TEDNIK Ptuj, 25 novembra 1971 Leto XXIV, št. 47 Cena 0,70 din tASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJ0DS1VA PRAZNIK REPUBLIKE Praznik republike pričaku- ^jo in slavijo vsi naši naro- li in narodnosti. Pričakujemo n slavimo ga v luči trideset- letnice vseljudskega upora in J luči opravljenega pomemb- nega dela za naš nadaljnji raz- roj in vzpon. Z ustavnimi ipremembami, ki pomenijo rseljudski dogovor, smo še enkrat potrdili pravico vsake itaše republike, da še z večjim lanosom razvija svoje narod- no življenje in da s tem krepi jugoslovansko skupnost. Posta- vili smo novo nalogo : z na- daljnjimi ustavnimi spremem- bami sprostiti občine in delov- ne organizacije da jim bo za- gotovljeno, kar jim v naši dru- žbi gre, v družbi, kjer mora biti zapisana beseda neposred- nih proizvajalcev z velikimi črkami. Pričakujemo in slavimo dan republike, ustvarjene in gra- jene skozi tri desetletja. Pot, ki so jo hodili naši narodi v tem času, ni bila najbolj glad- ka- Na njej je bilo mnogo pre- prek in težav, ki pa smo vse imogli^ in premagali. Na njej ibodo še težave in prepreke, ki jih bo treba premagati. I Pričakujemo in slavimo 23 november skupaj z mnogimi mladimi generacijami, rojeni- mi in zraslimi v svobodi in miru, kar je zanje nekaj na- vadnega in vsakdanjega. Te generacije prinašajo v prazno- vanje svoje želje in stremlje- nja, da bi sedanje in bodoče generacije živele čim lepše, čim boljše. Zaradi tega novim rodovom naša skupnost ne za- meri, ker so včasih nestrpni, ko iščejo izhod iz težav, ki se pojavljajo v naši družbi, v njenih prizadevanjih za boljšo bodočnost- Ugledni opazovalci svetovne- ga dogajanja, ki skrbno sprem- ljajo dogajanja na mednarod- nem političnem odru, so oce- nili pot našega predsednika v ZDA, Kanado in Veliko Bri- tanijo z dvema besedama: Ti- tov uspeh. To je bil hkrati tu- di uspeh zunanje politike sa- moupravne socialistične Jugo- slavije, katere narodi so pred tremi desetletji poprijeli za puške, da bi s svojim heroiz- mom utišali hrup topov, ki so krenili v osvajalni pohod. To je bil uspeh ljudstva in deže- le, ki se danes dosledno bori za mir, za pravico narodov in držav, za svobodo in miren razvoj človeštva. Besede »Titov uspeh« pome- nijo novo zmago politike mi- roljubnega sodelovanja. Ven- dar lahko mir, ki je danes po letu 1945 še najmanj ogrožen, zavarujejo samo krepki naro- di, vojaško pripravljeni in trdno odločeni braniti svoj razvoj. Zato smo letos, v jubi- lejnem letu vseljudskega upo- ra v praksi preizkusili naš koncept vseljudske obrambe. Manevri, imenovani z nam najdražjo besedo »svoboda« je bilo sporočilo vsem možnim agresorjem, da je ... »vsak naš kamen zaseda, vsaka tovarna trdnjava, vsak človek borec.« SM VREME do nedelje. 12. dec. 1971. ' Prvi krajec bo v četr- tek. 25. novembra, ob 17.25 Polna luna bo v če- trtek. 2. decembra, ob 8.48 Napoved: do sobote, 4. decembra, bo lepo in ju- ino vreme. Sneg bo skop- nel do višine 500 metrov. V tednu od 5. do 12. de- cembra bo spremenljivo vreme, predvsem okrog 8. decembra. Mnogi za letos napovedujejo dolgo in hudo zimo. Navadno pa je tako, da kadar vol- ka pričakuješ, ga ni. Alojz Cestnik 2 STBAN TEDNIK — Četrtek, 25. novembra Iz osnutlia srednjeročnega razvoja občine Slovenska Bistirica je raz- vidno, da bo družbeno kmetijstvo zelo okrepilo svojo dejavnost. Vsa- ko leto naj bi preusmerili 20 kmetij, kooperacija pa bi se naj občutno izboljšala A IB^B ^ m B " H Boljsi casi la bistnsko kmetijstvo? Kmetijski kombinat KZ Slo- venska Bistrica je osnovni no- silec družbene in kooperacij- ske kmetijske proizvodnje v občini V preteklem obdobju je začel specializirati proiz- vodnjo Usmeril se je v pro- izvodnjo visoko kvalitetnega vina. sadja, mleka in goveje- ga mesa. Za preteklo obdobje je značilna zelo intenzivna in- vesticijska izgradnja kombi- nata V družbenem sektorju kme- tijstva je v naslednjem ob- dobju predvideno povečanje fizičnega obsega proizvodnje zlasti v vinogradništvu, ki je najbolj pomembna lastna kme- tijska proizvodnja kombinata. Do leta 1975 naj bi pričelo polno roditi 132 hektarjev ob- novljenih vinogradov. Proiz- vodnja vina se bo tako pove- čala od 1950 hI v letu 1970 na 8000 hI v letu 1975. Modernizacija predelave grozdja z razširitvijo kletnih zmogljivosti na 60 vagonov bo omogočila bolj kvalitetno pre- delavo in nego vina. Zaščita provenience »Ritoznojčana« in možnost oplemenitenja vin (»Pohorski biser«) se bo v pri- hodnjih letih ugodno odrazila na finančne rezultate. Raču- nati je tudi, da se bo poveča- la proizvodnja kvalitetnega sadja za 13 odstotkov, kot re- zultat pridelkov na 32 hektar- jih plantažnih sadovnjakov. Poljedelska proizvodnja bo v prihodnjem obdobju začas- no usrrerjena v pridelovanje krme: na manjšem delu njiv- skih in travniških površin, ki so že meliorirane za potrebe živinoreje kombinata; pretežni del njivskih in travniških po- vršin pa bodo, dokler ne bo potrebnih sredstev za meliora- cijo, izkoriščali kmetje kot krmo za kooperacijsko živino- rejsko proizvodnjo. Kombinat bo predvidoma v naslednjih letih preusmeril ži- vinorejsko proizvodnjo na ko- operacijsko. Težišče dela obrata za ko- operacijo (imenujejo ga obrat za kmečko proizvodnjo), bo predvsem v organiziranju ko- operacijske proizvodnje s čim večjim .številom zasebnih kme- tij. d9 tako zagotovi potrebne surovine za obrat »Mesnine« Nadaljevanje obnove klavnice bo omogočalo tudi povečanje živinorejske proizvodnje v za- sebnem sektorju. Ocenjujejo, da bo v koope- racijski proizvodnji doseženo v naslednjem petletnem ob- dobju občutno povečanje pro- izvodnje pitanega goveda in to do 330 ton v letu 1970 na 1000 ton v letu 1975. Lansko leto je znašala proizvodnja mleka 1124 ton, leta 1975 pa naj bi bila 2000 ton. Tako povečanje proizvodnje v zasebnem sektorju pa bo mogoče doseči le z dobro or- ganizacijo proizvodnje in z načrtnim preusmerjanjem za- sebnih kmetijskih gospodar- stev v to proizvodnjo. Usmeritev pretežnega dela čistih kmečkih gospodarstev v živinorejo ustreza naravnim pogojem in tradiciji, ki jo ima to področje v govedoreji Usmerjanje kmetij zasleduje osnovni cilj modernizacije kmetijske proizvodnje-zaseb- nega sektorja oziroma z na- menom boljšega izkoriščanja proizvodnih možnosti in pove- čanje produktivnosti dela. Ta- ko preusmerjene kmetije bo- do postale blagovni proizvaja- lec. Seveda je vse to ozko pove- zano z inve.sticijsko izgradnjo kmetij (obnove in novogradnje hlevov, nabava živine, opre- ma, obnova nasadov). To zah- teva precejšnja denarna sred- stva. Po dosedanjih izkušnjah je potrebnih poprečno 100.000 din družbenih sredstev za pre- usmeritev ene kmetije. V osnutku plana predvidevajo, da bi jih letno preusmerili vsaj 20. Pospeševalna služba pri kombinatu bo v sodelova- nju z drugimi dejavniki v ob- čini pripravila za petletno ob- dobje program preusmeritve kmetij. Osnova tega programa bo namembnost tako preus- merjenih kmetij (tržno blagov- na proizvodnja, kmečki turi- zem) ter viri financiranja. Kooperacija in modernizaci- ja zasebnih gospodarstev bi bi- li usmerjeni v proizvodnjo pi- tanega goveda, mleka in plan- tažnega sadja. Pomembna bo tudi proizvodnja brojlerjev, ki jo prek kombinata organizira ptujska »Perutnina«. Tako predvideni razvoj kme- tijstva v občini bo odvisen od dokončanja programirane in- vesticijske izgradnje, ki naj bi pospešila sanacijo kmetijskega kombinata. Ob sodelovanju z ustreznimi strokovnimi ustanovami bo kombinat pripravil predlog ureditve doline med Bistrico in Ložnico. Predvideno je, da bo na področju zahodno od bodoče hitre ceste, ki bo de- lila dolino, urejenih 150 ha plantažnih nasadov. Kako bo z vzhodnim delom, pa še ni ugotovljeno. V poštev bi pri- šla hitro rastoča gozdna pro- izvodnja, ali poljedelska pro- izvodnja s pripadajočimi go- spodarskimi objekti. Ureditev arandiranih zemlji- ških površin za intenzivno po- ljedelsko in travni.ško proiz- vodnjo je naslednji del izgrad- nje in specializacije lastne pro- izvodnje kombinata. Zagotovi- ti bo potrebno sredstva za do- končanje regulacije Ložnice in Bistrice ter za melioracijo zemljišč. Odškodnina za izgu- bo zemljišč zaradi predvidene gradnje hitre ceste, katere tra- sa poteka po melioracijskem področju, bi bila lahko eden od virov za financiranje do- končanja del. Občinski sklad za pospeše- vanje kmetijstva je važen de- javnik v bodočem razvoju. Od višine finančnih sredstev tega sklada bo odvisna učinkovitost pospeševalne službe, regresi- ranje obrestne mere pri kre- ditiranju usmerjanja kmetij in drugo. Razslojevanje kmečkega pre- bivalstva se bo verjetno nada- ljevalo tudi v prihajajočem obdobju Ker se s tem proce- !5om zmanjšuje obdelovalna površina v občini, bo potreb- no ustiezno ukrepati za po- novno vključitev teh površin v intenzivno tržno blagovno proizvodnjo. Pomembno vlogo pri nadalj- njem razvoju družbenega, predvsem pa zasebnega sek- torja kmetijstva, bo imela po- speševalna služba pri KKKZ. Program dela daje poudarek razširjeni reprodukciji in se- lekciji živinorejske, sadjarske ter vinogradniške proizvodnje, preusmerjevanju kmetijskih gospotlarstev na tržno blagov- no proizvodnjo in razvoju kmečkega turizma. S takim programom bo vloga pospeše- valne službe presegla potrebe kombinata, zato bo potreK zagotoviti dodatna sredstva ustreznih občinskih skladov Pomembno vlogo pri sničevanju programa razvoj kmetijstva bo imelo izobra^ vanje kmečkega prebivalstv. Zato bo TIS, ob sodelovanju kmetijskimi strokovnjaki p(j pravila program uvajanj kmetijskega pouka na osen letkah v krajih, kjer so za t dani pogoji. Poleg osnovnega izobražev), nja bo potrebno poskrbeti j. šolanje na srednjih in višjj šolah, ker bo od tega, kakj) ljudje bodo vodili kmetijsl, gospodarstvo, še kako odvis« jutrišnji kmetijski dan. -ke vozovnice. Kdor je Se nima, naj jo dvigne na ob- čini. Istočasno prosimo zamudni- ke, da poravnajo članarino do 10. 12. tov. Krajncn na DU. zunanji člani pa pri poverje- nikih! redne slovenske kristjane, ki se s takimi cilji vključujejo v o- svobodilni boj, ki hočejo po končani vojni tudi socializem graditi iz svojih duhovnih osnov in ki v kulturnem sve- tu temeljijo na načelu plura- lizma.« Tako torej Edvard Kocbek. Komunisti mod osvobodil- no vojno seveda niso samo izjavljali, da so za svobodo verskega prepričanja, marveč so to svobodo tudi uresniče- vali in se zanjo v okviru O- osvobodiJne fronte tudi borili. Nova oblast je že med vojno sprejemala dekrete in sklepe, ki pomenijo dejansko versko svobodo. Naj omenim samo nekatere: Odlok o poslovanju župnih uradov kot javno pravnih u- radov na partizanskem osvo- bojenem ozemlju 1. 6. 1942; odlok o uvedbi funkcij ver- skih referentov v Slovensko narodnoosvobodilno vojsko 12. 1. 1943; odlok o ustanovitvi verske komisije pri SNOS 19. 2. 1944 itn. Sam sem bil partizan. Kot portizan-komu- nist sem čutil dve temeljni dolžnosti: bojevati se z vsemi silami in biti tovariš vsako, mur, ki se je bil z menoj, glede na to, ali je religiozen ali ne. Tako je partizansko gibanje poleg oboroženega gj, banja hkrati tudi zgodovinsltj primer tistega in takšnega so. delovanja, o katerem so s, komunisti nedvomno izrekli nj ustanovnem kongresu letj 1937 in ga v praktičnem živ. Ijenju tudi izpričali. In prav na to je mislil Tito, ko je ob neki priložnosti dejal: »Med bojem nam je bila se, veda stalno pred očmi vodilna misel, da ima vprašanje relj. gije neovrgljiv pomen za na še ljudstvo in da tega vpra šanja kakor tudi vprašanja cerkve in njenih odnosov države nI mogoče urediti i dekretom, ker so take odlo- čitve vedno doživele neuspeli in škodile skupnosti, obii ljudski stvari.« Nadaljevanje prihodnji} tednik — Četrtek, 25. novembra 1971 STRAN 5 Danes v Ormožu: šefa SO in otvoritev novega vrle© Za danes, četrtek, 25. no- vembra, je predsednik ormo- ške občinske skupščine Franc fjovak sklical skupno sejo zbo- ra delovnih skupnosti in ob- finskega zbora skupščine ob- ilne Ormož. Dnevni red obse- ga 15 točk. Odborniki bodo ined drugim razpravljali o analizi poslovnega uspeha de- lovnih ' organizacij v občini Ormož za obdobje januar-sep- tember 1971, analizo socialne problematike ostarelih kmetov v občini Ormož po anketi iz leta 1970, razprava o vlogi po- slovnega združenja »Styria« za spremembo odloka o prispev- kih in davkih občanov ter pre- nos neporabljenih sredstev za gospodarske investicije (obre- sti) na sklad za financiranje komunalnih objektov v Ormo- žu. Razpravljali bodo še o sprejetju odlokov: o zaključ- nem računu in izvršitvi pro- računa iz rezervnega sklada občine Ormož za leto 1970, o spremembah in dopolnitvah odloka o p>nspevku za upora- bo mestnega zemlji.šča v ob- čini Ormož, o spremembah in dopolnitvah odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zem- ljišča v občini Ormož. Dnevni red zajema še potrditev statu- ta sklada za financiranje pro- slav ob 700-letnici Ormoža, so- glasje občinske skupščine k spremembi delovnega časa v državnih organih v občini Or- mož, podpis družbenega dogo- vora o osnovah za nadomesti- la odbornikom, poslancem in voljenim ter imenovanim funkcionarjem. Na koncu seje bodo še vprašanja in odgovo- ri odbornikov. Po seji bo ob 13. uri otvori- tev nove zgradbe otro.skega vrtca v Ormožu. Po otvoritvi pa bo v hotelu Jeruzalem predsednik občine Franc No- vak priredil sprejem za od- bornike in nekatere goste ob dnevu republike. jr Že sedaj o kopališču Letošnja poletna sezona je minila za Bistričane brez ko- panja. v mestnem kopališču. To je povzročila obilico nego- dovanj, nekateri pa so pričeli razmišljati, kako bi problem uredili. V ponedeljek so se sešli Dredstavniki skupščine občine, (Sindikata, krajevne skupnosti ?n delovnih organizacij. Do- snenili so se, da bodo v prvem lelu urejanja kopališča po- pravili sedanji bazen, uredili ■.listilne naprave in okolico. V clrugern bi sedanji bazen raz- Sirili na olimpijskega, zgradili bi še otroškega. V tretjem delu pa bi se lotili rekreacij- skih objektov in v daljni bo- dtjčnosti — pokritega kopa- lišča. Seveda bo potrebno opraviti veliko delo. Udeleženci sestan- ka so menili, da bi občani in pripadniki JLA lahko veliko pripomogli s prostovoljnim de- lom. Imenovali so tudi dve ko- misiji, eno, ki bo pripravila tehnično dokumentacijo in drugo, ki bo skrbela za finan- ce. Do prihodnje kopalne sezo- ne mora biti bazen nared, ob- enem pa bodo iskali rešitve za prihodnja leta. Prve pogovore bodo opravili v začetku de- cembra, še pred novim letom pa bi morali vedeti, koliko bo potrebno sredstev za urejanje. Naloge so se lotili dovolj zgo- daj, zato smo lahko prepriča- ni, da Bistričanom prihodnje leto ne bo potrebno na kopa- nje v druge kraje. -d Naše bralce iz vinorodnih predelov Slovenskih goric in Haloz bo verjetno zanimalo vinogradništvo in vinarstvo v SZ. Pričujoč sestavek .lurica Zadravca nam osvetljuje pod- ročje, o katerem smo vedeli sorazmerno malo. Za časa ruskega cesarstva je bilo neposredno pred re- volucijo v Rusiji vsega pri- bližno 300000 ha vinogradov, ki so se ob revoluciji skrčili na samo 130.000 ha. Do leta 1938 se je površina vinogra- dov v ZSSR ponovno povzpe- la na 275.000 ha. Po drugi svetovni vojni se vinogradi v ZSSR naglo ši- rijo in zavzemajo v letu 1971 že 1,074.000 ha, od tega je že v rodnosti 797.000 ha,'ki da- jejo povprečno 41,000.009 me- trskih stotov grozdja letno, ali ca. 50 mq na ha. Kakor je to v ZSSR običaj- no, je tudi proizvodnja grozd- ja specializirana. Tako pridelujejo v srednje- azijskih sovjetskih republikah kot so to Azerbejdjan, Kirgi- zistan, Usbekistan in Tadji- stan predvsem namizno grozd- je, medtem ko dajeta južni kavkaški republiki Georgija in pa Armenija vina, ki se prevdelujejo predvsem v vi- njak. Grozdje, namenjeno za pre- delavo v različna, predvsem namizna vina pridelujejo v Moldaviji, v Ukrajini, na Kri- mu, v Ruski SSR in v sever- nih obkavka.ških republikah. V Moldaviji je tačas 230.000 ha vinogradov Se pred nekaj leti je bilo v tej pokrajini 80 odst. površin za.=;ajenih s hi- bridnimi sortami, ki pa so jih do sedaj že skoraj povsem iz- trebili in nadome.^^tili z žlaht- nimi trtami Količine padavin pa tudi razlike v temperaturi so v Moldaviji zelo velike. Tako znaša količina lednih padavin v južnem delu Moldavije le ca 3.'i0 mm medtem ko zazna- mujejo na severu te republi- ke ca. 500 mm letnih padavin po kvadratnem metru. To vpliva na kakovost vin, pa se zaradi tega vina iz se- vernih vinorodnih predelov Moldavije uporabljajo pred- vsem za predelavo v peneča se vina in pa za predelavo v vinjak, medtem, ko se prido- bivajo na jugu namizna, slad- kasta in pa desertna vina. Od ukrajin.skih vinorodnih področij je okolica Odese naj- zanimivejša. V tem predelu je zaradi mraza več kot polovica vinogradov prek zime z zem- ljo zagrnjena, kar povzroča precej drago dodatno delo, ki pa se sedaj deloma opravlja tudi že s stroji. Tamkajšnji vinarski inštitut v Tairovu se trudi vzgojiti proti' mrazu odporne sorte, kar mu je deloma že uspelo, da bi se lahko površine pod vinogradi razširile tudi še pro- ti severu. Poleg tega zasajajo v Ukra- jini vinograde v zadnjem ča- su prvenstveno na blage vzpetine, da bi se "tako izogni- li ekstremnemu mrazu, ki je v nižinah in v kotlinah najiz- razitejši. Pa tudi prehod na višjo vzgojo se je obnesel. Novejši vinogradi so tu zasajeni od 2.00 do 2.50 metrov v razmaku ter po 1.50 metra po vrsti. Iz- borna črna ukrajinska zem- lja omogoča dobro rast in je po izjavi vinogradniškega in- štituta »Tairov« dovolj, ?e se vinogradi gnojijo z 60 kg du- šika, 60 kg kalija in 120 kg fosforne kisline na ha in leto. Na Krimu razlikujemo dvo- je vrst vinogradniških pod- ročij, in sicer vinogradniško področje, ki 1 eži južno od Jaltskega pogorja, kjer je po- prečna letna temperatura 12,3 stopinj Celzija ob 600 mm pa- davin in pa vinogradniško področje, ki leži južno od stepia, kjer je letno sončno izžarevanje za približno 1/3 nižje kot ob obali in kjer pa- de le ca. 300. mm padavin na leto in 1 kvadratni meter. Krimski vinogradi obsegajo skupno skoraj 100.090 ha, od katerih pa je ob morju, torej južno od Jaltskega pogorja le nekako 2000 ha. Ce se na splošno govori o krimskem vinogradništvu so mišljeni torej vinogradi v krim.ski stepi, ki obsegajo 98 odst. vseh-vinogradniških po- vršin. Po podatkih, doblienih na vinogradnišicem inštitutu v Magaraču je v krimski stepi zasajenih še 80 odst. vinoatra- dov na stari podiagi. ki jih je treba prek zim.e pokrivati z zemljo. Novi nasadi so sajeni v raz- maku 2,.50 m, v vrsti pa 1,50 m trs od trsa. Ti vinogradi .se režejo na 14 rodnih očes, kar je ob sorazmerno skromnenri količinskem pridelku za noše pojme mnogo. Krimska vina iz obmorskih vinogradov so kvalitetna pa tudi visokokvalitetna namizna vina in končno desertna vina. medtem ko so vina iz krim- ske stepe namizna vina, ki se deloma uporabljajo za prede- lavo v peneča se vina. V SSR Rusiji se pridobivajo na 160 000 ha vinogradniških površin namizna vina, ki se deloma uporabljajo za prede- lavo v peneča se vina Vsa ruska peneča se vina so znana in si vedno bolj in bolj utirajo pot v svet. posebno še v Zapadno Evropo, Splošno se misli, da se bo- do vinogradniške površine v Sovjetski zvezi v kratkem po- večale na 1,600.000 ha. Tako bo postala, vsaj kar se površin tiče. Sovjetska zveza največ- ja vinogra'dniška drža;-a sveta. Jurica Z( dravec « 55TRAN TEDNIK — ČETRTEK, 25. novembra IS?, MALOMARNO VOZIL Pri vasi Podgorci se je na cesti III reda pripetila pro- metna nesreča zaradi malo- marnosti in nepravilne vožnje voznika. Anica Marinič iz Bresnicc je šla z možem Jožetom po desni strani ceste z železniške posta- je Osluševci proti Podgorcem. Medtem je pripeljal nasproti voznik osebnega avtomobila Alojz Marin iz Maribora. Voz- nik ni bil dovolj pozoren, za- peljal ie bolj na levo stran ce- ste ter teko zadel v Mariniče- vo. Padla je na pokrov stroja in razbila vetrobransko steklo na avtomobilu. Dobila je lažje telesne poškodbe in so jo pre- peliali v ptujsko bolnišnico. Škode je za 1000 dinarjev Voznik je bil trezen. jr Smrtna nesreča pri delu Tržeč: Na gradbišču nove ceste Macelj—Ptuj se je v to- rek, 16. novembra, pripetila še ena prometna nesreča, ki je terjala človeško življenje. Do nesreče je prišlo, ko je voznik tovornega avtomobila Anton Petek z vrvjo vlekel nakladalec, ki ga je upravljal Anton Rodošek. Ko je Petek pripeljal nakladalec iz gra- moznice, je hotel Rudolf Turniški, kvalificirani avto- mehanik iz Džurmance, odpeti jekleno vrv. Takrat pa je Pe- tek izpustil sklopko za zavi- ranje in tovornjak je zdrsnil nazaj ter je tako stisnil Tur- niškega, da je med prevozom v ptujsko bolnišnico umrl. M. Novina USPEH DRAVE Judoisti Dra,ve in Impola II tekmujejo v II. republiški ligi, vzhod. Ptujčani so v, nedeljo gostovali v Račah, kjer bi se morali pomeriti z domačini in Gornjo Radgono, ker pa sled- nja ni prišla na tekmovanje, je bil na sporedu samo dvoboj Rače — Drava. Račani si že več let prizadevajo, da bi pri- šli v višje tekmovanje, vendar jim vedno kdo prekriža raču- ne. To pot so to bili Ptujčani, ki so slavili tesno, a zasluženo zmago. Ekipa Impola II, za katero nastopajo sami mladinci, pa je bila v Mariboru enkrat uspeš- na, enkrat pa poražena. Rezul- tati: RACE — DRAVA 3:4 (30:37), posamezno: Gorišek — Potoč- nik 0:10, Smele — Satler 0:10. Lampreht — Emeršič 0:7, Vid- mar — Sostar 10:0, A. Borov- nik — Tomanič 10:0. B. Bo- rovnik — Breznik 0:10, Gran- da b. b. 10:0. IMPOL — MARIBOR 3:2 (24:12), posamezno: Šega — Kovač 10:0, Firer — Rakuša 0:0, Soršak — Kralj 7:0, Mla- kar — Kelcmen 0:7, Fidler — Kolar 0:5, Leskovar — Gabro- vec 7:0, A. Topolčnik — Kir- biš 0:0, IMPOL II — BRANIK II 3:4 (25:40), posamezno: Sega — Marjanovič 10:0, Firer — Vladič 10:0, Soršak — Baier 0:10, A Topolčnik — Bevk 0:10, Fratnik — Brbe 0:10, Fid- ler — Dežman 0:10, Leskovar — Viler 5:0. -d Kdaj bodo v Slovenski Bistrici podpisali druz' dogovor o štipendiranju? Študentje dvomijo Študentska skupnost iz Ma- ribora je v Slovenski Bistri- ci pripravila sestanek o dru- žbenem dogovoru za štipen- diranje. Študentje so na raz- govor povabili zastopnike skupščinske občine TIS in družbeno-političnih organiza- cij. Med udeleženci je bil tu- di zastopnik republiške izo- braževalne skupnosti Matjaž Jugovič. Znano je. da je bistriška občina rned tistimi redkimi, ki doslej še niso podpisale te- ga dogovora, zato je bil sklic kar malce razumljiv. Študentje so najprej pove- dali, da so seznanjeni z ob- vestilom, kj ga je bistriška SO poslala RIS, v katerem je bilo zapisano, da bodo v Slovenski Bistrici ta problem uredili spomladi. Seznanjeni s« bi.li tudi z drugim pi- smom. ki je obveščalo, da bodio dogovor podpisali jese- ni. Potem so pojasnili, zakaj je prišlo do tega družbenega dogovora, jasno pa so tudi povedali, da morajo imeti vsi mladi na začetku poti enake možnosti. Zanimalo jih je tudi, kje so vzroki, da v Slovensiki Bistrici še vedno Neznanci so vlomili v stanovanje Majšperk: V četrtek, 18. no- vembra, so neznani storilci vlomili v stanovanje Ivana Preložnika iz Majšperka 23. Po izjavi soseda so se storilci pripeljali z osebnim avtomo- bilom z registrsko številko MB 362-52. Domnevajo, da so storilci splezali po brajdi do okna, od- stranili šipe in šli v stanova- nje. Po isti poti so se tudi vrnili. Hiša je nenaseljena, ker je lastnik umrl, brat pa je zaposlen nekje v Nemčiji. Po poznejših ugotovitvah or- ganov milice je bil avtomobil, s katerim so se storilci pripe- ljali, last Srečka Vidica iz Maribora. - Ugotovili so tudi, da niso storilci odnesli ničesar, am- pak so si hoteli hišo samo o- gledati z namenom, da bi jo kupili. Zadevo še raziskujejo M. Novina niso razpravljali o družbe- nem dogovoru. Podpredsednik SO Vasa Branko, je pojasnil, da je bil prvi korak storjen že pred sklicem tega sestanka ter da bodo dogovor podpisali do konca decembra. To je bil tu- di povod v dvome študentov, ki se niso mogli strinjati s takim pKDjasnilom, kajti v Bi- strici so že dvakrat obljub- ljali ... Vasa Branko je tudi povedal, da je prišlo do »zastoja«, zaradi težav, ki jih bodo »razčistili« v občina. Eden izmed študentov je tu- di želel vedeti, kje so vzroki, da dogovora bistriška obči- na še ni podpisala, kakšnj so in kdo je krivec, vendar je ostalo vprašanje bolj ali manj nepKjjasaijeno. Miro Kolenko, predsednik SO, je povedal, v kakšnem položaju je bistriško gospo- darstvo ter da poprečni za- služki nekaterih delovnih or- ganizacij niti ne presegajo 700 dinarjev. Omenil je tudi, da je sklad za štipendiranje že obstajal, vendar so ga uki- nili, v nadaljevanju pa je po- jasnil, da so se s predstavni- ki delovnih organizacij že do- govorili o ponovnem formi- ranju. Spregovoril je tudi o mno- gih kadrovskih težavah v občini, ki jih ne bi še en- krat omenjali, ker smo o tej problematiki v Tedniku ne davno že pisali. Stevo Eberl. tajnik SO j< ob koncu povedal, da celo tne problematike zares rt mogoče urediti v enem me secu, predlagal pa je. da b akcijo izpeljali v dveh de lih, in sicer: do konca leti zagotoviti minimalne štipen dlje, do aprila prihodnje le lo pa urediti sklad za štipen diranje. .S tem predlogom pi so se udeleženci sestanka tu di razšli. Za zaključek morda le š misel: ni prav. da na sestar ku ni sodeloval prav nob< den zastoonik bi^ifriških štv dentov. ki se šolajo v Mai boru ali Ljubljani, kjer im. jo svoj klub. t.'stl pa. ki šti dirajo v Mr-riboru. imaj svojega zpstopnika v izvi šnem fxlboru študentsk skupnosti. -d tednik — Četrtek, 25. novembra 1971 STRAN t aATOPOROČENCA FRANC IN URŠA HAMERŠAK V matični dvorani v Ptuju je bila 20. novembra 1971 do- poldne zlatoporočna sloves- nost za 50 let poročeni par Franca Hamerška, roj. 22. ja- nuarja 1898, in Uršo, roj. 20. oktobra 1898. Jubilanta sta prvič stopila pred matičarja 21. novembra 1921 v Trnovski vasi. Tudi sedaj živita na pose- stvu pri najmlajši hčerki v Trnovski vasi. Imela sta 8 otrok, živi so še štirje. Jubilantoma sta izročila od- bornik SO Ptuj Franc Toma- nič in matičarka Breda Sever šopek, poročno darilo in zla- to plaketo, obenem pa sta ji- ma želela tudi v bodoče zdrav- ja in zadovljstva, kakor tudi vsi ostali. Tekst in posnetek: Petra Langerholc Solidna uvrstitev ptujskih šahistov Končalo se je tekmovanje v I. republiški ligi — vzhod, v kateri so nastopali tudi šahi- sti Ptuja. Ker so pred dve- ma letoma izpadli iz lige, so se po vrnitvi nazaj v I. repu- bliško ligo mnogo bolj potru- dili, tako da niti v enem tre- nutku niso bili kandidati za izpad. Vse ekipe so presene- ' tili z zelo dobro igro, kar po- vedo tudi rezultati. Trikrat so zmagali, trikrat igrali nereše- no ter izgubili samo eno sre- čanje (z Branikom). Veliko presenečenje v ligi so pripra- vili, ko so v Celju premagali zelo dobre domačine. Z malo več sreče bi se lahko uvrstili še na kakšno mesto višje. Ekipo Ptuja so sestavljali: Podkrajšek, Bohak, Majceno- vič, Seruga, Skarja, inž. Kne- ževič, Zupančič ml. ter Raz- log. Rezerve so bili: Rudolf, Zupančič, Cič ter Mayer. Naj- boljši v ekipi so bili Podkraj- šek, Bohak ter Majcenovič. Brez njih si še dolgo ne bo- mo mogli zamisliti ptujskega šaha. Vsi trije so pokazali zelo dobre igre ter veliko bor- benosti. Končni vrstni red ekip: 1. Kovinar 36 točk, 2. Bra- nik 34,5 točke, 3. Celje 31 točk, 4. Ptuj 30 točk, 5. Radenci 29,5 točke, 6. Fužinar 24,5 toč- ke, 7. Rudar 20 točk, 8. Slo- venska Bistrica 18,5 točke. Prvo mesto je malo prese- netljivo, toda zasluženo, osvo- jila ekipa Kovinarja iz Mari- bora. Ta je ravno v zadnjem kolu premagal vodeči Branik, kar jim je zadostovalo za končno zmago. Preseneča sla- ba uvrstitev igralcev Celja, ki verjetno niso igrali z vso močjo, kar se jim je na koncu maščevalo. Iz lige sta izpadla Rudar iz Trbovelj ter Sloven- ska Bistrica. S. M. Krušna mati dvajsetili rejeneev Mihovci št. 42. Vasica ob glavni cesti Ptuj—Ormož. Z Vido iščeva družino Marije Anderlič. Napotiva se po trav- niku do velike, bele hiše. No- vembrsko popoldne je nasiče- no s trpkim vonjem pozne je- seni. Na dvorišču bele kokoši in skladovnica drv, ob kateri je zbrana družina, ki vneto zlaga drva. Krepka žena, v kateri prepoznava gospodinjo Anderličevo, nas prijazno po- vabi v hišo. Kmalu sedimo za mizo v lepo urejeni kuhinji, gospodinja, gospodar, posvo- jenka Frančka in rejenček Franci in Jožica, učenca Po- sebne osnovne šole,^ v Ptuju. Gospodinji ni nerodno ob ne- nadnem obisku, saj v njeni hiši vlada red, razumevanje in veselje. Razgovor poteka sproščeno o delu, skrbeh in otrocih. Da, o otrocih, o teh se največ pogovarjamo. Mama in oče Anderlič nista imela lastnih otrok. Hiša je bila mladima zakoncema pu- sta, brez veselega živžava in tako je -V hišo prišel prvi re- jenček že leta 1932. Od takrat so se v hiši vrstili otroci, želj- ni topline, kruha in rahlega dotika z raskavo roko, ki pa je nudila toliko varnosti in tolažbe. Otroci so doraščali in odhajali v svet, za kruhom. Mama Anderlič postane v raz- govoru nekam otožna in za- mišljena. Njeni spomini sega- jo daleč nazaj k vsakemu o- troku, ki mu je darovala ko- šček s.vojega plemenitega srca in ko se je poslavljal od nje, hlebček kruha za popotnico. V najinih ušesih se vrstijo im.ena, imena in še imena. Do danes dvajset imen, dvajset zapuščenih otrok brez staršev, ali revnih staršev, ki otrok niso mogli preživljati, ali sla- bih staršev, ki otrok niso ma- rali. Ampak otroci niso poza- bili svojih krušnih staršev. Danes, odrasli, poročeni in že s svojimi otroki prihajajo na- zaj na obisk, na počitnice. Ra- di prihajajo v lepo, belo hišo, ki jim Se danes pomeni dom. V razgovoru se vrstijo spo- mini, veseli in otožni, kakršne jih pripravlja življenje. Re- jenca Jožica in Franci poslu- šata, devetnajstletna Frančka se spretno suče po kuhinji. Sedaj že ona pomaga krušnim staršem*pri vzgoji in delu z otroki. Franci in Jožica, ne- koč zapuščena otroka, potre- bujeta mnogo pomoči in po- trpljenja. V šolo prihajata re- dno čista, njuni zvezki so le- pi. Pozna se skrbna roka, ki nadzira domače učenje. Am- pak starša Anderlič pravita, da bi otroka rabila več dru- žbe. Pripravljena sta vzeti še enega otroka, tudi duševno nezadostno razvito deklico, sošolko Jožice in Franca. Zunaj je že tema in morava se posloviti. Toda slovo od hiše res ni tako lahko. Naen- krat se počutiš domačega, sprejetega v krog družine in nekako njihov. Zaželiš, da bi prišel in poslušal mamo in očeta Anderlič, vesel smeh in klepetanje otrok. Počasi greva skozi temo do ceste. Ne govoriva. Zatopljeni sva v svoje misli. Novembr- ska noč ni več tako turobna in hladna. Bogatejši sva t» veliko spoznanje, da sva spo- znali ČLOVEKA. V da- našnjem brezglavem vrtincu sebičnih želja in dejanj pa pomeni človek z drobno iskro idealizma in plemenitosti v svojem srcu mnogo, mnogo. Tekst: Hilda Slekovec-Milenkovič in Vida Lešnik Zakonca Anderlič med svoji mi rejenci 8 STRAN TEDNIK - Četrtek, 25 novembra 197, S seje občijiskega odbora Rdečega križa Ptuj Več raiumevanja za to humano organizacijo v soboto dopoldne je bila v prostorih doma JLA v Ptuju seja občinskega odbora Rde- fega križa Ptuj. Seji je priso- stvovala tudi predstavnica re- publiškega odbora RK Majda Gorše. Uvodoma je dosedanja pred- sednica občinskega odbora Vi- da Lipovšek ocenila delo or- ganizacije v preteklem man- datnem obdobju od 1967 leta in do novembra letošnjega leta. 4 Organizacija Rdečega križa, ki je daneg ena najvažnejših humanih organizacij, ima svo- jo tradicijfc že iz medvojnega obdobja. V teh hudih dneh svetovne in jugoslovanske zgodovine je ta organizacija odigrala eno izmed glavnih vlog pri pomoči ljudstvu, tako ranjencem kot tudi ostalemu prebivalstvu. V teh hudih voj- nih časih je bila to edina člo- veška organizacija. Tudi po vojni se njena vlo- ga ni bistveno spremenila. Danes se člani RK borijo pro- ti vojnam in nesoglasjem med narodi, pomagajo ljudem, ki 80 pomoči potrebni, predvsem pa ostarelim in za delo nespo- sobnim ljudem. Zbirajo obla- čila za te ljudi in jim dajejo vsestransko pomoč. Po nekaj uvodnih referatih se je pričela zelo živahna raz- prava. Pričela jo je Majda Gor- še — predstavnica republiškega odbora RK. Dosedanje delo občinskega odbora RK Ptuj je uvodoma zelo pozitivno oce- nila. Predvsem pa se je za- vzela za večjo aktivnost čla- nov RK pri darovanju krvi. Krvodajalci so že dosegli ve- like uspehe in s svojo požr- tvovalnostjo rešili tisočera človeška življenja. »Ne sme- mo pa se zadovoljiti in prene- hati z delom, dokler ne bo iz sleherne vodovodne pipe pri- tekla človeška kri. To pa ne bo nikoli!« je poudarila Maj- da Gorše. Dotaknila se je tudi najhuj- šega sovražnika človeškega življenja, alkohola. Poudarila je, da je Slovenija ena izmed vodilnih dežel v svetu po u- porabi alkohola, saj imamo okrog 200 tisoč kroničnih al- koholikov. Ta neprijeten pro- ces pa se bo še nadaljeval, do- kler bomo imeli na eni strani peščico ljudi, ki se borijo pro- ti alkoholizmu, na drugi stra- ni pa veliko večino raznih podjetij in gostinskih obratov, ki naravnost podpirajo razvoj tega hudega gorja in tako vo- dijo ljudi v propast in jirn kratijo njihovo življenje. Janez Pucko je podrobneje analiziral razvoj alkoholizma in poudaril, da se ta pojav vedno pogosteje izraža pri mladini. Skoraj polovica mla- doletnikov prične piti. Pojav- lja pa se tudi med šolsko mla- dino, saj imamo mnoge pri- mere, ko učenci namesto zaj- trka pijejo vino ali celo žga- nje. Poudaril je, da bi morali izdelovati več sadnih sokov in imeti v prodaji samo kvali- tetna, naravna vina. Izrazil je tudi željo, da bi v Ptuju usta- novili antialkoholno ambulan- to in da se naj predlaga re- publiškemu odboru RK, da sprejme zakon o obveznem zdravljenju alkoholikov. Jože Vratič je govoril o vlo- gi in pomenu enot civilne za- ščite in narodne obrambe. De- jal je, da so potrebne števil- nejše ekipe, ker je njih po- men neprecenljiv, tako v mi- ru kot tudi v primeru vojne. Janko Korpar je podrobneje govoril o krvodajalstvu. Po- dal je številčno oceno krvoda- jalcev. Iz njegovih podatkov je razvidno, da v ptujski ob- čini darujejo največje količi- ne krvi prav kmečki ljudje. Vprašanje pa je, kje bomo do- bili kri, če bo kmečka mladi- na tako množično odhajala iz dežele v mesta in tujino. Ker je potekla mandatna doba starim članom občinske- ga odbora, so na seji - izvolili novega, ki se bo sestal v bliž- nji prihodnosti. M. Novina Bistriski judoisti osvojili točki v Beogradu ZMA6A m PORAZ Judoisti Impola iz Sloven- ske Bistrice so v nedeljo go- stovali v Beogradu, kjer je bil eden izmed turnirjev dru- gega kola z-vezne lige. Pome- rili so se z domačim Partiza- nom in Zagrebom. V prvem srečanju so tesno izgubili z Beograjčani, v nadaljevanju pa katastrofalno premagali Zagreb. Turnir se je pričel z dvo- bojem Partizan — Impol. Za Bistričane je tudi to pot v lahki kategoriji nastopil Vid- majer, pomeril pa se je z Džurdžičem. Pričakovati je bilo, da bo Bistričan zabele- žil celo točko, vendar je bil glavni sodnik drugačnega mnenja in je dosodil neodlo- čen rezultat, čeprav bi moral Vidmajer zmagati. V polsred- nji kategoriji je Impol zasto- pal Topolčnik in z dobro tak- tiko premagal Nešiča. Francu Sternu v srednji kategoriji ni uspelo zmagati, čeprav je imel za to priložnost. Sreča- nje je končal neodločeno, s tem pa so upi Impola skoraj splahneli, kajti Prelog je v poltežki kategoriji nastopil proti odličnemu Nikoliču. Iz- gubil je z minimalnim rezul- tatom, prav tako pa je bil v zadnjem srečanju premagan Anton Stern. Končni rezultat je bil 4:6 (5:15) v korist Beo- grajčanov. Judoisti Impola so v tem srečanju imeli možnost za zmago, vendar niso imeli športne sreče, sodnik Stefan- čič iz Zagreba pa je dokazal, da tako zahtevnemu sojenju ni kos. Povsem drugače je bi- lo v srečanju z Zagrebom. Bistričani so dali vse od sebe in zabeležili visoko zmago 10:0. Takega rezultata doslej v zvezni ligi ni zabeležila še nobena ekipa. Vsi tekmovalci so bili na blazinah zanesljivi, posebej pa naj omenimo An- tona Sterna, ki je okrepil ' kipo po dolgem premoru S^ '' enkrat je dokazal veliko bot. benost, s katero je znal na. vdušiti že pred leti, ko je bil stalni član prve Impolovj ekipe. j Po četrtem kolu je Impoj I na odličnem tretjem mestu^ I toliko točk kot Bistričani pj imata tudi novosadska Slavi, ja in beograjski Študent, ^ j kateremu potuje Impol čei štirinajst dni v goste. Težko bi pričakovali, da bo Impol to mesto obdržal še po tretjem, kolu, kajti premagati bi bilo potrebno viceprvaka Jugosla- vije — Študenta. Rezultati iz Beograda: IM- POL — Partizan 4:6 (5:15); posamezno: Vidmajer — Džur- džič 1:1 (0:0), Topolčnik - Nešič 2:0(5:0), Stern — Satii 1:1 (0:0), Prelog — Nikolič 0:2 (0:5), A. Stern — Milovanovil! 0:2 (0:10); IMPOL — Zagret 10:0 (33:0); posamezno: Vid- majer — Smit 2:0 (10:0), To- polčnik — Legac 2:0 (5:0), F, Stern — Antonič 2:0 (10:0), Prelog — Damiani 2:0 (3:0), A Stern — Wohalsy 2:0 (5:0). Ostali rezultati 2. kola: Par- tizan — Zagreb 6:4, Slavija - Olimpija 6:4, Študent — 0- limpija 7:3, Slavija Študent 8:2, Mladost — Bosna 8:2, Mla- dost — Split 8:2, Bosna - Split 7:3. -d LESTVICA: 1. Mladost 4 4 O O 30:10 I 2. Partizan 4 4 O O 24:16 I 3. Impol 4 2 0 2 24:16 ' 4. Slavija 4 2 O 2 20:20 ' 5. Študent 4 2 O 2 20:20 ' 6. Olimpija 4 10 3 19:21 7. Bosna 4 1 O 3 15:25 8. Split 4 1 0 3 15:25 9. Zagreb 4 10 3 13:27 Marinovi so dobili avto Pred dnevi smo se s predstav- niki Kreditne banke Ptuj mu- dili pri Marinovih iz Bresnice 35, pri Podgorcih Iz Ptuja smo se odpravili z namenom, da po- iščemo Marijo — mater štirih otrok in srečno dobitnico avto- mobila škode, katerega ji je iz- žrebala KE Ptuj kot svoji vla- gatelj i ci. Pot nas je vodila po ozki. to- da mirni dolini in naš fiat je kar požiral kilometre dokaj dobre makadamske ceste. Zal pa našega poslanstva nismo mogli v popolnosti opraviti, vsaj ne tako kot smo si to za- mišljali, kajti srečne dobitnice Marije in njenega moža Anto- na nismo našli doma. Anton že baje peto leto dela v tujina, v Mainzu (Zah Nemčija), da bd si prislužil denar za obnovo hi- še. 2ena Marija pa je ravno te dni pri njem na obisku. Kljub Marijini odsotnosti pa sta nas sprejeli babica Jera, ki je stara že 83 let in hčerka An- gela, ki je poročena v Zamuša- nih pri Gorišnici. »Nismo in nismo mogli ver- jeti, da smo dobili avto,« nam je že kar pred hišo dejala An- gela. »Ko so mi včeraj na poš- ti to povedali, sem rekla: .Kak- šen avto, saj nimamo naroče- nega.'..« Bal sem se že, da jo bomo morali tudi sedaj o na- gradi prepričevati; Angela pa nas je rajši povabila v prijet- no kmečko kuhinjo, kjer smo ob domačem kmečkem kruhu in prleški kapljici prijetno po- klepetali- Za prijetnejšo družbo je po- skrbela tudi babica, ki se je kljub svoji starosti kaj rada pošalila. Malce huda je bila, ko sem ji rekel, da verjetno ne more več delati. »Delam še. de- lam. Včeraj sem še steljo gra- bila in tudi prašiče še lahko krmim.« se je korajžno posta- vila. Naj še omenim, da imajo Ma.nnovi tudi šest glav živine, ki jih mora včasih babica sa- ma nakrmiti, ko gredo drugi po opravkih. Ko smo ju vprašali, kaj bo- do imeli raje - avto ali de- nar (24.750) — se nista mogli odločiti. »Naj mama odloči.« je dejala Angela ob slovesu. Ob koncu smo napravili tudi ne- kaj posnetkov, da bomo imeli spomin nn dan. ko smo Mari- novim prinesli srečo. M. Novina Do našega prihoda Angela Marin ni verjela, da so dobili avto. Predstavnika ptujske banke .lože Bolšek in Mirko Korošec sta njej in 83-letni babici to tudi »uradno« potrdila. tednik — Četrtek, 25. novembra 1971 STRAN 9 dpredsednik ptujske občine, Anton Žagar: meti bomo morali enotno n močno knietijsko )rganiza€ijo podpredsednik ptujske obči- c, ki je prisostvoval posveto- anju predstavnikov sloven- kih občin v Skofji Loki o metijstvu, smo mu postavili lekoliko vprašanj: Na zborovanju predstavni- [ov slovenskih občin, ki je bi- » 12. oktobra v gkofji Loki, \t tekla razprava o razvoju kmetijstva v Sloveniji. Mi bhko poveste nekatere najbi- itvenejše zaključke iz te raz- prave? Vse razprave, ki so bile na posvetovanju, so bile v glav- nem namenjene razvoju kme- tijstva na Slovenskem in pa iskanju novih izhodišč za go- spodarski razvoj in ostale go- spodarske ukrepe. Razprave so se vodile od osnovne gospo- darske proizvodnje, preusmer- janja kmetij in vse do sta- rostnega in socialnega zava- rovanja kmetov. Pospešen raz- voj kmetijstva je mogoč samo ob jasni agrarni politiki in ob izdatnejši materialni podpori, kot so: urejeni krediti, stabi- lizacija cen in akumulacija sredstev za preusmerjanje kmetijstva. Brez vseh teh po- gojev kmetijstvo ne bo na- predovalo. Samo komercialni krediti ne morejo urediti vprašanja slovenskega kme- tijstva. V Skofji Loki smo si ogledali nekaj primerov pre- usmerjenih . kmetij. To so kmetije, ki so se preusmerile v kmečki turizem in gozdar- stvo, kar je tudi značilno za hriboviti predel okrog Škofje Loke. Taki pogoji bi morda veljali za naše pohorsko ob- močje. Kako se bodo vsa ta osnov- na izhodišča uveljavljala v Ptujski občini? V naši občini obstajajo re- lativne možnosti za razvoj kmetijstva. Skoraj polovica prebivalstva se še ukvSrja s kmetijstvom. To je velik pro- stor, ki pa žal gospodarsko nazaduje. Zelo težko pa je od- govoriti na vprašanje, kako v 'pm prostoru ustvariti vse ti- sto, kar družba tudi pričaku- je. Perspektivo ptujskega kmetijstva pa vidim samo v da čim prej pristopimo ^ modernizaciji zasebnega •kmetijstva, to se pravi k pre- 'ismerjanju tistih kmetij, ki •Tiajo zato pogoje. Tistim kmetijam, ki teh pogojev še '^irnajo, pa jih moramo ustva- ''iti. Kmetije pa moramo pre- "srneriti v tiste dejavnosti, ki Ustrezajo določenim teritorial- nim pogojem. Formirati bo- mo morali individualne kme- tijske dejavnike, ki pa bodo povezani z močno kmetijsko organizacijo, ki pa mora biti strokovno sposobna pomagati temu kmetu z raznimi nasveti in v določenih trenutkih tudi finančno. To je pri nas kme- tijski kombinat, ki ga pa mo- ramo usposobiti, da bo to e- notna in močna kmetijska or- ganizacija. Oprostite, zdi se mi, da ste proti novim kmetijskim orga- nizacijam, ki bodo nastale ob novih oblikah združevanja kmetov? Nasprotno, sem za nove obli- ke združevanja, vendar ne vi- dim razloga za ustanavljanje takih organizacij. Se enkrat poudarjam, da brez močne in enotne kmetijske organizacije ne vidim razvoja kmetijstva v naši občini. Razen tega pa bodo nove oblike združevanja zahtevale precej časa, ki pa nam je že tako skopo odmer- jen, če hočemo pravočasno re- šiti vprašanje kmetijstva. Zanima me, fce je v naši ob- čini že narejen srednjeročni program razvoja kmetijstva in če ni, kdaj bo? .Srednjeročni program raz- voja kmetijstva v občini že delamo, vendar smo naleteli na določene težave. To so predvsem nelikvidnost gospo- darstva, nestabilne cene in ne- katere osnovne napake, ki so se pojavljale do sedaj v na- šem gospodarstvu — v repu- bliškem merilu. Vendar smo pričeli letos intenzivno delati na sestavi srednjeročnega pro- grama ptujskega gospodar- stva, ki pa je odvisno tudi od kmetijstva. Kljub upadanju kmečkega prebivalstva mora- mo računati, da bo še vedno zavzemalo od 20 do 25 odst. vsega prebivalstva in da bo naša občina kmetijsko še ved- no močna. Za sestavo progra- ma pa moramo najti dobra iz- hodišča, -katerih predpogoj bo, združiti danes obf^toječe kme- tijske organizacije, kot so kombinat KZ Lovrenc na Dravskem polju. Živinorejski veterinarski zavod itd. v eno enotno organizacijo. Program bo moral točno določati raz- voj tistih kmetijskih dejavno- s1i. ki bodo_ tudi v bodoče ren- tabilne. Morali pa bomo nnjti povezavo med zasebnim kme- tijstvom in obstoječimi druž- benimi kmetijskimi organiza- cijami. Osebno pa menim, da obstajajo možnosti za razvoj preusmerjenega kmetijstva v naši občini. Treba bo samo najti možnosti, katere bo mo- ral program tudi zajemati. 2ie v začetku ste omenili, da bo treba pričeti s preusmerja- njem kmetijstva tam, kjer za to obstajajo možnosti. Kako pa bo s hribovitim haloškim pre- delom, kjer teh možnosti ni? Kot gozdar sem prehodil ce- le Haloze in jih dokaj dobro poznam. Po mojem mnenju obstajajo možnosti za preus- merjanje kmetijstva tudi v tem delu naše občine. Mislim, da obstajajo tri možnosti. In sicer: gozdarstvo, živinoreja in vinogradništvo ter razvoj kmečkega turizma. Razvoj tu- rizma je sicer pogojen s prejš- njimi faktorji in pa z uredit- vijo cest, ki so trenutno trn v peti naše občine. Ze da- nes je okrog 50 odst. Haloz pokritih z gozdom, verjetno pa bomo morali z načrtnim pogozdovanjem zasaditi neka- tere strme predele, predvsem osrednjih in zahodnih Haloz. Vse to pa je povezano z ve- likimi finančnimi sredstvi. Oprostite, dejali ste, da je moč tudi v hribovitih prede- lih Haloz preusmerjati kme- tije. Verjetno pa je vprašanje, kdo bo preusmerjal te kmeti- je, če ne bomo uspeli prepre- ■ Žiti odhajanja mladine iz tega področja in kako bomo to us- peli? Vsekakor bomo morali od- vajati več sredstev za razvoj na pasivnih področij. Mladini bo treba nuditi boljše življenj- ske pogoje. Urediti bomo mo- rali vprašanje socialnega in zdravstvenega zavarovanja kmetov, izenačiti ga s social- nim zavarovanjem delavca 5n dati kmetu zasluženo pokojni- no. Predpogoj pa je nedvom- no ureditev cestnega omrežja. Sele, ko bomo mlademu člove- ku dokazali, da ni razlike med kmetom in delavcem, bo imel več zanimanja za kmetijo in je verjetno ne bo zapuščal. To pa bo terjalo precej napora in časa Se enkrat pa poudarjam, da je osnovni pogoj za mehaniza- cijo in preusmerjanje kmetij- stva v občini urejene ceste in pa zdrava kmetijska politika. M. Novina ZUPANtČEVI BODO SPBIALI 1200 SVINJ NA LETO Skoraj nisem mogel verjeti, da pitajo Zupaničevi na Haj- dini 400 prašičev v enem hlevu in da vse delo opravi en sam človek, ki zraven tega niti ni polno zaposlen. Zato sem jih prejšnji teden tudi obiskal, da sem se sam prepričal, če je to sploh mogoče. Razen" snahe Jelke in dveh vnukov sem na- šel doma vse: očeta Stanka, nekdanjega »kralja špeharjev«, sina Vlada in mamo Angelo, ki si je »dajala duška« okrog šte- dilnika. Ko sem jim povedal, po kaj sem prišel, sta me oče in sin takoj peljala v novo ure- jene hleve, kjer je bilo dovolj paše za radovedne oči. storni. Avtomatizirano je tudi stroni. Avtomatizirano je tudi krmljenje prašičev tako, da prihaja hrana po posebni cevi v vsak svinjak, kjer se napolni večja posoda, iz katere si pra- šiči sami spuščajo hrano po tleh. Uredili so tudi sistem za napajanje skoraj — otroški du- di podobna priprava. Zanimi- vo je tudi, da so prašiči zelo čiste živali in zato so v hlev vgradili tudi rešetke kamor od- lagajo prašiči svoje odpadke, točno na določeno mesto. Po ogledu svinjakov sem Zu- paničevima postavil nekaj vprašr-nj- Zvedel sem, da je pri vas pi- tanje prašičev že v »krvi«, da imate že stoletno tradicijo. Kaj mi lahko poveste o tem? Res je, da je pri nas praši- čereja že podedovana, saj se je z njo ukvarjal že moj ded. Očeta pa so ljudje imenovali celo za »kralja špeharjev«. Haj- dina pa je bila nekoč znana po prašičereji. Takrat je bil še klasičen način krmljenja in za- to ni bilo možnosti za inten- zivnejšo rejo. Imeli so le do sto prašičev, ki so jih kupovali v okolici Ormoža in tudi na Hr- vatskem, vse do Varaždina. Vse prašiče in tudi meso za trg so takrat vozili s konji in šele 1932, leta so kupili tovor- ni avtomobil, ki je bil eden pr- vih na tem območju. Omeniti velja tudi, da so nekaj praši- več prodajali celo veletrgov- cem v Ljubljano. Kako pa je bilo s prašičerejo po vojni? me je zanimalo. Tudi po vojni smo se začeli ukvarjati s prašičerejo, vendar nekaj let le v manjšem obsegu, predvsem zaradi takrat še kla- sičnega načina krmljenja in pomanjkanja delovne sile. V prvih povojnih letih smo redili le 20 do 30 prašičev, zadnjih deset let pa že do 150. Tudi po vojni smo kupovali pujske (od 20 do 25 kilogramov) na Hrvat- skem, ker doma skoraj ni take reje. Kdaj ste se odločili za grad- njo novih, oziroma preureditev starih hlevov in ali mi lahko poveste, koliko denarja ste po- rabili za preureditev in grad- njo? Za preureditev in gradnjo hleva smo se odločili lani, le- tos pa je delo že končano. Manjka nam samo še silos, ki ga bomo postavili v prihodnjih dneh. Koliko je vse to stalo bi težko rekel, ker smo dela opravljali predvsem v lastni režiji. Morali pa smo najeti tudi nekaj kredita, ki smo ga dobili od ptujske Perutnine. Koliko pa imate obdelovalne zemlje in ali se bavite tudi z živinorejo? Obdelovalne zemlje imamo deset hektarov — travnikov in njiv. Ukvarjamo se tudi s pita- njem mladega goveda do teže 450 kg in imamo običajno 20 do 25 glav živine. Tudi ta goveda kupujemo v lastni režiji in ne v kooperaciji. Zal pa še nima- mo popolnoma mehaniziranega govejega hleva (razen napajal- nikov). Verjetno bomo slej ko prej uredili tudi to. Zanima me še, kako »stojite« s kmetijskimi stroji? Strojev imamo precej. Stroj- no linijo za spravljanje sena imamo popolnoma mehanizira- no: traktorsko kosilnico, zgrab- Ijalnik sena samonakladalno prikolico in puhalnik. Drugo leto pa bomo kupili še strojno linijo za spravljanje koruze, ker bomo poljedelstvo pre- usmerili predvsem v pridelova- nje te krme, kar nam bo zelo zmanjšalo stroške pri krmlje- nju prašičev. Se in še smo si imeli za po- vedali, vendar nas je čas že priganjal. Imel sem samo še toliko časa, da sem jih vpra- šal koliko imajo letnega do- hodka in koliko dajatev. Tu pa sta se Zupaničev oče in sin postrani pogledala. Zaupala sta mi samo dajatve, kar pol dru- ig milijon jih imajo (starih se- veda), o dohodkih pa nista ho- tela slišati nič. Je pač tako, da »svako zase boga moli.« Poslovil sem se od Zupaniče- vih z občutkom, da »kjer je sloga, tam je moč«, saj go.spo- darita oče in sin v soglasju, kot da sta oba eden Zupanič. Odšel pa sem tudi z občutkom, da je to ena od redkih preusmerje- nih kmetij v ptujski občini. Vprašanje pa je, kdaj bo vsaj polovica vseh kmetij sploh lah- ko pričela s preusmerjanjem. M. Novina STR/.N 10 TEDNIK — CETRTffK, 25 novembra 1 iem ter tja po ptujski občini — najprej v Cirkulane ¥oda, ceste in še kaj Temne gore oblakov so se valile po nebu tisti petek, ko sem se na avtobusu, ki pelje v Cirkulane, »boril« za malo prostoia, da bi lahko vsaj pri- merno stal. Obetal se je dolgo piičakovani, »zlali-< dež. Za na- mi .so ostajali kilometri dolge in mučne vožnje do Borla in naprej proti Cirkulanam. Ne- kaj kilometrov pred mojim ci- ljem je zmanjkalo tudi asfalta in ^a nami so se pričeli dvi- gati pravcati oblaki prahu. Se sieča, da do Cirkulan ni bilo več ijaleč. Kmalu sem se zna- šel v prijazni in tihi vasi, na cilju mojega pohoda, bolje re- čeno moje vožnje. Do našega napovedanega se- stanka je manjkalo še nekaj časa, zato sem jo mahnil na ogled vasi, ki se razprostira v ozki dolini med haloškimi gri- či. Presenečen sem bil nad to- likim številom hiš, katerih ne- katere že služijo svojemu na- menu, druge pa se še »borijo« za svoj prostor pod soncem. Na močvirnatem travniku, ki pa je letos popolnoma suh, sem srečal pet pastirčkov, ki so si zakurili prijeten ogenj in kma- lu sem se zapletel z njimi v prijeten ^pogovor, medtem ko so njihove liše, šeke in liske mirno trgale skoraj suho tra- vo. Franček ima že 17 let in bo ostal doma na kmetiji, ker ima rad kmečko delo. Br,ata Polde in Branko pa sta bila drugač- nega mnenja. Prvi-, ki mu je 11 let, bi rad postal zdravnik, Branko pa mi je zaupal, da bi bil najraje šofer. Ivan in Du- šan — najmlajša člana pastir- ske družbe — pa sta bila bolj nezaupljiva in mi nista hotela povedati ničesar. Zapustil sem mlade pastirje in se napotil v šolo, kjer se nas je kmalu precej zbralo z name- nom, da bi podebatirali o te- žavah in problemih ter o na- črtih, ki jih ima krajevna skupnost Cirkulane. Razgovoru so prisostvovali: ravnatelj os- novne šole v Cirkulanah Lado Stumberger; kmet in občinski odbornik Martin Zuran; pred- sednica šolske delovne skupno- sti — učiteljica Marija Belek; tajnica osnovne organizacije SZDL Greta Vaupotič; sekre- tar osnovne organizacije ZK Milan Zmazek in šef krajevne pisarne v Cirkulanah Jožef Klajderič. Naše pogovore smo razdelili v naslednje teme: pro- blemi ob pomanjkanju vode, asfaltiranje ceste, šolski in so- cialni problemi ter kmetijstvo in družbena pomoč le-temu. POMANJKANJE VODE — SPORI MED SOSEDI »Led« naših pogovorov je prebil ravnatelj šole, ki se je najprej dotaknil pomanjkanja vode, ki je letos prizadelo sko- raj celo ptujsko občino. V Cir- kulane pa jo morajo voziti s cisternami iz Ptuja. »Pomanj- kanje vode nam povzroča veli- ke težave v šoli. Zmanjšuje učni uspeh in higieno učencev. Imamo celo 40 primerov garja- vih otrok, kar nekateri naši učitelji sploh ne pomnijo,« je 8 ogorčenjem dejal ravnatelj. Martin Zuran je oorezal po- manjkanje vode s posledictimi v živinoreji in kmetijstvu. Mnogi kmetje so prisiljeni pro- dajati živino, pa čeprav včasih po »kriminalno« nizkih cenah, ker nimajo vode, zaradi suše pa je tudi pridelek krme zelo mali. »Nič boljše pa ni z zdravstve- no službo,« je dejal Milan Zmazek in nadaljeval: »Zdrav- niku je zaradi pomanjkanja vo- de skoraj onemogočeno delo, kljub temu, da ima vedno več primerov raznih okužb, ki na- stajajo zaradi nehigiene. Zobo- zdravnik mora delati čel dan, ne da bi si lahko umil roke, ker si jih nima s čim.« Zanimalo me je, če so Cir- kulančani že kdaj pomislili na gradnjo skupnega vodovoda, Zvedel sem, da so se o tem že večkrat pogovarjali in že tudi precej delali na tem. Vendar pa so naleteli skoraj povsod na gluha ušesa. Po prvotnem na- črtu bi napeljali vodo z Borla vendar se je pozneje izkazalo da je tod vode premalo. Na tem pa je vsa gradnja vodo- voda tudi ostala. Baje name- ravajo sedaj graditi vodovod iz Slovenje vasi pri Ptuju. Cir- kulančani pr v to dvomijo, kajti »siti« so že raznih obljub. Pomanjkanje vode v Cirkula- nah pa vodi tudi do vse po- gostejših sporov med sosedi. »Ljudje si ne znajo enakomer- no deliti,« je dejal Jože Klaj- derič. Kako pa naj enakomer- no delijo preprosti ljudje, če ne znajo niti nekateri »pri vrhu<(? Martin Zurman je še dodal, da so ostali letos travniki ob rekah Beli in Belici suhi in niso imeli strahu, da bi jim voda odnesla seno. Pomanjka- nje vode pa povzroča tudi vse pogosteje obolenje živine, ka- tere zdravljenje je povezano s precejšnjimi stroški. BOJIMO SE, DA Z ASFALTOM NE BO NIC Dolgoletna želja Cirkulanča- nov je bila in je še danes, da bi končno dobili asfalt od Bor- la, skozi vas. in še naprej. Zato so pričeli pred leti z nabiralno akcijo, uvedli samoprispevek in zaprosili za pomoč tudi skupščino občine, ki je njiho- vi želji tudi ustregla. Več o dosedanji gradnji ceste in o nabiralni akciji je povedal Martin Zuran, ki je dejal: »V naši krajevni skupnosti, ki šteje okrog 2835 prebival- cev, skoraj ni bilo gosix>dinj- .stva, ki bi se odpovedalo ta- kratni nabiralni akciji. Skoraj vsi so prispevali, pa čeprav ne- kateri le 50 dinarjev. Nekateri pa so dali celo do 500 dinarjev, tako da smo vaščani sami zbrali okrog 70.000 dinarjev. Za cesto smo namenili tudi sko- raj ves samoprispevek, 4000 di- narjev pa je prispevala šolska skupnost, tako da smo samo »doma« nabrali 17 starih mili- jonov dinarjev. Tudi skupšči- na občine nam je prispevala 100.000 dinarjev, 50.000 dinarjev pa so nam že obljubili za na- daljnjo gradnjo ceste. Vseka- kor moramo misliti tudi na po- moč družbe, kajti sami ne bo- mo zmogli vseh financ, ki nas še čakajo ob gradnji ceste. Mo-t ram še omeniti, da nam je Lojzka Stropnikova obljubila, da se bomo drugo leto že lahko vozil, po asfaltu. Upamo, da bo svojo obljubo tudi izpolnila. Velike zasluge za gradnjo na- še ceste ima tudi podpredsed- nik skupščine občine Ptuj, za kar se vaščani obema najlepše zahvaljujemo.« Največje težave povzročajo sedanji oblaki cestnega prahu predvsem šoli, zdravstveni po- staji in trgovini, ker so te zgradbe tik ob cesti. Skoraj ni- koli ni mogoče teh prostorov dobro prezračiti. ZA TEI.OVADNICO — Na osnovni šoli v Cirkula- nah imajo letos vpisanih 170 učencev. Z učnimi prostori so za silj zadovoljni. Težave pa imajo s telovadnico. V ta na- men uporabljajo sedaj kapeli- co, ki pa je za telesno vzgojo neprimerna, saj nima niti stranišča, razen tega pa je od šole precej oddaljena in tudi prostorsko ni niti najmanj pri- merna. Tako bodo morali do- biti slej ko prej tudi novo te- lovadnico in vsaj ^e en pro- stor za malo šolo. Bolj kot telovadnica pa muči CirkuLančane odhajanje mla- dih in starih v mesta in tuji- no. Mladina si išče po svetu boljši kos kruha in nekateri celo za veino z.^puščajo rod- no vas. Mnogi storejši, med njimi tudi očetje in matere pa odhaj,3jo zato, da bi prihra- nili za hišo ali avto. So tudi primeri, ko sta se odselila o- ba — oče in mati, otroke pa sta zapustila in jih dala v o- skrbo nekomu drugemu. Odhajanje mladih ljudi ima velike posledice. Kmetije o- stajajo prazne, zemlja neobde-, lana ali pa ostajajo na nekoč velikih kmetijah ostareli in za delo nesposobni ljudje, ki so nujno potrebni socialne pod- pore. Kar tridesetim občanom dajejo podpore, ki pa so v povprečju manjše od 80 dinar- jev, kar pa je v primerjavi z današnjimi cenami življenjskih potrebščin zdaleč premalo. Vendar pa krajevna skupnost ne zmore večjega bremena. Upoštevati pa moramo, da šte- vilo ljudi, ki so potrebni so- cialnih podpor vsled današ- nje kmetijske politike iz dne- va v dan narašča. S KMETIJSKO POLITIKO NISMO ZADOVOLJNI Kmetje v cirkulanški kra- jevni skupnosti še ukvarjajo pretežno z živinorejo in vino- gradništvom. Vendar počasi izgubljajo zaupanje tudi v ti dve gospodarski panogi. Pov- sod so preveč opeharjeni. To pa v veliki meri pospešuje tu- di odhajanje mladine v tujino. Na javni razpravi o starost- nem zavarovanju kmetov so se kmetje odločno odpovedali prej socialni podpori, kot pa kmečki pokojnini. Kljub te- mu, da so že preveč obreme- njeni, jih bomo še bolj obre- niki, kar pa jih bo popol- noma uničilo. Najbolj pa so Cirkulančani ogorčeni nad Kmetijskim kombinatom Ptuj, ki je pred leti prevzel v svojo upravo žago — venecianko, ki so jo zgradili zadružniki iz Cirkulan že 1954. leta in to z lastnimi sredstvi. Tisti, ki so jo zgra- dili, so kombinatu plačevali od kubičnega metra za amortiza- cijo žage, kombinat pa je sa- mo štel denarce. Zataknilo pa se ie sedaj, ko je žaga nekaj pokvarjena. Kombinat je krat- ko malo obvestil ljudi, da ne sprejema lesa na žago in da žage ne bo popravljal. Poleg žage je kombinat prevzel od cirkulanških zadružnikov še dva traktorja, 3 kosilnice, to- vorni avtomobil in osebni av- to. Za protiuslugo pa jim no- če popraviti niti žage, ki je za njih velikega pomena. Martin Zuran se je dotak- nil tudi vprašanja premij, ki jih daje republiški sklad za rezerve tistim kmetom, ki po- godbeno pitajo mlado živino na težo 450 kg. Do sedij je dobil to premijo samo eden kmet iz Cirkulan, čeprav je bilo precej mlade živine in lepe prodane iz te krajevne skupnosti Kmetje so se od- ločili, da ne sklenejo s kom- binatom nobene pogodbe, če se to vprašanje ne bo končno re- šilo. Pri vsem tem se jim ^ J nekaj sumljivega. 9 Jože Klajderič je opo^J na kriminalne cene za i^S ki jih je letos postavil kS binat. Med tem, ko so krn^"" je iz Slovenske Bistrice pt, dajali mošt po 4 dinarje,,- imeli v Cirkulanah ceno sju I 2,80 dinarjev in to za izb, I ne vrste vin. Zato so kn,j i je prodajali vino kar hrv,, skim kupcem, ki so dajali, liter precej več. Sele, ko I večino mošta že prodali, 1 tudi kombinat postavil vij ceno. Verjetno je hotel ^ kdo krepko zaslužiti na i čun kmečkih žuljev. P Ze pred nekaj leti je ptu 1' ska »Perutnina« obljubila, 11 bo v Cirkulanah odprla noi ' mesnico in da bo vsaj etikt; ® tedensko pripeljala meso ' Cirkulane. Obljuba je toi 1 bila, avta pa še do danes j bilo. 1 Zadnje čase pa se cirkula ške gospodinje vedno bolj t nimajo, zakaj so take razlij v cenah mesa v Sloveniji med bližnjo Hrvatsko in t« zakaj so razlike med odku nimi cenami različnih pasa živali, ko pa v mesnici nikj ne piše, da je to ali ono me od različnih pasem živali. G spodinje iz Cirkulan so se navadile hoditi po me.so i Hrvatsko, kjer je dossti cene še kot v ptuju. Cirkulančane vedno obleg jo hrvatski sosedje, ker vedno večji pritisk po odkup zemlje in je že precej tr» nikov in njiv v njihovi laj| Tako bolj na uho so mi pi vedali, da bi imeli raje »v kendaše« (slovenske seved! ker bi jim mogoče pom.3gj napraviti asfalt. Cas me je že priganjal moral sem se posloviti od pri jaznih Cirkulančanov. Na v( liko začudenje vseh je že pii čelo deževati in nekje za a boj sem zaslišal: »Sam bogi je dal!« Pa nisem vedel, I mene ali dež. Prihodnjič se bom oglasil Juršincih v Slovenskih got cah, da bom poizkusil še nj hovo kapljico. M. Novina GortSnica 29. n(>veml>ra amenšlci film OP! R.-VCIJ.A. PUSCICA. 5 decemb ameriški film noZMERl OTROK. l.jutomer 27. in 28. novembra ameriiiri fil BODALO. 1. decembra fraiic slmb franc.**i film UMOR V B ZENU. 4 iti 5 decembra ajig ško-^menški film UBIJAL BREZ ODGOVORNOSTI 8 ( cembra ameriški film MS' HELM UREJA RACUNE Tomaž pri Ormožu 23 novembra angleški film ^ NAVADNA ZGODBA EDI CHAPMAN.\. 5 decemr>.ra i ttU-škt fiAm MOST NA RG K:wa.Y. — fTETRTEK, 25. novembra 1971 STRAN 11 / Ptuju odkrit Svet brei jrbar iz ieta 1744 sovraštva v arhivski »zakladnici« v rošlaji so odJirili nad 230 ft star urbar zemljiške po- esti in zemljiških dajatev, a so jih v fevdalni dobi lajali podložniki tudi cer- ivenim ustanovam kot zem- jiški gosposki. Takšna pa e bila mestna župani j a sta- ■ega srednjeveškega mesta Ptuja. Vezana rokopisna knjiga 1 lepo kaligrafično pisavo, ti ji dolgotrajna vlaga v neustrezni hrambi ni poseb- (to prijava, je nastala leta 1744 na posebno željo teda- njega ptujskega župnika in dekana grofa Franca Igna- cija Inzaghi-ja. Podjeten in slvrben, kakor je bil na cer- kvenem področju, je hotel ipraviti v red doslej precej »puščeno in zanemarjeno gospodarstvo mestne župa- mije v Ptuju. Sam cesar Kari VI. je že leta 1734 na njegovo proš- njo s posebnim odlokom imenoval ptujskega poštne- ga mojstra Leopolda Šteher- ja za komisarja in mu u- kazal. naj opravi popds vseh »pravic« (podložniških daja- tev in drugih dohodkov) žu- pnije mesta Ptuja. Steher se je skrbno, seve- da ne prenaglo lotil dela in ItJe leta 1744 dokončal svo- jo nalogo. Predloži je ob- sežno rokopisno delo z nad popisanimi stranmi in mu dal naslov »URBARIIJM iibcT die zu der Kayl. Haupt - und Stadt Pfarr Pettau angehorigen ... Grund- stiidkhiildten, Untertha- nen, Bergrechter, Getraydt - und Most Zechendt ... ^usamen gebracht worden in Jahr 1744«. V 10 vaseh in naseljih o- i^rog Ptuja je imela župni- ja okrog 50 podložnikov, '>ajveč v vaseh Trnovska vas. Borovci, Cunkovci, Sv. Rupert, Popovci, Piškance pod Ptu.isko goro, Zupečja vas in Mestni vrh. Pretežni del dohodkov pa je dobivala z vinsko in žitno desetino iz vasa širše ptujske okolice, zlasti v dolini Pesnice in na spodnjem Ptujskem polju. — Ta popis je posebno skr- bno opravljen, saj obsega nad 60 strani rokopisa. Ptujsko župnišče — seda- nja proštija — je bilo v ve- likih požarih v letih 1684, 1705, 1710 močno prizadeto. Za leto 1684 je posebej spo- ročeno, da je požar ^upno z zgradbo uničil tudi žup- nijski arhiv. Zato je razum- ljivo, da v Ptuju starega arhivskega gradiva v zvezi z razvojem mestne župnije ni nič ohranjenega. Sedaj odkriti urbar iz leta 1744 predstavlja dragoceno zbirko izvirnih podatkov za zemljiško posest in za fev- dalne dohodke župnije zlasti v obliki obširne žitne dese- tine, ki jo je dajalo kmečko prebivalstvo na področju nekdanje ptujske praiupni- je. In na koncu: fabula do- cet. Ta (resnična) zgodba nam daje naslednji nauk in upanje. Morda se na pod- strešjih ali v z-idovih alj v stropih in' po€fth starih ptuj- skih hiš nahaja še kakšen zaklad, čeprav samo arhiv- ski, papirnati, pergamentni, popisan. zato dragocen. Kdor išče, najde. Kdor išče m dela, najde tuintam tudi kaj takega, česar ni iskal. In vendar je našel »zaklad«. A. K. Po krajšem poletnem odmo- ru se bodo v četrtek, 2. de- cembra Ptujčanom spet pred- stavili domači igralci, tokrat z dramo Svet brez sovraštva slovenske pisateljice Mire Mi- helič. Dramo so naštudirali dijaki ekonomske šole iz Ptuja, in to sami maturantje, ki so poleg zahtevnega šolskega dela našli še nekaj-prostega časa za kul- turno udejstvovanje. Kot v večini primerov, je režijo tu- di tokrat prevzel priznan re- žiser Peter Malec. Pred javno odersko uprizo- ritvijo smo se pogovarjali z režiserjem Petrom Malcem in predsednico dramskega krož- ka na ES Brigito Teršovec. Na naša vprašanja nam je Brigi- ta povedala naslednje: »V prejšnjih letih so se di- jaki v glavnem vključevali v delo kluba OZN, športnega in planinskega društva. Ker pa je med njimi mnogo takih, ki jih politika in šport ne pri- vlačita, smo na eni izmed let- nih mladinskih konferenc sklenili, da ustanovimo kro- žek, ki bo skrbel ^a priprave šolskih proslav ob raznih praznikih. Tako deluje krožek že tretje leto. V tem času smo izvedli že več recitalov ob proslavah za 29. november, dan JLA, ob dnevu žena in podobnih priložnostih. Sedaj smo se čutili toliko sposobne, da pod vodstvom tov. Malca pripravimo omenjeno dramo. Le-ta se odvija v ljubljanskih zaporih in je po svoji vsebini ravno pripravna letos, ko praznujemo 30. obletnico vsta- je jugoslovanskih narodov. Intenzivno smo se začeli pri- pravljati šele v začetku tega šolskega leta. Problem je na- stal v tem, ker smo v razredu sama dekleta, če izvzamemo 3 fante, le-te pa smo popolnoma angažirali z delom. Profesorji in dijaki imajo z nami precej potrpljenja. Naj- več zaslug za to, da bo dra- ma dočakala premiero, imata poleg prizadevnega režiserja še tov. ravnatelj Jože Strop- nik in naša mentorica prof. Svetelškova. Upamo, da nas bo ptujsko gledališče z veseljem spreje- lo in nas tako spodbudilo za nadaljnje delo na tem pod- ročju.« Zanimalo nas je še mnenje strokovnega vodje režiserja Malca: i>Z dramskim krožkom na ES sodelujem že vse od nje- gove ustanovitve in moram reči, da so dijakinje (v večini so dekleta) zelo aktivne ter se delu posvetijo z vso resnost- jo^ Skoda je, da bo prav ta ge- neracija letos zapustila šolo in bomo morali drugo leto — če bo to seveda v interesu dija- kov, začeli popolnoma znova. Težko pa bomo spet našli ta- ko požrtvovalno skupino kot je ta.« Tako torej menita Brigita in tov. Malec. Kako pa bo mlade amaterje sprejelo ptujsko ob- činstvo, bomo videli drevi. V imenu igralcev, ki se bodo na današnji premieri pojavili na oderskih deskah, vabimo Ptuj- čane in okoličane, da se nji- hovemu vabilu odzovejo v čim večjejn številu. S. S. ZABUČALE GORE (Namesto razlage, zakaj ob- javljamo slovaško narodno pe- sem) Bili so časi, ko Slovenec ni poznal Hrvata, Srba, Bolgara, Ceha, Slovaka, Poljaka, Ru- sa .. . Bili so časi, ko so po čitalni- cah z navdušenjem govorili o veliki slovanski skupnosti, re- In bili/ so časi, ko s'm/o po- zabili celo na svojo ljubezen do zemlje, domačije ... ko s m/o s€ samo v šolah učili o delitvi Evropejcev na Slovane, Germane in Romane . . . Začeli s/m/o spoznavati se- ver in jug, vzhod in z,aphd, . . , nekoč m danes. . . zaviti v svoje probleme ni/mamO' ča- sa .. . Le včasih /nas, zajame sentimentalnost ob pesmi »Za- bučale gore«. Zahučaly hory . .. Zahučaly hoiy, zahučaly i€sy. Kamže sa pod€ly moje mlade časy? Moje mlade časy neuž.ily kr^»sy, Mojž mlada leta neožila sveta! že som ju utratil v žiah, nie mladosti, že som ju utratiu v žiali, nie v radosti! Mladost' moja, mladost', tak som t'a utratil, jako by bou kamen do vody %hodil. Ešte sa ten kamen ve vode obržti, ale moja mladost' nikoly se nevržti. Ach, Bože muoj, Bože, jak že se mi veKli, že mne teraz každy zdaleka obchodi. Všecko se minulo co mne mčlo tešit volil by som džlej na tom svete nežit. Učte sa vy mladi z mojeho neštesti: Mladost moudfe užit, to je velke štčsti Mlady čas je dražši od čist^ho zlata, zlato se navržti, nikdy mladš leta. /Izgovor: y kot i, ch kot h, n bolj kot nj/ SLOVENSKI IZGNANCI rravkar je založba CZP »Komunist« izdala knji- žico »Slovenski izgnanci«, kjer je zbrala dokumente proslava 4. julija na gradu v Brcstanici. V knjižici je naflaJje natisnjena Listina r razglasitvi 7. junija -za spominski dan slovenskih izgnancev, razprava dr. To- neta Ferenca Množične izganjanje Slovencev v letih 1041—1945, pregled vseh transportov slovenskih izgnan- cev v Srbijo, Bosno in Hercegovino, Nen^čijo in še drugi zapiski ter fotografije. Prav bi bilo, če bi knjižica prišla v sleherni dom nekdanjih izgnancev, da bi jo, kot je zapisal uredni- ški odbor, hranili iz roda v rod v spomin na trnovo pot tisočev slovenskih izgnancev. Knjižica velja 6 dinarjev, naročila zanjo sprejema Uprava »Komnnisla«, Lj^Mjana, Beethovnova 2. 1? S'i"RAM TEDNIK — TETRTEK, 25. novembra Turistična dejavnost. prodira v bistriški občini bolj počasi. Samo grad Statenberg in Trije kra- lji ne moreta biti nosilca, še manj pa investi- torja v turistične objekte Desetletje iskanja Več kot desetletje obstaja v Slovenski Bistrici turistično dru.štvo. Nedavno so se čla- ni spet zbrali na občnem zbo- ru, ki pa je bil bolj simbol vsega tistega, česar v bistri- škem turizmu pogre.šamo. Pe- ščica udeležencev je najbolj pričala, koliko je Slovenski Bistrici do te dejavnosti, pa čeprav sta bila med gosti tu- di predsednik skupščine ob- čine Miro Kolenko in njegov namestnik Branko Vasa. Le malo je občanov, ki bi bili pripravljeni delati v tu- ri.stičnem društvu, tisti pa, ki delajo, ostajajo pri naporih osamljeni. Predsednik druš- tva Franc Pečovnik je pove- dal. kolikšne so težave, s ka- terimi le srečujejo. Malo je bilo Bistričanov v preteklosti, ki so bili voljni dela. Turiz-, mu v občini vsekakor ni rož- nato Dva objekta, ki smo ju omenili že v naslovu in slabe ceste, to bi bilo skoraj vse, če izvzamemo še gostince, ki skrbijo bolj za svoje proble- me kot za kaj drugega. ' Kljub težavam so v minulih dveh letih skrbeli za oi-gani- zaeijsko utrjevanje in pove- čanje števila članov, z lep-ski dn propagandnim materialc/m so turiste seznanjali s prire- ditvami na območju občine, društvena pisarna pa je na- posled le malce zaživela. Lo- tli so se prodaje taksnih vred- nostnic. .=;preiemali zahteve za izdajo potnih dovoljenj, po- skušali s prodajo tobaka in spominkov, se pridružili ak- ciji Z3 razvoj .kmečkega tu- rizma in še kaj. Poskušali so tudi vplivati na občane, da cvetlični zaboji, ki so jih namestili že pred leti. ne bi samevali, vendar je bil odziv neznaten, kot da je Bi- stričanom zares vseeno, kak- šno je njihovo mesto. Tudi pri opominjanju trgovcev ni- so imeli kdo ve koliko sreče, kajti okrog trgovin še vedno vlada nečistoča. Prav gotovo bi morali raz- misliti kaj več o sredstvih, ki jih občani plačujejo kot pri- spevek ?.a mestno zemljišče. Za urejevanje mestnega oko- lja bi morali nameniti precej več denarja. Zal so udeležen- ci občanskega zbora ugotavljali da $odelovanja s krajevno skupnostjo praktično ni. ta ugotovitev pa ni nič nenavad- nega, kajti podobne pritožbe lahko slišimo z vseh koncev in je menda zares že čas, da nekdo ta problem uredi. Dogovorili so se, da bodo poskušali pripraviti nov pro- spekt turističnih zanimivosti bistriške občine, kajti doslej je nekaj pozornosti propagan- di posvetil le Statenberg, pred leti pa so izdali prospekt skupaj s Konjičani. S propa- gandne strani pa le ni bilo narejeno tako malo, čeprav udeleženci občnega zbora te- mu niso posvetili kdo ve ka- ko velike pozornosti. V ne- katerih dnevnih in tedenskih časopisih so bile objavljene reportaže o zanimivostih iz občine, natisnjena je bila re- vija »Slovenska Bistrica«, ne- kaj je bilo zabeleženega v re- viji »Prijateljstvo«, pa tudi republiški zavod za spomeni- ško^ varstvo je bistriškim za- nimivostim posvetil knjižico. Torej vendarle nekaj, kar so turistični delavci vse prehi- tro prezrli. Ne m-oremo se znebiti ob- čutka, da je bilo v minulih letih vse preveč iskanja, pre- malo tistih,- ki bi bili priprav- ljeni delati in seveda veliko premalo sredstev. Grad Sta- tenberg le počasi prodira, vzpona pa ne bo doživel tako dolgo, dokler ne bodo uredili cestnih problemov. Veliko de- lo je opravil tudi delovni ko- lektiv tovarne ImpoL ki je najel planinski dom pri Treh kraljih in ga uredil. Vse ka- že, da na bistriškem Pohorju le raste nov turistično-rekre- ; acijski center. Letos so neda- leč od doma uredili tudi smu- čišče, tako da se pohorskemu turizmu obetajo novi časi. Seveda ne smemo pozabiti, kaj bi lahko nudila sama Slo- venska Bistrica. V mi.slih imam.o problematiko kopali- šča, ki pa jo obravnavamo v drugem sestavku, sodelovanje turi.stičnega društva s kultur- nimi in športnimi ustanovami in društvi, saj so v Bistrici vse leto -številne prireditve, ki bi lahko zbudile pozornost pri tujih obiskovalcih. Tudi sode- lovanja s kulturno skupnost- jo ne gre pozabljati, kajti le- ta si odločno prizadeva, da bi bistriški grad končno del- no usposobili in ga odprli tu- di za obiskovalce. Dela turističnemu društvu zagotovo ne bo zmanjkalo, vprašanje pa je, če bodo Bi- stričani čutili za potrebno, da svoj kraj izrinejo iz anonim- nosti. Ob koncu naj še pove- mo, da je na občnem zboru predstavnik turistične zveze Slovenije predal za dolgolet- no delo znake te zveze, Al- binca Flajnik in Marica Go- dec sta prejeli najvišje pri- znanje — zlati znak, Slavko Kovačič pa srebrnega. -d DAROVALCI KiiVi' KRVOI)A,fALCI IZ TGA KittKlCEVO 3. 11. 1971 Franc Bezjak, Strejanci 17, Anton Cernezl, Cojzova 11, . ^lojz Vtič, Sp. Hajdina 128. Franc Kokol, Rogaška 66, Jože Turk, Gerečja vas 33, Franc Drevenšek, Gerečja vas 39, Ivan Majcen, Gerečja vas 48, Ivan Zemljak, Sardinje 29, Mir- ko Trstenjak, Njiverce 27, Jo- sip Kovačič, Kidričevo 62, Alojz Rožman, Kidričevo 9, Stanko Ferčec, Draženska 108, Janko Reš, Kidričevo 16, Vin- ko Levačič, Ormož, Franc Gre- gorec, Skorba 53, Jože Jeren- ko, Gerečja vas 84, Štefan Nah- ¥ Ormožu imamo Mo Ni še dolgo tega, ko so v Or- možu prijeli dolgoprstneža pa se je pojavil že drugi. Prejšnji teden so namreč zabeležili or- gani milice pet vlomov. Tako je do sedaj še neznan storilec poskušal vlom.iti v prostore or- moške mestne lekarne. Najprej z železnim dorogom poskušal odpreti okno pisarne, vendar brez uspeha. Več uspeha je imel pri hodnikovem oknu. Toda sreča je trajala zelo krat- ko. Ko je vlamljal zadnji vhod v lekarno so ga zaslišali stano- valci hiše, v kateri je lekarna. Prižgali so luči ter gti tako pregnali. Minila sta 'dva dneva. Spet vlom. Dva vloma v isti noči. Najprej je storilec vlomil v vratarnico splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj — psihi- atrični oddelek Ormož Storilec je pri.š-el do vratarnice in naj- prej poskušal vlomiti vrata. Po7neie si je premislil in je vlomil vratarsko okence in se tako splazil v notranjost. Od- nesel je škatlo iz lepenke in 125 dinarjev gotovine, ki je bi- la v njej. Isto noč je nekdo razbil ste- klo na oknu gostilne Abonent in tako prišel v kuhinjo in naj- prej v gostinski prostor. Pri- voščil si je dve steklenički brezalkoholnih pijač v kuhi- nji pa je vzel nekaj klobas, zrezkov in marmelade. Pojedel je še porcijo krompirjeve so- late in poskušal-vlomiti v go- stilniško shrambo, vendar v notranjost ni prišel. Vlom so .uaotovili tudi v pro.sto!'e mlečne kuhinje or- mošk-e osnovne šole ter še ne- ka i drugih poskusov nasilnei^a odpiranja vrat ali oken vendar še nismo uspeli dobiti točnejših informacij. Pravzaprav je zanimivo, da sedanji ormoški tat krade le DO raznih kuhinjah in shram- bah. vsaj v večini primerov. Zanimivo je tudi, da za sabo ne pušča nobenih znakov, ki bi ga lahko izdali. Prepričani smo lahko, da bo nrei ali slej pri- šel v roke nravice tako kot njegov predhodnik. jr m PETIH os mm Zelo hladno je bilo tisto jut- ro, ko sem srečal Kodričevega Ivančka iz Vinarij (Kočic). Ob pol šestih je bilo, ko sem pri- šer na cesto, ki pelje iz Siteža v Majšperk in kljub temu, da sem imel zimski plašč, me je precej zeblo, saj je bila dolina ob Jesenici pokrita z debelo plastjo slane- Nenadoma mi je nežni otroški glas želel: »Dob- ro jutro!« V temni noči sem ob sebi opazil majhnega dvanajst- letnega dečka, ki mi je pove- dal, da je Kodričev iz Vinarij. Hitro sva se domenila za kra- tek intervju in na moja vpra- šanja je Ivan z veseljem od- govarjal, kljub temu, da mu nisem povedal, od kod sem. Kam pa greš tako zgodaj in čigav si? Kodričev iz Vinarij sem, či- sto na vrhu sem doma. Hodim v peti razred osnovne šole v Majšperk. Danes imamo ravno dodatni pouk ob sedm.ih in za- to moram i.ti tako zgodaj. Kdaj pa si danes vstal in kdaj si šel od doma? Vstal sem nekaj pred pol peto, od doma pa sem šel ob petih.. Dve uri hoda imam do šole. Se- dobro, da me ni strah, ker sem temu že vajen. Bolj težko je pozimi, ko je sneg skoraj tako visok kot jaz. Ta- krat rabim za pot dve uri in pol. Imaš kaj sester in bratov? O ja, štirje otroci smo pri hiši. Dve sestri hodita še v na- rapeljsko šolo, starejša pa gre že v Majšperk. Posloviti sem se moral od Ivana, _ ker se je najina pot razšla. Zaželel sem mu samo še trdno voljo do učenja in ve- liko uspeha v šoli. Zamislil sem se nad usodo stoterih otrok iz teh krajev v Halozah, ki morajo vsak dan prehoditi tako dolgo in še daljšo pot do .šole, ki morajo vstajati že ob štirih ali ob petih zjutraj, med- tem. ko lahko nekateri njiho- vi vrstniki takrat še sladko sa- njajo svoje lepe mladostne sa- nje. Vprašal pa sem se tudi, mar ti trpeči otroci Haloz sploh vedo za lepa otroška le- ta in za lepo življenje, ki bi ga tak otrok moral imeti. M. Novina berger, Zg. Hajdina 87, Gegič, Kidričevo 7, Miro Sjj, kovič, Kidričevo 13, .jg^ ^ Krajnc, Apače 116, Anton p '' kol, Njiverce 11 a, Vinko Svl šek, Kidričevo 39. ^ I KUVODAJAIvCI [b IZ DORNAVE 7. 11. 1971 U Marija Kavčič, Dornava ^ Franc SimoniČ, Dornava i ® Marjeta Golob, Mezgovci ' Stanko Kociper, Dornava 55 ' Franc Peteršič, Dornava | ^ Franc Voglar, Dornava 77, j ^ di Golob, Dornava 105, Mar ® Voglar, Dornava 77, Anton I '' tek, Dornava 105, Ivan Krai " berger, Dornava 88, Anton p * teršič, Dornava 71, Konrad E ^ ga, Dornava 98, Stanko Pot« ** šič, Dornava 72, Ivanka Pet« šič, Dornava 31, Nada Rati * Dornava 99, Marija Sešeri ' Dornava 56. Neža Prošenj; < Dornava 64, Marija Ziher, Mi » govci 43, Milica Ljubeč, M( K govci 84, Franjo Cigula, D, ! -nava 22, Janez Zemljarič, D( i nava 32. t KRVODAJALCI ! IZ PODLEHNIKA 13. 11, 1 j Antonija Cafuta, Sedlašek Fric Vražič, Gorca 72, h Tušek, Osnovna šola Podli nik, Anton Gosak, Gorca Katarina Jurk, Gorca 61, Sla ko Fric, Podlehnik 6, Janez C futa, Gorca 69, Ivanka Dreve šek, Gruškovje 106, Ana Ms Kozminci 12, Marija Sven5( Gruškovje,, Barbara Sakeljž* Sedlašek 94, Amalija SakelS Sedlašek 54, Franc Krušič, i blovec 30, Justina Praprotn Sedlašek 43, Marija Fiderši Gruškovje 31, Anastazija Po gor.šek, Sedlašek 65, Liza Po goršek, Ložina 2, Tere^ Krajnc, Ložina 4, Mihael Gs rovec. Brezova gora 76. KRVODAJALCI IZ DESTERNIKA 18. 11. IJ Ivan Meško, Placar 72, M rija Meško. Placar 72, Terezi Kolednik, Janžovski vrh. Ju tina Horvat. Ločki vrh 20, A ton Kovačec, Trnovski vrh I Neža Zorčič. Trnovski vrh ' Jožefa Arnuš. Trnovski vrh; Alojz Herga, Desternik I Ivana Potočnik. Placar 72, J rij Vogrinec, Placar 14, Mar* Knez, Drstela 14, Marija S nič, Desternik 51, Frančka C nik. Trnovski vrh 52, Katari Cuntoš, Ločki vrh 26, Fra Hameršak, Janežovski' vrh Alojzija Matjašič. Placar Simon Vojsk. Janežovci 5, K Mesarec, Jiršovci 68, Ana Hi vat, Janežovski vrh 50, Mar SimoniČ, Janežovci 1, Terez Zoreč, Jir.šovci 66. V imenu bolnikov za da vano kri najiskrenej.ša hvs TTkradel ie radio in denar Podlehnik: 18 novemi zvečer je neznanec prišel stanovanje Majde Pavlinek Doliča 20 pri Podlehniku vzel radio-aparat in 15 dir Neznanec je izkoristil p ložnost, ko jo gospodinja ' šla krmit živino in je pus' vrata odklenjena. V nekaj f lih minutah je storilec oprJ svoje dejanje. Za -njim pc vedujejo. M. Nov pNlK — ČETRTEK, 25 novembra 1971 STRAN 13 Z zbora ptujskih študentov v Ljubljani (Nadaljevanje z 2. strani) višjih letnikov. Sele po oprav- ljenem krstu se lahko bruci vključijo v študentsko življe- nje. Letošnji bruci se niso do- sti razlikovali od prejšnjih generacij — ponižno so odgo- varjali na postavljena vpra- šanja ter z »velikim užitkom« izpraznjevali ponujene čaše. Na hudo negodovanje in celo žvižge so naletele nekatere predrzne brucke, ki so meni- le, da so pametnejše od starih bajt. Sele sedaj so bruci spo- znali, kaj pomeni pregovor: sBiti bruc ni greh, lepo pa tudi ne!« BG Po Škotsko v Nemčiji je oče pripeljal v bolnico otroka, ki je požrl ko- vanec za 10 par. Kovanec se je tako zapletel v črevesje, da je bila potrebna operacija. Zdrav- nik operater je izvlekel kova- nec iz črevesa in ga mehanič- no med šivanjem rane vtaknil v žep Pozneje pa. ko je izdal očetu račun za 150 din, je do- bil s pftSto ček za 149,90 din. 14 STRAN TEDNIK — CETRTKK, 25. novembr« 14 DNI NA POČITNICAH - Počitnice so za nami. Vsak jih je pieživel po svoje. 2ivo se spominjam 21. avgusta, ko sem vzela v roko košaro za hmelj in se poslovila od doma- čih. Bila sem vsa zbegana. Ma- mi, atu in sestri sem dala roko, slednjo sem še pobožala po glavi," zato pa mi je zapela pe- sem, ki mi je zelo pri srcu. »V dolini prijetni je ljubi moj dom . .« Da, ljubi moj dom. Zdelo se mi je, da moram z doma za \ edno. Počasi sem sto- pala po prašni cesti. Hiše, drevje, ljudje, vse je bilo čudo- vito. V glavi mi je rojil roj mi- sli. misli na dom, na Savinjsko dolino, na hmelj. Tega sem se zelo veselila, čeprav je bilo slovo od doma nekaj strašnega. Za hip sem pom.islila, kako bi bilo, če bi morala za vedno z doma. Iz Haloz? V Halozah se vsakdo boji živeti, meni pa se trga srce, ker moram, čeprav samo začasno, iz njih. Na vsaki strani ceste so hribi, lepe hiše, čeprav so lesene, gozdovi, po- toki, studenci, cvetoči travniki, rahla sapica, ki te spremlja vsepovsod . . . Kmalu sem prišla na avto- busno postajo. Tam so me že čakale Mimika, Anica in Mari- jana. Odpeljale smo se. Srečno, Haloze, moj rojstni kraj! Hitro smo bile v Savinjski dolini. Izstopile smo in šle še uro peš. Prišle smo do visoke hiše z lepimi okni, rožami, stopnicami, balkonom . . . Prestopila sem prag hiše, ki ni bila preveč podobna doma- či. Prišla sem si služit kru- ha ... Postregli so nam z jedačo in pijačo. Potem smo šle v pod- strešno sobo. Ta je bila podob- na domači: ob zidu so stale postelje, omare in stoli. Naslednje jutro smo se zbu- dile že ob |M*i petih. Ot»lekle smo se in vzele košare ter šle na ttjivo. Bila je dol^a in ši- roka. Prvič sem segla po hmelju, po tem zelenem zlatu. Imela sem občutek, kot bi prijemala nekaj mehkega. Kmalu sem se naveličala obiranja. Ko bi šel hmelj sam v košaro! A kaj, ko moraš za vsakim cvetom po- sebej seči in ga dati vanjo. Ob sedmih smo zajtrkovali. Napila sem se tople kave in se najedla kruha. Potem pa zopet na delo. Ob 10. uri je prišel go- spodar merit. Nabrala sem tri škafe in pol in gospodar me je pohvalil. Takoj sem imela ma- lo več veselja do obiranja. Dnevi so hitro tekli. Ob ve- čerih smo gledale televizijo in se je kmalu naveličale. Z bal- kona sem pogosto gledala pro- ti Celju, ki je plavalo v morju luči. Tam za hribi , pa je počivala moja vas, moj rojstni kraj, moj svet sanj in hrepenenja. Toda dnevi dela, vročine, do- motožja so kmalu minili. V košaro sem spravila svojo obleko, se poslovila od prijaz- nega gospodarja in odšla. Bila sem vesela. Z zaslužkom sem t»itela zot»et domov, nar.aj v svoje Haloze. Odpeljati smo se proti domu. Težko sem čakala, da bom pre- stopila domači prag. Doma je bilo mnogo novega. V gorici je pel klopotec, v hle- vu so skakljali mladi zajčki, pred hišo pa je bila nova mi- za. Sedaj je od tega že nekaj mesecev. Se vedno se dobro spominjam svojih dni, ki sem jih preživela v oddaljenem kraju. Sedaj sem spet doma, hodim v šolo in diham svež haloški zrak. Irena Podgoršek, 7. raz. šole v Podlehniku NAŠ KUHARSKI KROŽEK Osmošolci se bomo kar pre- hitro poslovili od šole. Od m^- dih prvošolčkov so iz nas v osmih letih postali že napol od- rasli mladinci. Kmalu se bomo morali po končani osemletki spoprijeti z življenjem. Cim več znanja si bomo pridobili v osemletki, tem lažja nam bo usmeritev — pot v življenje. Posebno dekleta vemo, da bo- mo morale biti bolj priprav- ljene kot fantje. Toda, naj se bomo odločile za karkoli, go- spodinjskemu delu se ne bo mogla nobena izmed nas iz- ogniti. Najbrž smo se prav zaradi tega odločile za gospodinjski krožek, ki je v šoli. Ra^en pev- skega zbora je to najbolj obis- kan krožek. Vsako sredo po pouku se do- bimo v šolski kuhinji. Tudi dva dečka iz našega razreda obis- kujeta ta krožek in pri delu nista nič slabša od deklic. Ko pridemo, si najprej umijemo roke in oblečemo predpasnike. Potem razložimo na mizo ma- terial, ki smo ga mladi gospo- dinje! prinesli s seboj. Cg, manjka, zberemo denar nekdo od nas nakupovat, prejšnji teden nam tov^, ca pove, kaj bomo pri|| nji teden delali in nam či, kaj moramo prinesti. Pri krožku smo že delali j t- cej stvari. Vkuhavali smo | Ii je, sadni sok, marmelado, p, ti- f>ecivo, cvrli hrenovke in j, o ke, pripravljali razne v, \ mleka in mlečne jedi... j( Jaz vodim dnevnik njj 0 dela, zapisujem, kdo je p, e na krožek in kaj bo kdo i I nesel. Delamo vsi, tovarišica I razlaga, svetuje in nadzira, f lo si razdelimo; nekdo pon \ posodo, drug lušči, tretji j sa ... Nihče ni brez dela ia j smo pridni, ker ura hitro 1 ne. Za seboj moramo vse ' čistiti. Pri delu se menjavi l Mislim, da se bomo kar ps 1 naučili in da nam bo teott ] no znanje, ki ga dobimo 1 gospodinjstvu, kar precej 1 prineslo k praktičnemu 1 : pri gospodinjskem krožka Veliko učenk že kuha di ker so mame v službi. Gol bodo vsi člani družine opi oziroma okusili znanje, ki je njihova hči ali sestra de v šoli pri gospodinjskem fc ku. Moram pohvaliti Boris Danila, ki tudi obiskujeta spodinjski krožek, da sta: pridna. Takih fantov pa ni liko! Tako bomo ob koncu zad ga šolskega leta, ko se b odločali za poklic, lahko n ►Kuhati pa že znam!« VESNA VRE 8. razr. osn. šd Slov. Bistrica EDNIK — Četrtek, 25. novembra 197i STRAN IS Ui že veste...? po statističnih podatkih je lic lani v Zvezni republiki emčiji 189.000 tuberkuloznih olnikov, to je 11.000 oziroma koli pet odstotkov manj ka- or leta 1969. Za tuberkulozo . umrlo 5000 ljudi, kar je 800 lanj kot predlani oziroma za krog petdeset odstotkov manj akor leta 1960. Na Madžarskem je neki [siljevalec fojtografiral ne- ravilnosti in pomanjkljivosti r prodajalnah živil, nato pa je ; grožnjo, da bo slike pokazal iristojnim oblastem, izsilje- ral ogromne vsote denarja, /se prodajalne po vrsti so nu plačevale zahtevane zne- ike, toda izsiljevalcu je spod- letelo pri neki natakarici, od katere je namesto denarja za- rteval ljubezenski sestanek. Na kraj sestanka je dekle po- jJalc miličnika, ki je izsilje- valca prijel in ga predal obla- rtem v nadaljnji postopek. — V Budimpešti na Madžar- Aem se je na podstrešju do- mače hiše skrival triindvaj- jet let Gyula Doroghazi, ki je pred 23 leti ubil svojega tek- meca v ljubezni. Mladi Ma- džar se je prostovoljno obso- dil na hišni zapor zato, ker po novejših madžarskih zako- .nih zločin zastara po dvajse- |tib letih. Pred kratkim se je mož javil na občinski upravi, {eš, da je »odslužil« kazen prostovoljno. — Okoli 60 učencev osnovne Sole v Mexiku je ustanovilo prvo otroško banko. Name- šfenci in klienti banke, ki je odprta samo ob sobotah, so otroci in mladoletniki. Plsk- filno sredstvo bodo med dru- gim slike vesoljcev in majhni letalski modeli. Soustanovite- lji te »banke» trdijo, da se otroci tako že od majhnih nog navajajo k varčevanju in jim bo ta oblika varčnosti in po- slovanja z bankami zelo prav prišla. — Sodelavci zavoda za anor- gansko in fizikalno kemijo pri kirgiški akademiji znanosti so odkrili doslej neznane lastno- sti vode. Na 370 stopinj segre- ta voda naglo topi rude, liti- ne, les in premog, steklo pa luži in ga spreminja v prah. Med nadaljnjo obdelavo les- nih raztopin, rjavega premoga in šote z »lahko vodo« so pri- dobili glukozo in organske ki- sline. Postopek baje omogoča proizvodnjo sladkorja in al- kohola iz premoga in lesnih odpadkov v zelo kratkem času. — Predstavnik sindikata de- lavcev v naftni, kemični in atomski industriji Anthony Mazzocchi je izjavil kot pri- ča v senatnem pododboru za naravno okolje, da so ameri- ški tovarniški delavci »po- skusni zajci za napredek a- meriške tehnologije«. Mazzo- cchi je poudaril, da morajo delavci v teh industrijskih pa- nogah opravljati svoje delo v okolju, ki je za vse drugo o- cenjeno kot zdravstveno škod- ljivo. Predlagal je, da bi z za- konom predvideli nadzorstvo nad strupenimi snovmi, ki so jim izpostavljeni tudi doslej nezaščiteni tovarniški delavci. »V naši deželi prevladuje mnenje,« je dejal Mazzocchi, »da so delavci vzdržljivejši, odpornejši in bolj zdravi kot ostalo prebivalstvo. Zato so delavci še vedno poskusni zajčki za tehnološke potrebe. Opisal je zvezne določbe, po katerih sme biti v tovarni- škem ozračju devet milijonink ogljikovega monoksida in pet milijonink žveplovega dioksi- da, v stanovanjskih četrtih pa enega ali drugega komaj mi- lijoninka. Tisti, ki so spreje- li takšna merila, so imeli na- pačno predstavo o ameriškem delavcu kot mladem, atletsko razvitem možu, predvsem pa so prezrli,' da delajo v tovar- nah mladi in starejši moški ter ženske. — Zvezna uprava ZDA je objavila statistično pregledni- co o prebivalstvu, uporabila je podatke, ki jih je podal po- pis leta 1970. ZDA so imele lani 203 milijone prebivalcev, katerih rasna sestava je bila naslednja: nad štiri petine (88 odstotkov) je belcev, od tega 4,5 odstotka španskega rodu, črncev pa 11 odstotkov. Kot posebne rasne skupine so v rasni preglednici navedeni prebivalci japonskega, kitaj- skega in filipinskegi- rodu in pripadniki drugih azijskih na- rodov, ki vsi sestavljajo pri- bližno en odstotek vseh pre- bivalcev ZDA. — Rotterdamska skupščina je sprejela predlog za gradi- tev velikega skladišča nafte zahodno od mesta na področ- ju, ki so ga nedavno iztrgali morju. Štiri petrolejske druž- be naj bi na tem mestu gra- dile svoja skladišča. -PK- OCENA DENARJA Neki hamburški časopis je podal tole oceno o denarju, oziroma tistih, ki ga imajo: »Kdor je vedno na lovu za denarjem, je pohlepen. Kdor ga nabira in hrand, je kapitalist. Kdor ga razsipa, je playboy. Kdor ga nič ne zasluži, je pri- danič. Kdor ga dobi, ne da bi ga zaslužil, je parazit. Kdor pa si 8 trdim delom nabere debel bančni konto, mu ljudje pravi- jo, da je nor, ker nima ničesar od življenja-« No, za j pa smo te po dugen cajti le dobili tejko snega, da vidimo, ke je tiidi letos beli. Pravzaprav bi lehko tudi črni bija pa se tumi niti ne bi sme- li preveč čiiditi. Glih tak, kak se ne smemo čuditi, ke nan vsoki den cene v štaciinah gor skočejo. Premoj diiši, drogi lidje, saj to neje več za vzdr- žati. Tote cene so ja čisto po- divjale, še boj pa seveda tisti, ki to odobrovlemo no lepo mirno prenošamo, da so za- čeli naši vrli trgofci no drugi kšeftmani na naših — potroš- nikt)vih hrbtih drva sekati. Cijjte, drogi lidje saj to ja ne- je več socialistično, gdo lehko že vsoki troti cene nategovle kak žvečilno gumo, ti bogi po- trošnik pa nategovli svojo me- sečno pločo, ke ne boš do dru- ge ploče crkna ali pa najmeje brez zimskih šoljof no dugih got osta ... Naj bo za gnes zadosti o ce- nah, pa rajši poglednimo, kaj nan je o podobnih težovah na- pisala moja zvesta dopisnica iz okolice Vejke Nedle pri Ormoži: DROGI NO LEPO POZDROVLENl LUJZEH} Po dulgen cajti te po po- zdrovlan s totin pismom, saj veš, da mamo zaj prta zimi na deželi malo več cajta. Rada bi ti opisala kak še kaj živimo pri Vejki Nedli. To tak veš, da nas je poleti toča doj po- tukla, za ten pa je še siiša pri- šla, ki nas je že tak potučene še doj posišila. Premoj amen, včosik smo jomrali, ke mamo prozne pivnice, zaj pa niti v stiidencih vode nemarno. Zaj do se skoro koline začele, jas pa ne ven, s čen mo si mastne gute doj splahjevali. Aha, te pa mo mleko pili, saj nan na- še krave še nekaj nadojijo. Samo veš Lujzck, ob vseh po- dražitvah je mleko še skos premalo plačano. Cena se gib- le tan negi okoli 112 do 145 što- rih dinarof (bog jin daj večni mir in pokoj). Zodjič sen bila na odkiipni postaji, saj veš tan, kak tele- ta odovlejo no kupiivlejo. Naj- drožji iceki so bli plačani po 1500 din za kilo, najbolj fol pa po 1100 din. Najbojšo ceno so meli tisti simentalci ali senti- mentalci, kak jin že strokov- no provimo. Cim pa je melo tele rdečo dlako pa so bli takoj boj fol plačani. Jas ali ne ven kak te to more biti, da je na odkup- ni postaji rdečo tele manj vredno — v mesnici pa pre- moj duši ne vidiš nibene raz- like. Tan je samo ena sorta teletine no z enotno ceno. Ni- gi še nesen vidla napisano: meso od simentalcof ali pa meso od pincgaverca ... Jas ali ne ven, kaj ma lehko kmeta resen vsoko tele za nor- ca? Tokšna svinjarija pri od- kiipi živine pa je resen ma- lo preveč ... Lujs, mi mo skoro meli pra- šičkov© sedmino no te že zaj lepo vobin. Jedače de zadosti, pijačo pa prinesi kre sebe. Mi- slin, da bi bija za prvo silo zadosti že en desetlitrski fla- škon. Seveda si lehko priže- neš kre sebe tudi svojo Mici- ko, ke ne bi slučajno bila du- ma od žalosti hin. Tebe no fse brolce Tednika lepo pozdrovla brolka iz Miho- vec pri Vejki Nedli. ZDRAVO. MOJA ZVESTA DOPISNICA! Dobro si napisala tisto o rdečih no šekastih teletih. Jas 8i toto zadevo veš tak razlo- gan: Nekaj podobnega je tu- di pri lideh. To je ena sorta rasnega razlikovoja ali diskri- minacije. Pri nas pa gre pa« za telečjo diskriminacijo. Cu- je se tiidi, ke tiste simentalce pre izvožamo no so zavolo toga boj drogi, rdeče pa duma žve- čemo. To je seveda le pesek v oči našin proizvajalcon, v praksi pa niše ne pita, je me- so od rdečega ali šekastega teleta. Saj veš, kak provi ti- sti pregovor: »Naj bo mujcek ali pesek, samo da je mesek...« Povobila si me tiidi na koli- ne. Iz podna svojega pregreš- nega srca sen ti hvaležen za toto povabilo. Tista zadeva s pijačo pa je boj delikatna, saj mama z Micoj poleg stu- denca tiidi v kleti siišo. No ja, nekaj pa de se že .še nacedilo. Tebe no druge, kerih pis- ma pridejo na vrstu drugi tje- den— lepo pozdrovla Lujzek. Nepridipravi v priporu Nedavno so delavci, snllice iz Slovenske Bistrice stopili na prste skupini fantalinov, ki so ' imeli »nji vesti« nek^ vlomov in tatvin v SlovensM Bistrici in okolici. Peterica (ttlje mla- ^letniki in dva starejia mla- doletnika) je vlomila v frizer- ski salon na Zgornji Bistrici, v obrat družbene prehrane, obiskali so prodajalno, ki jo ima bistriška papirnica v os- novni šoli, svojo dejavnost pa so »razširili« še na vlom v spodnjepolskavsko trgovino. Miličniki so že po storjenih "dejanjih sklepali, da gre za Wajše ljudi, zato so se zani- ifiali za tiste prestopnike v šo- lah in pobegle iz vzgojnih za- hodov. Oddelek milice na Prager- skem je dobil obvestilo, da se ^ okolici potepajo pobalini ^itro so ukrepali in trije fantiči so se ujeli v mrežo, l^ruga dva so potem prijeli v Slovenski Bistrici. Najstarejše- je dvajset let. najmlajše- pa šestnajst. Kazniva de- janja so priznali, vse pa kaže, je bilo njihovo področje Precej bolj široko, menda pa 'o obiskali tudi kraje prek i^je. lavedeii smo, da so iz Mvre- ( jenih družin, štirje iz bistriške občine, eden pa iz ptujske. Začasno so jih priprli, verjet- no pa bodo morali kmalu v vzgojni zavod. -d 16 STFAN TEDNIK — Četrtek, 25 novembra ij Nled nGjbope reči nu svetu sodi smeh lo pot smo se odločili predstaviti nemški humor, ki je zaradi svoje promeljivosti iii ue- katerili znanifi mož, prava zakladnica smeha. Pričnimo i)ri fiziku in matematiku Albertu Einsteinu. Nekoč je i)otoval z vlakom, v oddelek pa [)ride si)revodnik in zahteva vozni listek. Ein- stein išče po vseh žepih, po prtljagi, na klopi in pod njo, toda listka ni nikjer, »Bom pa malo pozneje prišel,« reče lju- beznivi sprevodnik, ki je spoznal učenjaka. »S tem mi ne bo dosti pomagano,« odgovori po- vsem resno ustanovitelj relativnostne teorije, »če ne najdem voznega listka, ne bom vedel, kam {)otujcm.<8: XXX Puhloglava dama je vprašala velikega mi- sleca, kakšna je razlika med časom in večnost- jo. Einstein je odgovoril: »Draga gospa, mislite si, da te razlike rii. Čeprav bi si namreč vzel čas in vam skušal to razložiti, bi potrebovali celo večnost, pre- den bi to razumeli.« XXX Zitanega berlinskega zdravnika Yirchowa omenjajo v mnogih šalah. Na nekem izpitu je nastavil kandidatu svinčnik na prsi in dejal: Povejte mi, gospod kandidat, kara pridem, če prodrem kožo na tem mestu?« Kandidat, ki je bil bolj doma v duhovitosti kot v medicini, je pogumno odvrnil: »Y ječo, gospod profesor!« XXX Na kliniki je nekega dne nadrl asistenta, ki se je z njim prerekal: i-Ali ste vi norec ali pa jaz!« Mladi asistent je šel k specialistu in se dal preiskati zastran pameti in zdravega uma. Na- slednjega dne je izročil Virchowu zdravniško spričevalo, rekoč: »Zdravniško je ugotovljeno, da jaz nisem norec.« XXX Znamenitega zdravnika in bakteriologa Ro- berta Kocha je hotel nekdo v družbi ponižati. Vprašal ga je: »Kajne, vi ste živinozdravnik?« >Da,« je živahno dejal Koch, »Kaj vam pa manjka?« XXX Znana filmska igralka Marlene Dietrich se je udeležila predavanja o moški in ženski in- teligenci, Po predavanju se je predavatelj obrml k »najlepši babici na svetu« in jo vpra- šal, če ima kaj pripomniti k tej temi. Marlene mu je odgovorila: »Morda je res, da so moški inteligentnejši od žensk, toda jaz še nisem videla ženske, ki bi tekala za neumnim moškim in občudovala njegove lepe noge.« XXX Kmalu po letu 1933, ko so nacisti že prišli na oblast, je v nekem cirkusu nastopal burkež z dresiranimi prašički. Na predstavi je pove- dal njihova imena: »Spoštljivo občinstvo, pa- zite dobro: ta prašič je Otto, drugi je Franz in tretji, največji je Adolf ... Ustvarjalci »novega reda« so seveda po- skrbeli, da je prišel burkež v zapor, kjer je presedel lepo število dni. Ko se je vrnil, je na prvi predstavi takole predstavil živali: »Gospoda moja, tale prašič je Otto, tale Franz, tale pa ...,« malo je pomolčal in nato odločno izjavil: »Ne zaradi tega prašiča pa se res ne dam še enkrat zapreti.« Dve telesi dve nogi V Braziliji živita morda najbolj nenavadni siamski dvojčici na svetu: dve deklici, ki sta razdvojeni v zgornjem delu te- lesa, spodnji pa je zraščen. Kljub temu se telesno in duševno zadovoljivo razvijata. Ko sta se v majhni brazilski vasi rodili siamski dvojčici Ju- raci in Nadir, je njuna mati v gozi zavpila: »Odnesite to po- šast! Oh, to je prekletstvo neba!» Danes sta sestrici zrasli v dve pametni in zadovoljni deklici. Toda njuna podoba še dalje pretresa svet, zdravniki pa se čudijo temu nenavadnemu me- dicinskemu pojavu. Deklici sta se naučili živeti skupaj. Imata dve glavi, dva prsna koša, štiri roke in samo en sEK)lni organ. Sestri, ki sta zrasli z dvema srcema, dvemi pljuči in dvema želodcema, morata deliti tudi črevesje, ledvici in obe nogi. V bolnišnici Climerio de Oli- veria v Salvadorju sta Juraci in Nadir postali ljubljenki osebja. Živita veselo in brez pretresov, strahu in kompleksov, prav kakor drugi otroci. Za to se morata zahvaliti GS-letnemu zdravniku te bolnišnice, prof. Joseju Deodatu Filhoju. Zanju skrbi kakor pravi oče, ves čas od rojstva ju neguje. Naučil ju je hoditi, teči, plesati in ska- kati. Neki učitelj ju je brez- plačno učil šolske predmete. Zviljenje deklic na dveh nogah, od katerih desno nadzo- ruje Juraci, levo pa Nadir, naj ne bi pretreslo svet. »Oče« dvojčic, prof. Filho, pravi: »Obe deklici sta se naučili pre- mikati noge v pravem trenutku in tako obdržita ravnotežje.« Biološko gledano je v tem paru siamskih dvojčic »glavna« oseba, ki se pokončno premika, Juraci, sestra Nadir pa dobe- sedno živi od nje. .Ona je v svo- jem dosedanjem življenju komaj kaj pojedla, želodca skoraj ne uporablja. Včasih kaj popije. Zato pa Juraci je za dve in to z neverjetnim tekom. V na- sprotju z Nadir je Juraci du- ševno popolnoma razvita. Piše in bere pravilno. Njena sestra Nadir pa je za njo zaostala za približno dve leti. Ko se uči- ta, pa sta obe silno marljivi in skrbni. Juraci je mnogo pogosteje utrujena zboli vedno samo ona. Nadir do danes še nikoli ni bila bolna. Se nekaj je, česar profesor Filho in njegovi ko- legi do danes še ne znajo po- jasniti Nadir ima zvišano te- lesno temperaturo, Juracijina pa ostaja nespremenjena. Prijateljice in otroci iz sose- ščine ju pogosto obiskujejo. Igrajo se skupaj, kakor da se sploh ne razlikujejo Ko pride dan velikega Itarnevala, ta »pj veselo prepeva, skupaj s stn nami drugih otrok. ^ Deklicama s skupnim sp, I njim delom telesa življenje težko. Navadili sta se že, da pregledujejo zdravniki, ki p;' hajajo v bolnišnico z vsa 0 sveta Ko sta Juraci in Nadir v svj sobi v bolnišnici, navadno || šeta, se učita, prepevata inW razmišljata o problemih, kil vežecjO na njuno prihodnoJ* Čeprav sta še mladi, se zaveu ta svojega položaja in povsJ neposredno kažeta, da ne ž« ta nikakršnega pomilovan I Zadovoljni sta. Zato, ker ju o I kroža ljubezen njunih prijai Ijev in dobrotnikov v bolni niči. Po K. I Dve telesi, toda eno drobovje in dve nogi: kljub temu sta se deklici skoraj idealno prilagodili življenju. DOMiSLICE 9 Moški sreča danes ve4 bolj poredko ženo, ki kuha h njegova m&ti, vedno bolj 9 ! gosto pa ženo, ki pije kot nj 1 gov oče. , 9 Avtotn«?»il je sredstvo, , pomočjo kater8«