direktne demokratizacije in uip>oštevati samoupravni princip kot osnovno delovno metodo. »In kakšne naj bi bile delovne obhke v ta namen?« »Mislim, da bi morali imeti več javnih razgovorov, tribun ter de­ lovnih in ne samo vclivnih konfe­ renc, posvetovanj itd. — skratka, več svobodnejših, sproščenejših oblik dogovarjanja članstva. Vod­ stva naše organizacije se bodo morala zavedati, da so odgovorni predvsem članstvu, tistim torej. ki so jih izvolili in jim zaupali. Da pa bodo vodstva v komuni čim tesneje povezana s članstvom, bomo marali odločneje razvijati sistem neposredne j šega vpliva članstva na delo vodstev — in to ne samo v občinskem, temveč tu­ di v okrajnem in republiškem merilu. Organizacijo Ljudske mladine bo treba tudi smeleje odpreti na­ vzven. Prav bi bilo namreč, da ta organizacija mladih ljudi postane tribuna tudi za vse ostale činite­ lje, ki na različne načine obliku­ jejo mladega človeka. Zelo je namreč pomembno, da dosežemo skladno delovanje vseh teh fak­ torjev in menim, da je prav So­ cialistična zveza najbolj primerna družbena forma, ki lahko doseže sistematičnost in skladnost pri so­ cialistični vzgoji mladine. Ra­ zumljivo pa je, da organizacija Ljudske mladine kljub temu še vedno ostane temeljna in najbolj množična organizacija mladih, ki daje mladini že od štirinajstega leta dalje osnovne idejne in druž­ beno politične orientacije.« Toliko torej o Ljudski mladini in njeni družbeno politični vlogi pri nas. Težnje mladih ljudi po stalnem napredku pa bodo vse napisane misli še iz dneva v dan izpopolnjevale. Hkrati s tem pa, da jih bodo izpolnjevali v praksi, bodo gradili tudi lastno organiza­ cijo. L J. ŽALSKA MLADINA O IZOBRAŽEVANJU V nedeljo je bila v Žalcu po- kongiresna konferenca Ljudske mladine, ki so jo imenovali po- kongresna itribuna mladih. Če­ prav je od kongresa Ljudske mladine Slovenije preteklo že ne­ kaj mesecev, je bila razprava v Žalcu izredno živahna in je po­ vedal amarsiikaj. Konferenca je bila izredno dobro pripravljena in žalska mladina je znova doka­ zala, da se z veliko priadevnostjo vključuje v vrste itistih činitelj e v, ki se odločno borijo za odpravo nekaterih pomanjkljivosti, ki jih je rodil čsa. Razpravljali so o mladini v si­ stemu družbenega in delavskega samoupravljanja, v zvezi s tem načeli vlogo krajevne skupnosti, analizirali so nedavne volitve v delavske svete, govorili so o mla­ dih v svetih Ljudskega odbora idt. Pod drugo točko dnevnega reda pa so obširno razpravljali o splošnem in strokovne mpa tudi o družbeno političnem izobraže­ vanju, kar so imenovali kot naj­ osnovnejši pogoj za to, da se mla­ dina vključuje v sistem delavske­ ga in družbenega upravljanja. Pokongresno konferenco je ob­ činski komite v Žalcu dolgo časa odlagal. Ker pa je bilo to v prid kvaliteti, odmaknjenosti od kon­ gresa ni bilo čutiti. Ratanska vas - kraj prizadevnih ljudi Morda ne bi pisali o vasi, kjer deluje krajevna organiza­ cija SZDL, ki obsega pokrajino daleč pod pogorje Boča, če ne bi tam tako prizadevno delovali. Tod živijo mali kmetovalci, ki imajo domove raztresene daleč po boških rebreh, in de­ lavci, ki so večinoma zaposleni v Rogaški Slatini. Tovariš Ed- vin Kolesa, ki že vrsto let deluje v krajevni organizaciji, je zavzeto pripovedoval: aNimamo malo ovir pri delu in rečem vam. da moremo biti prav zagrizeni. Pet let se že bijemo za družbene prostore, sedemkrat smo se že selili, nekajkrat so nas potegnili za nos in to celo odgo­ vorni ljudje. To pot pa mora biti tega konec. V sušilnici, ki so jo pred leti zgradili v Ratanski vasi, smo slednjič dobili prostore, ki si jih zdaj urejujemo. Sami de­ lamo, seveda, tudi obrtniška dela in reči moram, da smo dolžni po­ sebno zahvalo prav obrtnikoma Alojzu Zorinu in Antonu Jago­ dicu, ki nam pomagata strokovno in materialno. Čeprav še prosto­ rov niso odprli — to so storili 1. maja (opomba pisca) — smo že pripravili delovni program, ki bo potekal v novih prostorih. Uvajamo dežurno službo pri od­ boru, kjer bomo redno lahko svetovali članom. Posebno skrb namenjamo vzgoji naše mladine, da jo bomo odtegnili iz gostiln in s ceste. To pa bomo dosegli edino v primeru, če bomo razgibali prosvetno dejavnost in klubsko življenje. Organizirali bomo po­ sebne sestanke za pojasnjevanje pravnih predpisov, zakonov in ostalih določil, razvili pa bomo še različne druge krožke, preda­ vanja in podobno. To je naš pro­ gram, po katerem lahko razvi­ jemo obsežno dejavnost. Radi bi še televizijski sprejemnik.« »Povedal bi vam samo še to, da je komunalna sekcija, ki smo jo ustanovili v krajevni organi­ zaciji, napravila največ. Sklenili smo, da bomo na cestah četrtega reda izvajali delovno akcijo. To smo napravili na štirih krajih: v Topolah. Malih Rodnah, Teka­ čevem in Zgornjih Negonjah. V Topolah so naši člani opravili preko 8.000 delovnih ur in zgra­ dili kamenito cestišče, ki meri 700 m in je vredno 4,000.000 din, imeli pa smo samo okrog 200 ti­ sočakov sredstev, ki jih je dode­ lila občina. Poglejte, kdo so na gradbišču: žene možje, dekleta, fantje in še pionirji! V Tekače­ vem smo napravili polkilometr- sko cesto v vrednosti poldrugega milijona, čeprav je občina pri­ spevala samo 30.000 din. Občani so opravili preko 1.500 delovnih ur. Zdaj pa so pripravili cestišče že za nadaljnjih 600 m ceste. Reči moram, da so se kot orga­ nizatorji najbolj izkazali tovariši Tone Debeljak, Anton Berglez, Stanko Lesjak in Franc Prah. Pridni pa smo bili navsezadnje vsi«, se je široko nasmehnil. sDe- lali smo, ker je to ipotrebno, naša korist in korist občine. S. Gosti pod soncniki Bližajoča se sezona je tudi na­ šim gostincem naložila novega de- Na hitro so morali iz skladišč prinesti v gostinske vrtove mize in stole. Gostje si pač želijo hiti Posveženi v skladu z vremenom. Afa vrtu Gostinskega podjetja »So vinja« v Nazarjah so te dni celo pripravili senčnike za kar naju­ godnejše počutje gosta, domačina in turista. Ob nedeljah bo na vrtu celo godba. Pripravljajo tudi lep parkirni prostor za vozila. Iz pogovora s tovarišem uprav­ nikom smo zvedeli še več — v zalogi imajo pristni savinjski že­ lodec in vselej svež domač kruh. To bo prav gotovo presenetilo sladokusce, pa tudi vsakogar, ki si želi domačih jedi. Zaloga je bogata v pravem pomenu te bese­ de in mimogrede povedano: želo­ dec lahko kupite v večji količini, ali pa si ga odnesete domov kot pozdrav iz Savinjske doline... In končno še to: prostori pred gostiščem so okusni, saj je zami­ sel za dekoracijo prispeval naš znani slikar Jaki. Tudi stene sob polnijo njegove slike, mize pa krasijo prav prijetni šopki sve­ žega cvetja. Vsekakor posnema­ nja vredno! „Visoko poletje" na koncu zime v Velenju se ob cesti nasproti parka sveti v soncu velika ste­ klena stavba. Ce bi ne bila tako nizka, bi jo vsak zamenjal z ve­ liko industrijsko dvorano... Si­ cer pa tudi je. Pod to streho po­ teka industrijsiki način proizvod­ nje sooivja in zelenjave. Ta ve­ likanski zimski vrt je ogrevan s toplo vodo, kot stanovanje v Л^о- vem Velenju. Ob strokovnem de­ lu vrtnarjev se je ob koncu zi­ me razrasla pod stekleno streho bujna rast. Samo poglejmo para­ dižnik, ki že rdeči in po pol me­ tra dolge kumarice, ki visijo nad gredami z žičnih opor ... Prav­ ljice izgubljajo svoj mik čudež­ nosti ... Jagode po zimi. Kaj pa je to takega ob današnjem raz­ voju? KAM PO KONČANEM ŠOLANJU Na zavod za zaposlovanje de­ lavcev v Slovenskih Konjicah vsak dan prihaja kar lepo število mladih fantov in deklet, ki bodo letos zaključili redno šolsko ob­ veznost. Zanimajo jih pogoji za vpis v razne srednje šole, zmog­ ljivosti in stroški internatov, pre­ cej pa je tudi takih, ki bi se radi izučili raznih poklicev. Slednjim bo dokaj težko ustreči, ker gospo­ darske organizacije sprejemajo vedno manj vajencev v uk, za pri- učevanje pa še nimajo izdelanih programov, doloma pa tudi ne po­ treb po kadrih v prihodnjih letih. SEJA LJUDSKEGA ODBORA V KONJICAH Ustanovljena služba pravne pomoči Za nedavno sejo ljudskega od­ bora konjiške občine je posebno značilno, da so odborniki raz­ pravljali in sklepali o predlogih, ki so jih pripravili skoraj vsi sveti pri ljudskem odboru. Razen njih sta dodala poročili še komi­ sija za narodno obrambo in upravni odbor družbenega sklada za šolstvo, odborniki pa so poslu­ šali tudi zaključno poročilo o de­ lu upravnega odbora kreditnega sklada za zidanje stanovanjskUi hiš. Zato je razumljivo, da je bil vsak predlog in vsako poročilo obravnavano že na seji pristoj­ nega sveta. Seveda pa so odbor­ niki še kljub temu dali razne pri­ pombe in mnenja oziroma so za­ htevali določena pojasnila, ki so osvethla in obrazložila vsebino ter namen posameznih odlokov. Svet za finance je predložil za­ ključni račun proračuna občine za lansko leto, predilagai je potr­ ditev zaključnega računa za družbeni investicijski sklad, ra­ zen tega pa je dal več predlogov o prevzemu poroštva gospodar­ skim, organizcijam za najetje po­ sojil. Večina podjetij je najela le manjše zneske, ki jih bodo delo­ ma uporabili za obratna sredstva, podjetji »KOSTROJ« in »Dra­ vinjski dom« pa za rekonstruk­ cijo oziroma adaptacijo. Slednje bo s tem uredilo novo posloval­ nico v Slov. Konjicah in nabavilo hladilne naprave. S posebnim odlokom je bila pri ljudskem odboru ustanovljena služba pravne pomoči. Ta bo de­ lovala na sedežu občine enkrat tedensko in bo dajala razne na­ svete ter sestavljala različne vlo­ ge državljanom, gospodarskim in družbenim organizacijam. Za kmetijstvo je dokaj pomem­ ben odlok o ustanovitvi sklada za pospeševanje živinoreje. Sredstva iz tega sklada bodo črpale kme­ tijske organizacije za pospeševa­ nje organizirane živinoreje. Ljudski odbor je potrdil tudi imenovanje petčlanske komisije za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka gospodarskih or­ ganizacij in zavodov. Spričo do­ kaj razvitega gospodarstva v ob­ čini, posebno industrije ter delo­ ma ostalih panog, bo komisija imela dokaj odgovorno nalogo. Komisija za volitve in imeno­ vanja je predlagala odbornikom nekatere kadrovske spremembe v posameznih organih in zavodih, ker so se posamezni člani odselili in je bilo potrebno na njihovo mesto izvoliti druge ljudi. Prav tako je bil na predlog komisije za imenovanje direktorjev imeno­ van tudi poslovodja podjetja »Ta­ petništvo« v Slov. Konjicah. V. L. Poravnalni svet dobro dela Poravnalni svet v Nazarjah so osnovali leta 1959. Od takrat pa do danes mu je uspelo vidno zmanjšati število sporov na tem območju. Tako je v letošnjem le­ tu zasedal samo enkrat, medtem ko smo beležili v prejšnjih letih vsaka dva meseca povprečno de­ set zasedanj. Številke namreč do­ volj zgovorno dokazujejo uspešno dejavnost tega sveta. Previdnost - nikdar odveč Pozno zvečer je, tema. Cestnemu prehodu preko želez­ niških tirov se bliža zapozneli potnik. Morda se vrača z dela ali pa od kje drugod. Zapornice na prehodu so spuščene. Obstane, se skloni pod bruno in stopi bliže k tiru ter opazuje tovorni vlak, ki pelje po sosednjem tiru mimo. Ves je zaverovan v premikajočo se železno kačo, ki dela tudi temu primeren trušč in ne opazi, kako se mu iz nasprotne smeri bliža vlak po tiru, h katerem je stopil mnogo preblizu. Tako blizu, da ni bilo več časa za umik. Že­ lezna pošast ga neusmiljeno sune s svoje poti in ... Zvok sirene rešilnega voza — bolnišnica in rezultat: zlomljena noka in nekaj prask. Železničarji se potem, resnih obrazov med seboj pogovarjajo: »ta jo je pa poceni odnesel«. Res­ nično, kaj bi bilo, če bi stal samo 10 cm bliže tira ali pa bi bila smer padca drugačna? Posledice si lahko predstavljamo. To je ena izmed resničnih zgodb, ki se je še dobro konča­ la, kar pa ni vedno primer. Ne­ varnosti na železni cesti je veli­ ko in malokdaj pomislimo na njih, ko se sprehajamo ob tiru ali pa ga prečkamo. Koliko stezic vo­ di ob progi in kolikokrat se jih poslužujemo, pa čeprav gremo mimo table, ki hojo zabranjuje. Ne prepoveduje je zato, ker je to predpis, temveč zato, da se ne iz­ postavljamo nevarnosti. Ali smo ob takih trenutkih kdaj pomislili, da se na vlaku, ki pelje tik mimo nas, odprejo nenadoma vrata ali pa pade kak predmet na nas. Še bolj nevarna mesta so že­ lezniški predori in prehodi preko železniških mostov. Kaj se lahko zgodi, če nas vlak ujame na mo­ stu ali v predoru, si lahko pred­ stavljamo. Kolikokrat se jezimo na vra­ tarja na postaji, ki nam je sko­ raj s silo zabranil skakanje na že vozeči vlak, ker smo prispeli zad­ nji trenutek. Ali smo takrat ркз- mislili. da nam pri tem lahko spodrsne in pademo pod kolesa, ali nam ni mogoče prav on rešU življenje? Kolikokrat padajo opazke na račun ograje na želez­ niški postaji. Pa vendar, ali ni tudi ta ograja že večkrat prepre­ čila marsikatero nesrečo. Prav sedaj v »tednu varnosti na železnici«, ki traja od 13. do 20. maja je prav, da vsak koristnik železnice pomisli tudi na to, da je previdnost potrebna prav tako na železniških tirih kot na cesti, morda še bolj. Skupnost železni­ ških podjetij Ljubljana je v ted­ nu te akcije izdala brošuro žep­ nega formata, v kateri so opisane vse nevarnosti na železnici. Opi­ sani so tudi resnični primeri ne­ katerih nezgod in bi bilo potreb­ no, da se z vsebino seznani širša javnost preko šol, delovnih ko­ lektivov ipd. Tako bo tudi od­ padla marsikatera bolniška ura in še kaj hujšega. M. D.